Odlog plačila davkov tudi v Trstu in Miljah Zdravstvena reforma se Gledališče je živa umetnost,
druženje, komunikacija
začenja v Miljah V Novi Gorici volilna kampanja brez kazanja mišic
Primorski
dnevnik
št. 242 (21.175) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
šepet
ulice
Montecchi
/
18
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004
PETEK, 17. OKTOBRA 2014
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
milan - Zbrani voditelji okrog 50 azijskih in evropskih držav
Ukrajinska kriza v ospredju vrha Asem
Danes srečanje med predsednikoma Rusije Putinom in Ukrajine Porošenkom
pogovor
Župan Cosolini o slovenščini in zgodovini
Nekateri izmed udeležencev dvodnevnega vrha Asem, ki se je včeraj pričel v Milanu
ansa
MILAN - V Milanu se je včeraj začel dvodnevni azijsko-evropski vrh Asem, ki se ga udeležujejo voditelji približno 50 azijskih in evropskih držav. Osrednja tema naj bi bila tesnejše sodelovanje med Azijo in EU, v ospredju pogovorov pa bodo tudi številne krize, s katerimi se trenutno soočata tako Evropa kot svet.
Ena od pomembnejših tem vrha bo Ukrajina. Ob njegovem robu je danes predvideno tudi srečanje ukrajinskega predsednika Petra Porošenka in ruskega predsednika Vladimirja Putina. Za to srečanje se je veliko prizadeval italijanski premier Matteo Renzi kot gostitelj vrha. Putin je včeraj v Beogradu posvaril Evropo pred velikimi tveganji za tranzit plina, ki bo to zimo potoval iz Rusije v Evropo, če Ukrajina in Rusija ne bosta rešili plinskega spora.
Na 11. strani
italija - Rebalans
Dežele kritizirajo vladni osnutek
RIM - »Rebalans, ki ga vlada napoveduje v osnutku zakona za stabilizacijo javnih financ, je za deželne uprave nesprejemljiv, saj jih postavlja pred alternativo, ali naj krčijo zdravstvene storitve ali pa naj zvišajo deželne davke.« Tako je predsednik konference dežel Sergio Chiamparino včeraj komentiral osnutek stabilizacijskega zakona za leto 2015, ki ga je vlada sprejela v sredo.
Na 11. strani
zdravje - Za ustavitev epidemije naj bi bili potrebni meseci
WHO bo okrepil napore proti širjenju ebole v Afriki
ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je včeraj napovedala okrepitev naporov za pomoč afriškim državam v boju proti širjenju ebole izven sedaj najbolj prizadetih držav na zahodu Afrike. "Potreben bo čas, meseci, preden bomo ustavili epidemijo. Medtem moramo zagotoviti, da se ne bo širila v druge države," je v Ženevi včeraj novinarjem dejala predstavnica WHO Isabelle Nuttall.
Medtem ko je ebola na zahodu Afrike zahtevale že skoraj 4500 življenj med skoraj 9000 okuženimi, je priznala, da se
bo gotovo pojavila v drugih državah v Afriki. "Morda bodo zabeležili en primer, po tem primeru pa ne želimo novih," je poudarila. Prizadevanja bodo osredotočili na Gvinejo Bisao, Senegal, Mali in Slonokoščeno obalo, ki mejijo na najbolj prizadete države Gvinejo, Sierro Leone in Liberijo. Devet drugih držav - Benin, Kamerun, Srednjeafriška republika, DR Kongo, Gambija, Gana, Mavretanija, Nigerija, Južni Sudan in Togo - pa bo deležnih posebne pomoči na podlagi njihovih prometnih in trgovinskih vezi s prizadeto regijo, je povedala. (STA)
TRST - Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj za naš dnevnik podal svojo oceno o dveh temah, ki že nekaj tednov s polemičnimi toni odmevata v krajevnem tisku. Gre za rabo slovenskega jezika v tržaškem občinskem svetu in obravnavanje zgodovinskih dejstev ob koncu druge svetovne vojne. »To kar se te dni piše v časopisih je v veliki meri le izgovor, napihnjena kampanja brez podlage«, ocenjuje tržaški župan.
Na 3. strani
Opozicija (in Russo) zahtevata Furlaničev odstop
Na 4. strani
Stavka kovinarjev proti reformi trga dela
Na 5. strani
V Ulici Brass bi lahko uredili parkirišče
Na 12. strani
Z rebalansom tudi denar za društva
Na 12. strani
gorica - Na Verdijevem korzu
Nakupovalno središče bo zaživelo novembra
trst - Inail
V deželi FJK je vedno manj nesreč pri delu
Število nesreč pri delu v deželi Furlaniji-Julijski krajini in v Trstu je leta 2013 v primerjavi z letom prej upadlo. V FJK je bilo lani 16.358 nesreč pri delu (leto prej 17.760) in v Trstu 3.569 (leto prej 3.792). Med temi je bilo v FJK 14 smrtnih nesreč (leta 2012 jih je bilo 20), medtem ko je bila na Tržaškem ena smrtna nesreča (leto prej dve). To so nekateri podatki, ki jih je posredovala Pokrajina Trst na predstavitvi srečanja ob dnevu žrtev nesreč pri delu, ki ga bo priredilo združenje ANMIL v nedeljo na Pomorski postaji.
Na 6. strani
oglasno sporočilo

KOSOVELOV DOM SEŽANA VABI NA KONCERT
LUPINCTRIO IN ANDREJKA M OŽINA
Petek, 17. oktober 2014, ob 20.00, v Srednji dvorani
Zasedba: Zoran Lupine diatonična harmonika,
Igor Stare - klasična kitara,
Peter Filipčič - violončelo,
Andrejka Možina - glas.
Koncerte iz cikla Petki v Srednji sofinancira Ministrstvo RS za kulturo.
Informacije in rezervacije tudi na tel. št. +386 5 731 2010 ali preko e-naslova info@kosovelovdom.si. www.kosovelovdom.si
9771124666007
2
Četrtek, 16. oktobra 2014
ALPE-JADRAN
/
ebola
Nevarnost v Sloveniji izjemno majhna
BRUSELJ - Nevarnost okužbe s hemoragično mrzlico ebolo v Sloveniji je izjemno majhna, a vendarle obstaja, zato so pripravljene smernice za ravnanje, predvidena je krepitev osveščanja in obveščanja, a pregledov potnikov pri vstopu v državo ne bo, ker ni smiselno, je včeraj v Bruslju poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat. »Panika je odveč ... Ocenjujemo, da je tveganje za prenos okužbe z virusom ebole v Evropi zelo majhno, vendar moramo biti pozorni ter naprej izvajati in še okrepiti dejavnosti v povezavi z odkrivanjem, preprečevanjem in pripravljenostjo na tveganje,« je izpostavila Pirnatova, ki je Slovenijo v Bruslju zastopala na posebnem sestanku ministrov EU za zdravje, posvečenem eboli.
Večina evropskih držav po njenih besedah podpira »exit screening«, torej pregled ljudi ob izstopu iz ogrožene države. To v praksi pomeni, da potniku pred vstopom na letalo ob odhodu iz prizadete države izmerijo temperaturo ter da izpolni vprašalnik o svojem zdravstvenem stanju in morebitnih stikih z okuženimi osebami. Na tak način so doslej že zadržali 77 oseb, je pojasnila Pirna-tova.
Ta pregled izvaja zdravstveno osebje v ogroženih državah, tako je cilj unije predvsem okrepiti sodelovanje z afriškimi državami. »Izjemna želja tako afriških držav kot ostalega sveta je, da se ebola ne razširi, saj huda obolelost v Afriki pomeni tudi izključenost afriških držav na drugih področjih, tega pa nikakor ne želimo,« je poudarila Pirnatova. (STA)
ljubljana / bruselj - Pregled doseženega in izvajanja ukrepov
Slovenska vlada pod budnim očesom Eu
LJUBLJANA / BRUSELJ - Slovenska vlada je v okviru osnutka proračunskega načrta za 2015 v sredo v Bruselj poslala tudi pregled doseženega pri uresničevanju priporočil, ki jih je od Evropske komisije dobila junija. Napredek Slovenije prav te dni pregleduje misija Evropske komisije, zaradi politične nestabilnosti v zadnjih mesecih pa je pričakovati ugotovitve o nekaterih zamudah. Misija je z delom začela v sredo, v Sloveniji pa ostaja do jutri. Srečati se želijo z vsemi ministrstvi, ki so odgovorna za izvajanje priporočil, prvi pogovor pa je opravila na finančnem ministrstvu, ki tudi usklajuje obisk. Načrtovan je tudi sestanek na Banki Slovenije.
Slovenija je sicer junija iz Bruslja dobila osem priporočil s konkretnimi roki in nalogami za proračunsko in reformno ukrepanje v letih 2014 in 2015, ki se nanašajo na ureditev javnih financ, prestrukturiranje bank in podjetij, privatizacijo, minimalno plačo, pokojninski sistem in poslovno okolje. Novost je bilo priporočilo, naj ukrepa proti korupciji.
Priporočila je komisija opredelila na podlagi ocen dopolnjenega programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa Slovenije. Ta priporočila so ključna postaja v evropskem semestru, ciklu evropskega nadzora nad fiskalnim in reformnim ukrepanjem članic, uvedenem v odzivu na krizo. Cilj je tesnejše usklajevanje in preprečitev novih kriz.
A Slovenija je pod budnejšim očesom Evropske komisije, saj je marca kot edina članica EU že drugič dobila oceno, da se sooča s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji. Zaradi tega so komisija in slovenske partnerke v območju evra od države terjala odločnejše reforme, padla pa je tudi pod režim posebnega nadzora oz. monitoringa. V
Miro Cerar
ansa
skupini s presežnimi neravnovesji sta poleg Slovenije še Hrvaška in Italija, pri Španiji pa je komisija predvsem zaradi odločnih reform ugotovila, da nerav-novesja niso več prekomerna.
Tokratni obisk misije je prvi po junijski objavi priporočil komisije, predstavniki komisije pa bodo na tej podlagi pripravili poročilo o napredku. To bo podlaga za nadaljnje politično odločanje.
Glede na dejstvo, da je v Sloveniji od aprila pa vse do konca septembra vladala politična nestabilnost, je pričakovati, da bo poročilo predstavnikov komisije ugotovilo precejšnje pomanjkljivosti in zamude pri uresničevanju priporočil. Čeprav se je pritisk finančnih trgov na Slovenijo v zadnjem času občutno zmanjšal in je Slovenija postala precej bolj odporna na občasna nihanja, pa je ves čas slišati opozorila, da je pred njo še veliko izzivov.
Nova vlada je v Bruselj že v okviru osnutka proračunskega načrta za leto 2015 poslala pregled uresničenega na podlagi priporočil, s čimer bo poskušala komisijo prepričati, da ji bo uspelo nadoknaditi zaostanek, nastal tudi zaradi
deželni svet fjk - Zasedanje o prenovi javne televizije
Nova podoba Rai
Med drugimi posegel tudi podtajnik na ministrstvu za gospodarski razvoj Antonello Giacomelli
TRST - Snujoča se nova podoba vsedržavne televizije Rai je bila v ospredju včerajšnjega zasedanja v dvorani deželnega sveta Furlanije Julijske krajine. Rai mora stopiti v korak s časom novih tehnologij in digitalnega sveta, to pa bo dosegla le, če se bo otresla starih navad in navlak, je poudaril odgovorni za osebje pri državni radiotelevizijski službi Valerio Fiore-spino, ki je med drugim izpostavil pomen deželnih sedežev, ker so tisti, ki so najbližje ljudem, njihovemu življenju, delu in čutenju. V tej zvezi je omenil podatek: ob deželnih dnevnikih poskoči gledanost tretje televizijske mreže, kar jasno kaže, da ljudi zanima izvedeti, kar se v njihovem okolju dogaja.
političnega vakuuma. Visoko na dnevnem redu je poleg načrtovane javnofi-nančne konsolidacije v letošnjem in prihodnjem letu nadaljnje prestrukturiranje bančnega sektorja v tesni povezanosti s prestrukturiranjem gospodarstva, na to pa se pomensko veže tudi vprašanje izboljšanje korporativnega upravljanja v podjetjih in privatizacije.
Pri prodaji 15 naložb s seznama, ki ga je DZ sprejel lani, vlada zagotavlja, da ta poteka po časovnici. Od postopkov, ki so še v teku, sta najbližje zaključku prodaji NKBM in Telekoma Slovenije. Vlada tako po prejemu obvezujočih pogodb za drugo največjo slovensko banko v minulem tednu podpis pogodbe s kupcem predvideva decembra. Glede Telekoma Slovenije rokov ne omenja.
Finančni trgi so sicer v zadnjih tednih po negotovosti, ki so jih ustvarila nekatera dejanja v predvolilnem času, pozitivno sprejeli napovedi pre-mierja Mira Cerarja in finančnega ministra Dušana Mramorja, da se privatizacija nadaljuje. Glede na predvidene roke država glede na predvidene roke je država v zamudi pri pripravi strategije upravljanja državnih naložb in vzpostavljanju organov Slovenskega državnega holdinga (SDH). Strategija je v pripravi in naj bi bila dokončana do konca leta oz. januarja 2015. Ta bo vključevala tudi akcijski načrt za bančni sektor. Do takrat naj bi vzpostavili tudi nadzorni svet SDH.
Vlada navaja tudi niz ukrepov za finančno prestrukturiranje oz. razdol-ževanje podjetij ter nadaljevanje prestrukturiranja bank ter slabih posojil, ki so ostala na njihovih bilancah. Predstavljeni so še do zdaj sprejeti in načrtovani ukrepi na področjih trga dela, pokojninskega sistema, izboljšanja poslovnega okolja in boja proti korupciji ter sivi ekonomiji.
Projekt LEX: V Špetru jutri okrogla miza
Jutri bo v dvorani občinskega sveta v Špetru z začetkom ob 9. uri potekala okrogla miza Zaščitni zakon 38/2001: katere priložnosti za javne uprave?. Dogodek, ki bo potekal v sklopu projekta LEX, prireja Slovenska kulturno-gospodarska zveza. O priložnostih, ki jih zaščitni zakon ponuja javnim upravam, še zlasti v Videmski pokrajini, se bodo pogovarjali Zaira Vidau iz Slovenskega raziskovalnega inštituta, odbornik Občine Gorica Guido Pettarin ter pokrajinski tajnik Kmečke zveze Stefano Predan. Moderator okrogle mize bo Bojan Brezigar. Po zaključku bo prisotnim na voljo ogled multimedialnega muzeja SMO, ki ga bo vodila Donatella Ruttar.
Po Fabianijevih poteh
ŠTANJEL- V Štanjelu bo v soboto, 18. oktobra (jutri), 6. bienalna razstava otroškega prostorskega oblikovanja pod naslovom Po Fa-bianijevih poteh, ki bo združena z odprtjem 3. geografske razstave Prospekt mojega kraja. Obe prireditvi organizirata OŠ Dutovlje, OŠ Antona Šibelja Stjenka iz Komna, Društvo likovnih pedagogov Primorja in Zavod RS za šolstvo.
Prireditev se bo pričela ob 15.uri, ko bodo v grajski trakt postavili na ogled razstavo instalacij, ki so jih izdelali učenci primorskih OŠ, v kvadratnem stolpu razstavo fotografij Štanjela, ki so jih posneli gostujoči učenci iz Francije, in v Graj-žarjevi hiši razstavo fotografskih del likovnih pedagogov.
Ob 15.30 uri bo sledilo dogajanje v Viteški dvorani, kjer bo doc. dr. Beatriz omšič Čerkez iz Oddelka za likovno pedagogiko ljubljanske Pedagoške fakultete spregovoril o arhitekturi kot viru medpredmetnega povezovanja, o skici kot medkulturnim grafičnim jezikom bo spregovoril doc. dr. Domen Zupančič z ljubljanske Fakultete za arhitekturo.
Izpred grajskega dvorišča bodo zainteresirani ob 16.30 uri krenili na voden ogled Štanjela. Osrednji del prireditve bo ob 18.uri. (OK)
Govorniki na včerajšnjem posvetu na pobudo Corecoma v dvorani deželnega sveta v Trstu
fotodamj@n
Renato Parascandolo je pozval vodstvo Rai, naj pošlje novinarje z »razprav v TV studiu na teren«, da bi »obudili« raziskovalno novinarstvo. Obenem se je zavzel za tako radio-televizijsko ponudbo, ki je ne bi pogojevali politični ukazi z vrha.
