207. številka.
Ljubljana, v torek 13. septembra.
XX. leto, 1887.
lahaja vsak dan ivreer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vatri j s ko-og ers ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnifivo je v Rndolfa Kirbisa hisi. ^Gledališka stolba". Upravu i ft t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Govor poslanca dr. Ferjančiča
na volilnem shodu 8. septembra v Cerknici.
(Konec.)
Moj govor je menda našel prijazen odmev v srcih Slovencev po vsi naši širni domovini, kar sem opravičen po tem soditi, da so ga slovenski politični listi ne samo omenjali, ampak v veliki veČini v celem obsegu ponatisnili. Dosegel pa je moj govor tudi prijazen odziv od pravosodnega ministra, kateri je obljubil razmere preiskovati in nepriličnosti odstraniti. Res si je dal minister o razmerah poročati in zdaj bi videli, ljubi moji volilci, kak ples je nastal. — Prizadeti so kar vznemirjeni, češ, kako je mogoče o njih poslovanji tako govoriti. Vsi hočejo biti nekrivi, vsi trdo, da so se strogo po mi-nisterskih ukazih in intencijah ravnali. Jeden preži-dent, kateri je Se le pred nekolikimi leti svojim sodiščem v uradnem zaupanji (im Dienstesver-trauen) prepovedal, slov. zemljeknjižne prošnje v zemljiščno knjigo slovensko upisovati in rešila o njih strankam slovensko izdavati, ta poživlja svoja sodišča naj zbirajo materijal, da se moje tr ditve izpodbijajo. Ta prezident, ki je izdal pred nekolikim časom omenjeni ukaz, ta pravi svojim sodnikom, da je zmiraj mislil in se zanašal, da se sodniki po obstoječih naredbah glede rabe slovenskega jezika ravnajo. Najbolj spodtikljiva opomba v večkrat omenjenem ukazu pa je, da se sodniki „im Dienstesvertrauen" svare. Ali je postopanje sodišč postavno ali nepostavno, ni treba ga prepovedovati „im Dienstesvertraueu", ampak prepove se s tem, da se navede postava, po kateri je prepovedano. Torej prepoved „im Dienstesvertrauen" nema druzega namena, kakor da se prepoveduje postopanje, ki je postavno.
Bolj moški so pa Korošci, — oni se ne spuščajo v nikako debato o moji razpravi in z mi-nisterstvom. Oni, katerim sem podrobno naslikal njih mešetarsko pravosodje, oni, katerim sem povedal, da se pri njih še govori ne neposredno s stranko zmožno le slovenskega jezika, oni pravijo, da moje povedbe so le splošne invektive, na katere ni treba odgovarjati. No, jaz sem že zdaj v uspehom svojega prvega nastopa v zboru zadovoljen in vem, da nobeno drevo ne pade na prvi mah.
Na slovenskem ljudstvu pa je ležeče, da se danih pravic poslužuje, da zahteva, da se ž njim sloveusko uraduje in se proti prvemu nasprotnemu poskusu upre. — Kam se je treba pritožiti, mu ne bode težko uganiti.
Manj srečni, kakor pri justičnem ministru, bili smo pri na učnem ministru.
Proti temu ministru vladala je nezaupnost zaradi marsikaterih Slovanom nepovoljnih odredeb. Ta nezaupnost pokazala se je proti ministru v odseku za državni proračun, v katerem so mu odbili plačo za druzega sekcijskega načelnika in s tem tega načelnika samega. Mislili smo, da minister tega udarca ne bode prebil in ministerstvo zapustil. Ali razmere so se njemu na ljubo spremenile. Ko je vlada iz javila bolj jasno, kakor kateri kolikrat prej, da se hoče naslanjati na zbornično večino, da hoče ugajati zahtevam posameznih narodnosti), če bodo •e mer ne v svojih zahtevah, in tolažila nas je, da se ne more vsega v taki naglosti izvesti, kakor narodnosti želijo. Počasi se pride daleč in moderata durant, nam je klicala.
No, Slovenci nesmo bili v svojih terjatvah nikdar nezmerni. Saj je ravnopravnost že 20 let zakonito priznana, pa je vernici' še zdaj nemarno. Saj že 20 let Čitamo, da se imajo šole tako uravnati, da vsaka narodnost se poučuje v svojem jeziku brez sile učiti se druzega, — pa vender se nam izven Kranjske celo ljudske šole s slovenskim jezikom kratijo. —
Spomenica, katero sem že prej v misel vzel, je tako pohlevna, da ko se je v klubu s Tirolci vred posvetovala, so se ti Čudili, rekoč: „Knj še tega nemate!" V budgetni debati razkrivali smo Šolske razmere, kakeršne so na Štajerskem, na Pri morskem in osobito na Koroškem. Na Štajerskem se čedalje bolj sili na ponemčevanje, v Trstu ne more 26 000 štetih Slovencev izposlovati si ni jedne slovenske Šole in slovenski stariši so siljeni svoje otroke v laške mestne šole pošiljati ter jih tako vzgojati za Lahe. Na misel mi pride tu, kako je naučni minister iz. lastnega nagiba skrbel za otroke 500O nemških prebivalcev v Ljubljani, kjer je že bilo več nemških šol, v Trstu pa še prošnja 1400 očetov za šolo godnih otrok ne doseže jedne slovenske šole. —
Sicer je nam nerazumljivo, zakai prizadeti Tržaški krogi ne pospešujejo te zadeve in zakaj ne gledajo, da jo spravijo kar najhitreje pred državno sodišče. — In slednjič, kako smo poudarjali, da na Koroškem celo za nad 100.000 prebivalcev ni ne jedne slovenske šole in da se na Koroškem slovenski otroci celo slovenskih pismen ne uče v šoli in vender koroški Slovenci samo od družbe sv. Mohora dobivajo na leto 20.000 knjig, kar dokazuje, kako željni so pouka v slovenskem jeziku in kako malo jim je mari, ali se priuče tisto peščico nemških besed, katere komaj iz šole stopivši pozabijo.
Na vse te razmere kazali smo s prepričevalno besedo. Ali minister se je malo zmenil za naše besede, da še več, on se še za sklep celega zbora zmenil ni, kateri mu je naročil, da ima ustanoviti paralelne razrede na nekaterih gimnazijah po Slovenskem. — Namesto to izvesti, kar mu je državni zbor naročil, namesto odpraviti nemčevanje iz ljudske šole, kaj je storil — razpustil je gimnazijo v K ran ji! In to je bila jedna izmej treh, reci treh spodnjih slovenskih gimnazij, ki jih imamo Slovenci. Častiti volilci! Težavno je poslancu spolnujočemu vestno svoje poslanske dolžnosti, hladno kri ohraniti navzlic tako hudemu udarcu, ki je zadel mesto Kranjsko, zadel slovenske stariše, ki so šolali svoje otroke v K ran j i in zadel vso slovensko stvar.
