Številka 74. Trst, v četrtek 15. marca 1906. Tečaj XXXI. gC Izhaja vsaki dam "Vi *j«ii ob nedeljah in prazaikih ob 5. ari. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. Po6aan?Be številke se prodajajo po 3 itC (6 stotink) mnogih tobakarnah t Tr*tu in okolici, Ljubljani, Gorici, branju, Petru, Sežani. Nabrežini, S*. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. C-tm «riaM»« <*e računajo po vrstah (Sirote 73 mm, visoke nun>; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; za osmrtnice, zahvale, poslanic*, oglase denarnih zavodov •o st*t. Mala oznanila po 3 stot. Heseda, najmanj pa 41* — ' sprejema in«»eratni oddelek uprave .Siinost*. — Piačuj« ®e izkijućao le upravi .Edinosti". Glasilo pslitičnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znala za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naroČbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaua pisma se ne sprejeatajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: mL Giorglo Calatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost]. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'- v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hrani Imeni račun št. S41.652. r^ccocs-—— TELEFON štev. 1157. - Politično društvo „Edinost" .•»klieuje nastopne volilne shode: V soboto dne 17. t. m. : V Lonjerju ob 7. in |>ol uri zvečer v „Kon- sumaem društvu4'. v nedeljo dne 1*. t. m. pa: V Bazovici ob 11. uri prepoludne v prostorih g. Joeipa Crbanči<"a ; v Rocolu „pri lovcu" oludne (lokal se še le priobči 1; na Prošeku ob 1. uri |>opoludne (lokal se še le priobči) ; v SV. Križu popoludne (lokal in ura se šele priobči) ; v Bark ovijah v „Narodnem domu1* ob 4. uri popoludne ; v ponedeljek dne 19. t. m.: ve Opčinah in pri sv. Ivanu. (Cas in prostor za ta dva shoda 6e priobči pravočasno. ODBOR političnega društva „Edinost^. C. k. namestništvu v Trstu. I Dopis /. Goriškega). Kakor s*» še dobro -jKUiiinja sleherni *m«-t. je bila pri nas v letu 19<»4. tako huda - da nam j*' uničila vse poljske pridelke. Marsikateri kmet j«' moral vsl«*d tega prodati -\<»jo živino, ker jo ni imel s čem krmiti, ali i j*' n oral zadolžiti, da je živino prehrani. ali za prodano drugo nakupil. Radi t« rh-meiitarne nezgode so bila žu-» mstva ž«- a jeseni ]9<>4. uložila na dotičnih •krajni h irla\arstvili prošnje "za podporo siromašnemu kmetu v tem žalostnem stanju, r katero je bil zašel brez vsake lastne krivde. ■•»tari pregovor pravi : ..kd<»r hitro da, Ivakrat da"4 — ali naše oblasti menda ne nijo mnogo te zlat«- resnice. Kajti, mesto ♦i a hi bila podpora hitro dovolila in razde-lia. je c. k. okrajno glavarstvo v Sežani z Ilokom od 17. mana 1905. št. 3511 obvestilo županstva. da je visoko c. k. ruinisterstvo -i.»volilo za vse Primorje 2odelili kra-fc^vi predniki. — To se pokaže v preiskavi, ki jo od- • dim jaz takoj ! ie pretrgal podban škofovo » sedo — mej tem pa svetujem tvojemu go- podstvu, da se pokori kraljevi zapovedi, ker sicer ako bi se ukljub kraljevi volji »tdaljevali [napadi na svobodne griške žu-fMne banska vojska imela opraviti s stavljene in ne prav opremljene s kolekova-nimi prilogami — s saldi ranim i računi v dokaz, da smo nakupljeno seno. slamo in drugo krmo plačali in voznino poravnali. Vsi mi. ki smo na Kranjskem nakupili krmo, smo morali po ves dan in nekateri tudi po dva dni izgubljati čas, da smo si na Pivki, v St. Petru in po drugih vaseh okolo St. Petra, na 6 7 ur daljave, preskrbeli dotične ko-lekovane račune po vzorcih, izdanih po c. k. okrajnem glavarstvu. Te nove prošnje s kolekovanimi in sal-diranimi računi so morale biti — po ukazu c. kr. okrajnega glavarstva — do 19. aprila 1905. zopet predložene tej oblasti, kar se je točno zgodilo. Nu sedaj smo pričakovali z vso gotovostjo, da dobimo vsaj nekoliko podpore. Ali mineval je mesec za mesecem, minolo je leto. minoli sta 1 leti. odkar nas je bila pritisnila toli huda suša in žnjo huda nadloga, podpore pa le noče biti in tudi ne nikakega.odgovora na naše prošnje, tako. da nič ne vemo. ali dobimo kaj. ali ne dobimO nič? Ali pa nam bodo morda v ..podporo"4 tisti troški in tisti izgubljeni čas za pisarije in koleke na saldirane račune ? ! Če pa morda misli visoka c. k. vlada, da more prezreti ravno nas slovenske kmete-siromake, potem pa jo že moramo ponižno vprašati : kdo nam povine troske za saldirane račune in nas odškoduje za izgubo časa ? ! To pa vendar ne gre. da bi morali — mesto da bi dobili podpore — še troške nositi, ki so iznašali najmanje po 1<» kron za vsacega posamičnika. Prosimo torej to c. kr. namestništvo. naj blagovoli naše prošnje rešiti, da bomo vsaj vedeli pri čem da smo in da bomo even-tuvelno mogli ukreniti še drugih korakov na druge strani. (Sledi 14 podpisov.) Avstr^ska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo). Prvo čitanje načrta volilne reforme. Govor ministerskega predsednika barona Gautscha. Dunaj 14. Ministerski predsed. baron Gautsch izjavlja, da so vsi govorniki pripo-znavali potrebo volilne reforme in so odobravali temeljno idejo vladne predloge. Odgovarjajoč na razne trditve tekom razprave je rekel baron Gautsch, da se pred vsem očita vladi, da povspešuje demagogijo. V resnici pa je politična vzgoja mas najbolje bojevno sredstvo proti demagogiji. Za tem ciljem stremi vlada. Poslanec Grabmaver je imenoval ministerskega predsednika protektorja socijali-stov in mu je očital, da na vse načine pod- il pira radikalne stranke. Ta obtožba je v protislovju z očitanjem, ki se izgovarja v isti sapi, da vlada ni še dala splošne direktne volilne pravice in da ni dala volilne pravice ženskam in vojakom v aktivni službi. Govornik je liva-, ležen p osi. Grabmavru, da se je izrekel za volilno reformo na podlagi splošne direktne, ali pravično stopnjevane volilne pravice. Govornik obžaljuje pa. da posl. Grabmavr ni ob enem povedal, kako si misli to pravično stopnjevano vol. pravico ! (Odobravanje). Kar se tiče izjave posl. Silva Tarouca za volilno reformo na podlagi zadružne organizacije, ne vidi ministerski predsednik za sedaj nobenega sredstva, da bi vse organizacije zadobile zastopstvo v parlamentu in se boji, da bi prišli do neke vrste zastopstva stanov, v katerem bi prišli do izraza interesi stanov, ne pa državna misel, kar bi postavilo ustavo na bolj labilno podlago, nego, ako se ista postavi na skupnost in jednotnost volilcev. Ministerski predsednik se postavlja po robu očitanju, češ, da volilna reforma zapira konservativnim elementom vhod v parlament in da odpira vrata radikalnim elementom. Le en pogled na elemente s splošno