Srečanje, ki ga je vodil predsednik deželnega odbora Co-recom Giovanni Marzini, je sklenil poseg podtajnika na ministrstvu za gospodarski razvoj Antonella Giacomellija, ki po-bliže sledi vprašanjem komuniciranja. Podčrtal je, da vlada pozorno spremlja dejavnosti na področju prenavljanja sredstev javnega obveščanja.
istra in kras - Upravne volitve
V nedeljo znova na volišča za 2. krog
ISTRA, KRAS - Volilci v osmih južnoprimorskih občinah bodo v nedeljo znova morali na volišča. V občinah Piran, Izola, Ilirska Bistrica, Hrpe-lje-Kozina, Divača, Sežana, Komen in Miren-Kostanjevica nihče od kandidatov za župana ni prejel več kot 50 odstotkov glasov in bil izvoljen.
Najbližje zmagi so bili trije župani, v Sežani Davorin Terčon, v Piranu Peter Bossman in v Izoli Igor Kolenc. Zbrali so več kot 48 oziroma 47 odstotkov glasov. Terčon in Kolenc sta kandidirala s podporo volilcev, Bossman pa s podporo Socialnih demokratov. V drugi krog se je v Sežani uvrstil podžupan David Škabar, v Izoli kandidat Demokratične stranke upokojencev Branko Šimonovič, v Piranu pa kandidat Slovenije za vedno Sebastjan Je-retič, za katerim močno stoji koprski župan Boris Popovič.
Čez 44 odstotkov ali 806 glasov je v prvo zbral komenski župan Danijel Božič, ki se bo kot kandidat Zveze za Primorsko pomeril s podjetnikom Markom Bandellijem. Ta si je za drugi krog že zagotovil glasove tretjeuvrš-čenega iz prvega kroga, kar pomeni 460 volilcev. Čez 41 odstotkov glasov so volilci namenili še kandidatoma v občinah Miren-Kostanjevica Maurici-ju Humarju in Ilirska Bistrica Emilu Rojcu. Tesno za petami sta jima protikandidata Zlatko Martin Marušič in Kristina Valenčič, ki sta zbrala nekaj čez 39 odstotkov glasov. Rojc in Marušič v svojih občinah že opravljata županski funkciji, prvi se poteguje za drugi mandat, drugi pa za šestega. Rojc je kandidat Socialnih demokratov, preostali trije pa se za funkcijo potegujejo s podporo volilcev.
Zaradi velikega števila županskih kandidatov v prvem izboru, po sedem v vsaki občini, so se glasovi najbolj razpršili v občinah Hrpelje-Kozina in Divača. V obeh primerih sta prvouvrščeni ženski, Saša Likavec Svetelšek in Alenka Štrucl Dovgan. Prva je zbrala čez 29, druga pa čez 27 odstotkov glasov. Tekmeca, hrpeljsko-kozinski župan Zvonko Benčič-Midre in diva-ški svetnik Ivan Kovačič sta pristala pod 20 odstotki. Likave Svetelškova je kandidatka Socialnih demokratov, preostale tri pa podpirajo volilci. V primeru izvolitve bi bil Ivan Kovačič med južnoprimorskimi župani najmlajši. Ima namreč 34 let. (IC)
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
Petek, 17. oktobra 2014
APrimorski
~	dnevnik
3
pogovor - Tržaški župan Roberto Cosolini o slovenščini v občinskem svetu in zgodovinskih obeležjih
Slovenščini enako dostojanstvo Politika naj pusti zgodovino stroki
TRST - Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj za naš dnevnik podal svojo oceno o dveh temah, ki že nekaj tednov s polemičnimi toni, odmevata v krajevnem tisku. Gre za rabo slovenskega jezika v tržaškem občinskem svetu in obravnavanje zgodovinskih dejstev ob koncu druge svetovne vojne.
»To kar se te dni piše v časopisih je v veliki meri le izgovor, napihnjena kampanja brez podlage. Kar se mi zdi očitno, je želja predsednika občinskega sveta (Iztoka Furlaniča op. pis.) da poudari svoje nestrinjanje z večino, vendar iz povsem drugih razlogov. Na primer zaradi 18 člena, da citiram njega samega ali denimo prodaje delnic družbe Hera, da se naredijo pločniki na cestah in strehe na šolah. Furlanič očitno izkorišča priložnost za instrumentalno kampanjo o slovenščini, v prepričanju, da mu bo to volilno koristilo.
Zakaj mislite, da gre za instrumentalno kampanjo? Problem j'e realen in med našimi ljudmi zelo občuten. Gre za izvaj'anj'e zaščitnega zakona in enako dostoj'anstvo obeh j'ezikov.
»Naj razložim, zakaj ocenjujem tako. Prvič zato, ker sem vedno trdil in to tudi ob več priložnostih javno povedal, da je treba zagotoviti rabo slovenščine v institucijah in torej tudi v tržaškem občinskem svetu. To poudarjam tudi ob tej priložnosti, naj bo jasno. Slovenščina mora imeti enako dostojanstvo, pri čemer ne gre le za spoštovanje zakona, temveč za civilizacijsko pridobitev.
Dobro. Kaj' pa vaša izj'ava o tem, da gre za velik strošek in bi lahko ta denar bolj koristil knjižnici? Saj je jasno, da so za javno rabo slovenskega jezika v izvoljenih telesih izrecno predvidena sredstva iz zaščitnega zakona.
»Točno vem, da je tako, ampak kljub temu lahko izrazim skrb, ki jo ima v teh časih veliko občanov, tudi slovenskih, o tem, kako se uporablja javni denar. Na to so danes vsi hiperobčutljivi, kar je tudi razumljivo. Če si predstavljam, da je nek simultani prevajalec prisoten od osemnajste ure do polnoči in čez, ker je navada, da se seje zavlečejo v nočne
ure, in tam čaka, da se morda parkrat na leto nekdo oglasi v slovenskem jeziku, bi to lahko v očeh javnosti, tako italijanske kot slovenske, izpadlo kot pretiran strošek za te težke čase.
Vendar, ne glede na to skrb, sem vedno bil za to, da se najde primerna rešitev.
Iztoku Furlaniču očitate demagogijo.
Zakaj pravim, da je ta kampanja de-magoška: zaradi tega ker tisti, ki je imel preko tri leta žogico v rokah, da bi sprožil reševanje vprašanja po zaščitnem zakonu, je predsednik občinskega sveta Furlanič. Ze tri leta in pol sklicuje načelnike svetniških skupin za spremembo pravilnika občinskega sveta. Točneje povedano je bilo kar 38 sklicev načelnikov skupin, vendar predsednik ni nikoli prinesel niti enega predloga o rabi slovenskega jezika v občinskem svetu. Prvič se je zbudil v zadnjih dneh, da je v časopisih nastal oblak prahu. Torej se sprašujem, kar se sprašujejo tudi drugi v levi sredini, zakaj predsednik občinskega sveta v treh letih in pol tega ni naredil? To je bila njegova izrecna pristojnost. Če bi to bila pristojnost občinskega odbora, bi jaz ta problem sprožil, vendar velja, da občinski svet sam avtonomno določa svoja pravila. V treh letih in pol pa ni bilo narejenega nič.
Kakšne bi lahko bile po vaši oceni konkretne rešitve?
Lahko je več hipotez, naj navedem nekaj primerov. Lahko bi se odločili za celovito rešitev, torej nakup celotne aparature za simultano prevajanje in stalnega prevajalca. Lahko bi se odločili za podobno rešitev, kot jo trenutno imajo v Gorici. Lahko bi se tudi odločili, da kdor poseže v slovenskem jeziku, ima pravico do dvojnega časa, da lahko sam prevede poseg v italijanščino, če to želi. Ta formula bi morda bila tudi koristna zato, ker gre za posege, ki so izrazito administrativnega značaja in je torej lahko najboljši prevajalec tisti, ki poseže. Od vsega tega ni bilo s Furlaničeve strani ne duha ne sluha.
To so nekateri primeri, lahko so še drugi, ki bi jih lahko predsednik občinskega sveta dal v razpravo, preden je za-
»Politika mora v tem trenutku narediti korak nazaj v odnosu do zgodovine. Nameravam v kratkem poveriti zgodovinarjem, da se o teh datumih izrečejo, da pridemo ven iz političnih in ideoloških manipulacij«.
ots
netil to polemiko. Ker sem bil v tem primeru kot župan tarča nesprejemljivega zavajanja in kampanje potvarjanja dejstev, odklanjam vsakršno Furlaničevo lekcijo o tem, kako je treba biti pozorni do sožitja in pravic Slovencev.
S kakšnimi rezultati se glede tega lahko ponašate v dosedanjem delu?
Ne da bi se s tem posebno hvalil, imam kot župan v bilanci vendarle nekaj razultatov. Spodbujal sem uresničevanje kulturnih stikov in sodelovanje s Slovenijo in zlasti z Ljubljano, kot jih v preteklosti ni bilo. Začel sem uveljavljati prakso, ki jo bo sicer treba še dopolnjevati, da bodo slovenske športne organizacije v odnosih z občinsko upravo uživale enako dostojanstvo. Z navdušenjem sem sodeloval pri manifestacijah, kot je bil Slofest, do Slovencev pa sem skušal biti pozoren tudi kadrovsko, s slovenskim odbornikom, predsednikom proračunske komisije in predsednikom Stalnega gledališča FJK.
Ni prijetno, da te nekdo ob vsem tem, kar sem povedal, vpiše na seznam tistih, ki nasprotujejo pravicam Sloven-
cev. Rad bi videl, da bi me vsi tisti, ki mi pišejo odprta pisma, raje osebno kon-taktirali ali me vprašali za srečanje, da bi lahko povedal to, kar imam danes priložnost povedati na straneh Primorskega dnevnika. Ni mogoče interpretirati mojih stališč na podlagi namigovanj novinarja Piccola, ko pravi, da »župan v drugem mandatu ni ravno pripravljen uporabljati prevajalskih slušalk«. To so novinarjeva namigovanja ne pa moje besede.
Druga tema pogovora je tržaška zgodovina s pomembnimi obletnicami na vidiku. Je mogoče, da se tržaška politika še vedno ne zna rešiti packanja in manipuliranja z datumi. Bomo res doživeli nov datum konca druge svetovne vojne, kar naj bi bil po resoluciji, ki jo je sprejel tržaški občinski svet 12. junij 1945, dan odhoda jugoslovanske armade iz Trsta?
To vprašanje se mi zdi hujše od prvega. Tu je Furlaniču pri njegovih javnih izjavah zmanjkalo tiste širine, občutljivosti in vloge »super partes«, ki bi ju moral imeti kot predsednik občinskega sveta. Da sem zelo jasen: ko go-
vorimo o teh srečnih ali nesrečnih datumih, ocenjujem, da je na minil čas, ko so table ali spominske plošče bile predmet političnih sporov. Smo v času, ko naj bodo datumi predmet zgodovinskega priznavanja, brez ideoloških primesi. V skladu s tem je namen občine, kot smo razpravljali ob predstavitvi resolucije Sel v občinskem svetu v zvezi z obeležjem Bazoviškim žrtvam, za katerega sem glasoval, da se delovni skupini skupini zgodovinarjev poveri naloga za opredelitev datumov, ki jim bomo naslednje leto namenili »zgodovinski spomin«. To velja tudi za 12. junij, ki ga nihče ne misli praznovati kot osvoboditev. Gre enostavno za to, da je za del mesta ta datum simbolno pomemben in predstavlja nek mejnik. To bi bilo zgrešeno zanikati, tako kot bi bilo zgrešeno zanikati, da je osvoboditev izpod nacifašizma potekala med 30. aprilom in 1. majem. Ni dvoma, da je bila to osvoboditev. Potem tudi vemo, da so se v tistih 40 dneh dogajale stvari, ki so šle preko osvoboditve kot take. Leta 1989, če se ne motim, so trije predstavniki, ki se imenujejo Stojan Spetič, Nico Costa in Gianni Cuperlo to priznali na fojbi s simbolnim dejanjem. Takrat se je začel nov proces ocenjevanja teh dejstev in danes bi morali biti vsi sposobni ocenjevati te dogodke z več treznosti in vedrine, brez sovraštva in zamer.
Politika mora v tem trenutku narediti korak nazaj v odnosu do zgodovine. Nameravam v kratkem poveriti zgodovinarjem, da se o teh datumih izrečejo, da pridemo ven iz političnih in ideoloških manipulacij. Drugače se bo nadaljevala špekulacija o tem, da ima danes leva sredina eno interpretacijo, potem se bo vrnila desna sredina in bo spet hotela svojo. To potrebo po politični razbremenitvi zgodovinskih datumov smo želeli poudariti tudi z zgodovinskimi srečanji, ki smo jih promovirali ob letošnji obletnici prihoda Italije v Trst. Torej beseda naj gre zgodovinarjem. Neprevidno bi bilo, da bi se sam opredelil za zgodovinarja, ker za to ni dovolj univerzitetna diploma. Ampak kot župan si zelo želim, da se ne bi vračali v stare kalupe, ki mestu gotovo niso koristili.
Dušan Udovič
DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane
^ na KRILIH ZGODOVINE
Odprtje razstave
18. oktobra 2014 ob 11.00 uri
palazzetto veneto
Ulica s. Ambrogio 12
Tržič
Projekt Alisto/Na krilih zgodovine je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega skladaza regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Dodatne informacije o projektu: http://www.alisto.eu
t N Ministero dell'Economia " _ ■ e delle Finanze
0
REPUBLIKA SLOVENIJA
SLUŽBA VLADE REPUBLIKE 5LOVENIJE ZA RAZVOJ IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO
4
Petek, 17. oktobra 2014
TRST
/
tržaški občinski svet - Zaradi izjave o Titovi vojski, ki je osvobodila Trst
Opozicija (in demokrat Russo) zahtevata Furlaničev odstop
Predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič je včeraj že pred osmo zjutraj prejel telefonsko sporočil-ce s čestitko za intervju v tržaškem italijanskem dnevniku. »Trst je osvobodila Titova vojska«, je bil v njem povedal.
Do večera je bil deležen še na desetine podobnih odobravanj, solidarnosti in podpore, »tako s strani Slovencev, kot Italijanov, pričakovanih in tudi povsem nepričakovanih ...«. Z njegovim zgodovinskim pogledom na osvoboditev Trsta se je strinjalo tudi pokrajinsko vodstvo Stranke italijanskih in slovenskih komunistov.
Obenem pa se je ob njegovih izjavah razbesnel pravcat politični vihar, katerega črni oblaki so nad Furlaniča zgrnili resolucijo z zahtevo po odstopu z mesta predsednika mestne skupščine.
Prvi podpisnik resolucije je bil vodja Unaltra Trieste Franco Bandelli; njemu se je pridružilo še štirinajst svetnikov opozicije v občinskem svetu, vključno s svetnikoma Gibanja petih zvezd Paolom Menisom in Stefanom Patua-nellijem. Od predstavnikov opozicije se edinole Maurizio Ferrara (Neodvisna občanska lista) ni pridružil zahtevi, »ker nisem bil tisti, ki je Furlaniča izvolil, zaradi česar je odveč, da zahtevam njegov odstop,« kot je pojasnil zvečer.
Vodja Forza Italia v občinskem svetu Everest Bertoli je izjavil, da je Fur-lanič »poteptal spomin tistih, ki so dali življenje za naše mesto, kar je nedopustno,« in dodal, naj »12. junij postane in ostane v zgodovini dan osvoboditve Trsta.«
Po mnenju Menisa in Patuanelli-ja je Furlanič predstavil zgodovino
občina trst
Prevozi družbe SOGIT za priletne
Ponudba brezplačnega prevoza oziroma prevoza po znižani ceni za ljudi nad 75. letom starosti v težavah je namen sporazuma, ki sta sklenili tržaška občinska uprava in tržaška sekcija družbe SOGIT Cuore di San Giovanni. Na tej osnovi bo družba Sogit v prihodnosti ponujala službo za priletne, ki se zaradi gospodarskih, družbenih ali psihofizičnih razlogov premikajo s težavo in se opirajo na občinsko socialno službo.