Razpuščenje gimnazij utemeljuje se sploh s tem, da imamo v Avstriji že preveč lačne inteligence, da je treba odvajati mladino od srednjih in jo siliti, da pohaja v strokovne, obrtne šole. Ali gospoda! ta minister je res ustanovil obrtno šolo v Trstu, zadostoval je za to le predlog Tržaških poslancev ali ta šola ima italijanski učni jezik, je torej slovenskemu mladeniču nepristopna, in ko Tržaški mestni zbor še ni imel gotovosti, ali bode učni jezik na tej šoli izključno italijanski, telegraričnim potom mu je minister to zagotovil. — Neka naglost, katere na prid slovenski šoli še nismo doživeli. — Znano Vam je, da smo slovenski poslanci zaradi tega interpelirali, — odgovora pa nesmo dobili.
In da se vrnem k prejšnjemu ugovoru, da imamo že preveč nepreskrbljenega razumništva ali inteligentnega proletarijata, — ali je to pri nas, Slovencih istina? Nikakor! V sodstvu, v političnih in drugih uradih nastavljajo nam na Kranjskem
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Koman. V angleškem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—ski.) Druy;i <t«*l.
Sedemnajsto poglavje.
(Dalje.)
„Ali ni plemenito ravnal in izpolnil vse, kar koli so mu kot odvetniku, bratu, sinu in prijatelju zaupali? Mati naj le ponižno zanikava lavorieve vence, kateri mu bodo čelo še venčali; vender katero Čast bi narod podeloval, katera bi svoje dni njega ne slavila? Kako hvaležni bi morali biti in kako se veseliti, da ga je narod izbral za svojega zastopnika ter mu odkazal vzvišeno in odlično pot v življenji."
Ta hvaležnost, ta radost pa nista bili toli jasni in mirni kot sta bili hvaležnost in radost gospe Purcivalove. Morebiti nista bili manj plemeniti, manj odkritosrčni, akopram se je sedaj pa sedaj uriva! še drug in nekoliko tekmujoč občutek ; tega pa je Mabel brzdala le s strastno odločnostjo, s katero
se je skušala prepričati, da jej je dogodek na vse strani v največje zadoščenje.
To častno javno opravilo ie izvoljenca („votai yw) lehko oblastno poklicalo iz domačega kroga, lehko je zahtevalo od njega toliko časa, da bi moral vse manjše zahteve zanemarjati. Njej se ni bilo treba spominjati besed njenega očeta, da se veselje po-sainičnika časi lehko križa z javnimi dolžnostmi, kajti ta misel jej je bila prvi trenotek Bavardove izvolitve v glavo šinila. Kaj pa potem? Ali je bil kateri izmej njegovih prijateljev toli malodušen, da bi se bil žrtve ustrašil? Ali je bil kdo toli sebičen, da bi ga bil samo trenotek od njegovega mesta zadrževal? Ali je bil kedo toli malopriden, da bi bil osobno izgubo više cenil nego občni dobiček? Pamet in razum sta ponosno to zanikala. A pri vsakem vprašanji začutila je hudo bolečino v srci in globok vzdigljaj je bil komaj znatni odgovor. Nje obličje se je res žarilo veselja, a nje čuti so borili hudo notranjo vojsko.
„Bil sem v obedilnici pri gospodih", znklical je radostno Murray približavši se sedežu, kjer je Mabel sedela. „Je jih okoli petnajst do dvajset, ki pri levi stoje ter se z gospodom Parcivalom.io strij-
cem Henrikom pogovarjajo. Vsi se premočno vesele volitve! Res je največje veselje poleg stati in jih poslušati. Pojdi, Alik! pojdi z menoj jih poslušat!" In brzo je z bratom odtekel.
„Kako laskavo mora pač biti gospodu Parci-valu prisostvo teh prijateljev!" mislila je Mabel, ko je skozi odprte duri slišala nejasno zbrojo glasov ter si živi prizor živo slikala. „Kolika mora biti njih nauduŠenost, da so tak zimsk večer deset kilometrov daleč prihajali! Koliko stanovitni in zvesti podpiratelji mu bodo tudi v bodoče! Kako tesno so sklenili njih koristi z njegovimi koristmi! Kako zaupno in prijateljsko je pač razmerje mej njimi! Koliko radosti je njih dohod pouzročil poleg drugih dogodkov tega večera!"
To so bili Mabelini občutki in misli; jedini občutki in misli, katere je priznavala ali katerih se je določno zavedala. Odkod ta nerazjasnena nje otožnost, ko je v duhu nekoliko zapuščeno sprejemno sobano primerjala prenapolnjeni obedilnici na drugem konci hise, kjer je bil Parclval svoji- politične goste sprejel? Odkod oni jasni spomin na zadnje besede tete Sabije, da možem v javnem življenji navadno oslabi čut za domače življenje in ro-
se ve da manj, pa na Štajerskem iu  na Koroškem Nemce; na Primorskem Italijane.
Toži se, kako slabe so zdravstvene razmere na deželi in da ni zdravnikov. Tirja se postava, da bi vsak sodnji okraj dobil, svojega gradu-iranega zdravnika. Na Kranjskem je 30 okrajev in če se izuzame Ljubijana, kjer je zdravnikov v izobilji in če se odštejejo vladni zdravniki pri okrajnih glavarstvih, ki pa so po svojih uradnih poslih večkrat zadržani, silno pomoč douašati bolniku, — našteje se na Kranjskem kakih 6—7 graduiranih zdravnikov na deželi, namesto 30. —
V duhovenskem stanuje pomanjkanje — mnogo kaplanskih in župuiških mest je praznih. V srednješolskem učiteljištvu ravno tako nemarno izobilja. Res je, da imamo slovenskih suplentov, tudi takih, ki že mnogo let suplirajo. Toda to je ravno velika krivica. — Na gimnazijah po Slovenskem se nastavljajo trdi Nemci, — (vide te dni v Mariboru, kjer so se nastavili trije Nemci in odzval jeden Slovenec v nemške kraje) —, naši sloveuski profe Borji pa poslujejo okolu po Nemškem iu se jim ne posreči priti v domovino. —
Že s pedagogičoega stališča bi se tega nikjer ne trpelo. Slovenščine vešč profesor je gotovo spo-sobueji mej slovensko mladino poučevati, čeravno so šole nemške, ker jim sem ter tja lahko kaj raz-tolmači v slovenskem jeziku. —
Oe se pa tega ne jemlje v poštev, moralo bi se na to ozirati, da se rojaka brez uzroka ne peha iz domovine.