volilno pravico ovrgava to trditev. Razdelitev volilnih okrožij v vladni j predlogi dokazuje, da radikalni elementi niso I udušili konservativnih. Od napovedane spremembe ustave v smislu skrčenja kompetence državnega zbora v narodnih stvareh, se boji ministerski predsednik, da bi imel narodni boj potem mesto enega mnogo torišč, kjer bi bilo posredovanje težavneje, nego v državnem zboru. Vladna predloga pomenja nasproti temu ener-gičneji in gotoveji izhod ustave, kakor tudi veliko naravneji razvoj v smislu napredka, nego pa nevaren poskus vezanja volilne pravice s stanovsko organizacijo in istodobne spremembe ustave. Nasproti očitanju, da je bila volilna reforma predložena le v interesu socijalnih demokratov, naglasa ministerski predsednik, da uradniška vlada pred vsem zato nastopa za kako zakonodajno delo, ker je smatra za dobro in ker se nadeja, da doseže kake koristi v interesu države. Ministerski predsednik na-glaša, da so vsi konservativni elementi državnega zbora povspeševali zakonodajo v varstvo delavcev, ne da bi komu- prihajalo na misel, da bi očital konservativcem, da so te postulate podpirali le zato, da bi prišli v tesneje stike s socijalnimi demokrati. Ministerski predsednik naglaša izrecno, da vlada nima nika-kih zvez s socijalnodemokratično stranko (Ironičen smeh). Smejajte se, ali pa ne ! Bolje bi bilo in dostojneje resnih politikov, ako bi to, kar trdijo, tudi utemeljili. Kdor pozna ministerskega predsednika, ve, da ni v nikakih zvezah s to stranko in da je velik prepad — Ti mi groziš kakor puntarju . . . . kdo te pooblašča v to ? je siknil škof v jezi. — - Kraljevo sporočilo ... je rekel podban mimo. Več ti nimam povedati. Rekši to se je podban poklonil škofu in odšel hitro iz sobe. -V isti hip se je pojavil župan Grga na strankarskih vratih. Si-li čul ? ... je zapiskal škof v besni jezi, opazivši svojega župana — ali si čul, Grga ? . . . Grozijo mi . .. ponižujejo me... uničiti me hočejo. — Da, da!. .. zarotili so se proti tebi, prečastni gospod! je pripomil Grga zvito. — Naj, naj ! je dahnil škot. — Ali jaz jih zdrobim, pogazim . .. Kje so moji ljudje ? — Doli so, tvoja milost. — A ti poteci ... vzemi jih seboj", kolikor potrebuješ ... in .. . — Zapoveduješ gospod škof ? . • • — Podbana mi primi... da! Tomo podbana, in v temnico ga vrzi. . • Si-li čul ? je kričal škof, udarjajoči z nogo ob tla. —- Tvoja milost ne uvideva v ta hip, da bi bila to nevarna stvar F je pripomnil Grga. . — Izrodek človeški! je zakričal škof ves iz sebe od jeze ter je z obema rokama pahnil župana proti vratom ... Pojdi ! ... mu je zakričal še enkrat, ali v isti hip so se mu zapenila usta in omahnivši vznak se je zgrudil na tla poleg okna. Grga se ni maknil z mesta, ampak je škodoželjnim satanskim usmevom opazoval svojega gospodarja, ki se mu je ležečemu na tleh krčevito stresal ves život. — No, no, ne jezi se prečastni gospod ! se je zasmejal Grga zverski. Potrpi še nekoliko časa, in prineseni ti pomoč. Rekši to je odhitel skozi glavna vrata. Za nekoliko trenotkov je odprl škof oči in pogledal po sobi. —- Nikjer .. . nikogar ! je zaječal, dvigaje se s težko muko od tal. Kaj je bilo z'menoj? .. .Ves se tresem . .. Ha! Spominjam se... spominjam ... Ne, ne !... Ne smem misliti na to. .. ker me takoj prijemlje tu v prsih •. • v grlu ... V tem so se tiho odprla vrata in župan Grga je stopil v sobo. — Ti si, je rekel škof tiho, opazivši Grgo ; Slab sem, izmučen... pomagaj mi do stolice... je govoril dalje, stezaje tresoči se roki proti Grgi —■ Naj se le umiri tvoje gospodstvo in ti bo dobro, je tolažil Grga škofa ter med njegovimi in med nazori te stranke. (Mej-klici) Nasproti očitanju posl. Dzieduszvckega. da volilna reforma predstavlja Nenemce kakor inferijorneje, se sklicuje ministerski predsednik na to. da volilna reforma, ki ponmo-žuje mandate slovanskih plemen, ne more po-menjati kričeče krivice za nemške narode. Kar se dostaje razmerja agrarnega prebivalstva nasproti volilni predlogi, je vlada po kolikor le možnem loeenju mest in dežele podala dokaz. da se je potrudila, da zagotovi državo vzdržuj o.čim elementom kolikor le možno izdatno zastopstvo. Glede števila mandatov bo vlada pripravljena podpirati pravičen kompromis. Preidši k včerajšnjim izvajanjem posl. Pergelta, naglaša ministerski predsednik, da sprememba v številu mandatov med Nemci in Slovani ne izhaja od tega, da bi se dajalo prednost eni narodnosti, ampak je to po naravi vprašanje narodnega obkroženja. Ta sprememba tvori torej vprašanje principa, ki je združen z bitstvenimi koristmi za Nemce, kajti posestno stanje, določeno Nemcem v volilni predlogi, je zagotovljeno istim proti vsem političnim eventualnostim. (Mejklici vsenemcev). Sicer pa razdelitev mandatvv ni še dovršeno dejstvo. Vlada bo rada pripravljena, da po možnosti ustreže opravičenim željam Nemcev. Na to je prešel ministerski predsednik k izvajanjem posl. Mengerja, ki je naglašal potrebo narodnega sporazumijenja. Baron Gautsck je pripomnil, da se temu cilju morajo posvetiti vse sile in vlada stori vse možno, da gladi to za vso Avstrijo velevažno pot in da podpira misel, ki navdaja srce vsacega prijatelja domovine. Ministerski predsednik je nadaljeval: Poleg bojazni, ki je ministerskemu predsedniku skoraj nerazumljiva, češ, kakor da bi bila katoliška cerkev v skoraj izključno katoliški državi kakor je Avstrija v nevarnosti, se je izrazilo tudi bojazen, da bo prihodnja zbornica dosedanji zavezni politiki manje prijazna, nego je bila to doslej. Temu nasproti izjavlja ministerski predsednik, da korenini ta politika tako globoko v potrebi po miru med narodi in v skupnih interesih zaveznih narodov, da se ni bati spremembe parlamentarič-nih razmer. Vrhu tega ne bo v bodočem parlamentu nobene narodnojednotne večine, marveč le večina, sestavljena iz več skupin, ki ne bo. naj si bo ista kakor si hoče, proti državni politiki in državnim interesom. Ministerski predsednik je naglašal, da če obstoja o potrebi volilne reforme sloga, če je zbornica prepričana, da se ni možno več povrniti k stari volilni pravici, če torej ne obstojajo več kvalitetne, ampak le kvantitetne raz- ga sprovel pod roko do velikega naslonjača. — Da, da, miru mi treba. .. ali že sem miren... vidiš, da se miren... je stokal škof, ko se je spuščal v naslonjač. — Poslal sem po Gončinko, je začel Grga zopet, stoječi poleg škofa — da ti prinese napitka, ki pomore tvojemu gospodstvu. —r Samo da pride ! ... je šepetal škof in je zapiral očesi zbog slabosti... prav slab sem... In spustil je glavo na prsa, kakor da ga je spanec zmogel. Grga