Dogovor sta predstavila včeraj na županstvu tržaška občinska odbornica za socialne politike Laura Famulari in predsednik Sogita Giorgio Cappel. Pobuda je nastala v okviru spodbujanja sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem na predlog Sogita. Služba bo namenjena za priletne, ki živijo sami ali imajo zelo malo stikov s sorodniki. Glavna skrb bo za prevoz, vendar je predvidena tudi pomoč pri nekaterih pomembnih opravkih (za zdravniške preglede, nakupe v lekarni, obisk pri uradih Ater itd.) ki jih bodo lahko priletni opravljali v spremstvu osebja Sogita.
Projekt bo v poskusni fazi trajal tri mesece, in sicer do konca decembra, v tem obdobju pa bodo ponujali 30 prevozov mesečno.
Iztok Furlanič (levo) in nekdanji občinski tajnik Santi Terranova
»enostransko, kar je nezdružljivo z njegovo vlogo predsednika mestne skupščine.« Pokrajinski tajnik Severne lige Pierpaolo Roberti je ocenil, da je Furla-nič »zelo ležerno žalil spomin Tržača-nov,« zaradi česar bi se moral opravičiti in odstopiti.
Zelo kritičen je do Furlaniča bil tudi tržaški senator Demokratske stranke Francesco Russo. Po njegovem mnenju je »s svojimi izjavami oneča-stil svojo institucionalno vlogo in spravil v zadrego ves občinski svet.« Zanj Furlanič ni bil »kos zadani nalogi«, zaradi česar je Russo izrazil upanje, naj »spontano in čimprej odstopi.« Če pa tega ne bo storil, je »zaželel, da bi ga vsi občinski svetniki, kompaktno, spravili z mesta, ker ni znal korektno opraviti svoje vloge.«
Senator Demokratske stranke se je obregnil tudi ob pred leti izrečeno Fur-
laničevo izjavo o dnevu spominjanja (»postal je dan fašistične propagande«), in ocenil, da predstavlja »globoko žalitev spomina vseh tistih, ki so umrli v foj-bah, žrtve okupacijske vojske pod poveljstvom krvoločnega liderja.«
Furlanič je ocenil, da je bil prav Russov napad nanj najbolj oster med vsemi, ki jih je bil včeraj deležen. »Očitno se je nekdanja leva sredina oklenila vseh pogledov tukajšnje skrajne desnice,« je menil, in demokratskega senatorja »spomnil«, da obstaja med njima rahla razlika. Češ: Furlanič je bil demokratično izvoljen, Russo pa se je »otre-sel« primarnih volitev in bil dejansko »imenovan« v parlament.
Furlaniča resolucija z zahtevo po odstopu ne skrbi. »Tudi mi, takratna le-vosredinska opozicija, smo v prejšnjem mandatu zahtevali odstop tedanjega predsednika občinskega sveta Sergia Pa-
Franco Bandelli
corja, a takratni občinski tajnik Santi Terranova je tedaj ocenil, da resolucija ni bila sprejemljiva, ker predsedniku mestne skupščine ni mogoče preklicati mandata iz političnih razlogov. Odstop je upravičen le v primeru, ko bi predsednik grobo kršil in ne spoštoval pravilnika občinskega sveta.«
Glede viharja, ki so ga sprožile njegove izjave, je menil, da »resnica očitno še vedno boli,« in tiste, ki ga napadajo glede zgodovinske resnice, pozval, »naj si preberejo poročilo sloven-sko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije o slovensko-italijanskih odnosih v letih 1880-1956.« Dodal je: »Mislim, da še vedno živimo v demokraciji, v kateri ima vsakdo svobodo izražanja. S svojimi izjavami nisem kršil nobenega zakona in tudi nisem nikogar navajal, naj ga krši.«
M.K.
občina trst
Cenejše parkiranje za krajane
Občina Trst in podjetje Saba Italia sta podpisala dogovor, na podlagi katerega bodo ljudje, ki stanujejo v središču mesta, lahko parkirali po nižji ceni parkirali svoja vozila v parkirni hiši Silos (ob glavni železniški postaji), v podzemnem parkirišču pred sodno palačo in na parkiriščih v Ulici Pieta (ob glavni tržaški bolnišnici). Dogovor, ki sta ga predstavila odbornica za promet Elena Marchigiani in generalni direktor Saba Italia Carlo Tosti, je poskusne narave in bo trajal eno leto. Predvideva po eno parkirno mesto za vsako družino, ki še nima svojega parkirnega mesta.
Dogovor določa nižje tarife za celoletno (750 evrov), trimesečno (220 evrov) in dvomesečno (160 evrov) 24-urno parkiranje. Za celoletni paket, ki vključuje nočno parkiranje ter sobote, nedelje in praznike bodo krajani odšteli 562,50 evra, za trimesečni paket 165 evrov, za dvomesečnega pa 120 evrov. Nižje tarife so na voljo osebam s širšega območja, katerega meje so Ulica Ariosto (pri glavni železniški postaji), vznožje griča Sv. Vida (ulici Reni in Franca), vznožje Sv. Justa (ulice Galleria, Teasti in San Michele), Korzo Italia, Gol-donijev in Garibaldijev trg, Trg Mioni, Ul. Rossetti, krožišče pred ljudskim vrtom de Tommasini, ulice Volta, Ronco in Romagna (samo ob Ul. Fabio Severo) ter Trg Ca-sali na Škorklji.
Prošnje bodo začeli sprejemati danes, in sicer v parkirišču v Ul. Pieta 7 od ponedeljka do sobote med 8. in 20. uro. Obrazec in informacije so na voljo tudi na spletnih straneh www.sabait.it ter mo-bilitaetraffico.comune.trieste.it.
zdravstvo - Predstavitev prvega centra za primarno zdravstveno oskrbo
Reforma se začenja v Miljah
Zaobjela bo miljsko-dolinski zdravstveni okraj, namenjena bo 19 tisoč občanom - Kdaj struktura v Dolini?
Zdravstvena reforma prihaja z vzhoda. Slaba dva tedna potem, ko je deželni svet odobril novo ureditev deželnega zdravstva, so v Miljah že napovedali njeno izvajanje. V zdravstvenem okraju, ki obsega območje miljske in dolinske občine, bo v začetku novembra - po predstavitvenem javnem srečanju - začela delovati nova služba zdravnikov, ki bo občanom zagotovila neprekinjeno zdravniško in zdravstveno oskrbo, obenem pa bodo zagotovljene tudi druge zdravniške usluge.
Prvi tovrstni, zaenkrat eksperimentalni center za primarno oskrbo so predstavili včeraj v dvorani milj-skega občinskega sveta ob prisotnosti deželne od-bornice Marie Sandre Telesca in dolinske odbornice za zdravstvo Milenke Rustja. Župan Nerio Nesladek je ocenil korak kot »epohalen«. Z njim bodo občani postali središče zdravstvenih struktur, je poudaril.
Nove usluge je podrobno razčlenil generalni direktor tržaškega zdravstvenega podjetja Nicola Del-li Quadri. Miljsko-dolinski zdravstveni okraj je bil izbran za uvedbo prvega centra za primarno oskrbo, ker so na tem območju obstajali pogoji za takojšnje izvajanje zdravstvene reforme. Tu (v Miljah) je že od leta 1996 timsko sodelovalo deset splošnih zdravnikov. Ti so postali ogrodje novega centra za primarno oskrbo, ki bo razpolagal tudi s pediatrom, bolničarskim osebjem in operaterji zdravstvenega okraja.
Zdravniki in drugo osebje bodo na razpolago občanom od ponedeljka do petka od 8. do 19 ure, in sicer v lastnih ambulantah. V nočnih urah, v dneh pred prazniki in ob praznikih pa bo za zdravniške posege na razpolago miljski sedež zdravstvenega okraja v Ul. Battisti 6. Center bo nudil usluge tudi bolnikom s kroničnimi patologijami (na primer sladkorno boleznijo).
Nova ureditev bo prinesla kar nekaj koristi tako občanom kot zdravnikom. Občani bodo deležni koordinirane, integrirane zdravniške službe (razne
Odbornica Telesca in župan Nesladek (druga oz. tretji z leve) na včerajšnji predstavitvi v Miljah
fotodamj@n
storitve in zdravljenje), in to ob vsakem času. Zdravniki se bodo znebili prekomerne zasičenosti ambulant ob dneh po praznikih, lahko bodo računali na skupinsko delo in bodo v večji meri povezani s storitvami na ozemlju. Korist bo imela tudi zdravstvena organizacija: kvaliteta zdravljenja se bo povečala, ker bodo zdravniki pozorneje sledili občanom; zmanjšal se bo naval na oddelek hitre pomoči, tako bo tudi slednji lahko bolje deloval. Zdravstvene službe bodo bližje občanom, ozemlje bo dobilo središčno vlogo.
Deželna odbornica Telesca je izrazila veliko zadovoljstvo, ker predstavlja ta prvi korak viden dokaz o konkretnosti zdravstvene reforme.
Prvi center za primarno zdravstveno oskrbo bo služil kakim 19 tisoč občanom (prebivalcem obeh občin in dela tržaške). Imel bo dva spletno povezana sedeža, je napovedal Delli Quadri.
Ob tem pa se poraja vprašanje. Sedež zdravstvenega okraja deluje v Miljah, v dolinski občini pa nimajo podobne strukture. Zato ni znano, kam naj bi se obrnili dolinski občani za zdravniško pomoč ali zdravstveno oskrbo. Nesladek je omenil, da bo treba vzpostaviti »informatsko povezavo med Dolino in Miljami«, kar se zdravniške strukture tiče, pa jo bo treba nujno nastaviti.
M.K.
/
TRST
Četrtek, 16. oktobra 2014
5
neurje - Cosolini zaprosil za deželno finančno pomoč; voda zalila tudi Rižarno
Odlog plačila davkov
- V VI I •	tlt I t	I vt •
v tržaški in minski občini
Italijanski predsednik vlade Matteo Renzi je v sredo pozno zvečer na novinarski konferenci, na kateri je predstavil finančni zakon (oziroma zakon o stabilizaciji javnih financ), napovedal poseben ukrep za davkoplačevalce z območij, ki so jih v teh dneh prizadela neurja in poplave. Gre za odlog plačila raznih davkov, med katerimi je tudi davek na dodano vrednost IVA, katere bodo prebivalci in podjetja s teh območij lahko plačali po 31. decembru. Na seznamu, objavljenem na uradni spletni strani vlade, sta tudi občini Trst in Milje, edini v Furlaniji-Julijski krajini.
To pomeni, da prebivalcem in podjetjem iz tržaške in milj-ske občine od včeraj do 31. decembra ne bo treba plačati raznih državnih davkov; plačali jih bodo pozneje. Med te pa ne sodi davek na nedeljive storitve TASI, ki je občinski: rok za plačilo prvega obroka je zapadel prav včeraj. Načelnik stranke Forza Italia v tržaškem občinskem svetu Everest Bertoli je v sredo pozval občinski odbor, naj sprejme podoben ukrep tudi na področju občinskih davkov. Primorski dnevnik je včeraj vprašal občinskega odbornika za bilanco in finančna sredstva Mattea Montesana, kaj meni o tem predlogu. »Najprej moramo razumeti, kaj točno določa vladni ukrep. Glede občinskih davkov ne izključujem kakega podobnega ukrepa, ki pa ne more zadevati vseh občanov. Lahko bi priskočili na pomoč tistim, ki so dejansko utrpeli škodo: o tem in o možnih oblikah pomoči se pogovarjamo tudi s tehničnim uradom. Zaradi poplave pa ne bomo preložili plačila davkov za vse občane, tudi tiste večine, ki ni utrpela nobene škode. Taka poteza ne bi bila upravičena in umestna,« je dejal Montesano.
Župan Roberto Cosolini se je včeraj sestal s predstavniki stanovskih organizacij SDGZ, Confartigianato, Confcommercio, Fi-pe in Cna. Razpravljali so o posledicah neurja. »Z organizacijami smo ocenjevali najhujše primere, v katerih je gmotna škoda velika,« je po srečanju izjavil župan. Napovedal je, da bo na osnovi deželnega zakona 12/2007 zaprosil za deželna sredstva za izredno škodo, prihodnji teden pa se bo spet sestal z organizacijami in z njimi podrobneje ocenil škodo.
Gasilci so včeraj še vedno odpravljali posledice neurja. Voda je v noči na sredo poplavila tudi Rižarno pri Sv. Soboti: Občina Trst sporoča, da bo muzej do nadaljnjega zaprt. Rižarna leži nekoliko nižje od ceste (ponekod znaša višinska razlika več kot meter in pol) in voda je poplavila notranje dvorišče ter pritlične prostore, ki so zaenkrat še neuporabni. Vode včeraj ni bilo več, morali pa so odstraniti blato in pregledati električno napeljavo. Zaradi posledic neurja je prav tako zaprt park vile Revoltella, cerkev pa bo dostopna ob verskih obredih.
Predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani je medtem izjavila, da je deželna uprava letos namenila prostorskim varnostnim ukrepom trikratno količino sredstev v primerjavi z lanskim letom. (af)
lazaret - Tožilstvo preiskuje tragični usad
V spalnici in kopalnici pet kubičnih metrov blata
Državna tožilka Cristina Bacer si je v sredo ogledala posledice velikega usada in poškodovano hišo pri Lazaretu
fotodamj@n
Državno tožilstvo v Trstu je uvedlo preiskavo o usadu pri Lazaretu, ki je bil usoden za 73-letno domačinko Loreto Querel. Vzroke usada preiskujejo ka-rabinjerji, ki so včeraj med drugim preletavali območje s helikopterjem, preiskavo pa koordinira tožilka Cristina Bacer. Gasilci so včeraj še vedno odstranjevali blato, kamne in drevesa (hišo so preiskovalci zasegli) ter zavarovali območje.
Zemlja se je odtrgala na zelo strmem pobočju in zadela ob trinadstropno hišo, ki je na dokaj izpostavljenem mestu. Inženir Stefano Campajola s pokrajinskega poveljstva gasilcev je povedal, da se za hišo nahaja naravni impluvij, po katerem sta stekla voda in blato. Siloviti usad je podrl del stene, zapolnil spalnico in pokopal stanovalko. Večji del stavbe je nepoškodovan. »Po ocenah miljske občine naj bi
se ponoči odtrgalo kakih 20 kubičnih metrov zemlje. Še ne vem, ali je podatek točen, samo iz spalnice in manjše kopalnice ob njej pa smo odstranili za 5 kubičnih metrov blata, lesa in kamenja,« je povedal Campajola. Karabinjerji bodo sestavili poročilo, ki bo romalo na tožilstvo.
Zgradbe so bile na omenjenem hribu zgrajene v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, na flišastem terenu, ki je v primeru dežja nestabilen. Visoko nad hišo Querelove naj bi med drugim izvirala voda. Župan Nerio Nesladek je v sredo pojasnil, da so na pobudo občinske uprave pred kratkim očistili struge bližnjih potokov in pritočne odprtine kanalizacije. Leta 2007 je občina korenito očistila najnevarnejša območja in postavila kovinske ograje. Zemljišča, na katerih je prišlo do usada, naj bi bila zasebna. (af)
gospodarstvo - Pokrajinski sindikat Fiom-Cgil nasprotuje t.i. vladnemu načrtu »Jobs Act«
Danes celodnevna stavka kovinarjev proti reformi trga dela in za delavce Sertubi
Pokrajinski sindikat kovinarjev Fiom-Cgil je razglasil celodnevno stavko proti reformi trga dela, ki jo je izdelala italijanska vlada. Reforma bo dejansko črtala 18. člen in s tem uničila delavski statut, pravi Fiom, ker bo t.i. »Jobs Act« omogočal prosto odpuščanje delavcev, nadzor nad njimi med opravljanjem dela tudi s pomočjo videokamer ter ukinitev kolektivnih pogodb. Zaradi teh in drugih razlogov bo državni sindikat Cgil priredil tudi državno demonstracijo proti reformi trga dela, ki bo v Rimu 25. oktobra ob ude-ležbil panožnega sindikata Fiom-Cgil.