Če bi po Slovenskem nastavljeni nemški profesorji nastavili se na Nemškem, — bilo bi po gimnazijah na Slovenskem dovolj prostora za vse naši! zvuuaj službujoče profesorje in nastavili bi se lahko vsi supleutje. Torej tudi v učiteljstvu nemarno izobilja in ce se to dozdeva, je to le krivica, ki Be godi slovenskim rilozolom. — Iu kako je v drugih strokah! — Slišal sem, da bi finančno vodstvo vsprejelo več praktikautov iu jim dalo precej ad-jutum, a prosilcev ni. —V gozdarstvu, v tehničnih strokah vladnih kakor privatnih je vse tujec in večkrat tak, ki slovenski ne zna. — Se li torej da govoriti pri nas o inteligentnem proletarijatu V
Gospoda, tako je na Kranjskem, kjer nam pečeni tiči v usta lete. — Na Štajerskem, Koroškem, Pri morskem je pa še vse drugače, — tam pa j^ izven duhovenstva vse Nemec ali Italijan in to tak, ki jio večem ue zna slovenski in z ljudstvom ne more občevati. —
Razpuščenje Kranjske gimnazije je torej za nas nesreča tem večja, ker se je vladna sekira ua-Btavila na slovenski zavod. Kdo nam more jamčiti, da se nam pod takimi razmerami ohrani Ljubljanska spodnja gimnazija in celo ona v Novem-lnestu. —
Iz tega, častiti volilci, pa tudi raz vidite, v kako težavnem položaji smo slovenski poslanci. Ali vse to nas ne straši, vedeti moramo le, da je ljudstvo za nami, da naše delovanje odobrava in naši napori za pravično stvar pridejo do zmage."
Vi pa tudi vidite, da ni trenutek nesmo gotovi, da se nam ue poruši kaka narodna pridobitev. Glejte, doma, v našem po večini narodnem deželnem Šolskem svetu so začeli rušiti § 10., s katerim Slo-
doviuske vezi? Odkod ono nemirno drsanje noge na preprogi, ko je ne poti pno čakala, da bi odsek volilnega okrajnega odbora kmalu odšel? Odkod ona nevolja in omrza, ko je mislila: „Kako dolgo se pač mude!" Potem je pogledala na svojo uro ter je pristavila; „Stoprv osem! jaz pa sem mislila, da je že devet!"
Ti zadnji neugodni občutki drvili so se le v njenem srci in popolnem jih je zakrivalo navadno, mirno in radostno nje vedenje,  katero se jej je bilo skoro precej po odhodu B.ivarda po vrnilo. Tudi nje skrivna nemirnost ni izvirala iz zavednega hre penenja po družbi brata  in mladega gospodarja, kajti ko so gospodje iz mesta se poslovili ter sta Bavard in Henrik   zopet se vrnila v sprejemno sobano, jo je niju prisotnost, kot je bila podoba, bolj vznemirila nego  razveselila; in nemudoma  se je umaknila v kot za mizo za čaj. Tu si je od gospe Parcivalove izprosila dovoljenje, da bi za zbrauo družbo čaj pripravljala, kar je molče in s priučeno natančnostjo storila. Niti ni pribežališča zapustila prej, nego je Parcival v bližnji knjižnici sedel pri klavirji, kamor so tudi drugi šli godbo poslušat. (Daljo prih ;
venci stojimo in pademo. Odredil je ta svet, da se od šolskega leta, ki bode ravno nastopilo, ima obligatno poučevati nemščina na tri- in štiriraz-rednih ljudskih šolah na Kranjskem. Na poslanskem shodu smo spoznali, da ta sklep je proti obstoječim postavam in proti slovenskim narodnim koristim in smo sklenili, da se bode narodna večina temu sklepu v deželnem zboru uprla. —
Če Vam slednjič še povem, da tudi izven zbora nesem kakor poslanec rok križem držal in da sem si za koristi svojega volilnega okraja prizadeval, — da sem na primer s pazljivostjo zasledoval, da in kako se vršijo začetna dela, da bi se s časom odpravile povodnji v do 1 inah okolu nas ležečih in da sem na dotičnera mestu prosil in priporočal, da bi se izvršila kar najhitreje tehnična dela v Vipavski dolini, ki so potrebna, da se izvrši trajno uravnanje Vipavskih hudournikov, — sem v tem oziru za zdaj storil, kar je mogoče, in se veselim, ko bodem mogel za jedno, kakor za drugo delo potezati se za državno podporo. —
Prosim torej sodite, ali sera pred pol letom izročeni mi mandat vestno izvrševal in Vašo zaupanje opravičil.
Vseučiliški shod.
(Konec)
V nedeljo zjutraj bil je zajutrek na Kosler-jevem vrtu, potem pa so se velikošolci ne vsi, a vender prilično število, odpeljali na Bled. Mejpotoma bili so pozdravljeni na nekaterih postajah , v Radovljici poklonile so jim nežne roke duhtečih šopkov. Na Bledu bila je prosta zabava, vožnja po je zeru, zvečer na povratku j>a kratka veselica „Pri Triglavu" v Lescah , kjer so se poslovili od Koro-taucev. ki so s tešk m srcem ostavili kranjska tla. Govorili so pri tej priliki mej drugim : Kraut, Šifrer, drd. Vilfan, drd. Gruden in dr. S tem bil je veli-košolski shod končan iu nam preostaje sano še dodati tem povodom došle na l daje telegrame:
Zagreb. — Živeli zbrani vseučiliščniki v delavni ljubezni za Slovenijo in slovanstvo !
Dr. Celestin. Dunaj. — Prisrčen pozdrav vsem udeležencem shoda. Živelo jedinstvo dijakov slovenskih iu slovanskih! Bleivveis Trsteniški.
Kranj. — Pravo pot ste si ubrali, spoznavajte se mej seboj in nauiusujte vzajemno za ne-utrudljivo delovanje narodu milemu v blagor. Nada ste nam boljše bodočnosti a krepka zaslomba v ne-prijaznej sedanjosti. Vsem udeležencem shoda prisrčno „ Živeli!" Ivan Hribar.
Dunaj. — Da bi obrodil velikošolski shod dober sad! Živeli udeleženci!
Bile, Ponebšek. Žužemberk.  —   Slovanstva   zvesti sinovi ostanite pravi vse dni! Volčič.
Dunaj. — Kolikor cvetja, toliko sadja! Kolikor naudušenja sedaj, toliko delovanja narodnega pozneje V to ime: bratovski pozdrav!
Majaron.
Dunaj. — Zbranim slovanskim akademikom kliče prisrčni „Na zdravje!" Stari njihov prijatelj
Jaka Kruljač. Dunaj. — Bratja, bistrite si um, razmotri-vajte težnje in naloge slovenskega dijaka, blažite si srce, da vsplatnti sveti ogenj svobode, resnice, pra vice, da se spolni naš   up in  nuda našega na roda.   Složni mi bodoči boritelji, složen bo narod, pasti morajo meje ločilne, mine tužna noč, pride dan svobode združene Slovenije! Živeli združeni to variši! Živela narodna Ljubljana!
Bbhm, Jerovec, Murko, Steska, Zupane.