je motril škofa od strani in s prezirljivim sožaljem. — Kaj ti pomaga vse tvoje blago — je rekel sam pri sebi — ko ga ne uživaš — k* ga ne znaš, ne moreš uživati... — Ali si tu ?... je odprl škof zopet očesi... pazi na me, čuvaj me... mogli bi me prijeti... umoriti... In glava mu je zopet klonila na prsa. Globoko dihanje, ki je tu pa tam prehajalo v močno smrčanje, je bilo znamenje, da je škof zaspal. / Sedaj so se odprla glavna vrata in na vratih se je pojavila prikazen čarodejnice Drage Gončinke... (Pride še.) like. >?e ne l»o več nikdo čutil močnega dovolj. «la prevzame odgovornost, ako ta velika politična reforma izpodleti. (Pritrjevanje). Mada bo v interesu nad v ladanja še obstoječih tež-koč. držala strankam odprta vrata do kompromisov. v danih trenotkih nastopi eventuelno sama s predlogami, ki bodo jemale ozir na izražene želje in bojazni strank (Mejklici) in ki bodo pripravne, da na pravični podlagi izjednačijo razne zahteve. Do take posredovalne vloge se smatra vlada tim bolj poklicano. ker je mnogo ležeče na tem. da ne vzbudi v nobeni stranki britkega čutstva. da se ista na ustvaritvi avstrijske volilne reforme ni zamogla aktivno udeležiti. Ministarski predsednik je tudi izključil bojazen, da se vsled volilne reforme država oslabi ter je pokazal nasprotni vspeh v drugih državah, izjavivši, da zamore pač. naslanjaje se na zgodovinsko izskiistvo. zatrditi, da je doslej vsakq razširjenje javnih pravic imelo za posledice povišanje samozavesti in moči narodov. Zato ne vidi strahov tozadevnih j>rorokovanj. V novi volilni reformi ne vidi nikakega oslabljenja Avstrije, pač pa vidi milijone, ki so bili doslej nezadovoljni, in ki se odslej tim tesneje združijo z interesi domovine. (Pohvala). I'red menoj vidim avstrijski parlament, na ]H>dlagi enake pravice na novo osnovan, oborožen proti viharjem bodočnosti, in zato zamorem mirno reči. da kdor glasuje za novo volilno reformo, ta glasuje za preosnovanje naših parlamentarnih ustanov. (Hrupni mej-klici posl. Steina. ki je bil ponovno pozvan na red. Živahna pohvala in ploskanje). Posl. Rvba. Sehrattl. Beurle in I»aszyn-ski so govorili za predloge*. Posl. Beurle je izrazil nado. da se razdelitev volilnega okrožja spremeni tako. da bo primerno položaju Nemcev. Posl. Daszinski je dejal, da niso socijalni demo krat je v nikaki zvezi z vlado : isti ne ! podpirajo vlade, marveč pravično stvar, ki jo j ista zastopa. tovornik je naglašal. da so socijalni demokrat je nacijonalisti v pravem pomenu besede. ker zastopajo že nad desetletje narodno in suverenno neodvisnost vsacega naroda, in so se tudi pred l<»leti potezah za neodvisnost narodnosti. tovornik je ostro napadal poljski klub. I\»>1. Klofač je kritiziral predlogo, ki ne odgovarja zahtevam, ki se jih zahteva od zares splošne in enake volilne pravice, (tovornik je j proti enoletnemu nastali jeniu. ki je provokacija delavstva, izlasti češkega, ter je polemiziral proti dr.u Adlerju. Govornik je zagovarjal volilno pravico žensk. Nato je bila razprava prekinjena. Finančni minister je predložil zakonski načrt L'lede povišanja pokojnin vdov in sirot starega stila. Prihodnja seja jutri. Dunaj 14. Med došlimi vlogami današnje seje poslanske zbornice se nahaja tudi interpelacija posl. Morseva. Skene-ja. Vuko-viča. Doberniga. Maštalke. Daszvnskega in tovarišev na ministerskega predsednika. In-terj»elantje navajajo, da se je. kakor se sliši, neki privatni stavbeni družbi prodalo zemljišča. na katerih se nahajajo takozvana poslopja jK>morskega arzenala. A ta zemljišča so neobhodno ]M>trebna za dogradnjo pristanišča in železniških stavb. lnter]>elantje vprašaju. so li te vesti resnične in kateri vzroki da s<» nagnili vlado, da je v to prodajo privolila in hoče li ministerski predsednik za slučaj, da ni prodaja še sklenjena, storiti po-1 trebne korake, da se omenjena prodaja ne, izvrši. Volilna reforma in Italijani. Za Verzeftassijca Jonsti. Predvčerajšnjim se je oglasil za l»esedo o prvem čitanju volilne reforme v parlamentu na Dunaju poslanec V. kurije istrske, g. dr. Bcnnati. In jahal je istega konja kakor Ver-zegnassa : trdil je. da dela vlada Italijanom j istr-kim hudo krivico, ker mandate istrske razdelja po aritmetičnem kalkilu. mesto da bi upoštevala kultur«*, zgodovinsko važnost in zgodovinske pravice, etniči umarodne ozire italijanskega življa v Istri. onkrat pustili na miru in naj bi ne iiiolc-tirali sveta s tako farbarijo ! Ali hoče čuti g. Bcnnati ? Da. ljudstvo v Istri je za- ostalo kulturelno. to je res. A ni zaostalo samo slovansko, ampak zaostalo je tudi italijansko. Treba le pogledati v tista njihova ..mesta", s katerimi se Bennati toliko ponaša ! ! Tam so večinoma — poglej le Rovinj — uprav srednjeveški odnošaji. ki morejo biti le posledica popolni stagnaciji v kulturelnem razvoju !! Državni uradniki, ki so navajeni na količkaj — evropsko življenje, se kar rokami in nogami branijo teh mest in občutijo pre-meščenje tjakaj kakor prognanstvo! In dejstvo je. da po mestecih in večih krajih vztočne Istre, kjer prevladuje slovansko življenje, vladajo neprimerno bolj civilizirani odnošaji, nego po — gnezdih g. Bennatija. Kolik razloček je v tem pogledu med kakim Volovskim, Kastvom itd., ali pa Rovinjem!! In če so široki sloji v Istri — italijanski in slovanski brez razlike — zaostali kulturelno, potem pa naj nam g. Bennati izvoli odgovoriti: kateri narodnosti pripadajo tisti mogotci, ki imajo upravo javnega šolstva v Istri od nekdaj in še danes v svojih rokah?! Kdo ovira razvoj ljudskega šolstva izlasti med slovanskim prebivalstvom ? ! Kdo je tisti sovražnik, proti katerem treba voditi boj za vsako enorazrednico na deželi?! Kdo zapira ljudstvu šolska vrata, kdo mu za-graja pot do kulture ?! X a j t e s n e j i somišljeniki in zavezniki so to — gospodu B e n n a t i j u : nositelji takozvane italijanske kulture. Ti so. ki faktično ubijajo kulturo ! Mari naj bo tudi to titel. pod katerim naj se jim določi še nekoliko privilegiranih mandatov ? ! Poleg faktične slovanske številne večine v Istri, govori ravno ozir na potrebo p o v z-dige kulturelnega stanja širokih slojev za to. da se odvzame preobilica politične moči tisti kliki, v katere imenu slika v Dunaju Pote m-nezastopnik V. poslanec B e n-(Pride še). n a parlamentu k i 11 o v e vasi — g, kurije istrske, n a t i! Dogodki na Ogrskem. Kakoi- piše budimpeštanski list rMagyar Hirlap"% se ima vprašanje zaradi splošnih državnozborskih volitev odločiti do 11. aprila. Ako vlada do tega dne ne razpiše novih volitev. se tudi državni zbor ne bo mogel sestati v