Današnja celodnevna stavka pa bo posvečena še predvsem 56 delavcem podjetja Sertubi, ki bodo ostali 31. decembra na cesti, je povedal včeraj pokrajinski tajnik sindikata Fiom Stefano Borini. Konec leta bo namreč zapadla dopolnilna blagajna, s katero so se v zadnjih dveh letih preživljali delavci Sertubija po zaprtju tovarne ter po dolgem in mučnem boju za ohranitev delovnih mest. Spomnimo naj, da so se po raznih neplodnih protestih in demonstracijah proti obnašanju indijske skupine Jindal nekateri delavci tudi vklenili pri kontejnerju na Borznem trgu oziroma pod šotorom pred županstvom, nazadnje pa so se odločili tudi za gladovno stavko. Sindikata kovinarjev Fim-Cisl in Uilm-Uil sta
Srečanje z delavci pred vhodom v tovarno Sertubi
fotodamj@n
nato podpisala sporazum z družbo Jin-dal glede izredne dopolnilne blagajne za zaposlene v tovarni cevi Sertubi (ki od tedaj le barva in prodaja cevi, ki jih proizvajajo v Indiji in uvažajo v Trst), dogovora pa ni podpisal sindikat kovinarjev Fiom-Cgil. Sporazum je predvideval dopolnilno blagajno za 12 mesecev in možnost podaljšanja socialnega blažilca za dodatnih 12 mesecev, če bi Jindal medtem odslovil vsaj 30 odstotkov zaposlenih. Družba Jindal je za delavce v izredni dopolnilni blagajni ponudila 1.100 evrov mesečno in tudi trinajsto plačo vse
do mobilnosti. V zameno je Jindal dobil proste roke pri odpuščanju zaposlenih.
Od takrat sta minili dve leti, reforma trga dela pa ne bo prispevala k temu, da bo tem delavcem zagotovljeno novo delovno mesto, je poudaril Borini. Veliko odgovornost so imele pri tem lokalne uprave in tržaška Confindustria, je dodal Borini, ki »se niso izkazale« v pogajanjih s skupino Jindal in družbo Duferco, lastnico tovarne Sertubi. Sindikat kovinarjev bo zato zahteval od prefektinje Francesce Adelaide Garufi odprtje novega omizja o tovarni Sertubi ob udeležbi predstavnikov
Evropski poslanci v dvorani Tessitori
Varstvo okolja, manjšine, vloga v ma-kroregiji, zagotavljanje novic "brez meja" ... To je le nekaj tem, ki jih bodo na današnjem posvetu (ob 17. uri) obravnavali v deželni dvorani Tessi-tori. Gostje posveta, ki ga organizira študijski center Dialoghi Europei, bodo nekateri evropski poslanci. Med njimi bosta tudi slovenski in hrvaški poslanec, Ivo Vajgl in Ivan Nino Jakovčic. Srečanje bo uvedel predsednik študijskega centra Giorgio Rossetti, posegel pa bo tudi župan Roberto Cosolini.
Pot spomina se zaključuje v Trstu
Pot spomina je naslov spominskega projekta, s katerim so se želeli pokloniti spominu na prvo svetovno vojno in ki se bo danes ob 11.30 sklenil pred županstvom. Tam bo župan Roberto Cosolini sprejel alpince in planince, ki so prehodili 1800 km dolgo pot, na kateri so opravili 120.000 metrov vzponov in spustov, dosegli 200 vrhov in obiskali 300 občin. Ob 12. uri bo na sedežu občinskega sveta potekala zaključna slovesnost, na kateri bo polega župana govorila tudi predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani.
Predavanje o prvi
svetovni vojni
družb Duferco in Jindal, tržaške Confin-dustrie ter deželne, pokrajinske in tržaške občinske uprave. Fiom bo med drugim predlagal, da se območje Sertubija, ki je že dve leti neuporabljeno (30 tisoč kvadratnih metrov blizu morja), uporabi za nove produktivne dejavnosti, prednostno pot pa bo treba v tem primeru zagotoviti delavcem Sertubija.
Za protest tudi SKP in USB
Sicer se bo Fiom, kot rečeno, udeležil tudi demonstracije, ki bo prihodnji teden v Rimu. V tem okviru bodo danes protestne in informativne pobude na številnih točkah na Tržaškem, od podjetij in tovarn do glavne bolnišnice. Na demonstraciji v Rimu bo sodelovala tudi Stranka komunistične prenove, je v tiskovni noti včeraj poudaril deželni tajnik SKP Roberto Antonaz. Proti gospodarskim in socialnim politikam Renzijeve vlade bodo protestirali tudi osnovni sindikati USB, Snater, OR.S.A. in Unicobas, ki so razglasili splošno stavko za petek, 24. oktobra. Zaradi tega se bodo takrat tudi v deželi FJK ustavili avtobusi, vlaki in letala. Stavkali bodo tudi v javnem, šolskem in industrijskem sektorju, v Trstu pa bo dopoldne demonstracija pred sedežem deželnega sveta.
A.G.
V	Skladišču idej bo drevi ob 17.30 predaval profesor in raziskovalec Fa-bio Todero. Gost bo govoril o oblikah spomina, ki so vezane na prvo svetovno vojno. Zgodovinsko predavanje bo uokvirjeno v spremljevalne prireditve razstave o prvi svetovni vojni, ki je tam trenutno na ogled.
Knjiga o de Henriquezu
V	Novinarskem krožku bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo z naslovom "Scriptor rerum. Diego de Hen-riquez cronista della Trieste 19411974". Avtorji knjige o strastnem in na trenutke čudaškem zbiratelju so Vincenzo Circeo, Claudia Cernigoi in Maria Tolone.
TDD Predstavlja tokrat posvečen tapkanju
Petkova časnikarska poglobitev slovenskih informativnih televizijskih oddaj RAI 'TDD predstavlja' bo tokrat posvečena tapkanju oziroma tehniki EFT (Emotional Freedom Techniques). Gre za preprost postopek za doseganje čustvene svobode. Helena Jovanovič je v studio povabila Barbaro Žetko, ki se s to metodo poklicno ukvarja in vodi EFT delavnice tudi pri nas, večkrat v prostorih naših društev.
V	televizijskem pogovoru, ki bo na sporedu takoj po slovenskem tele-dnevniku RAI okrog 20.50, bo poslušalec spoznal to tehniko ter izvedel kaj več o njenem nastanku, pa tudi samem delovanju in učinkih. Osnovno vodilo tapkanja je, da si človek pri reševanju številnih osebnih težav in stisk lahko pomaga sam. Gostja Barbara Žetko bo spregovorila tudi o lastnih izkušnjah pri izvajanju metode EFT in njenih učinkih na najmlajše. Režiserka oddaje je Loredana Gec.
Srečanje za otroke
Knjigarna Ubik v pasaži Tergesteo bo danes ob 17. uri gostila kravico Moko in ovco Ornello, ki sta nastali pod peresom Agostina Traina. Na srečanju, ki je namenjen otrokom, bo pred malim občinstvom avtor risal dogodivščine svojih dveh junakinj.
6
Petek, 17. oktobra 2014
TRST
/
pokrajina - V nedeljo Dan v spomin na žrtve nesreč pri delu
Število nesreč pri delu v FJK in v Trstu upada
Število nesreč pri delu v deželi Furlaniji-Julijski krajini in v Trstu je leta 2013 v primerjavi z letom prej upadlo.
V deželi FJK je bilo lani 16.358 nesreč pri delu (leto prej 17.760) in v Trstu 3.569 (leto prej 3.792). Med temi je bilo v FJK 14 smrtnih nesreč (leta 2012 jih je bilo 20), medtem ko je bila na Tržaškem ena smrtna nesreča (leto prej dve). Število nesreč pri delu je sicer v zadnjih petih letih stalno upadalo, to pa velja tako za tržaško kot za videmsko in pordenonsko pokrajino. Izjema je Goriška, kjer je število nesreč stalno upadalo od leta 2009 do leta 2012, ko jih je bilo 2.352. Lani pa so zabeležili 2.385 nesreč pri delu.
To so nekateri podatki, ki jih je posredovala pokrajinska uprava včeraj na predstavitvi prireditve ob dnevu žrtev nesreč pri delu. Združenje AN-MIL bo namreč priredilo v nedeljo ob 11. uri na Pomorski postaji slovesnost, ki se je bodo po maši (ob 10. uri) v cerkvi blažene device Marije na Trgu Hor-tis udeležili visoki predstavniki javnih institucij in lokalnih uprav ter zavoda Inail. Pobudo je predstavila pokrajinska odbornica za delo Adele Pino ob udeležbi tržaške občinske odbornice za so-cialo Laure Famulari in deželnega predsednika ANMIL Romea Mattioli-ja. Kot je poudarila pokrajinska od-bornica Pinova, so pobude ob dnevu žrtev nesreč pri delu pomembne, saj spodbujajo tudi možnosti poglabljanja problematike in razpravo o ukrepih, ki so potrebni za izboljšanje varnosti pri delu, in torej za preventivo. V ta namen potekajo številne informativne pobude še predvsem na šolah, je dodal Mattioli, ker je širjenje kulture varnosti pri delu med mladimi izrednega pomena. Zelo pomembna je tudi vloga združenj, kot je ANMIL, je dodala občinska od-bornica Famularijeva.
Podatke o nesrečah pri delu, ki jih je obdelal zavod INAIL, bodo objavili v celoti na nedeljski slovesnosti, ki bo potekala pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike. Spomniti velja, da so pobude na državni ravni priredili že minulo nedeljo, ko pa je bila v Trstu Barcolana in so prireditev preložili na 19. oktober.
Predstavitev nedeljske slovesnosti v spomin na žrtve nesreč pri delu
milje - Jutri v DSMO Kiljan Ferluga
Pogovor o slovenski prisotnosti in stikih z Istro
Društvo Slovencev v miljski občini Kiljan Ferluga prireja jutri ob 10. uri v Miljah na društvenem sedežu v ulici Roma 22 srečanje - pogovor z Miranom Kuretom. Društvo milj-skih Slovencev se je v zadnjem obdobju posvetilo odkrivanju zgodovinske prisotnosti slovenskega življa na območju same občine, od zaselkov kot so Korošci in druge vasi na Miljskih hribih, danes v Sloveniji, do drugih predelov.
Krajevna zadruga Vesna je založila temeljno publikacijo Novice z miljskega konca - O zgodovini Slovencev miljskega območja, delo zgodovinarjev Marte Ivašič, Štefana Čoka in prvega predsednika društva miljskih Slovencev Kiljana Ferluge. Sami odborniki društva pa so bili v sodelovanju s krajevno slovensko COŠ Albin Bubnič pobudniki srečanj s pričevanji slovenskih občanov in dognanji mladih raziskovalcev o običajih, navadah in pomenljivih dogodkih v zvezi z našo skupnostjo.
Od tod povabilo upokojenemu gospodarstveniku in družbeno-kul-turno aktivnemu Kuretu, po rodu iz Ricmanj, ki je med povojnim obdobjem imel stike z operaterji in ljudmi iz tega področja. Kot trgovec z vinom je oskrboval tržaške gostilne tudi z istrskim vinom, zato je obiskoval kmete in vinogradnike z obmorske in notranje Istre. Spoznal je številne ljudi in se z njimi veliko pogovarjal: med jutrišnjim srečanjem bo lahko posredoval zanimive zgodbe in informacije iz naše ožje lokalne in širše obmejne polpreteklosti.
Miran Kuret je znan ljubitelj umetnosti in glasbe (sinova Igor in Stojan sta ne samo slovensko in lokalno uveljavljena glasbenika), zato bo obdaroval gostujoče društvo s priložnostnim spominskim darilom. K prijetnemu dopoldanskem srečanju in kramljanju - ob kavi in pecivu - so vabljeni vsi člani društva in drugi interesenti z Milj, Brega in bližnjih krajev.
ljudska univerza - Od včeraj na Ponterošu
mm »t v •	•	•	v	•
Knjižni sejem in srečanja o italijanski istrski kulturi
Uspešni podjetniki svetujejo
Trgovinska zbornica bo danes ob 17. uri gostila soočenje med tržaškimi podjetniki in mladimi tržaškimi študenti. Slednji bodo lahko izvedeli, kako so si nekateri podjetniki utirali pot v najpomembnejših evropskih podjetjih, dobili pa bodo tudi namige, kako izkoristiti priložnosti. Cilj srečanja, ki ga bo povezovala novinarka Micol Brusaferro, je vzpostavitev nekakšne odskočne deske, ki bi mlade usmerila v poslovni svet.
Instalacija pred muzejem Revoltella
Rose of the winds je naslov instalacije, ki jo bodo drevi ob 18. uri predstavili na Trgu E. A. Mario (muzej Revoltella). Gre za instalacijo, ki sta jo ustvarili dve umetnici; Nayari Castillo in Kate Howlett-Jones. Z instalacijo želita obuditi odnose med tremi mesti, ki si delijo skupno preteklost, in sicer med Trstom, Sarajevom in Gradcem. Z instalacijo, ki je razdeljena na tri dele, želita umetnici počastiti tudi stoletnico uboja nadvojvode Franca Ferdinanda. Instalacija bo na tem trgu na ogled do 16. novembra.
Opera v muzeju Schmidl
V muzeju C. Schmidl bo drevi (ob 17.30) potekalo srečanje na temo Mozartove opere Il Re Pastore, ki jo bodo v Operni hiši Verdi začeli izvajati 24. oktobra. Odlomke iz opere bo komentiral Euro Gaspari.
Včeraj danes
Danes, PETEK, 17. oktobra 2014
MARJETA
Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 18.17 - Dolžina dneva 10.53 - Luna vzide ob 0.54 in zatone ob 15.09.
Jutri, SOBOTA, 18. oktobra 2014
LUKA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 5 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C.
[I] Lekarne
Odprtje sejma v prireditvenem šotoru pri Ponterošu
fotodamj@n
Na pobudo Ljudske univerze v Trstu so včeraj popoldne pod šotorom pri Ponterošu odprli letošnjo 8. izvedbo knjižnega sejma La Bancarella - Salona knjige vzhodnega Jadrana. Včerajšnjega odprtja so se udeležili številni gostje, poleg predstavnikov Ljudske univerze in tržaških kulturnih ter institucionalnih sredin tudi predstavniki Unije Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem. Srečanju ob odprtju je sledila okrogla miza o sodelovanju med italijanskimi skupnostmi treh sosednih držav ob desetletnici sprejetja ti. zakona o spominjanju. Predstavili so tudi nekatere italijanske kulturne pobude v Črni gori na območju Kotorja in Perasta, večer pa je sklenil nastop pevskega zbora združenja istrskih skupnosti.
Danes si bodo na prireditvenem prostoru sledila srečanja, literarna branja in okrogle mize že od 9.30 dalje. Med drugimi bo ob 17. uri sen. Gaetano Quagliariel-lo govoril o Trstu leta 1954 in takratnem mednarodnem okviru.
Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst
vabi na
11. REVIJO ZBOROV OPENSKE DEKANIJE
v soboto, 18. t.m., ob 20. uri
v cerkvi sv. Martina na Proseku
Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst, MeCPZ Sv. Jernej - Opčine, MePZ Repentabor, MeCPZ Rojan,
ŽePZ Prosek-Kontovel, MePZ Mačkolje, MoPZ Sv. Jernej - Opčine
991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
BORIS IN MARGARET MIHALIČ z
družino, vabita v prenovljene prostore osmice na Katinari pri Nadliškovih. Tel. št.: 335-6067594. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Prisrčno vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-
ščiki 18. Tel.: 339-2019144. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih.
Tel.: 040-820223. OSMICO sta odprla Nini in Stano v
Medji vasi št. 14. Tel. 040-208632. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št.: 040-229270. PRI KUSU Ul. Commerciale št. 180 je odprta osmica. Tel. št.: 040-414307.
Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. oktobra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Al-pi Giulie 2, - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oširek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Oširek Sonnino 4 - 040 660438.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -
Loterija
16. oktobra 2014
Bari	22	67	63	1	73
Cagliari	63	58	80	50	25
Firence	65	83	87	57	69
Genova	21	78	48	33	72
Milan	75	69	80	25	68
Neapelj	89	27	6	86	8
Palermo	76	58	37	68	90
Rim	3	57	47	22	14
Turin	78	40	53	25	56
Benetke	78	14	57	81	3
Nazionale	14	50	78	59	80
Super Enalotto Št. 124
6 9 24 49 78	79 jolly 45
Nagradni sklad	33.974.255,48 €
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
7 dobitnikov s 5 točkami	30.542,86 €
982 dobitnikov s 4 točkami	219,27 €
30.619 dobitnikov s 3 točkami	14,01 €
Superstar	18
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
9 dobitnikov s 4 točkami	21.927,00 €
177 dobitnikov s 3 točkami	1.401,00 €
2.814 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
15.500 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
31.530 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Četrtek, 16. oktobra 2014
1
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
vabi na predavanje
RAVNOVESJE NA KROŽNIKU -RAVNOVESJE V TELESU
Izvedenka za prehrano Marija Merljak bo govorila o hrani za zdrav organizem
DANES ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29)
U Kino
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Tutto puo cambiare«.