T u palice. — Življenje ni praznik. Vejica smo na slovanskem deblu, troje črvov jo zajeda, a ne udajmo se. Preteklost je bila romanska, sedanjost je germanska, a bodočnost bode slovanska Bodočnost pa sloni na mladeži. Torej delajmo vstrajno in zložno. Goreča imejmo srca!
Bohinjec, Cebašek, Zupan, bogoslovci.
Slavnost Trstenjakova.
(Dalje.)
Bruck na Muri. — Slava neutrudljivemu orutorju slovenske ledine! Slava njegovim častilcem'
Grasić
Ponikva. — Hvaležni Poniklani svojemu nekdanjemu velečastitemu, ranogozaslužnemu župniku gospodu Davorinu Trstenjaku trikratni: Živio!
Podpisi nerazumljivi
K a s s a. — Da Bog poživi starega prijatelja ranjcega očeta in moj uzor! Mnogaja! Mnogaja ljeta! Major Kranjc.
Št. Jurij ob Južni železnici. — Na mnogaja leta ! Muha, kaplan, v $t. Rupertu
pri Laškem, Horjak, dijak. Ljutomer. — Slava! Trikratna Slava! naj-vernejšemu sinu in učeniku!   Učiteljsko društvo.
Št. Jurij ob Južni železnici. — V poklici zadržan, kliče Vam brzojavno iskreno častitko k petdesetletnici Ripsl s soprogo.
Krapina. — Slava slavljencu! Slava slaviteljem! Miha Žolgar.
Brežice. — Naudušenim srcem kličejo svojemu učenemu starosti krepki: Živio! Na mnogaja leta! Brežki Slovenci.
Vipava.—Trikratna „Slava!u in „Živio!" starini slovanski. Prijatelji Gornik, Pavlin,
Kostanj evec. Peterburg. — K zasluženi slavi prisrčno čestita in kliče: Mnogaja leta! Dr. Murko.
Levov. — Visokočastitemu gospodu jubilarju, neutrudljivemu izsledovalcu slavjanske jezikoslovne in zgodovinske starodavnosti, izglednemu, ustrajnomu boritelju za razcvet slavjanske ideje, vzijemne pri-nadležnosti pošilja iskreno mu udani častilec Poljak iz globine srca prodirajoče klice: Mnoga, premnoga leta za daljno blagodejno setev in obilno žetev !
Prof. dr. Josip Ogorek. Kamnik. — Slavljencu dični mu čast, stari-narju vrlemu Slava! Narodu našemu v prid, dolgo še ohrani ga Bog! Močnik, lekar.
Ljubljana. — Prezaslužnemu, neumornemu starosti slovenskih pisateljev slava!
Mestni župnik Rozman, Kolar, Šarabon, Žlogar, Karlio, Nema-nič, Kalan, kaplani. Karlovec. — Sjeme, što ste ga sejali u mladosti za hrvatsko-slovensko jedinstvo cvate, u dubokoj svojoj starosti gledate veselo cviet svoje muke. Doživili i njegov plod, naš Vam pozdrav!
Vaše Karlovucke gospoje. Zabok. — PreČastiti gospod k Vašej sedemdeset- in petdesetletnici zakličemo  Vam slovenski gosti v Stubickih toplicah iz dna srca: Na mnogaja leta! Dr. Ivan Mohar, Deisinger, Ivanka
Mohar, Marija Potočnik. Zabok. — Tudi mi tukaj v Zagorski dolici Stubici čestitamo danošnji den; v duhu prisostvujemo milih rojakov slovesnosti. Srčno čestitamo sedemdesetletnici življenja in petdesetletnici Vašega obilnega pisateljskega delovanja. Bog še Vas dolgo poživi Vam na čast! Obitelj stričnikova:
Vjekoslava Satlera. K ar lovec. — Vaša slava i naša je slava. Živela sloga, jedinstvo i bratstvo naše! bratski Vam pozdrav. Narodna Čitaonica.
Ptuj. — Raduje se redke Vaše slavnosti ter Vam kliče v duhu združena z Vašimi čestilci: Bog poživi! Bog ohrani za domovino prezaslužnega pisatelja dičuega Davorina! Narodna Čitalnica.
Zagreb. — Radujem se, što doživiste toli-cimi zaslugami za slovensku književnost petdeset-godišnjicu svoja svečenietva. Živeli još dugo crkvi i narodu! Rački.
Št. Pavel Lavantinski. — Trikratna Slava našemu slavnemu Davorinu, starosti pisateljev slovenskih ! Pire, benediktinec Šent-
paveljski.
Maribor. — Slavnemu nestorju slovenskih pisateljev, kojega nam mili Bog še mnogo let hrani, pozdrav pre&rčui! Dr. Dominkuš.
Brežice. — Dični jubilant: Bog Vas poživi na mnogaja leta in živili tudi Vaši zbrani častilci l
Mato.
Marnbreg. — Slava Trstenjaku i njegovim častilcem!      Munda, Jazbec, Vidovic, Mejovšek.
Vransko. — Neutrudljivemu jezikoznancu in zgodovinarju, diki slovenskih pisateljev, vstrajnemu buditelju Slovencev neminljiva slava!
Josip Pire, Jurij Žuža.
Šoštanj. — Ker mi ni mogoče zaradi bo-lehnosti udeležiti se Vaše, za nas Slovence toli pomenljive slavnosti, vsprejmite blagovoljno tem potom bratski pozdrav in prisrčno čestitko: Starosti slovenskih pisateljev, svetli zvezdi na obzorji slovenskega slovstva gromoviti: Još mnogaja leta! Sveti, zvezda, daj upreti v tebe vsako noč oči. Vam verno udani Ivan Govedić, župnik Šmiheljski.
(Konec prih.)
Politični razgled.
ttotraiije dežele.
V Ljubljani 13. septembra.
Več članov Levovske trgovske zbornice se je sporazumelo, da bi postavili trgovukega mini-Htra kot kandidata za državni zbor. Misli se pa, da minister naibrž ne bode kandidature vsprejel.
OgerMkl komunikacijski minister pl. Baross bode nekda prevzel rninisterstvo notranjih zadev. Komunikacijski minister bode pa nekda pl. Talnav, bivši ravnatelj državnih železnic.
% ii ;t u I e države.
Po poročilih ruskih listov širi se jako brez-božnost v Bolgariji in nravnost vidno pojema. O prihodu Koburžanovem mnogo častnikov ni hotelo priseči vernosti novemu vladarju, ker ne verujejo v Boga. Pa tudi mnogo učiteljev na ljudskih bolgarskih šolah ničesar ne veruje Po učilnicah brezbožni učitelji smešijo vero in pravoslavne svečenike. — Vesti o vojaški zaroti izmislila je policija sama, da je tako imela kaj povoda, zapreti nekaj vladnih protivnikov, da ne bodo mogli pri volitvah delati proti vladi. Opozicijski listi hudo napadajo vlado. „Trnovska Konstitucija", organ Karavelova, ostro graja bivše re-gentstvo in sedanjo vlado. S prihodom princa Ko-burškega bolgarsko vprašanje še ni rešeno, ker se ni volitev vršila v zmislu Berolinske pogodbe. Princ ni knez naroda, temveč samo knez Stambulova, Ca-harije Stojanova in Mutkurova. Narodove pravice so se rušile. „Narodna Volja", organ Radoslavova, pobija samo vlado in priporoča svojim volilcem, da naj ne napadajo kneza pri volitvah, ampak le sedanje rninisterstvo. — Shoda pri Karavelovu udeležilo se je, kakor se poroča nemškim listom, samo petnajst osob, mej njimi tudi metropolit Klement ter več veljavnih Cankovcev.