zakonito določenem roku. Vhda se ni še odločila, ali v tem času poda vladarju predlog za sklicanje državnega zbora. A" resnih krogih se sicer govori, da skliče vladar novi državni zbor na dan 7. maja t. 1. Mtfočanika konferenca. Sedanjo stagnacijo v pogajanjih na konferenci v Algecirasu je pripisovati, kakor javljajo iz Berolina. edino le sedanji ministerski krizi na Francoskim. Francoski delegat se sedaj oiividno noče posluževati pooblastil danih mu od odstopivšega ministerskega predsednika in ministra za vnanje stvari Kou-viera : novi minister za vnanje stvari Bour-geois pa še ni mogel »lati direktive. Dogodki na Ruskem. Gibanje Marijanitov v Rusko-Poljski. Kakor poročajo iz Varšave se je podala v P*'trograd deputacija^Marijanitov - in sicer pod vodstvom več duhovnikov. — Deputacija, sestoječa iz moških in ženskih, hoče izposlo-vati. da se na podlagi carskega tolerančnega patenta pripozna nova sekta Marijanitov in da se jej podeli enakopravnost z drugimi ruskimi veroizpovedanji. Poročnik Schmid bo pomiloščen. Kakor javljajo iz Petrograda. je ministerski predsednik \Vitte vsprejel sestro na smrt obsojenega poročnika Schmidta. Govori se, da bo poročnik pomiloščen. Domače vesti. Volilcem III. mestnega volilnega. razreda. Dve lo. in IG. t. m. Oif S. ure zjutraj do 4. ure popoludne se bo vrnila voli ter za III. mestni razred. V te ni razredu se bo b il hud boj mej do sedaj vladajočo, mej novo ljudsko in mej socijalno-demokratieno stranko, katere vse postavijo vsaka svoje kandidate. Ker me;j opozicijonalnima strank/ima ni prišlo do kompromisa, se podpisano politično društvo v smislu resolucije, sklenjene na shodu voliltev z dne 9. t. m. ne udeleži voMnerpa boja. Priporoča pa volilcem III. mestnega razreda, da se udeleže volitve ter da pomagajo pomnožiti število opozicijonaluih volilcev glasuje po svojem najboljšem prepričanju. Število naših slovenskih volilcev v tem razredu je toliko, da bi njihova udeležba mogla biti odločilna za zmago ene ali druge opozicijonalne stranke. Politici* »rastro „€Miost". Izid mestnih volitev v IV. razredu. Včeraj smo poročali o izidu mestnih volitev v IV. razredu, rekši da je od 2500 vpisanih' volilcev v tem razredu, glasovalo njih 1480 Mestnimi zastopniki so bili izvoljeni nastopni kandidatje „Patrie" : glasovi Dr. Daurant Hektor s 1752 (nov) Berlam Rudigier „ 1745 (doslej) izvoljen v I. razredu Baschiera Rudolf s 1733(1998)*) Lucatelli Karmel „ 1730 (nov) Zanuttig Jakob r 1730 (1991) Comel Herman r 1726 (1984) Dr. Sandrinelli pl. S. „ 1721 (2041) Dr. Mrach Karol „ 1718 (nov) Cumar Jakob r 1701 (1952) Bernardino Lorenc „ 1695 (1936) Dr. Spadoni Ernest „ 1691 (1819) Dr. Venezian Feliks r 1479 (1736) Ako primerjamo vdeležbo na obeh prejšnjih mestnih volitvah leta 1900 in 1903, dobimo nastopne številke : 1906 1903 1900 Volilcev v IV. razredu 2511 2631 1997 Oddanih glasov 1840 2180 1064 Volilna vdeležba v odstotkih 73*28% 82*85°/0 53*28°/0 Iz teh številk je razvidno, da je bila letos vkljub vsem pozivom gospodujoče stranke vdeležba precej manjša nego zadnjič in simpto-matično je. da je vodja stranke, dr. Venezian. dobil najmanje glasov, okolo 300 manje, nego dr. Daurant, ki jih je dobil največ in še vedno preko 20<» manje, nego dr. Spadoni. ki je Venezianu po številu glasov najbližji. *) Naznačeno število v oklepih pomenja število glasov, ki jih je dotičnik clobil na mestnih volitvah leta 1903. Gotov zaslužek. Prejeli smo: Je lju-dij med našinci, ki radi ugibljejo, koliko neki dobiva ta in oni agitator za časa volilnih borb. Ker je v Trstu ravno sedaj volilna agitacija v polnem razvoju, mislim, da bo dobro, ako našincem povem malo — resnice, kar se tiče rdobičkov~, ki jih imajo naši slovenski agitatorji. Bogati narodi in tudi bogate vladajoče stranke res trosijo tisoče in tudi stotisoče za volilne agitacije. toda naša stranka tu v Trstu trosi — ker nima take malenkosti, da ni vredno niti omenjati svot. ki jih izdaja agitatorjem za neizogibne taktične troške. Za izgled, naj povem le en slučaj : Ob hudi zimi (bilo je devet stopinj pod ničlo) sem bil o neki volitvi najel 50 mož. ki so delali vso noč na planem, a prijeli so za to po cele 3 krunice odškodnine ! Ako pomislite, da so morali po večkrat v kavarno ali gostilno, da si o greje j o otrple ude. boste verjeli, da jim je ostalo presneto malo od prejete svote. Seveda, poreče morda kdo: Koliko si pa ti prejel — tega ne poveš! Evo me : jaz sem prejel cele 4 krone, a zapravil sem tri ! To so takta, ki govore, da mi slovenski agitatorji ne delamo z denarjem in za denar, ampak iz prepričanja in v navdušenju za našo stvar. Tudi sedaj čujem tu pa tam. kako ta in oni. ki meri naše razmere z vatlom naših nasprotnikov, radovedno pravi: ».Sedaj se bo pa dalo kaj zaslužiti!" Da. zadovoljim radovedneže, naj povem, da sem do danes, ob sedanji vol. agitaciji zaslužil to le : Na enem shodov mi je na nepojasnjen način zmanjkalo 16 kron. ki niti niso bile moje. in sem jih moral povrniti: na drugem sem pa izgubil dežnik, vreden 5 kronic ! Ako vračunate še. kar sem na omenjenih shodih potrošil, imate račun rpre- bitka" v znesku 23 kronic !! Mi nimamo kapitalistov, ki bi žrtvovali za take narodne potrebe. Naši voditelji imajo polne roke dela, a da bi oni vrhu truda še trošili na debelo, v tem jim ne preostaja, ker morajo delati tudi oni. tla preživljajo sebe in svoje rodbine. Da se naša stvar vendar giblje iri napreduje, na tem se imamo zahvaliti požrtvovalnosti vseh naših slojev, osobito pa vodstvu in narodnim delavcem. Dokler bo vladala med nami sedanja požrtvovalnost in pravo narodoljubje, še moremo nadejati, da bo naša narodna stvar vspevala. ali o zaslužkih lahko popolnoma molčimo, ker ni straha, da bi kedo izmed nas obogatel na narodnem delu ! "V nadi. da bo s tem pojasnilom vstreženo vsem radovednežem beležim udani Narodni agitator. O razvoju pravic slov. jezika na uradih in sodiščih od početka sem je predaval odvetniški kandidat, dr. Anton Bo- ž i č, v Celju po inicijativi društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju. Govornik se je o tem nekoliko dotaknil slovenske zgodovine. Dokazoval je, da je za časa vojvod bil slovenski jezik državni jezik v slovenskih pokrajinah, kar priča obred umeščenja vojvod na Gosposvetskem polju na Koroškem. V srednjem veku je liil notranji uradni jezik nemški, občevalni zunanji slovenski. — Predavatelj je seznanil navzoče z raznimi cesarskimi in ministerskimi naredbami iz dobe cesarja Ferdinanda V. (1. 