ARISTON - 18.45, 21.00 »Class Enemy«.
CINEMA Dai 2ABBRI - 21.45 »ElEstu-diante«; 16.30, 18.15, 20.15 »Altman«.
FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »I due volti di gennaio«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.50, 21.15 »Il giovane favoloso«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 20.30 »Il regno d'inverno«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.20, 19.40, 21.45 »Amore, cucina e... curry«.
KOPER - PLANET TUŠ - 18.45, 21.10 »Dobrodošli v New Yorku«; 16.00, 18.20, 20.20, 22.10 »Drakula: Skrita zgodba«; 16.20 »Hrabri avtek Plodi«; 16.15, 18.30, 20.45 »Labirint«; 18.15, 21.00 »Ni je več«; 18.00, 20.30 »Pravičnik«; 19.00, 21.20 »Sprehod med nagrobniki«; 16.30 »Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil«; 17.00 »Zapelji me«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.20, 20.00, 22.15 »The Equalizer - Il ven-dicatore«; 16.30, 18.30, 20.10, 22.00 »La moglie del cuoco«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Maze Runner - Il labirinto«; Dvorana 3: 18.10 »Annabelle«; 16.30, 20.00 »Lucy«; Dvorana 4: 21.45 »Sin City 2 - Una donna per cui uccidere«; 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Io sto con la sposa«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 20.15 »Fratelli unici«; 16.15 »Boxtrolls - Le scatole magiche«; 16.30, 19.00, 21.30 »Maze Runner - Il labirinto«; 18.15, 22.10 »I due volti di gennaio«; 16.30, 19.00, 21.30 »Amore, cucina e... curry«; 16.10, 18.50, 21.30 »The Equalizer - Il vendicatore«; 16.20, 18.15 »Lucy«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »... e fuori nevica!«; 16.40, 19.00, 21.20 »Tutto puo cambiare«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 21.30 »The Equalizer - Il vendicatore«; 19.50 »Lucy«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Tutto puo cambiare«; Dvorana 3: 17.20, 19.50, 22.10 »Maze Runner -Il labirinto«; Dvorana 4: 18.00, 20.20, 22.15 »... e fuori nevica!«; Dvorana 5: 17.30, 20.30 »Il giovane favoloso«.
M Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 19. oktobra, avtomobilski izlet v območje Učke z vzponom na vrh Perun. Zbirališče ob 7. uri v Bazovici pri Kalu. Za info in prijave tel. 040-413025.
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira izlet v London z letalom iz Trsta od sobote, 25., do torka, 28. oktobra. Info na tel. št.: 00386-31866081 (Metka).
DSMO K. FERLUGA prireja izlet v Pulj in obisk tamkajšnjega društva Slovencev SKD Istra, ki bo v nedeljo, 26. oktobra. Izlet predvideva voden ogled tamkajšnjih zgodovinskih znamenitosti, kosilo in obisk SKD Istra. Info in prijave 040-271862 (Vesna) ali 347-3438878 (Marina).
ČAROBNI PREDBOŽIČNI DUNAJ -tridnevni izlet v organizaciji SKD Primorec, od 6. do 8. decembra: božični sejmi, koncert Straussovih in Mozartovih melodij, ogled rezidence Schönbrunn, voden ogled Musikverein - sedež Dunajskih filharmonikov in še marsikaj. Info na tel. 040-214412 (v večernih urah).
Ü3 Obvestila
SKD IGO GRUDEN prireja društveni izlet na Cerkniško jezero in v Ribnico v nedeljo, 19. oktobra. Odhod ob 8.00 izpred cerkve v Nabrežini, v Cerknici najprej ogled makete jezera z razlago in filmom, nato vožnja s kmečkimi vozovi okoli jezera do Portala, kosilo v Ribnici, popoldne še ogled muzejev v ribniškem gradu. Povratek v večernih urah. Vpisi: pri Mateji in Tanji, Sergij Kosmina (tel. 040-200123) in Vera Tu-ta (tel. 040-299632).
prej do novice
www.primorski.eu]
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM
vabi na predavanje »Ravnovesje na krožniku - ravnovesje v telesu«. Izvedenka za prehrano Marija Merljak bo govorila o prehrani za zdrave kosti, boljše delovanje prebavil, čisto ožilje, jasne in bistre misli in še marsikaj. Predavanje bo v Marijinem domu v Rojanu danes, 17. oktobra, ob 20. uri.
DSMO K. FERLUGA prireja srečanje o slovenski polpreteklosti v Miljah in stikih z Istro z Miranom Kuretom. Klepet bo potekal v soboto, 18. oktobra, ob 10. uri na društvenem sedežu v Ul. Roma 22 v Miljah.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo odhod avtobusov za nastop v Lendavi v soboto, 18. oktobra, ob 8.00 iz Padrič.
DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA SLOVENIJE - podružnica za Kras, organizira v nedeljo, 19. oktobra, pohod v dolino Glinščice po običajni poti iz Boljunca. V primeru slabega vremena bo pohod po Napoleonovi poti iz Opčin do Proseka in obratno. Ob 8. uri je zbor pohod-nikov na stari avtobusni postaji v Sežani. Informacije na tel. 040-900021 vsak dan po 16. uri.
KRU.T IN SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabita v ponedeljek, 20. oktobra, na popoldansko ekskurzijo v Perčedol, kot uvod v sklop predavanj »Samonikla vegetacija in kulturne rastline pri nas« s prof. Marinko Pertot. Prijave in dodatne informacije na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali krut.ts@tis-cali.it.
SKD TABOR-PROSVETNI DOM Opči-ne vabi na jesenski pohod »Okuli riti v garžet« v nedeljo, 19. oktobra. Zbirališče ob 10. uri. Sledi kosilo s kostanji. Pohod vodi Paolo Sossi.
SRENJA BORŠT vabi v nedeljo, 19. oktobra, na pohod med vinogradi in oljčnimi nasadi z ogledom srenjskim mejnih kamnov. Zbirno mesto ob 10.30 v parku Hribenca, ob 12.30 postanek za okrepčilo in od 15.30 dalje družabnost v Hribenci. Sodeluje Pihalni orkester Breg. V primeru slabega vremena pohod odpade.
ŠAHOVSKI TEČAJ za osnovnošolce in srednješolce, prirejata Kraška sekcija SST 1904 in SKD F. Prešeren, v občinskem gledališču v Boljuncu. Ob sobotah od 10. do 12. ure. Vabljeni!
ŠD KONTOVEL vabi k Body mind vadbi - mešanici pilatesa, joge in postu-ralne telovadbe, za krepitev telesa in duha z vaditeljico Katjo Škerk. Vsak torek in petek od 20. do 21. ure v telovadnici na Kontovelu.
GLASBA ZA OTROKE - Center otrok in odraslih Harmonija, organizira ob ponedeljkih tečaj glasbe za otroke od 3 do 6 let. Začetek v ponedeljek, 20. oktobra, od 15. do 16. ure na sedežu združenja, Ul. Canova 15. Za dodatne info in vpis na tel. 320-7431637 ali center.harmonija@gmail.com.
KROŽEK OB PLETENJU IN ŠE KAJ pri
SKD Tabor. Vsak ponedeljek od 15. do 17. ure. Prvo srečanje v ponedeljek, 20. oktobra.
LIKOVNE DELAVNICE ZA OTROKE
(od 6. do 10. leta) z Dunjo Jogan in Katerino Kalc. Informativno srečanje v ponedeljek, 20. oktobra, ob 16.30 na sedežu Sklada Mitja Čuk - Prose-ška ulica 131, Opčine. Info na tel. 040-212289 (ponedeljek-petek 10.0012.00).
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi člane na izredni občni zbor v ponedeljek, 20. oktobra, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu na sedežu, Ul. Mazzini 46, v Trstu.
CENTER ZA LAŽJE UČENJE IN ŽIVLJENJE vabi učence na brezplačno delavnico, pod vodstvom freestyle učiteljic prof. Mojce Stojkovič in Suzane Husič, »Kako se lažje učiti in si takoj zapomniti na lažji način« v torek, 21. oktobra, ob 16. uri v plesni dvorani Elite (na Bonifiki - vhod zadaj) v Kopru. Brezplačna delavnica Brainobrain za otroke od 4 do 14 let pa bo ob 17. uri na OŠ Koper. Ob 17.30 uri sledi predavanje za starše o lažjem učenju in brainobrain metodi. Info in prijave: info@lazjeuce-nje.si ali tel. št. 00386-31314641 (Mojca).
GLEDALIŠKO - PLESNA DELAVNICA
za otroke osnovne in srednje šole poteka vsak torek od 17.15 do 18.30 v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel v Trstu. Prvo srečanje v torek, 21. oktobra. Info in vpis na urad@dija-ski.it ali tel. 040-573141.
LEKCIJE SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden za začetnike z uč. Romino Maver začnejo v torek, 21. oktobra, od 19.00 do 20.30.
ANGLEŠČINA ZA MALČKE od 3. do 5. leta. Informativno srečanje v četrtek, 23. oktobra, ob 17.30 na sedežu Sklada Mitja Čuk - Proseška ulica 131, Opčine. Info na tel. 040-212289 (po-nedeljek-petek 10.00-12.00).
PRAVLJIČNI GOST - Oddelek za mlade bralce NŠK je v goste povabil igralca in očka Franka Korošca, ki bo v četrtek, 23. oktobra, ob 17.00 podal pravljico malim obiskovalcem knjižnice. Toplo vabljeni!
PREDAVANJE O ZDRAVLJENJU Z RASTLINAMI: bo v četrtek, 23. oktobra, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Predaval bo znani slovenski fitoterapeut Jože Majes ob predstavitvi knjige »Zdravnik zdravi, narava ozdravi«. Za dodatne informacije tel. 329-2010356. Vabljeni!
UNINT - Umetniška šola (kulturni center F. Olivarez) prireja vodeni ogled razstave »Man Ray-a« v Villi Manin v nedeljo, 26. oktobra. Info: 3383476253, 040-9882109, 040-2602395.
GLASBENA DELAVNICA - ŠC Melanie Klein organizira glasbeno delavnico za otroke od 4. do 8. leta. Delavnico, ki bo potekala ob sobotah zjutraj vodi prof. Tea Košuta. Info in prijave na tel. 345-7733569 ali info@melanie-klein.org.
ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer z rdečimi vini iz Bordeauxa. Pokušnja bo v torek, 28. oktobra, ob 20.00 na Dolgi kroni v Dolini. Informacije in vpisnina: 3339857776, trieste@onav.it, www.onav-trieste.jimdo.com.
SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka enkrat tedensko. Minimalno število tečajnikov je pet, maksimalno pa deset. Info in prijave na tel. 345-7733569 ali info@melanie-klein.org.
TEČAJA SLOVENŠČINE pri SKD Drago Bojan-Gabrovec začneta v torek, 28. oktobra, (nadaljevalni). V četrtek, 30. oktobra, (začetniški). Urnik: 20.00-21.30. Info na tel. 340-2741920 (Mirela).
TELOVADNE URICE za otroke vrtcev s slovenskim učnim jezikom od oktobra do konca maja, vsak torek z urnikom: 15.30-16.30 ali 16.30-17.30 v večnamenski dvorani Slovenskega
dijaškega doma S. Kosovel, Ul. Gin-nastica 72. Info tel. 040-573141 ali urad@dijaski.it.
TORKLA v Tržaški Kmetijski Zadrugi, bo začela kmalu obratovati. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čim prej zglasijo na tel. št. 040-8990120.
SKD S. ŠKAMPERLE sporoča, da bo redni (volilni) občni zbor v četrtek, 6. novembra, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicu v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj, Vrdel-ska cesta 7. Vljudno vabljeni!
50-LETNIKI IZ TREBČ se dobimo v soboto, 8. novembra, ob 15.30 pred spomenikom padlim v Trebčah. Vabimo vse vaščane in prijatelje, da se nam pridružijo, da skupaj nazdravimo!
KRU.T IN SKD VIGRED sodelujeta pri solidarnostni akciji zbiranja oblačil, obutve in drugega materiala za centre Zveze prijateljev mladine Slovenije. Kdor želi pristopiti k tej človekoljubni pobudi, lahko odda zbrani material v Štalci v Šempolaju do 15. novembra, ob ponedeljkih med 16. in 17. uro ali po domeni na tel. 380-3584580. Podrobnejše info na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
JUS OPČINE obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek, do najkasneje 28. novembra, na upravnem sedežu, Prose-ška ulica 71.
0 Prireditve
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »Stari spomini«, ki jih je zbrala Nada Gher-lani je na ogled v župnijskih prostorih v Zgoniku. Urnik razstave: danes, 17. oktobra, od 17.00 do 19.00; v soboto, 18. oktobra, od 16.00 do 19.00 in v nedeljo, 19. oktobra, od 11.30 do 12.30.
SKD GRAD iz Banov prireja ob 100-le-tnici 1. svetovne vojne in smrti barona Josepha De Burgstallerja, razstavo »Bani: spomini dveh vojn - pogledi mlade generacije«, ki sta jo pripravila Rok Dolenc in Ivan Kocman. Odprtje bo danes, 17. oktobra, ob 20.00 v društvenih prostorih SKD Grad pri Banih. Urnik razstave ob sobotah in nedeljah od 16.00 do 19.00 (do nedelje, 9. novembra).
SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave Matjaža Hmeljaka »Po dva in dva«, v Bambičevi galeriji na Opčinah. Urnik razstave od ponedeljka do petka 10.00-12.00 in 17.00-19.00 do danes, 17. oktobra.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISTA vabi na predstavitev pesniške zbirke »Tretji razred«, ki so jo sestavili nekdanji dijaki NSŠ Sv. Cirila in Metoda pod vodstvom mentorice Sanje Ši-rec. Predstavitev bo danes, 17. oktobra, ob 17.30 v Narodnem domu (Oddelek NŠK za mlade bralce).
ŽUPNIJA SV. MARTINA na Proseku gostuje dekanijsko srečanje Cerkvenih pevskih zborov. Koncert se bo odvijal v cerkvi sv. Martina na Proseku v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri. Vljudno vabljeni.
GLASBENA MATICA IN SSG, v sklopu Mednarodnega festivala »Kogojevi dnevi«, prirejata koncert skupine »Slovenski tolkalni projekt - Stop« v soboto, 18. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu.
PO FABIANIJEVIH POTEH - razstava otroškega prostorskega oblikovanja, ki jo bodo skupaj s 3. geografsko razstavo »Prospekt mojega kraja« otvo-rili v soboto, 18. oktobra, ob 15.00 v Štanjelu. Ob 15.30 bodo sledila predavanja v viteški dvorani, ob 16.30 voden ogled Štanjela, ob 18.00 v Viteški dvorani pa bo odprtje razstave in podelitev priznanj nagrajencem s kulturnim programom.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst vabi na 11. revijo zborov Openske dekanije v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v cerkvi sv. Martina na Proseku.
GLEDALIŠKI VRTI LJAK obvešča, da bo v nedeljo, 19. oktobra, na sporedu predstava »Zabe« v izvedbi lutkovne skupine Navihanci, ki deluje v okviru SKD Celovec. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27.
SDD JAKA ŠTOKA - srednješolska skupina vabi na premiero igre »Zi-vljenje ima svetlo stran« (avtor Sten Vilar, režija Elena Husu, glasba Iztok Cergol) v nedeljo, 19. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Po premieri bo sledila ponovitev igre osnovnošolske skupine »Palčica« (po motivih H.C. Andersena, režija Kim Furlan in Tina Renar).
DSI vabi v ponedeljek, 20. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavo Janka Krištofa z biblijskimi motivi »Prerok«. Glasbena spremljava Paulos Worku in Kerstin Zirgoi, režija Alexander Tolmaier. Prireditev spada v sklop letošnjih 16. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem. Začetek ob 20.30.