Turčin ne mara sama priporočati ruskega predloga velevlastim. Obrniti se nekda hoče do Rusije, da naj sama naznani in priporoči velevlastim svoj predlog.
Pri banketu kmetijske razstave v La Fertć-Macć je francoski poljedelski minister poudar jal, da si bode vlada prizadevala zjediniti republi kanske sile, zboljšati šolstvo in skrbeti za zboljšanje naroduega dela.   Vlada si bode prizadevala poravnati nasprotja mej republikanskimi strankami.
Nemčija je naročila svojemu generalnemu konzulu v Sofiji, baronu Tbielmannu, da naj hitro odide na svoje novo mesto. Provizorično vodstvo nemškega generalnega konzulata se bode izročilo podkonzulu v Varni, gospodu Eichbergerju. — Nem ■ ška svobodomiselna stranka je nameravala sklicati velik shod svojih pristašev. Proti tacemu shodu se je odločno izrekel Ev«en Richter in zategadel se shod najbrž ne bode niti sešel.
Odbor v Filadelfiji, ki dela priprave za stoletnico obstanka nove ameriške ustave, povabil je k tej slavnosti tudi vodjo angleških liberalcev, Grladstona, ki pa povabila ni vsprejel. Odpisal je, da bi rad prišel k slavnosti, a ga druge dolžnosti zadržujejo. Kolikor časa bode še politično deloval, delal bode, da se irsko vprašanje ugodno reši, kar bode imelo jako dobre posledice za Anglijo. Njegovo potovanje v Ameriko bi se pa sedaj na Angleškem tudi prerado napak tolmačilo. V duhu se bode udeležil slavnosti, veseleč se napredka Američanov poslednjih sto let.
Dopisi.
Iz VK11 |cg:ore 10. sept. [Izv. dop.] Preteklo nedeljo počastil nas je gosp. državni poslanec prof. Šuklje, in reči smemo, da je lehko povsem zadovoljen z uspehom, ki ga je pri nas našel. Pripeljal se je ob 3. uri popoludne v mesto, kjer je bil od mestnega župana in požarne brambe pričakovan in spodobno vsprejet. Mesto bilo je okrašeno, in razobešenih je bilo mnogo zastav, večinoma tro-bojnic. Na mestnej hiši in na pošti plapolali sta dve veliki cesarski zastavi. Po vsprejemu g. poslanca zbrali so se volilci v mestnej hiši v tako obilnem številu, da je bila dvorana do zadnjega prostorčka napolnjena. G. poslanec poročal je o svojem delovanji v državnem zboru v jedno uro trajajočem, čestokrat odobravanem, izvrstnem govoru. Ko je končal, ni ga bilo mej vsemi paznimi poslušalci ni jednega, ki ne bi bil osvedočen, da je g. poslanec v njega stavljeno zaupanje pošteno opravičil, in da se je za pravico slovenskega naroda možato in izvrstno potezal. G. nad uči te I j Škr-binec Janko govoril je torej iz src vseh prisotnih in neprisotnih volilcev, ko je stavil resolucijo, da se g. poslancu zahvala za dosedanje izborno delovanje, in neomejeno zaupanje tudi za bodoče postopanje v parlamentu izrazi, in da se mu izroči tudi pooblaščenje, da, če za koristno in potrebno zmatra, tudi proti ministru Gauču oziroma vladi, v opozicijo stopi. Ta resolucija bila je jednoglasno in z burnimi živio-klici vsprejeta.
Osvedočen sme torej g. poslanec biti, da se ž njim popolnoma strinjamo, ravno tako smo pa tudi
osvedočeni, da bode i on neustrašeno pri vsacej priliki branil svete pravice slovenskega, dosedaj le preveč zatiranega naroda.
Kasneje zbrali smo se v gostilni pri Julniku, kjer smo se par ur razgovarjali in kjer so tudi naši pevci pokazali, kako vrlo napreduje narodno pevsko društvo Višnjegorsko. Izmej napitnic omeniti nam je one g. prof. Šuklje ja na mesto Višnja-gora, one g. nadučitelja Škrbinca na g. poslanca in g. Plantana na ViŠnjegorske pevce kot buditelje narodne zavesti in slovanske vzajemnosti. V mraku odpeljal se je g. poslanec iz našega mesta v Zati čino, spremljan od mnogih meščanov, od g. c. okr. sodnika Jenčiča in notarja Plantana. — Nam bode ta dan vedno v najboljšem spominu, kajti doživeli smo prvikrat da nas je državni poslanec počastil, in nam pošteno in odkritosrčno dal račun o svojem delovanji. Kličemo torej gospodu poslancu prof. Šukljeju: Bog Vasži vi in nam in mili domovini mnogaja lieta ohrani. —
Iz Dunajskega BTuvegameNta 10. sept. [Izv. dop.] Zavidati Vas moramo mi po tujem raz treseni Slovenci, g. urednik. Vi se vedno dobro zabavate pri narodnih slavnostih, dočim se moramo mi zadovoljiti z Vašimi poročili. Komaj ste bratom Čehom podali slovansko roko ter jim zadnjič zaklicali na zdar, ste imeli zopet lepe slavnosti v Idriji, Svečah in v Starem trgu.
Kakor sem že jedenkrat poročal, izhajata tu pri nas dva lističa — tednika. Jeden se kar nič ni zmenil za navedene slovenske slavnosti in veselice; a drugi se pa večkrat zaganja v nas Slovence, pa njegove pušice so že jako skrhane. Tako mu ni bila po volji Einspielerjeva slavnost v Svečah. Dopisnik pravi, da se to ne bi smelo dopuščati na nemški zemlji, — Bog mu ne štej v greh, ker ne ve, da na Koroškem tudi životari do 130.000 Slovencev. — Pa slavnost sama ga še toliko ne zanima, ker je deževalo, si misli, tako ni bilo veliko vredno. Ognja ter žvepla pa kliče dopisnik z nebes na Celovškega škofa, ker se je s tem strašansko pregrešil, da je vsprejel v svoji palači predsednika društva sv. Cirila in Metoda in druge Ljubljanske „Hetzerje". Pa to ni bilo še dovolj, dr. Kabn je še celo na kosilo povabil te ljudi. Največji, gotovo smrtni preh je pa to, da je Škot Celovški, seveda „našuntan" po predsedniku društva sv. Cirila in Metoda to društvo priporočal duhovnikom in prostemu ljudstvu. Kam pridemo, zdihuje dopisnik, ako bodo nemški škofje tako delali.