1555.) Jožefa II. in Franca I., ki so omejevale rabo slovenščine, potem Ferdinanda 1. in Franca Jožeta I., pod katerim je prvif prišel slovenski jezik do enakopravnosti ou sodiščih, v uradih in šolah (večinoma pač na papirju !) Posebno pozornost je obudila niini-sterijalna naredba od 1. 1862, ki se je še trdovratno oklepajo nekateri nam Slovencem sovražni sodniki, in ki določa, da se sme zasliševati in sestavljati zapisnike v slovenskem jeziku na sodiščih in uradih samo s tistimi strankami ki niso zmožne drugega deželnega jezika. To naredbo spopolnujejo, oziroma razveljavljajo in dajejo slovenskemu jeziku več pravic, poznejše naredbe od 20. oktobra 1866. 5. septembra 1867. posebno pa ministra Pražaka od 18. aprila 1882. vsled katere se morajo na sodiščih in uradih sestavljati zapisniki s strankami v tistem jeziku ki se ga hoče stranka poslužiti, to je : t njenem občevalnem. odnosno materinem jeziku. Vkljub tej naredbi pa nemški birokratizem vseskozi ovira slovensko uradovanje, tako, da ne dobivamo slovenskih sodb od višjega .sodišča v Gradcu, ter od najvišjega sodnega dvora in državnega sodišča. Slovenci moramo stremiti po lastnem višjem sodišču, potem l»i bilo možno odstraniti ovire, ki se delajo slovenskemu uradovanju, potem hi dobili vet slovenščine zmožnih sodnikov tudi na višja mesta, pri najvišjem sodnemudvoru in državnem sodišču, potem šele bi prišel slovenski jezik do svoje popolne veljave. Župniški izpit so položili ordinarijatu v Trstu od dne 6. do H. marca ti-le svečeniki tržaško-koperske škotije: Josip Vrbka. sedaj župeupravitelj v Lanišču ; Ivan Jano*-sevich, koopeaator župnije sv. Antona v Trstu. Rudolf Valensitz. kooperator in upravitelj cerkve-podružnice sv. Vincenca v Trsti;: Hugo Masten, kapelan in katehet javne šo v kapelaniji sv. Karla Boromejskega v Trst;;. V Ljubljano! Na shodu, ki ga je mi-nolo nedeljo sklicalo politično -društvo ..Kalnost" v prostore gostilne ..Pri novem stoletju" („na hribu" pri sv. Alojzu), je pri>! poleg lepega števila narodnih volilcev tudi peščica onih mož. ki delajo narodni stranki zgago ob vsakih volitvah. Najbolj se je ponašal Jože Mare. i mož Je, ko je vse ploskalo in napijalo gosji, dru. Rvbaru. zakričal parkrat : A Lubiana. Lubiana! Potem, ko ga je neko človeče. ki nam je tudi dobro poznano in s katerim obračunamo ol» drugi priliki, reklo, naj nastopi proti narodnim govornikom, je M are rekel r]\Ii andaria fra sta ščavaria — ma la le,^ no permeti". (Jaz bi šol med to ščavarijo. a k o b i z a k o n teg a n e b r a n i 1) ! — Gospod Marc ! Za danes ostajamo le pri tem. da vam svetujemo, da drugikrat, ko bo k;t: volilni shod. ostanete lepo doma in da si. o-vam bo postajalo prevroče, stavite moki obkladke na glavo. Ako vas bo pa mikalo -kedaj nastopati proti nam. vašim hra-t o m p o k r v i. na tak sramoten način, hočemo poskrbeti mi za — obkladke ! Ako vam ne ugaja naš kandidat in ak<> niste vi zmožen govoriti dostojno, kakor sf spodobi pametnemu možu, in ako nimat med svojimi somišljeniki nobenega človeka, ki bi znal spregovoriti par pametnih besedi, naprosite Mauronerja, ali kako drugo r kapaciteto", da vas reši blamaž, kakoršnjih ste si vi nakopal že mnogokrat ! V Ljubljano pa nas vi ne boste pošiljal in tudi rščavarijo" pustite doma, ali pa jo nesite Mauronerjevnn — pujskom, drugače vam bomo morali povedati, kam prav zaprav spadajo oni, ki zatajili svoj narod, svoj jezik, kakor tudi om. ki se prodajajo tujcu ter s tem kopljejo jamo svojim rojakom in samim sebi I Za danes ostajamo pri tem, da priporočamo Jožetu, naj bo že vendar pameten, ako noče, da bomo govorili bolj* jasno in bolj odločno ! Brejski. Mesto dnevničarja z dnevnino 2 K 60 stot. je razpisano na računskem oddelku tukajšnjega višega deželnega sodišča. Prošnja do 24. marca predsedništvu tega višega deželnega sodišča. Mesto sodnijskega tajnika je razpisano na tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču, eventuviilno kak« drupo mesto v VIII. plač-, razreda, ki bi se izpraznilo tem povodom. Prošnje do K*, marca predsedništvu tega sodišča. Predsednikom celovškega deželnega sodišča bo imenovan sekcijski svetovalec v j trav« »sodnem ministarstvu, dr. Alfred vitez S c h m i d. Kri našo hočejo — našega jezika pa nočejo! V „Domovini- čitamo, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju dostavilo pozive na nabor nekaterim7 fantom v slovenskem jeziku, drugim pa v nemškem. Fantje pa niso hoteli vsprejeti nemških pozivov in so prosili slovenskih. Ali čujte! Cez nekoliko dni so orožniki dostavili fantom iste nemške pozive. To je Jiila seveda sila. ki se jej fantje niso upali upreti. »Domovina" pravi : rDa smo biižj« turški meji. bi se temu ne čudih". Mi pa pravimo, da je pri nas v marsičem še -lab-e. nego na Turškem, ker marsikaj krivičnega. kar se dogaja pri nas. se na Turškem — ne dodaja ! Politična organizacija Slovencev in Hrvatov V Ameriki. „Hrvatska zastava- v < hkagu ja\lja. da so Hrvatje in Slovenci v talunetu osnovali političen klub. Hrvatje in Ho venci v Cahtmetu. ki od nekdaj s skupnimi kilami delajo za skupni napredek, so videli, da jim poleg narodnega, kulturnega i u gospodarskega napredka, man jka še nekaj važnega, zelo važnega. — da jim ne dostaje •uliti m- organizacije, 1" videli so. da se ino-iujo ako hočejo v javnih lokalnih razmerah in sploh v ameriškem javnem življenju igrati ti^to ulogo, ki jim pripada po njihovem -tt-vilii politično organizirati in organizi- i uu pokazati dragim narodom, da morajo t iiili /njimi računali v javnem življenju. Romunski kraljevski par v Opatiji. Kakor javljajo iz Opatije, pride romunska kr.ilj«-vska dvojica tjakaj dne 17. t. in. Vojne ladije za Romunijo. Dozna jamo. : < imun>ka vlada naročila v tukajšnji la-ilijedehuci sv. Marka monitorjev za plovbo im> I*onavi. Ladije bodo dolge po *»4 metrov. 