MLADINSKO ZDRUŽENJE LONJER -KATINARA prireja koncert ob priliki 10. obletnice ustanovitve MZ-ja. V soboto, 25. oktobra, ob 18. uri v prostorih Športnega centra v Lonjerju. Nastopata MVS Anakrousis in PZ Tončka Čok. Toplo vabljeni!
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 0038631354244.
IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040327251.
PRODAM peč na drva za centralno ogrevanje, unical, malo rabljena, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-225817.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614 ali 0409880206.
Prispevki
Ob 1. obletnici smrti Draga Miliča daruje žena Jušta 50,00 evrov za AŠK Kras.
Ob 1. obletnici smrti Draga Miliča darujeta Jožko in Alenka 50,00 evrov za SKD Rdeča zvezda.
V spomin na dragega Vojkota Lavriho darujejo Drago, Just, Nerina in Danica 40,00 evrov za VZPI-ANPI Dolina, Mačkolje in Prebeneg.
Ob 1. obletnici smrti Dragota Miliča daruje sin Miloš z Nadjo 50,00 evrov za SlPZ Doberdob.
Predsednik Enrico Cucchiani, Podpredsednica Monica Possa, Upravni odbor, Nadzorni svet in vsi sodelavci
smo ob strani našemu Znanstvenemu direktorju, Prof. Vladimiru Nanutu, ob boleči izgubi ljubljene mame
Matilde Glessi vd. Nanut.
17.10.2013
17.10.2014
Drago Milič
Vedno v našem spominu.
Družina
OMREŽJE PODJETIJ KOT PRILOŽNOST
ŽIVAHNE PRIPRAVE NA TRIESTE ESPRESSO EXPO
AZIENDA SPECIALE Camera di Commercio Trieste
21. OKTOBRA 2014 OB 10.00
VELIKA DVORANA TRGOVINSKE ZBORNICE V TRSTU
POGODBA O PODJETNIŠKEM OMREŽJU MED NEPREMIČNINSKIMI POSREDNIKI
Uvodni nagovor
Antonio Paoletti, predsednik Trgovinske zbornice v Trstu Stanje nepremičninskega sektorja v Trstu in deželi FJK
Stefano Nursi, predsednik italijanskega strokovnega združenja nepremičninskih agentov FlAIPTrst
Pomembnost združevanja podjetij v nepremičninskem sektorju
Raffaele Racioppi, izvedenec na področju povezovanja nepremičninskih posrednikov
Pogodba o podjeniškem omrežju: temeljni formalni in opertivni vidiki
Francesco D'Antonio, svetovalec
Lokalni primer
Andréa Oliva, predsednik italijanske zveze posrednikov in poslovnih zastopnikov FIMAA FJK Moderator:
Filippo Avanzini, nepremičninski agent
PREDNOSTI "OMREŽJA PODJETIJ"
Razdeliti fiksne stroške in cene storitev. Skupna promocija lastne dejavnosti v Italiji in v tujini. Razvoj inovacije lastnih proizvodov. To je samo nekaj dobrih razlogov za ustanovitev omrežja podjetij.
Omrežja podjetij, to je poseben način združevanja poslovnih subjektov, ki sodelujejo, da dosežejo skupni cilji s sklenitvjo t.i. pogodbe o podjetniškem omrežju.
Če ga primerjamo s konzorcijim in začasnim združenjem podjetij, vidimo, da ima omrežje podjetij natančnejša pravila za sodelovanje članov; možnost daljšega trajanja pogodbenega razmerja; in je hkrati brez gospodarskih in organizacijskih zavor, ki zaznamujejo konzorcije.
Tudi s pomočjo Ariesa imamo v Trstu že nekaj omrežij podjetij - na primer Trieste Refitting System (Trs), ki ga sestavlja pet podjetij, vsa so specializirana za popravila super in mega jaht (refitting). Ta podjetja, ki imajo vsako svojo posebnost, so se združila, da bi se skupno in učinkoviteje predstavile morebitnim strankam iz tujine.
NOVI PRISPEVKI ZA AVTOMOBILE
Zbogom stari, dobrodošel novi avto! Kdor bo kupil nov avto in bo dal rabljenega na odpad, lahko koristi olajšave. Gre za enkratni prispevek (una tantum) v vrednosti 1.000 evrov, ki ga bodo lahko Tržačani zaprosili pri Ariesu od 3. junija 2014 do 20. januarja 2015.Pogoji za pridobitev prispevka so: emisije novega vozila ne smejo preseči 120 g/km C02; novo vozilo mora biti registrirano kot Evro 5 ali Evro 6. Poleg tega mora biti rabljeni avto, ki je namenjen na odpad, star najmanj 10 let in registriran kot Evro 0, Evro 1 ali Evro 2. Zadnji pogoj je, da skupni letni družinski dohodek prosilca ne sme doseči 60.000 evrov.Na razpo-
lago so sredstva za 3 milijone evrov: gre za pomemben znesek, ki ga Dežela FJK dodeljuje z namenom posodobitve vozil v prometu, povečanja varnosti na cestah ter znižanja škodljivih emisij. Prošnje boste lahko vložili osebno oz. s priporočenim pismom ter z elektronsko certificirano pošto (PEC). Prošnjam bo potrebno dodati dokumente, ki potrjujejo nakup novega in uničenje starega vozila. Rok za vplačilo prispevka s strani Dežele bo najkasneje 120 dni od dneva prošnje.
Za informacije: contributi@ariestrieste.it
PRISPEVEK ZA NAKUP KOLESA S POMOŽNIM ELEKTRIČNIM POGONOM
Najprej štiri kolesa, zdaj pa dve: danes je že mogoče vložiti prošnjo za prispevek za nakup kolesa s pomožnim električnim pogonom. Prispevek, ki ga dodeljuje dežela FJK, je namenjen delnemu kritju stroškov nakupa in znaša 30 % nakupne cene (vključno z DDV-jem), do maksimalnega zneska 200,00 €. Kolesa morajo izpolnjevati določene zahteve, biti morajo popolnoma nova in kupljena od 28. marca 2014 dalje.
Do prispevka so upravičene fizične osebe, ki imajo na datum predložitve prošnje stalno
prebivališče v deželi FJK in so kupile popolnoma novo kolo s pomočjo pri pogonu, opremljeno s pomožnim električnim motorjem z največjo stalno nominalno močjo 0,25 Kw, pri katerem se napajanje postopoma zmanjšuje in je na koncu prekinjeno, ko kolo doseže hitrost 25 Km/h. Prošnje za prispevek lahko predložijo samo fizične osebe (in ne podjetja) od ponedeljka, 29. septembra 2014, do četrtka, 30. aprila 2015, in sicer Trgovinski zbornici, pristojni za območje, kjer imajo stalno prebivališče. Za dodatne informacije: contributi@ariestrieste.it
SLUŽBA S.O.S. PRAVICA
»S.O.S. pravica - služba za svetovanje in pomoč žrtvam organiziranega kriminala« je nastala leta 2010, ko je zveza Libera ugotovila potrebo po učinkovitejšem usklajevanju svojih dejavnosti, predvsem na štirih področjih ukrepanja: podpora in pomoč žrtvam in potencialnim žrtvam oderuštva in izsiljevanja, spremljanje sorodnikov žrtev mafij v administrativno-birokratskih postopkih in pri razumevanju zapletene predmetne zakonodaje ter spremljanje oseb, ki vedo, da je bilo storjeno kriminalno dejanje, v zahtevnem postopku prijave.
V	dveh letih smo prek naših okenc v Rimu, Avezzanu, Modeni, Palermu, Potenzi, Reggio Calabriji in Turinu sprejeli, prisluhnili in pomagali približno 700 osebam.
V	zadnjih časih smo v sodelovanju z lokalnimi ustanovami in institucijami vzpostavili svetovalne točke tudi v Bologni, Reggio Emiliji, Catanzaru, Avellinu, Foggi, Bariju, Brindisiju in Lecceju. Na začetku leta 2014 smo odprli okence v Cagliariju.
Od oktobra 2012 je prek okenc SOS Pravica na celotnem državnem ozemlju dejavna tudi Protioderuška fundacija »Interesse Uomo«. Z izdajanjem garancij za bančna posojila nam omogoča, da 'konkretno' pomagamo vsem osebam, ki nimajo dostopa do rednih kreditnih linij in so torej potencialne žrtve oderuštva, seveda če zadovoljujejo zakonsko predvidene pogoje. Osebam, za katere obstaja tveganje, da postanejo žrtve oderuštva, nudimo podporo in pomoč tudi s pravnim, zakonskim in psihološkim svetovanjem, žrtve kaznivih dejanj pa spremljamo v postopku prijave, če se za to odločijo.
OKENCE ZA ZAKONITOST
V sodelovanju z zvezo Libera, ki je v znamenju promocije zakonitosti in pravice nastala marca 1995 z namenom, da civilno družbo spodbudi k boju proti mafijam, je Trgovinska zbornica v Trstu 1. julija 2014 vzpostavila »Okence za zakonitost«. Pokrajinska svetovalna točka nudi prvo pomoč vsem, ki so prezadolženi, doživljajo hudo finančno krizo ali katerokoli drugo ekonomsko stisko, zaradi česar obstaja tveganje, da postanejo žrtve izsiljevanja in oderuštva; okence pa je splošneje namenjeno vsakomur, ki se sooča s protizakonitimi okoliščinami.
Dejavnost okenca ni omejena na poslušanje in nudenje psihološke pomoči, ampak zajema tudi profesionalno (ekonomsko in pravno) svetovanje in podporo žrtvam kriminalitete v postopku prijave doživetih krivic, saj naš končni namen ni zgolj preprečevanje, temveč celovit boj proti tem pojavom.
Okence za zakonitost: Soba 205 - 2. nadstropje
odprto ob torkih od 9.00 do 12.00
tel. +39 040 6701334 - mobilnik +39 360 1039941
sportello.legalita@ts.camcom.it
NE SAMO KAVA: TRGI IN POSLOVNE PRILOŽNOSTI V LATINSKI AMERIKI
Podati sliko gospodarstva in poslovnih možnosti v nekaterih državah Srednje in Južne Amerike: to je glavni cilj predstavitev držav (country presentations), ki se bodo zvrstile v sredo, 22. oktobra, od 15.30 dalje v Veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu. V obdobju, ko bosta v našem mestu zaživela sejem TriesteEspressoExpo in Festival latinskoameriškega filma, bomo deželnim podjetjem podali splošni pregled stanja gospodarstva ter industrijskih in tržnih priložnosti v nekaterih državah, ki na sejmu in festivalu sodelujejo. Visoki predstavniki Italijanskih trgovinskih zbornic v tujini bodo predstavili _
Kolumbijo, Cile, Brazilijo in Gvatemalo.
PROGRAM PREDSTAVITEV
15.30 REGISTRACIJA UDELEŽENCEV 16.00 ODPRTJE DEL
Antonio Paoletti - Predsednik Trgovinske zbornice v Trstu Države v fokusu
Gianna Bressan - Generalni tajnik ITZT v Kolumbiji Stefano Guerra - Generalni tajnik ITZT v Čilu Leonardo Freitas - Generalni tajnik ITZT v Braziliji Gabrieie Musto - Generalni tajnik ITZT v Gvatemali
18.00 RAZPRAVA
ZA INFORMACIJE IN PRIJAVE
Aries
tel. +39 040 6701 220 - promo@ariestrieste.it Udeležba je brezplačna - Prijave do ponedeljka, 20. oktobra 2014
Kako izbrati državo, ki nudi najboljše priložnosti za naše izdelke? Kateri so pogoji za vstop v to državo? Kako vzpostaviti mrežo odnosov v tujini? V takih primerih se pokaže, kako so pomembni ukrepi za internacionalizacijo, ki niso omejeni le na poslovne delegacije, ampak zajemajo tudi preverjanja, sprejemanje delegacij, udeležbo na sejmih in predstavitve držav: posebno podjetje Aries na tak način podpira lokalna podjetja. Predstavitve držav, kot so na primer tiste, ki bodo potekale 22. oktobra, so informativna dejavnost: izvedenec (ali več izvedencev) za določeno državo poda okvir tamkajšnjih makroekonomskih dinamik in oriše značilnosti nekaterih ciljnih področij, tako da podjetja pridobijo posodobljene podatke o ciljnih trgih.
Jezikovno okence za slovenski jezik je na Trgovinski zbornici v Trstu dejavno od leta 2008. Pobuda, ki jo financira Dežela Furlanija Julijska krajina za izvajanje Zakona št. 38/2001, je namenjena izboljševanju dostopa do zbornice in koriščenju njenih storitev s strani uporabnikov slovenskega maternega jezika, saj omogoča uporabo slovenščine
v pisnih in ustnih razmerjih z zbornico.
Kontakti:
Posebno podjetje/Azienda speciale Aries - Borzni trg 14 - tretje nadstropje - soba 306
ponedeljek- petek, od 9.00 do 13.00 ali po dogovoru
Tel. +39 040 6701 336 - faks +39 040 365001
e-mail: slo.sportello@ariestrieste.it - slo.okence@ariestrieste.it
Stran je financirana v skladu z Zakonom št. 38/2001
/
MNENJA, RUBRIKE
Petek, 17. oktobra 2014
9
ŽARIŠČE
Zakaj sem homofob
David Bandelj
Besedo homofob in njene izpeljanke po navadi povezujemo s strahom ali mržnjo pred ljudmi, ki so homoseksualci. Toda podrobnejša analiza etimologije kaže, da beseda izvira iz grškega pridevnika 'homos', ki pomeni 'enak, podoben' in samostalnika 'fobos', ki pomeni 'strah'. Povezava obeh bi torej se izražala kot 'strah pred enakostjo' ali 'strah pred enakim'.
Ko sem o tem globlje razmišljal, sem ugotavljal, da je 'enakost med ljudmi' ena izmed najbolj bolečih floskul, ki nam jih je servirala družba. Toda ne 'enakost' kot pojem 'enakopravnosti', temveč kot pojem konformizma.
Družba teži k temu, da bi ljudi podrejala pravilom in normam, kar je na nek način pravilno. Kljub temu pa je težnja stvarnosti, da bi čim bolj normirala zadeve, postala že nasprotna zdravi pameti.
Enakost, o kateri govorim, je nevarna, ker sega v območje individualnosti, kjer je vsak izmed nas enkraten, originalen in neponovljiv ter sad vzgoje in izkušenj, ki jih je doživel skozi vsa leta svojega življenja. Vsakdo ima tudi svoj način razmišljanja, svoje ideje, vizije in mnenja o določenih stvareh, ki so ponavadi življenjske. Pojavlja se pa precej močna težnja, da bi se družba pri teh zadevah poenotila, postavila pravila obnašanja in odstopanja kaznovala. In to od npr. hoje v šolo vse do načina, npr. koga izbirati za življenjskega partnerja.
Nevarnost, ki jo vidim v tem je predvsem vezana na dejstvo, da tak način homologizacije spravlja individuum v nelahek položaj, ker počasi omejuje že svobodo mišljenja, ki je ena izmed temeljnih svoboščin, danih sodobni družbi. Z naraščanjem tega pa odpira seveda pot do načinov diktatorialnega vladanja nad državo, ki se, mimogrede povedano, danes drugače ka-
že kot nekoč, ker imamo na razpolago zanimiv izum, ki mu pravimo televizija in njene medijske implikacije, ki lahko v trenutku širijo ne le novico, ampak tudi ustvarjajo mnenje. Koliko izmed nas ima namreč mnenje o določenih stvareh samo zato, ker je poslušalo in gledalo določeno oddajo, ki je o dani temi poskusila ustvariti 'javno mnenje' ...
Ko sem torej malce podrobneje razmišljal o 'ho-mofobiji' in jo osvobodil zgoraj omenjenih implikacij o homoseksualnosti, me je spreletelo, da je to dejansko zelo dobra definicija za strah pred tem, da bomo postali vsi enaki, z enakim mišljenjem, delovanjem in obnašanjem. Posledice? Pomanjkanje ustvarjalnosti, vzgibov, upornosti, motivacije, povečanje izključevanja drugačnih, nekonformistov, drugače mislečih. Tudi genijev in sanjačev ter vizionarjev ali naivnežev in dobrosrčnežev.
Če je to cena, ki jo moram plačati, zato da se bo družba razvila (ali ima konformizem sploh kaj z razvojem družbe? Se niso vojne dogajale prav zato, ker je ena stran poskusila drugo s silo prepričati o tem, da ima svoj prav?), ne, hvala.