Omeniti moram, da se je v tem listu ponatisnil dopis iz Rusije, v katerem g. Krutorogov primerja, recte kaže razloček mej Katkovom in železnim kanclerjem. Napis temu odstavku bil je: „Win-dische Verrticktheiten. Z ozirom na dopis, o katerem sem zgoraj govoril, lahko in z lažjo vestjo zavrnem dopisnika: „Sehvvabiscbe Verrucktheiten.
Preteklo nedeljo praznovala je tukajšnja požarna bramba svojo 251etnico. Pri tej priliki so se zbrale skoro vse požarne brambe iz Spodnje Avstrijske, došle so tudi deputacije iz drugih kronovin, Gorenje Avstrijske, Štajerske, Koroške in — Ljubljana bila je tudi zastopana. Nek deček je nosil na kolu pribito tablo, na kateri je stalo črno na belem: „Landesverband Krain". Za tem znakom je možko korakal stotnik Ljubljanske požarne brambe. Omeniti moram tudi, da je bil Ljubljanski stotnik izmej vseh navzočih najlepše adjustiran, kar pa ni samo moja subjektivna, ampak tudi tukajšnjega prebivalstva sodba. Ognjegasci so se pomikali po krasno okrašenih ulicah do mestne hiše, kjer jih je mestni župan pozdravil in se zahvalil za pohod; odzdravil mu je stotnik Celovške požarne brambe in ni mu dala žilica, da ne bi bil malo pokazal, da je prišel iz Celovca. — Po njegovi misli namreč je Celovec čisto nemški. — Der Anfang vom Ende pa je bil ta, da je tukajšnji stotnik razžalil nekega stotnika — gosta in učinek je bil, da so tri požarne brambe takoj odkorakale z lica mesta. Gostoljubnosti in prijaznosti tudi preveč ne poznajo naši Nemci, facta loquuntur!
Domače stvari.
— (Najnovejši ukaz Gaučev.) Ker je vsled zatvorenja gimnazije v Kranj i pričakovati, da se bode število učencev v I. razredu Ljubljanske gimnazije silno pomnožilo, morala bi se otvoriti tu še jedna paralelka. GauČ pa je ukazal, da ostane pri sedanjih parah i kali. Ko bi se pa več ko po 60 učencev za slovenske paralelke oglasilo, se pa ne
smejo vsprejeti, temveč odbiti. Dalje je ukazal, da morajo vsi tisti učenci, ki so v Kr<>nji že prestali vsprejemni izpit, ga ponoviti, ako hote biti vsprejeti na Ljubljansko gimnazijo. Komentara k temu ukazu, po katerem utegne 40 do 50 slovenskih učencev pred vratmi gimnazije ostati, ni treba, pričakujemo, da ga bodo povedali naši poslanci v državnem zboru, a ne samo v besedah, temveč da bodo dejansko pokazali pri glasovanji, da vlade, v kateri vodi učno rninisterstvo takšen mož, Slovenci ne morejo nadalje podpirati.
— (Shod volilcev.) V nedeljo dne 18. t. m. ob 3. uri popoludne poročal bode državni poslanec g. dr. L. Gre goreč o svojem delovanji volilcem Ptujskega okraja na Ptuji v „Narodnem Domu". Volilci blagovole naj se shoda mnogobrojno udeležiti. Odbor političnega društva „Pozor".
— (Na korist družbi sv. Cirila in Metoda) priredi Šentpeterska (Ljubljanska) podružnica prihodnjo nedeljo v Šrajnerjevi pivarni veliko veselico. Vspored (deklamacije, petje, godba td ) priobčimo natančneje prihodnjič. Ker gre tu za blag narneu, pomoči slovenskemu šolstvu, smemo ta večer pričakovati prav obile udeležbe.
— (Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda. I. Izdalo in založilo vodstvo. V Ljubljani 1887. Tisk „Katoliške Tiskarne".) Pod tem naslovom izšlo je prvo izvestje tega našega podjetja na dan. V njem čita se družbe zgodovina, počenši s prvim člankom, ki je v našem listu sprožil to idejo, popisani sta prva in druga velika skupščina, naposled pa je imenik podružnic z izkazom pokroviteljev, ustanovnikov, letnikov, podpornikov in uplačanih vsot. Družba sv. Cirila in Metoda ima doslej 64 podružnic, v njih pa 25 pokroviteljev, 516 ustanovnikov, 2530 letnikov, 871 podpornikov, častnega člana pa jednega (tr-om. A. Einspieler). — Vse podružnice nabrale so doslej 1 1.3 3 4 gld. 2 8 kr.
— (Iz Zagreba.) Tužne so naše razmere, vsak dan skoro zahteva novih žrtev. Ni še pravda proti Starčeviću končana, že se je naše Temide desnica dvignila proti dvema drugima poslancema, zahtevajoč od deželnega zbora, da jej izroči poslanca dr. Josipa Franka in Nikolaja Turkalja. Kakor ni bilo drugače pričakovati, je imunitetni odsek v sobotni seji sklenil, da se rečena poslanca izročita sodniji. Imeli bodemo zopet dve žalostno zanimivi pravdi, katerih izid nam je že naprej znan. Tužna nam majka!
— („Glasbena Matica") otvori glasbeno šolo dne 19 septembra t. 1. Upisovanie učencev vršilo se bode due 15. in IG. septembra 1.1. od 2.—4. ure popoludue v šolskih prostorih („Virantova hiša na Št. Jakobskem trgu II. nadstropje") Dne 17. sept. popoludne razvrstili se bodo učenci v dotične oddelke, in 19. sept. prične se redni pouk. Poučevali bodo sledeči gg. učitelji: 1. GerbiČ Fran, artistični vodja šole v igri na klavirji, v solo-petji, harmoniji in v zbornem petji; 2. Jan Blaha, absol-vitan konservatorist, v igri na gosli h, klavirji in na raznih družin godalih ; 3. pl. Ohm- Janušovskv v igri na klavirji. V glasbeno šolo vsprejemajo se samo otroci udov „Glasbene Matice". Učuina znašala bode za pouk v dveh predmetih 1 gld., za pouk v 3 ali več predmetih 1 gld. 50 kr. na mesec. Udnina znaša za celo leto 2 gld. Učnina za 1 mesec in uduina za celo leto uplačati je takoj pri upisavanji.
— (Glasbena Matica) razpošilja svojim članom naslednje skladbe: 1. Slovečemu skladatelju Antoninu Dvofak-u posvečeno. Milotinke. Besede dr. Krek-ove. Samospevi za visoki glas, zložil Fran Gerbie Op. 28. (Skupaj sva pri okuu stala.