12 -iroke in 1 m visoke. Električno razsvetljavo dobe v Ra-«lo\l|ni. Industrijalec Derni« je kupil veče f—tvo ob Savi. kjer zgradi moderno električno napravo za svoje podjetje, od koder lahko oddajal elektriko v Radovljico. V peči je zgorela v občini Vjelič pri Sp,. Ifeldu na Štajerskem kmetica Golobu P« kla je ravno kruh. Deklo je poslala naj M'Ijr. Ko s** je dekla vrnila, ni mogla od-| -•■eti \rat. S pomočjo hlajtca jih je s silo t i prta ter našla v j«*či ležati gospodinjo. že - • ožgano. Najbrž se jej je zmešalo. Tržaška statistika. V tednu med 4. i J", marcem se je j>or»»čilo "» parov. Ko-! ii » - je otrok. <»-"» moških in ♦>."» žen-1 kili lod teli jih je bilo 14 nezakonskih).! I inrlo je 112 oseb. »i<> moških in 4'» ženskih. Volilno posvetovanje. Podpisani ulju-i "> A;d>i vs' ud< in udinje „Del. podp. dru-1 i na običajno posvetoranje radi sestave v. _ t odbora. Posvetovanj«* se l»o vršilo j>i-i—, •d 11 jo nedeljo dne 18. t. m. ob 4. uri in' -•i v društvenih prostorih. Ivan H v a s t j a. Smrt na ulici. Sinoči okohi 7. ure' p -1 je bil zdravnik se zdravniške postaje ■ •/.van na pomoč k nekemu človeku, ki da je I ponesrečil na širini Santorio Santorio. Pri-j - 1-i na označeno mesto, je zdravnik našel | uručo ljudii leže*-e«£a na tleh nekega pri- J ./ii ■ *»<«4etnega moža. Preiskavši ga natanč-e i^. je zdravnik kon-tatoval. da ima nesrečni oo/ razbito lobanj«) in da je že mrtev. Ok**-Iti^T. či ljudje &o pa jnivedali. da je nesreč-v. pri^-d-i iz krčme -Ai tre pompieri". ki nahaja Lun blizu, pal na tla in tam ohle-♦1. Truplo nesrečneža je bilo preneseno v urtva^uico j>n >v. .I usta. Ime pokojnika nam hi znano/ Družba sv. Cirila in Metodija v Ljubljani je sklenila s tvrdko Adolf in Aleksander .Tacobi na Dunaju (VHI. Piari-stengasse 17) jako ugodno pogodbo glede izdelovanja, zalaganja in razprodaje svalčičnih papirčkov in ovitkov, kakor tudi cevk. Ker bo ta tvrdka. ki je ena izmed prvih te vrste, izdelovala le dobro konkurenčno blago in bo izdatno prispevala od razprodanega blaga naši družbi, vabimo vse c. kadilce, naj zahtevajo odslej povsodi le to blago, ki je naši družbi v korist, ter rabijo le družbine svalčične papirčke in ovitke kakor tudi le družbine svalčične in smodkine cevke. Blago se naroča pod zgoraj navedenim naslovom direktno na Dunaju. Navedena tvrdka je pred kratkim plačala družbi za začetek dosti znaten prispevek 2 imelo dne 18. t. m. ob 1. uri popoludne svoj občni zbor v dvorani gostilne g. Starca na Prošeku. Dnevni red : poročilo tajnika, poročilo blagajnika, razni nasveti, volitev odbora. Razne vesti. * Srbska himna. Pesem, ki jojevspre-jelo srbsko ministerstvo za srbsko narodno himno, se glasi : „Bože na polje zemlje ove — vaskrsa zlatnim suncem sjaj ! — Po-bedu. vence — slave nove - kralju i rodu srbskom daj ! — — - - Verom otaca - - što slobodu — preliše kralju, daruj nas : — da nam u svetu — i u rodu -- ostane svetlih dela glas ! — —r — Ko šarna svetlost — duge pune što s neba goni crni mrak, nek dragi kamen srbske krune spasenja srpskog bude znak ! - - Nek beli oro prene, sine - i nove slave da nam plod. S Avale plave — nek se vine jedinstvom svetim spasi rod !" Natečaj 1 za komponiranje te himne je razpisan do 15. junija t. 1. Prva nagrada znaša lOon dinarov. druga pa 300. Konkurirati smejo poleg srbskih tudi drugi slovanski skladatelji. Nov lek proti raku. Iz Ženeve poročajo. da je tamošnji zdravnik dr. Hodier priobčil akademiji znanosti v Parizu, da je iznašel novo sredstvo za zdravljenje raka brez seruma. Na živalih poskušani eksperimenti so dobro vspeli. Dr. Bodier hoče sedaj poskušati svoje sredstvo na ljudeh. ' Kolikokrat je treba natisniti oglas ? Na to vprašanje so odgovarjali že mnogo in nedavno temu je odgovoril tajnik trgovinske zbornice v Erfurtu na nekem svojem predavanju nastopno: -Najmanje sedemkrat! Prvi oglas se prezira, drugega se opaža, tretjega se prečita, ali se o tem ničesar ne razmišlja, pri petem se človek1 razgovarja s svojo ženo, jiri šestem bi rad poskušal, a pri sedmem — kupuje ! * Svobodno vseučilišče nameravajo ustanoviti v Petrogradu. ako dobe vladno dovoljenje. Oglašenih je že »H lektor j ev-mate-išatikov. 1"» prirodoslovcev, 12 pravnikov in 14 romanistov. Velika poplava na Nizozemskem in v Belgiji. Glasom vesti iz Nizozemske in Belgije je vsled velikega viharja morje poplavilo vet obmorskih mest. tako Amsterdam.-—Ostende in Antverpen. - Skoda je ogromna. J * Dunajski mestni svet je dovolil 10.(Mmi kron za rodbine v ( ourrieresu ponesrečenih deht vcev. .. ... šča in je naperjena na razue koncesije. Delavci zahtevajo 10 odstotno povišanje plače. Rudarji v Ostricourtu so sklenili, da prično štrajkati. LENS 14. A" Courrieresu. Dourgesu in Ostricourtu so rudarji pričeli štrajkati; zahtevajo povišanje plače. Ogrska kriza. ŽILAH 14. Municipalna skupščina Zila-hijske županije je z veliko večino vsprejela predlog, da izroči dobrovoljno vplačane davke in da odveže uradnike dolžnosti pasivne rezi-stence. Fran Košut. BUDIMPEŠTA 14. — Bolezen Frana Košuta se je od včeraj obrnila nekoliko na slabše. Konferenca v Algesirasu. ALGESIRAS 14. (Agence Havas). Redakcijski odbor je imel danes sejo, da pojasni maročanskim delegatom policijsko vprašanje. Maročanci so prigovarjali skoraj vsaki točki. ALGECIRAS 14. (Agence Havas). Seje konference bodo toliko časa prekinjene, dokler se ne pripravi sporazum. ALGESIRAS 14. Seja komisije, ki seje vršila danes opoludne, se je bavila z policijskim vprašanjem, ne da bi se bilo prišlo do sporazuma glede organizacije. Inventarizacija na Francoskem. LUNEVFLrLE 14. Poročnik Rezen 9. dragonskega polka se je včeraj branil odpo-slati vojake na cerkveno inventarizacijo. Vihar na angfežkih obalih. Mnogo ladij se potopilo. LONDON 14. Vihar zadnjih dni je po vseli krajih Angležke provzročil ogromno škode. Na obalih se je razbilo več ladij in mnogo ljudi je našlo smrt v valovih. V več mestih so bile poškodovane oziroma porušene zgrade. Tudi v Severnem morju se je potopilo mnogo ladij. Vojna ladija „Panther". DUNAJ 14. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija r Panther" predvčerajšnjim dospela v Svatov. ■j- Slavist Drinov. PETROGRAD 11. Znani slavist Marijan Drinov. bivši bolgarski naučni minister, je včeraj v Harkovu umrl. Velikanski vulkaničen izbruh. NE\V-VORK 14. Iz Honolulu dospeli parnik „Sierra" poroča, da je na otoku Sa-vaii velikansk vulkaničen izbruh. Tri vasi so zginile s zemeljskega površja. Reka lave. široka tri angležke milje teče proti morju. Vlada je najela parnike. da odpeljejo žene in otroke v varne kraje. Francoski ministerstvi na posvetovanju. PARIZ 14. (Agence Havas). A" palači Elvsee se je danes vršil ministerski svet. Ministerski predsednik Sarrien je prečital izjavo, ki jo danes priobči parlamentu. Bourgeois je poročal o stan j n konference v Algecirasu. Borzna poročila dne 14. marem. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K — do —, London kratek termin K 240.60—240.80, Francija K 95.70—95.85, Italija K 95.65-95.80. italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.50-117.65, nemški bankovci K —.—— (Dalje na IV. strani.) Hranilno in posoj. društvo v Nabrožini rogistrovana zadruga * omejeno zavezo Vabilo na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, 25. marca ob 3. uri pop. v občinski pisarni. DNEVNI RED: 1.) Polaganje letnega računa za leto 1905. 2.) Poročilo kontrolnega odseka. 3.) Odobrenje računa. 