Geslo 'vsi enaki - vsi enakopravni' bomo počasi zamenjali z 'vsi enaki - vsi ovce' in družba, ki bo želela vse po vrsti izenačiti in definirati bo verjetno najslabši scenarij za kakšno distopično prihodnost.
Do takrat ko bom videl, da so možne diskusije o različnih mnenjih, ne da bi nujno iskali istega zaključka, temveč z različnimi sposobnostmi in različnimi osebnimi in skupnimi zgodovinami prehodili isto pot; do takrat ko bodo ideje in ideologije zamenjala dejanja, ki se bodo ozrla na edino 'enakost', ki nas povezuje - in to je človeškost - pa bom ostal prepričan in zagrizen homofob.
TA TEDEN
EDINOST
¡mu Htnwfót »trm awtr b n-iítaí
PRED 100 LETI
Edinost poziva svoje bralce, naj pomagajo svojim otrokom pri učenju, saj se bodočnost slovenskega naroda gradi predvsem v šoli. »Vojna je. Da se pa za časa vojne skrb v prvi vrsti obrača vojnim dogodkom, to je naravno. Naravno je v takih časih, da druga vprašanja, gospodarska in kulturna, stopajo v ozadje, ker od vspe-ha vojne je odvisna bodočnost države, v kateri živimo. Zato vidimo tudi sedaj začasni zastoj na vseh poljih javnega življenja.
Naravno je, da se razne sicer vsakdanje potrebe morajo umikati pred zahtevami vojne in da je tudi naše zanimanje obrnjeno v prvi vrsti dogodkom na bojnem polju. Naravno je tudi, da za temi prihaja najprej skrb za življenje, ali, če se hočemo banalno izraziti: za želodec! Ali vzlic vsemu ostaja neprecenljiva resnica, da isto-tako, kakor posamičen človek, tudi narod ne živi samo od materijelnega kruha, ampak mu treba tudi duševne hrane, in da zato tudi v sedanjih težkih časih poleg vojnih dogodkov in materijalnih potreb ne smemo pozabljati na svoje etične potrebe. Vsaj tam ne, kjer je možno še kaj storiti, oziroma nadaljevati prejšnje delo, četudi v skrčeni meri. Mislimo na naše narodno šolstvo, naše delo na polju narodnega izobraževanja. Naša narodna šola je prizadeta po vojnih dogodkih. Tudi njej je odtegnjenih premnogih sil, da sej moramo že sprijazniti z mislijo, da do rešitve velikega krvavega konflikta tudi ta aparat ne bo funkcijoniral popolnoma. Ali radi tega nismo odvezani od dolžnosti, da storimo vsaj toliko, kolikor se storiti da ob vladajočih okolnosti. Vsi v to poklicani faktorji naj skrbe in store vse, kar je v njihovih močeh, da se bo delo ljudske izobrazbe nadaljevalo vsaj do skrajne meje dane možnosti. Ne pozabljamo, da nadobrazba in etična vzgoja zmagujeta nad
fizično silo in tudi nad ognjem najžarnejšega patrijotizma. Tudi v teh časih ne smemo pozabljati, da se podlage bodočnosti naroda gradijo v šoli. In če je neizogibno potrebno že v normalnih časih, pa je še stokrat potrebneje v tako težkih časih kakor so sedanji, da za ta veliki cilj podpira tudi dom delo v šoli! Zato naj starši navajajo otroke k točnemu obiskovanju šole, k pridnemu učenju in k ubogljivosti pred izobraževatelji naroda! Zato kličemo še enkrat vsej naši javnosti: ne pozabljajmo svojega šolstva!
TA TEDEN
- PRED 50 LETI
V teh dneh je v Trstu potekal pokrajinski kongres združenja bivših političnih deportirancev s Tržaškega. »Razpravljali so o raznih vprašanjih in sprejeli protestno resolucijo proti ukinitvi sodnih postopkov proti nacifašističnim krvnikom in resolucijo z zahtevo, da se Rižarna proglasi za narodni spomenik. V tej resoluciji poudarjajo, da je Trst edino mesto v Italiji, ki je imelo svoje koncentracijsko taborišče s krematorjem, kjer je trpelo in bilo usmrčenih na tisoče antifašistov iz Trsta in vse dežele. Bivši politični deportiranci zahtevajo, naj krajevne, deželne in vsedržavne oblasti uredijo ta kraj mučeništva in ga proglasijo za narodni spomenik.
Po kratkem pozdravnem nagovoru, ki ga je imel predsednik združenja prof. Giovanni de Manzi-ni, in enominutnem molku v počastitev spomina vseh žrtev uničevalnih taborišč, je imel daljše poročilo tajnik Giovanni Postogna. V svojem poročilu je predvsem poudaril, da proti idealom miru, svobode in sožitja med narodi še vedno rovarijo nekateri preživeli nacistični in fašistični hujskači, katerim bi dali še večjo potuho, če bi ukinili kakršenkoli sodni postopek proti nacifašističnim kriminalcem. Nato je obrazložil najbolj važne zadeve, ki se tičejo bivših deportirancev, predvsem vprašanje plačila odškodnine.
Postogna je zatem omenil Rižarno in poudaril, da je dolžnost organizacije in oblasti, da se Rižar-na uredi in proglasi za narodni spomenik. Pri tem pa je priporočil zbiranje dokumentov o Rižarni in o internacijah ter je omenil nekatere prireditve v okviru proslav dvajsetletnice osvoboditve.
Za njim je podal poročilo v slovenščini podpredsednik združenja Albin Bubnič, ki je najprej pripomnil, da ta kongres lahko vključimo v okvir proslav dvajsetletnice odporniškega gibanja. Nato je še dejal: »Še vedno čutimo v sebi tisti smrdljivi, gosti, rumeni dim, ki se je vil iz krematorija in nam je du-šil pljuča. Tega ne bomo pozabili nikoli in nočemo, da bi se kaj takega spet ponovilo!««
PISMA UREDNIŠTVU
Odprto pismo županu Občine Trst Robertu Cosoliniju
Spoštovani župan mesta Trst
g. Roberto Cosolini,
priznati moram, da sprejemam z začudenjem in z grenkobo javno razpravo glede uporabe slovenščine na sejah občinskega sveta v Občini Trst. Začuden sem, ker menim, da bi morala danes postati ta možnost nekaj povsem normalnega v mestu, ki je od nekdaj izraz različnih jezikov in kultur in torej tudi naše, slovenske. Poznamo razloge, ki so pri nas preprečili enako dostojanstvo avtohtonih jezikov, morda pa so ti razlogi leta 2014 arhaični.
Zagrenjen sem, ker moj materni jezik v Trstu še vedno nima enakopravnega statusa, čeprav ga predvidevajo italijanski zakoni. Želim verjeti v pozitivno klimo, ki ste jo tudi vi pomagal ustvariti. Želim verjeti, da prihaja dobro iz srca in ne zaradi kake politične »taktike«.
Ponovil bom, da razumem razloge, ki so privedli do tega, da je bil Trst zaradi naše vendarle skupne preteklosti in polpreteklosti prostor trde konfrontacije med skupinami, narodi in posamezniki. Deloval je izključevalno. Menim, da moramo to obdobje prepustiti subjektivnim spominom in objektivnemu zgodovinopisju, sami pa naj delujemo vključevalno, združevalno in v imenu priznanja in spoštovanja. Morda je to dolžnost naše generacije, ki je še doživljala spore in muke zgodovine. V tem smislu računam na vašo institucionalno vlogo in človeško občutljivost.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ki jo predstavljam, si dnevno prizadeva, da bi naša, slovenska narodna skupnost uživala tisto dostojanstvo, ki mu ga je z zakoni priznala italijanska država, še prej pa mednarodni sporazumi. Prizadevamo si, da bi sožitje in sodelovanje med različnimi (ločuje nas manj, kot včasih mislimo) postalo normalnost vsakdana in da bi naša prisotnost, naš jezik in naša kultura pomenili za vse dodano vrednost in prednost. Večina vaših občanov tako misli ali se tej misli približuje. Politika naj pospešuje približevanje.
Istočasno pa smo tudi pokazali vso našo odprtost in spoštovanje do drugih skupnosti, s posebno pozornostjo do italijanske narodne skupnosti v Istri in do ezulov, s katerimi smo organizirali pomembna spravna dejanja, ki so dosegla svoj višek s prisotnostjo treh državnih predsednikov na koncertu miru na trgu Zedinjene Italije julija 2010.
Zaradi povedanega, cenim, da ste vodenje občinskega sveta zaupali slovenskemu predstavniku, da v vašem odboru sedi tudi odbornik slovenske narodnosti in da pripadnik naše skupnosti vodi eno izmed pomembenjših občinskih komisij. Veselil sem se, ko ste izročili priznanje pisatelju Borisu Pahorju in da je Slovencu pripadla predsedniška vloga mestnega gledališča Rosset-ti.
Zaradi narejenih korakov in zaradi zgoraj povedanega me je užalil in razočaral banalni razlog, ki naj bi preprečeval enakopravno prisotnost slovenskega jezika v tržaškem občinskem svetu. Cena prevajanja ne more biti vzrok, da ostaja v osrednji tržaški instituciji slovenščina tujek. Slovenski jezik je za slovensko narodno skupnost prioriteta vseh prioritet. Brez njega nas ne bi bilo. Uporaba slovenščine v javnosti je najpomembnejši pokazatelj odnosa večine do manjšine. Gre za osnovna dejstva, drugo je, če nekdo slovenskega jezika ne mara.
Spoštovani g. Župan, to ni vaš primer in ne večine, ki vas podpira.
Nelahka gospodarska kriza in kritičen položaj javnih financ pa ne moreta postati alibi, da nižamo ali pragmati-ziramo tako pomembna vprašanja, kot so človekova pravica izražanja v mater-
NU
nem jeziku in jezikovnega dostojanstva, kar je, med drugim, pravica predvidena v italijanski zakonodaji. Istočasno gre poudariti, da so po zakonu 38/2001 tudi dodeljena državna sredstva za tovrstne storitve, kar pričakujem, da boste že takoj koristili kot sicer že precej časa koristijo uprave 32 občin, kjer je slovenska narodna skupnost prisotna.
Računam torej, da boste storili vse potrebne korake, ki bodo utrdili vlogo Trsta kot večjezične in večkulturne prestolnice Srednje Evrope in kot zgled sožitja in dobrososedskih odnosov.
Spoštovani g. Zupan,
vem, da delite z mano zapisane misli in vem, da boste našli najprimernejšo rešitev za vprašnje, ki naj neha biti problem, zato da postane možnost neke prihodnosti. Ne pristajam namreč na misel o »zatonu« Trsta, saj me prepričujejo k optimizmu tudi vedno številnejši tuji turisti, ki jih srečujem po mestnih ulicah. Ponudimo jim gostoljubje, ki se vedno prične pri gostitelju in to smo mi: Italijani in Slovenci in ostali, ki naj delujemo kot skupnost in ne kot med sabo ločene celice.
Z odličnim spoštovanjem, Rudi Pavšič predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze
Neokusna predstava
Cenjena gospa Martina Repinc, odgovorna za slovenske programe na RAI-TV 3 BIS.
Zdaj je, kar je. Kaj pravite, cen. ga. Martina Repinc, ali ne bi kazalo, v bodoče, izogibati se takim predstavam neokusnega značaja, brez vsakega smisla za humor, kot je, recimo, »Po mojem Slovenci«, katere ponovitev je bila v četrtek, 9. oktobra 2014, na RAI-TV 3 BIS?
Omenjam humor, ker avtor omenjene predstave se ima za humorista, ka-baretista in še kaj, predstava pa je bila vse, še najmanj pa zabavna. Mogoče je le stvar okusa in avtor skuša zadovoljiti vse in si pomaga, kot ve in zna.
Kar ne spada v neko predstavo tistega tipa, je nizanje razlogov, zakaj je avtor komunist, kar bi morala biti osebna in ne javna stvar.
Slučajno sem se rodil precej let pred avtorjem predstave Borisom Ko-balom in sem te razloge že slišal in bral v svojih mladih letih, samo da takrat so nas, s temi razlogi, prepričevali, kako naj bomo dobri fašisti.
No, hočem reči, da zdaj na stara leta mi iste besede trobi iz televizijskega slovenskega ekrana Boris Kobal in prepričuje tudi on, naj bom komunist.
Ta omenjena propagandna brošura z naslovom »Se ti domandano perc-hé« (Če te vprašajo zakaj), se je ohranila do danes. Prav gotovo B. K. o tem ne ve nič (blagor nevednežem) in rezultat je, da pogreva fašistično mineštro staro že osemdeset let, prepričan, da si je to izmislil on.
Zdaj mimo te čisto osebne note samo par vprašanj: ali ni strankarska in ideološka propaganda, izven volilne kampanije, po javnih občilih prepovedana? In Vi, gospa, katera je Vaša vloga na slovenski RAI-TV?
Ni pa vse tako črno kot zgoraj omenjena predstava, pri slovenski RAI so doma tudi svetloba in lepota, trdno verjamem, da včasih celo inteligenca, kot ste pokazali le par dni pozneje s prikazom dveh velikih mož naše arhitekture: Fa-bianija in Plečnika.
Zelim Vam vse dobro in bodite, še naprej, odgovorna oseba na odgovornem mestu.
Barkovlje, 14. oktobra 2014 Aleksander Furlan
1 G
Petek, 17. oktobra 2014
KULTURA
/
zgodovinarja - Predavanje v nizu o 20. stoletju v Trstu
Strokovna pogleda na dileme okrog odporništva in osvoboditve
Predavala sta zgodovinarja Nevenka Troha in Patrick Karlsen
Tržaška univerza je v sklopu pobude Zgodovina v mestu priredila niz predavanj na temo odporniškega gibanja in državljanskih vojn v Evropi. Predavanja si v Trstu sledijo na dveh lokacijah, v avditoriju muzeja Revoltella (Ul. Diaz, 27) in v palači Vivante (Largo Papa Giovanni XXIII, 7) od 17.30 do 19.30.
V tem okviru je v sredo popoldne potekalo predavanje slovenske zgodovinarke Nevenke Troha in italijanskega zgodovinarja Patricka Karlsena, ki sta spregovorila o italijanskem odporniškem gibanju in jugoslovanskem gibanju za osvoboditev okupiranega primorskega ozemlja.
Nevenka Troha je tržaškemu občinstvu predstavila zgodovinski oris dogajanje v času 2. svetovne vojne v tukajšnjem prostoru. Leta 1941 so tudi na Primorskem delovali Osvobodilna fronta, partizanske čete in Komunistična partija Slovenije. Za slovenske komuniste v Furlaniji Julijski krajini je takrat prišla direktiva, naj se pridružijo KPS, ki je takrat podpirala komunistično revolucijo. Odporniško gibanje za osvoboditev Primorske je bilo prisotno tudi na Goriškem in v Benečiji. Nemški okupator je takrat s silo požgal veliko slovenskih vasi, ob zaprtju slovenskih šol pa so začele delovati partizanske šole. Aprila leta 1944 je ob pogovorih med KPS in KPI postal poglaviten cilj skupen boj proti okupatorju. KPS je imela velik vpliv in italijanske enote so se tako pridružile slovenskemu devetemu korpusu, znotraj katerega so imele še vedno svojo avtonomijo. Zapletena situacija se je končala, ko so prvega maja 1945 slovenski partizani vkorakali v Trst in ga osvobodili. V
Trstu je bila takrat populacija mešana: nekateri so osvoboditev sprejeli z navdušenjem, za nekatere pa je bila to ponovna okupacija, je ocenila zgodovinarka. Za Jugoslavijo so se takrat opredelili vsi Slovenci, pa tudi italijanski delavski razred, ki je podpiral idejo o komunistični revoluciji. Veliko ljudi pa je želelo le živeti v miru. Sicer se v Trstu še danes razpravlja, kot je ugotovila predavateljica, ali so mesto osvobodili partizani 1. maja, ali je bil Trst končno osvobojen 12. junija, ko so morale Jugoslovanske čete zapustiti območje FJK.