— Sklepala roke Bi bele. — Želel bi, da bil bi ptica.) — 2. Partitura. Glasbena Matica. Slovenski napevi za čvetero in petero mešanih glasov zložil Anton F o er s ter. (Ah, ni li zemljica krasna?
— Domovina. — Naše gore.) Zvezek XVII. 3. Partitura. Glasbena Matica. Slovenski napevi za Čvetero in petero glasov zložil Anton Nedved. (Oblakom. — Na goro. — Nazaj v planinski raj!) Zvezek XVII. 4. Predigre za orgije ali harmonijum, (tudi na klavirji izpeljivih), zložil Danilo Fajgelj. Op. 15 (b.) Vnanja oblika vsem tem muzikalijam tiskanim pri Jos. Eberlu in dr. na Dunaj i in v tiskarni Blasnikovi, je jako lepa za izborno vsebino pa so nam porok imena odličnih gospodov skladateljev, ki so nam v teh skladbah podali zopet mnogo lepega gradiva. »Glasbeni Matici" čestitamo na tej izdaji, kakor tudi, žal da še  prepičlim njenim ela-
nora, ki za 2 gld. na leto — dobe tako lepe muzikalije v roke.
— (Prememba v posesti.) HiSo gospe Pregljeve št. 50 na vogalu Florijanskih ulic in Vo-zarskega pota (nekdaj Šlukarjevo) kupila je gospa Julija Mam za 10.000 gld.
— (Veliki češpljev semenj) bil je včeraj prav dobro obiskan. Že takoj zjutraj goniti so začeli od vseh krajev živino na semenj, posebno pa konje in žrebeta. No, to je bilo vpitje in rezgeta-nje! Na tem seranji videlo se je, kako lepo napreduje naša dežela v konjereji, ker postavilo seje na prodaj okolu 400, večinoma iskrili in lepo vzraslih žrebet. Pa tudi kupčija bila je jako živahna in se je mnogo mlade živali prodalo. Zrebe 5—G mesecev staro, stalo je 50 do 60 gld. Vse živine prignalo se je 1457 glav in sicer: 725 konj, 346 volov, 317 krav in 69 telet. Na semenj za govejo živino prignali so celo iz Hrvatske 45 „bušu in tudi tu je bila živahna kupčija. Največ konj pa tudi goveje živine nakupili so Lahi in Korošci.
— (Čeb elni semenj.) Po stari navadi zbrali so se včeraj glavni čebelarji Kranjske pred frančiškani, da se pogovore o letošnjem pridelku in določijo ceno medu in vosku. Čebele se letos neso nič kaj obnesle, jedina Ribnica ima izvrstno čebelno letino. Slabo je bilo na Gorenjskem, najslabeje pa po Notranjskem. Cena za kilogram satovja določila se je na 22 kr. Največ pripeljanega blaga (rožnega medu) nakupil je g. Oroslav Dolenec, ki kranjski med pošilja na Nemško in druge inozemske kraje, kjer iz medu prirejajo sladka vina itd.
— (Iz Radovljice) javlja se jako žalosten dogodek. Dne 8. t. m. je znani suro vež Jakob Av-senek v Lešah hotel svojega očeta zadaviti. Sestra Mica, videč očetu pretečo nevarnost, zgrabila je sekiro in udarila brata po glavi, da se je nezavesten zgrudil in da je še isti dan umrl.
— (Izpred porotnega sodišča.) Pri včerajšnji prvi porotni obravnavi zatožen je bil Janez lierce, 561etni kajžar in čevljar iz Lipnice pri Radovljici, zaradi hudodelstva spolskega posi-Ijenja in oskrunenja V tajni obravnavi so ga porotniki jednoglasno krivim spoznali in bil je obsojen na tri leta teške ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem.
— (Žalosten zakon.) L. 1881. vzel je bil mesarski pomočnik Miha Zajec, cd Device Marije v Polji doma, svojo ženo Jero. Zakon ni bil srečen, prepir in zabavljanje bilo je na dnevnem redu, čemur je bilo uzrok mej drugim tudi pijančevanje obeh soprogov in pa razkošno življenje obtoženčeve žene. Palica pela je vsekdar, kadar ga je bilo kaj v glavi. Letos na sv. Petra dan bil je Zajec že zjutraj pijan, popoludne se je pa na novo napil. PriŠedši zvečer domov, začne se z ženo prepirati, popade od svetilke na mizi stoječe cilinder in udari ž njim ženo s toliko silo na vrat, da se je cilinder zdrobil, a prerezal glavno žilo, da je kri kar bruhnila po stenah. Žena tavala je še na dvorišče, pri drvarnici pa se je zgrudila in kmalu potem umrla. Zatoženec je sprva dejanje tajil, sedaj pa vse priznava, izgovarja se le, da je bil popolnem pijan. Porotniki so vprašanje o krivdi jednoglasno potrdili in sodišče obsodilo je Miho Zajca na sedem let teške ječe, poostrene s postom in samotnim zaporom.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Zagreb 13. septembra. Danes dopoludne proglasila se sodba v pravdi dr. D. Starčeviča. David Starčev ić obsojen na šest let t eš k e j eč e z a ra d i g o 1 j u f i j e. I va n St ar-čevična dveleti zaradi sodelovanja pri zločinu gjoljufije. Obadva zgubita a k a d e m i č n e čine. Branitelj napove priziv.
Sofija 13. septembra. Proti Karavelova „Trnovski konstituciji" sklicala „liga patrijo-tov" tabor, ki se je vršil jako burno. Sklenilo
se je, podpirati kneza do skrajnosti. Množica narastla blizu na 2000, šla je potem pred palačo ter živahno pozdravljala baš takrat odsotnega kneza. Potem pa je množica vrvila pred hišo Karavelova in pred tiskarno „Tr-novske konstitucije'4 ter tu kakor tam pobijala okna in napravljala še drugo škodo, k ljubu žandarjem, ki so branili in ponavljaje streljali. Zagotavlja se, da je na obeh straneh več ranjenih. Pozneje bile zopet naudušene ovacije pred palačo, v katero se je bil knez mej tem povrnil. Ko so se prečitali sklepi taborski, zahvalil se je knez z balkona in zaklical »Živela Bolgarska", na kar se je množica pevajoč narodno himno, razšla.
Praga 12. septembra. V Chvzni na Slovaškem umrl je v 74. letu svoje dobe župnik Samo Tomašek, pesnik himne „Hej Slovani !w Petdesetletnica te pesni se je pred tremi leti svečano praznovala ter pesniku pri tej priliki dalo častno darilo v znesku 2340 gld.
		
Br:—SE	----*c3^ r>j—	
„LJUBLJANSKI ZTON
nt« »J i (19-2—127)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
"I!
ar
J2c
Loterij ne srečke 10. septembra.
V Trstu:   53,     83,      5,     28, 19.
V Linci:   74,     26,      4,     73, 30.
Tufcl:
12. septembra.