4.) Volitev 3 udov v kontrolni odsek za leto 190B- 5.) Razni nasveti in predlogi ter poročilo o izvršeni reviziji po „Zvezinem" revizorju v Celju. K obilni udeležbi vabi najuljudneje Nacelstvo. Br 964 Oglas! Daje st- na obce znanje, da de se dne 20. marca 19CMi od 10. do ,1 2 sati prije podne obdržavati u ovom ob 6 uredu usmena javna dražba preko davanja u zakup zidarskih i radničkih radnja kod gradnje nove crkve u Socergi. Isklična cjena jest 6165*23 K. Svaki natjecatelj imade prije početka položiti vadium od 5 °/0 od isklične cjene, koga dostalae na 10° 0 od zakupne svote u ime jamčevine doplatiti im ade. Uvjeti dražbe kao nacrr i troškovnik mogu se uvidjeti kod ovoga glavarstva za vrieme uredovnih sati. Glavarstvo općine Buzet dne 12. III. 1906 Načelnik: A. Klarić, m. /<. Dogodki na Ruskem. PETROGRAD 14. Poveljnik orožniškepa zbora je včeraj odredil, tla imajo poštne vlake spremljati železniški orožniki. V Tver je včeraj dospel«» povelje, da naj se tamošnji dra-gonski polk s topništvom vred odpošlje v Moskvo. MOSKVA 14, (Petrogr. brz. agentura). Zaradi nemirnega razpoloženja med železniškimi uslužbenci stražijo Nikolajev kolodvor vojaki Oi 0'ic-.'0'<0"0i mmr Tovarna pohištva "wm Aleksander £evi jtiinzi uiica Tesa Štv. 52. J\ (lastna hiša). ZALOGA: pmzzn ROSaRlO (Šolsko poslopje). Cene, da s« ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po ^ecjcaasao&to posebnih načrtih. Una trovan oenlk brezplačno In franko T lOliOliOllOliOiiOi i O ii O I i OltOil Ql I Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s strojevnim obratom priporoča slavnem a občinstva svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNIG0J ria lei Rettori ste?, l (Bosano) - v Trstu - tit certre Sr. Petra Tfciil lareu! Rajviija tovarna pohiitva primorska diitli. Pohištvo imdelujo ee molidno, trpežno in Učno, in sicer anmo in 1—n, pomnionmgm t tovarniški aušilniei m temperaturo 6© stopinj. ■V Vsaka htalurtaci f« izklji£«is. Album pohiitva poilja so ferszplalns. Prodaja so tudi na mooočne obroke. iPLJITU ta ALEKS ANDRIJI ¥c!iIt In »iw l>anes: Longm. mu-r.it*railj ^ slik . iziiotovije«. ] <4>t; j T i^iJtfii^ili ^if&ieutirSf ___ Pevsko društvo _2arja v Rojanu • ijuflno naznanja, da se |»h*>ne vaje pod spret-iim vodstvom prof. l m< ku. četrtek točno •♦> h. un zvečer nadaljujejo. Podučuje se no-viiu e l**- «>hilt» novih plenov. Brzojavne vesti. Štrajk stavcev v Lvovu. 14. Štrajku pomožnih delavcev v tnkajsnjih tiskarnah so se pridružili tudi stavci, l asopisi niso iz>li. Novo srbsko ministerstvo. HELI(tRAI> 14.. No\'o ministerstvo je sestavljeno nastopno : General Gruir predsedstvo in vojno, polkovnik Anton i T vnanje stvari. Pavičević notranje stvari, Ljubin Sto-janović bogoč^istje. Počit' pravosodje. Draško-poljedelstvo. Tl'dorovir javna dela in zn-čita»o tinance. - ' Veljk* nssreća v Courrieresu na . ? Tlfei i Fraacaske«. LIL L K 14. Nemški rudarji so pu irrelfni zopet pričeli svoja rešilna dela ter so izvlekli več mrličev. ki se jih je zamoplo agnoscirati. LILLE 14. Med delavci se je pričelo opa/ati nek«> razburjenost, ki j»olajronKi nara- Serravallo-vo železnato kina vino m za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroća vojjo, do Jad^ gtrjnje žalodao In oja6uja organizem. Priporočano od najsioveših zdravnikov v vseh s lučkih, kadar je treba ae po bolezni ojašiti. vi Cu;iuuva .o » « kali * i zdrmvniiklmi spričevali. « I. SERRAVALLO 3000 »SLAVLJA" sprejema zavarovanja člo-veSkepa življenja po najraznovrstuejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Ziaati je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s zmanjšuj očimi se vplačili. V«ak flan ima po preteku petih let oooccc; pravico do dividende, ocoooc r Tzajsmna imrovaina HaMa 7 Pra^i. — Rezeimi M 31,P65 3Sd 83 K, iS&čaae wtmm: 82.737.153 57 K. Po velikosti druga vxajemua zavarovalnica uaAe države u vseskozi sJovausko-nurodno upravo. V«a pojatjiJi* da.*«: Genert!ni zastsp V L?ub!|£ni. čepu- pisarne so v lsistni bančni hiši v ušicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti * požarnim £!rodam po najnižjih cenah, f Škode cenjuje takoj in najakutnoje. ^ Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obenok iristne namene. Turške K 149.— 2. oop včerai dfines 101.15 101.— 101.05 101.— 117.90 11S — 99.K0 91.95 91.95 113.15 1)3.05 95.10 94.9") 85.9 1 85.95 1635.— 1635.— G70.75 G70.75 240.52' ,240 50 117.50 "l 17.45 23.49 23.49 19.14 19.13 95.65 95.6f. 11.31 11.31 avstrijska e'notna renta K 99.65—ogrska kronska renta K 1)4.90—95.20. italijanska renta K —.— —.—. kreditne akcije K 670.50 — 672.50 državne železnice K 673.25 — 675.25 Lombardi K 124,— 126 — Uoydove akcije K tJ90 — 700 — Srečke Tisa K 331.75— 335.75, Kredit K 496 — do 483.—. Bodenkredit 1880 K 302. 310.—. Boden kredit 1889 K 302.— 310.—. do 1:1.— Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob Državni dolg v papirju ., „ „ srebru Avstrijnka renta v zlatu „ . v kronah Avstr. investicijska renta 3',* Ogrska renta v zlatu 4*/0 „ i kronah 4«. n ti 3l g Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep). — Francozka renta 99.SJ, italijanska renta 105.15, španski esterieur 95 05, akcije otomanske banke 645.—. Menjice na London 251-35. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice 711*— Lombarde —*— unificirana turška renta 95 25 avstrijska zlata renta 100 20. ogrska 4° „ zlata renta 95.20, Liinderbank 4^8' , turške srečke 143'75, parižka banka 15*63, italijanske meridi-onalne akcije--.akcije Rio Tinto 1$'99. Trdna London. (Sklep) Konsolidiran dolg 90.:/s, srebro 29. '/»• Lombardi 5" V«, spanska renta 94italijanska renta K**'- tržni diskont 3'7„, menjice na Dunaju —.—. Mirna Tržna poročila 14. marca. Budimpešta. Pšenica 7& april K 16-64 do K 16-66, rž za "april K 13 66 do 13 68, oves za april od K 15.80 do 16 82 koruza za maj Iv 13 70 do K 13 80 Pšenica : ponudbe dobre, povpraftevnnv srednje, tendenca vzdržana. — Prodaja 26.000 meterskih »Lotov, za 5 stotink višje — Druga žita nespreme-ejeno. Vreme: nestanovi:no. N e w - Y o r k. (Otvorjenje). Kava Rio za bodoče dob»*e. Stalno, nespremenjeno, do 5 stotink znižanja. Prodaja 1000 vreč. Havre. iSzlep ) Kava Santos good average za tekoči mesec 4.-75, za maj 48.— Mirno. London. Sladkor iz repe surov 87/ie Sh slabotno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.50, za april 15.50, za maj-junij 15.75, za maj-avgust 15.75 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 24.10, za april 23.95, za maj-junij 23.90. za maj-avgust 23.65 (ntirno). — M >ka za tekoči mesec H0.60, za april 30.70, za maj - junij 30.80, maj - avgust 30.75 (mirno). — Repično olje za tekoči mesec 56.25, za april 56.50, za maj-avgust L9.