P. i **ionm Fiintini iz Grške. — Behaker, Wiese-inann, Lenk z Dunaja. — Graraer iz Solnograda. — Adler iz Plzna- — Schubitz iz Gradca. — Lengvel iz Kaniže. — Stern, Heumer iz Zagreba. — Schlagentaufer iz Beljaka. — Riedl iz Kočevja. — Raitharck iz Tržiča, — Krmiš, Pegpn iz TiBta.
Pri TOnlielr Bristopva iz Anglije. — Kump, Klek-ner z Dunaja. — EiSl iz Gradca. — Hauff iz Kočevja. — Murgel iz Kranja. —  Karafiad iz Trata. — Petermandel
iz Gorice.
Pri KvstrljMkt-m «e«nrjl: Kančič, Rohrman iz Novega mesta.
Pri Jasnem kolodvora t SchrOder iz Trsta. — Juljančič iz Serajeva.
Aleteorologično poročilo.
g  Cas opa-a zovanja 1 !	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Nebo trovi	Mokrimi v mm.
it 17. zjutraj S | 2. pop. ! ffi  9. zvečer -H 1 1	73364 nun. 731 08 mm. 73108 nun.	11-6 "C 22 4° C 15 0 C	brezv. megla si. svz.1 jas. al. svz.i jas. 1	1 000 ara.
Srednja temperatura 16*3°, za 19° nad normalom
r
dne 13. septembra t. I. {Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld. 81-35 — gld. 8125
Srebrna renta.....„    82-75 — „ 82-65
Zlata renta......„   112 75 — „ 112'HO
o°/0 marčna renta ....     „    96'40 — „ 96*20
Akcija narodne banke   .   .     „  884-— — „   884-—
Kreditne akcije.....„  283-40 — „ 282-80
London........„   12.*) 95 — „ 125-90
srebro........„ —••— — ,    —•—
Napol.........                                     „      9-95 — ;      9 94«/,
C kr. cekini......„     5*91 - , 5-91
Nemške marke......61-47*/, — , 6145
4°/„ državne srečke iz 1. 1854   250 gld. 130 gld. 30 kr
Državne srećke iz 1. 1864         100   „ 168 „   — „
Ogerska zlat:* renta 4%...... 1O0 ,85 ,
Ogerska papirna renta oVh..... 87 „   (,0 n
5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104 „   50 „
Dunaja reg. srečke 5°/0 .   .     100 gld. 120 „   — „
Zemlj. obč. avstr. 4l/t,/0 zlati zast. listi . 125 „   25 „
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „   — „'
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnico 100 „25 „
Kreditne srečke.....100 gld. 178 „   — „
Radolfove srečke.....10   , 20 „   50 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   , 113 „   70 „
Trammway-druŠt. velj. 170 gld. a. v.     . 230 „   75 „
Dva prvošolca
vsprejueta se v »tanoi»'»j** •* srednjo hrano, kjer ae tudi dobi za primervu honorar inštruktor, — Natančneje pri posin-Mckii -Gregorji Jesenko At. 27. (630 5)
Gostilna v najem.
Gostilna v Litiji, prav blizu kolodvora, obstoječa iz 3 gostilnih sob. 1 kuhinje, 2 kleti, 2 aob za prenočevanje tujcev in 2 sob za stanovanje kremarja, kakor tudi ledenice in mesnice, se da na 1 ali več let v najem ali se pa liKn prod«.
Sobe so razen steklene, porcelanaste in kuhinjske posode popolnem s pohištvom preskrbljene. Q
Natančneje poizve se pri Antona Koprivniknrji v "Liti i i št. a. (642—8)
Br. 2258.
Oglas dražbe.
(639—3)
Za 800 kub. metarah gradjevnoga materiala bukovine iz Kastavske Šume „Lisine", osobito dobra za tanke piljenice.
Izvoz posve prikladan za željezničke postaje Matulje-Jurdani.
Pismene oferte (najmanje za 300 kub. mtr.) na biljegi od 50 nov. sa 5 % ciene, koju se misli pouuditi, primaju se do 22. septembra o. g.
Pobliže upute daje podpisano
glavarstvo občine Kastav,
dne 6. septembra 1887.
Glavar: Šumarski upravitelj:
Munić. Do nad i ni.
HanOl* k' 86 more vrniti od 1 do 10 let v majhnih U tj I Id I ■ mesečnih obrokih, reclno, diskretno in po ■■MonaanaBC(:n>i toda le 300 gld. in več, dobe na po-sodo kavalirji, častniki, industrijci, posestniki graščin, hiš in zemljišč, profesorji, zdravniki, uradniki, učitelji, trgovci in osobe, ki imajo pravico do pokojnine in ded-ščine, duhovniki in dame tu in na deželi. Naslov: F. Gurre, kreditni zavod, Gradec. (515—23)
rocil
bi se mlad, inteligenten uradnik na deželi s 700 gld. dohodkov, kojemu ni prilika občevati z nežnim spolom, z gospodičino ali mlado vdovo brez otrok. Zeli se nekoliko premoženja. Resne ponudbe n fotografijo pod nt. lOOO" do
SO. »epteinbrn t. 1. na upravništvo „Sloven-bkega Naroda''. i,653—1)
iNepreacgUlvo za zobe
je
I. Salicilna ustna voda,
aromatična, upliva okrepcnjoee, ovira spridenje zob in odstranuje smrdečo sapo. Ve ik;i steklenica 50 kr.
II. Salicilni zobni prah,
splošno priljubljen, upliva okrepeujnee in nareja zobe
svetle in bele.   a 30 kr. Zgoraj navedeni sredstvi, o katerih je že prišlo mnogo zahval, ima vedno sveže v zalogi ter jih razpošilja vsak dan po pošti (616—3)
„LEKARNA TRNK0CZY"
zraven rotovža v LJubljani.
Vsakemu, ki kupi v lekarni Trnkuczv originalno salicilna ustno vodo in salicilni zubni prali, se pridene zastonj razprava o varovanji zul> in ust.
a,T^       ra,^.T^i       ta^.re-     ^SL&Pr--■a^fr.re---^3,*3
Izjava o dr. Friderika Lengiel-a
"brezovem balzamu.
„Racijonalno izbrane snovi tega lepntila so za lepo polt nepresegljive dobrote in upliva. Da se hitro zgladi koža po piv-stanib kozah, zato je ta bal/.am pravi unikum." (410—8)
Med. Dr. Raspi, vseučiliščni prokurator. Zalogu v Ljubljani pri II. pl Trn-Kim/\ ji. lekurji; na Ihiuaji pri
Ph. Nenstetn-Hi mesto, Plankeng.
V Zvezdi,
v hiši ,,)Iatice Slovenske".
V/ Zvezdi, v liiši „Matice Slovenske".
(529-37)
MARIJA DRENIK. Predtiskarija.
Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih
Trakovi za vence.      Harlandska preja.
: d tel j in odgovorni urednik: Ivan Železu i k ur.
Lastnina in tj«k -Narodne Tiskarne".