—, za sept.-dec. 58*50 (trdno). — Špirit za tekoči mesec 39.Vs, za april 3--1-, za maj-avgust 39.—, za september-dec. 35.% mirno). — Sladkor surov 88* uso nov 21.7,—21*®/, (mirno), bel za tekoči mesec 25 •/„, za april 25.5/„, za maj-avgust 26.'/., za oktober j an u var 27-—, (stalno), rafiniran 5*3.--56.50. — Vreme: dež. MALI OGLASI. Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. Plača se takoj. ===== < i i o v. P 1 i s k a, Corso št. 13, izvrši vsa-koršnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cene Prodaja vsakovrstne ure. (262) ■ C. kr. pri v. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezervni zakladi društva glasom bilance decembra 1904. Zadružna glavnica (od kcjih vplačano v 3,200.000)....... Rezervni zakladi dobi« kov .... „ zaklad proti vpadanju vrednostij javnih efektov . . . Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............ Zavarovanja na življenje v veljavi 31. decembra 1904 ...... Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1904J Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstrelb ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m rju;' sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po razno- I vrstnih kombinacijah, za elavnice, rente plačljive za življenja aO po fmrti zavarovanca, doto otrokom itd. i 8.00* ■ - '00 7,4fc!).'.) 15 j 4,14.4154 83,152.182 295,436.382 512,251.551 PeitOt urar TRST - ul. Poste nuove št. g priporoča velik' izbor tir: Ornega, Schaffbause, Longines, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. V gostilni „Ali1 fluroc a" TRST — ulica Torrente == koneertuje vsaki večer = „Žensko tamburaško društvo" v hrvatskih narodnih noiah Vstopnina prosta. g^- Postrežba točna Cene zmerne. ANTON SKERL mehanik, zapriaežanl zvadenac. Trst - Carlo Goldonijev trg n - Trst Zastopnik tovarne koles in inototoles „M1 Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Im i in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zal priprav za točiti pivo. Lastna mehanična de'avr.i u popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles it.] Velika zaloga pripadkov po tovarniških conah. -^ TELEFON štev. 1734 -- 5 kron in već zaslužka na dan! Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših stro^h prirost hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničes v^enost škodi nič in blago prodamo mi. p^gggoBH^^HBsnmB Družba pletilnih strojev za domače delavce — Thomas H. Whittick & Co. PRAGA, Petrske namesti 7-156 — TBST, ulica Camp&nile 13-15. Pozor! Važno za vsakega brez izjeme. Opozarja se vse one osebe, koje si nameravajo vkupiti za jesen in zimo obleko za moške in dečke, površnike, hlače od volne ali bombaža ter delavske hlače I. vrste, naj izvolijo obiskati velikansko zalogo v dobroznani prodajalnici ugotovljenih oblek v ul. Arcata I. VIKTOR PIŠKUR. Velik Izbor In popolnoma konkurenčne cene. Bogata zalega tu- In inozemskega blaga, barvanega in črnega la zadnje novosti. POSEBNOST: obleke za zaročence. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Sprejemajo se naročbe za obleke. == Velika zaloga APNENEGA KARBEiilti prve vrste po K 26 Zil 100 kg čiste teže, prosto vozarine za Istro in Goriško pri Paolo Patrizi TRS f — ulica S. Lazzaro št. 9 — TRST Patentovani flivan-pstelja Mil odlikovan v Florenciji 1905 se zlato ko-——--lajno in nagrado. je edini divan, U i sir ..: ob jednem tudi za posteljo se zimnico in p 1-zglavjem 111 neobhodno potreben onim, družinam, ki inmjo malo stanovanje. Plačevanje na obroke. jfinton Jffahnlch, ui. Sv. Ivana to Vsemu za umetnost se zanimajočemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem v poletnem salonu restavracije pilsen v Crstu, niica Torrente št. 1Ž GLAS. V bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfraund (prej Je»i) niica Nuova 24 (pritličje) daja novo in"rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. Razstava zastopa iz Berolina izhajajočo pozornost zbujajočo iz Urar nizke. Pn c 4a|Jm se odda takoj poltenemu mladeniču. rUdltJIJd Ulica Farneto iit 42, IV. nad., vrata itev. 1« (284) V no So m odda stanovanje — dve sobi. so- HdlJClIl \ ~ pove „Edinost4*. na polju slikanja na blago, žamet, svilo, sukno, platno, les, steklo, ilovico, usnje itd. in je tako čudovitega učinka in lepih efektov, kakor jih more proizvesti samo briljantno slikanje. Ta iznajdba ki obenem tudi popolnoma nadomešča vezilno slikanje, aplikacijo in otvarja damam doeela novo torišče ročnih del najodličnejše baze, ki se lahko uauči brez vsahega prejšnjega znanja d« more vsake dama že v najkrajšem času si najlepše stvari brez nabave strojev napravljati sama. bo samo kratek čas cdprta od 9. dop. do 6. pop. Vstopnina 20 nvč. Obilnega obieka prosi uljudno z odličnim spoštovanjem EDVARD UBACH. bica in kuhinja — RocoL Naslov (293) Trgovska tvrdka popolnega dopisnika r nemškem in francoskem jeziku Zahteva popolno poznanje srbskega in ako možno tudi bolgarskega jezika. Ponudbe je ..Inseratnemu oddelku" ..Edinosti" pod ..Beligrad". PrPVnrfi v»akojakih spisov ali tiskovin iz nem-■ rCwUUI škega ali italijanskega na slovenski •ziroma iz slovenskega ali nemškega na italijanski jezik se oskrbujejo. Točnost in natanjčnost. Naslov pove ..Inseratni oddelek" „Edinosti". nril7if1Q srednjega stanu, broječa 3 osebe, išče Ua|II<1 malo stanovanje: sobo, sobico, kuhinjo, vodo, plm, v bližini glavne poite. Pismene ponudbe „Inseratnemu oddelku" „Edinosti" pod „Družina 5651". • ^565) iiolo kieo " prodaj- Na»lov: Gostilna IVI<110 1119« Troat (nad rojansko cerkvijo). Prvo primorsko podjetje za. prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST TsUfoao st. S47. - Via della Stazione štv. 7. - Teiefono «t. 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na tn kraje ta- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. - (Pošiljanje predmetov, b se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse proge.) = Sprejeaa se Mi pohištvo in drofo predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. gC Edini tržaški zavod za VACUM-CLEANER" ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPROH " ^^ Ces. in kr. priv. Avstrijski kreditni zavoB za trgoviuo in obrt Popolnoma vplačana glavnica: 100 milijonov K Reserve 42 milijonov K. TRŽAŠKA F ILI JALKA se bavi z vsemi bančnimi operacijami, z računi na bančen žiro in s tekočimi raču l HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE s 3Vlo Točna, postrežba in. nizke cene. obrestmi in rentni davek na breme zavo