Patrick Karlsen je spregovoril o italijanski politični situaciji v obdobju druge svetovne vojne, predvsem pa začrtal razlike in smernice med politiko komunistov v Italiji in politiko, ki so ji sledili slovenski komunisti. Leta 1942 je postalo s Kominterno logično, da se mora močnejša KPS aktivirati tudi v krajih, kjer so delovale manj izkušene enote KP v FJK. To je septembra 1943 privedlo do stranskega učinka, saj so v FJK prispeli voditelji gibanja Comita-to di Liberazione Nazionale, ki je centralizirano deloval v Milanu in sledil italijanski komunistični struji, in skušali vzpostaviti v Trstu logiko, po kateri je deloval CLN. Komunistično gibanje v Trstu bi torej moralo slediti italijanskemu nacionalnemu komunističnemu gibanju in prekiniti sodelovanje s slovensko in hrvaško strujo. Ta politika, ki jo je izvajal CLN je bila seveda dim v oči za jugoslovanske komuniste, ki so verjeli v komunistično revolucijo. Tako se je pojavila potreba za ponovne sporazume. Po dogovorih, prepirih in zapletih v kompleksni situaciji, je bil Trst 1.maja 1945 osvobojen. (bf)

V prvem planu Nevenka Troha, zadaj Patrick Karlsen
fotodamj@n
Lupinc Trio in Andrejka Možina nocoj v Sežani
Sezona Kosovelovega doma Sežana 2014-15 se je pričela in prihaja v živo napovedanih dogodkov. Nocoj ob 20. bodo v srednji dvorani nastopali priznani Lupinc Trio in pevka, violončelistka Andrejka Možina. Trio Zorana Lupinca deluje že od 90-tih let in se ponaša z vrsto koncertov na različnih evropskih odrih ter z zelo cenjenima zgoščenkama, ki sta izšli v sodelovanju z drugimi glasbeniki. Skupina je lani povabila k sodelovanju Andrejko Možina, ki je poleg svojega glasu prispevala tudi aranžmaje s pre-finjeno zvočnostjo, ki segajo v okvire zabavne glasbe in šansona, kljub nedvomni povezanosti z slovensko ljudsko melodiko. Andrejka Možina je dejavna glasbenica, ki je ob vrsti sodelovanj v različnih glasbenih zasedbah izdala zgoščenki z izključno avtorskimi skladbami (Zasul si me z zvezdami, 2006; Zarja, 2011).
Zasedbo sestavljajo: Zoran Lupinc - diatonična harmonika, Igor Starc - klasična kitara, Peter Filipčič - violončelo, Andrejka Možina - glas. Več informacij na tel.št. 00386/5/7312010 ali pa na www.kosovelovdom.si.
Gledališče La Contrada začenja sezono s cesarico Sissi inkognito v Miramaru
Tržaško gledališče La Contrada bo drevi odprlo letošnjo
gledališko sezono s komedijo v
narečju Sissi a Miramar, v kateri nastopata priljubljena cesarica Elizabeta, katere lik je postal prepoznavna ikona sodobnega imaginarija, in grad, ki je s svojim značilnim obrisom grafični znak za Trst: temi nekako navezujeta delo na uspešne Maldobrie Carpinterija in Faragune, ki so tržaškemu gledališču prinesle obilico uspehov, in so ga zato v skupini označili kot novo pop mald-obrijo. Kakorkoli že, avtor besedila je Alessandro Fullin, komik in vsestransko ustvarjalni umetnik, med širšim občinstvom znan zlasti zaradi sodelovanja v kultni televizijski oddaji Zelig; avtor je tudi med nastopajočimi poleg Arielle Reg-gio, Marzije Postogna, Paola Fagiola in Francesca Godine. Sicer komedija pripoveduje o Maksimilijanovi vdovi Šarloti, ki v starih letih mirno živi v Mi-ramarskem gradu z eno samo služabnico. Čas ji krajšajo redni obiski doktorja Mayerja, dokler ne pride na obisk svakinja Sissi, ki je po naključju preživela atentat in izkoristila priložnost, da je izginila s scene. Alessandro Fullin je delo najprej spisal kot gledališko besedilo, potem ga je predelal v roman, nato so ga predvajali kot radijsko igro in sedaj je pristalo na odru. Pri predelavi teksta je sodeloval Corrado Premuda, režiser je Alessandro Marinuz-zi, sceno in kostume je oblikoval Andrea Stanisci, avtor glasbene kulise je Carlo Moser, asistentka režije Tina Sosič. (bov)
ssg - Jutri koncert v sodelovanju z GM in v okviru Kogojevih dni
Slovenski tolkalni projekt v tržaškem Kulturnem domu
Slovensko stalno gledališče bo jutri ob 20.30 prvič v novi sezoni odprlo vrata velike dvorane za glasbeni večer, ki bo nastal na pobudo Glasbene matice in v okviru Mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi 2014. Abonmajska kampanja se še nadaljuje, izvenabonmaj-ski koncert pa se na poseben način povezuje s promocijskimi pobudami, saj je nagradna predstava za vse tiste, ki so rezervirali in kupili abonma v poletnem času in do konca septembra meseca. Z ugodnimi pogoji so vabljeni tudi učenci šol Zveze primorskih glasbenih šol.
Enkratni koncert dobitnikov letošnje Nagrade Prešernovega sklada pa bo zanimivo doživetje tudi za vse obiskovalce izven abonmaja, ki si želijo neobičajnih glasbenih odkritij, od Rossinija do Haru-ke Fuji. Program večera bo obsegal namreč veliko skladb, ki ne spadajo v železne repertoarje (avtorji so poleg že omenjenih tudi John F. Keafer, Vinko Globo-kar, Tadeja Vulc, Ney Rosauro, Manfred Menke), kar predstavlja tudi značilnost in poslanstvo skupine. V utemeljitvi Prešernove nagrade je žirija namreč zapisala: »SToP spodbuja sodobno ustvarjalnost, obenem prinaša izredno kakovostne izvedbe in posnetke klasičnih del. Razen v zelo kakovostnem poustvarjalnem delu je mogoče videti nacionalni pomen delovanja ansambla tudi v poslanstvu povezovanja sodobne ustvarjalnosti in občinstva, ki ga izvajajo na dveh ravneh: tako z naročanjem skladb ne le pri uvelja-
glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar
NA VES GLAS
Innocence
Pontiak
Psych stoner
Thrill Jockey Records, 2014
Ocena: ★★★★★★★★
vljenih, temveč tudi pri mladih skladateljih kot z izvajanjem različnih izobraževalnih projektov.«
Skupina Slovenski tolkalni projekt (krajše SToP) deluje od leta 1999. Akademske tolkalce je združila želja po kakovostnem komornem muziciranju ter raziskovanju novih tolkalnih zvokov. Svoje glasbeno in družbeno poslanstvo dopolnjujejo z izvajanjem pedagoških koncertov za mlade, organiziranjem seminarjev, festivala BumFest in aktivnim spodbujanjem slovenskih skladateljev k pisanju tolkalne glasbe. Edinstveno skupino sestavljajo uveljavljeni tolkalci iz različnih koncev Slovenije: Barbara Kresnik,
Marina Golja, Matevž Bajde, Damir Korošec, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše. Predstavili so se na številnih koncertnih odrih doma in na tujem; v Španiji, Italiji, Nemčiji, Avstriji, Črni Gori, Litvi, Južni Koreji in na Hrvaškem ter Češkem.
V zadnjem obdobju se skupina SToP povezuje z drugimi glasbenimi in neglasbenimi umetniškimi zvrstmi; petjem, plesom, videom. S tem odkriva si-nergijo v drugih umetniških poljih in se odmika od izvedbe samo klasičnega tol-kalnega programa.
Blagajna gledališča bo odprta od 19.ure do začetka koncerta.
Današnja glasbena recenzija je namenjena le tistim, ki imajo doma dobro glasbeno ozvočenje. To zato, ker je skupina Pontiak ena od tistih zasedb kateri treba nujno prisluhniti s primerno visokimi decibeli.
Sound ameriškega benda Pontiak je neke vrste mešanica stoner rocka iz devetdesetih let in hard rock psihedelije iz sedemdesetih, lahko bi ga definirali psych stoner! Skupina, ki bo v sklopu daljše evropske turneje v torek zvečer nastopila v Zagrebu, je januarja izdala novo ploščo z naslovom Innocence.
Bend Pontiak so pred desetimi leti ustanovili trije bratje, doma iz ameriške zvezne države Virginia. Najstarejši brat Jennings Carney poje in igra na bas, ob njem pa sta še kitarist Van in bobnar Lain. Fantje so svojo glasbeno kariero začeli v najstniških letih bolj za šalo kot zares, glasbeni projekt pa je kmalu postal pravi bend. V desetih letih so trije bratje izdali kar sedem plošč in tri krajše ploščke, danes pa veljajo za eno izmed vidnih psych rock skupin na mednarodni, underground glasbeni sceni. Leta 2012 je bend posnel ploščo Echo Ono, gotovo najboljši album doslej, s katerim so fantje zasloveli tudi v Evropi, mi pa se bomo danes osredotočili na zadnji glasbeni izdelek Innocence. Ploščo Innocence sestavlja enajst komadov za malo več kot pol ure izredne glasbe. Bratom Carney je tudi tokrat priskočila na pomoč ameriška neodvisna glasbena založba Thrill Jockey Records. Prve tri pesmi abuma so, kot se temu reče, prava rokerska bomba! Najprej komad Innocence, nato bolj garage skladba Lack Lustre Rush, glasbeni sklop pa zaključuje nedvomno najboljša pesem albuma Ghosts: malo čez tri minute odličnega psych stonerja. Za pravo presenečenje so bratje Carney poskrbeli z naslednjimi tremi baladami in sicer psihedelično It's The Greatest in akustičnimi Noble Heads ter Wildfires. Surrounded By Diamonds je počasen doom komad, poln distorzij, medtem ko se z naslednjo Beings Of The Rarest spet približujemo psych sto-ner ritmom. Rahel občutek melanholije nas zajame s komadom Darkness Is Coming, na koncu pa spet glasbeni, psych stoner višek z zaključno pesmijo We've Got It Wrong. V primeru da vas glasbena recenzija ni prepričala, vam svetujem, da se v torek zvečer odpravite v Zagreb!
/
ITALIJA, SVET
Petek, 17. oktobra 2014
1 1
asem - Včeraj se je v Milanu začel dvodnevni azijsko-evropksi vrh
Voditelji azijskih in evropskih držav o možnostih krepitve sodelovanja
V ospredju pogovorov tudi številne mednarodne krize, še posebej ukrajinska
MILAN - V Milanu se je včeraj začel dvodnevni azijsko-evropski vrh Asem, ki se ga udeležujejo voditelji približno 50 azijskih in evropskih držav. Osrednja tema naj bi bila tesnejše sodelovanje med Azijo in EU, v ospredju pogovorov pa bodo tudi številne krize, s katerimi se trenutno soočata tako Evropa kot svet.
Zbrane je včeraj najprej nagovoril predsednik EU Herman Van Rompuy, ki je poudaril, da Azija in Evropa potrebujeta druga drugo, tako ekonomsko, politično kot tudi z vidika varnosti.
Napovedal je, da se bodo posvetili okrepitvi finančnega in ekonomskega sodelovanja, razpravljali bodo o vprašanjih globalnih razsežnosti, kot so podnebne spremembe, naravne nesreče, bolezenske epidemije in terorizem. Poleg tega pa se bodo zbrani voditelji posvetili tudi trenutnim najbolj žgočim mednarodnim in regionalnim vprašanjem.
Kot je dejal Van Rompuy, se srečujejo v težkih časih za Evropo. Izpostavil je finančno krizo, po kateri se Evropa še vedno bori za gospodarsko rast in nova delovna mesta, razmere v Ukrajini, ki da vplivajo na varnost na celini, ter vojne in nestabilnost na severu Afrike in na Bliž-
Z leve italijanski premier Matteo Renzi, nemška kanclerka Angela Merkel, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evrpskega sveta Herman Van Rompuy ob začetku vrha Asem
ansa
njem vzhodu, ki so vodile v širjenje terorizma in organiziranega kriminala. "To ima močne posledice tako za Evropo kot Azijo. Nikoli še ni bilo tako nujno in pomembno, da združimo moči. V tej luči ima Asem še večjo pomembnost kot forum za dialog in sodelovanje," je še dejal predsednik Evropskega sveta.
Ena od pomembnejših tem vrha bo Ukrajina. Ob njegovem robu je danes predvideno tudi srečanje ukrajinskega
predsednika Petra Porošenka in ruskega predsednika Vladimirja Putina. Za to srečanje se je veliko prizadeval italijanski premier Matteo Renzi kot gostitelj vrha. Poleg teh treh državnikov se ga bodo udeležili še Herman van Rompuy in Jose Manuel Barroso v imenu EU, britanski premier David Cameron, francoski predsednik Francois Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel.
Ob prihodu na vrh je Meklova me-
nila, da je uresničevanje mirovnega načrta za vzhod Ukrajine še močno pomanjkljivo. "Seveda je tudi naloga Rusije, da poskrbi, da se strani držijo načrta iz Minska," je glede dogovora, ki so ga v ukrajinski konflikt vpletene strani dosegle minuli mesec, dejala Merklova. Zavzela se je tudi za sodelovanje z azijskimi državami v boju proti islamskim skrajnežem.
Francoski predsednik Francois Hollande se je medtem ob prihodu dotaknil gospodarske situacije v Evropi. "Obstaja mednarodna negotovost, ZDA se upo-časnjujejo, Evropa ni našla poti nazaj do rasti," je dejal francoski predsednik, ki se zavzema za premik v gospodarski politiki EU v smeri ukrepov za rast in stran od varčevalne politike.
Slovenski premier Miro Cerar je sodeloval na obeh včerajšnjih plenarnih zasedanjih vrha, nagovor pa je imel na prvem zasedanju na temo pospeševanja finančnega in gospodarskega sodelovanja skozi okrepljene povezave med Evropo in Azijo, pri čemer je izpostavil potrebo po krepitvi gospodarskih vezi na eni strani ter zmanjševanju socialnih razlik na drugi.
ukrajinska kriza - Med obiskom v Srbiji italija - Stabilizacijski zakon
Putin posvaril pred tveganji Dežele protestirajo, za tranzit plina v Evropo Renzi ne popušča
BEOGRAD - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj v Beogradu posvaril Evropo pred velikimi tveganji za tranzit plina, ki bo to zimo potoval iz Rusije v Evropo, če Ukrajina in Rusija ne bosta rešili plinskega spora.
Kot je zatrdil Putin, ruska stran zagotovo ne bo povzročila nobene krize na področju dobave plina Evropi. "So pa velika tveganja glede tranzita," je na novinarski konferenci v Beogradu posvaril Putin, ki se je srečal z visokimi srbskimi predstavniki in se udeležil velike vojaške parade v čast 70. obletnici osvoboditve mesta.
"Če bomo videli, da naši ukrajinski partnerji tako kot leta 2008 nezakonito odvzemajo plin iz naših izvoznih plinovodov, bomo tako kot leta 2008 zmanjšali dobavo za količino, ki bo ukradena," je posvaril.
Rusija je nekaj tednov po odstavitvi Rusiji naklonjenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča februarja letos skoraj podvojila ceno plina za Ukrajino. Junija je nato ustavila dobavo plina Ukrajini, saj ta ni hotela plačati višje cene.
Po navedbah Moskve se je Kijevu poleg tega nabralo že za več milijard dolarjev dolgov zaradi neplačanih računov. Vsi poskusi posredovanja EU doslej niso obrodili sadov.
Prav spor med Moskvo in Kijevom bi lahko vplival na dobavo ruskega plina evropskim državam, če bi Kijev odvzel del plina, ki prek njenega ozemlja potuje v Evropo, da bi ublažila lastno pomanjkanje.
Plinskega spora naj bi se danes na pogovorih dotaknila Putin in ukrajinski predsednik Petro Porošenko, ki se bosta srečala ob robu evropsko-azijskega vrha Asem, ki poteka v Milanu.
Poleg tega je za 21. oktober v Bruslju predvideno novo tristransko srečanje med Rusijo, Ukrajino in EU, na katerem bodo poskušali zgladiti spor. Evropski komisar za energetiko Günther Oettinger je včeraj izrazil prepričanje, da jim bo uspelo doseči dogovor.
EU 30 odstotkov plina dobi od Rusije in polovica tega do evropskih držav pri-
de prek Ukrajine. Da bi ta delež še zmanjšali, je ruski naftni velikan Gazprom začel projekt Južni tok, ki teče prek Srbije. "Južni tok ne more biti dokončan s podporo le ene strani. Tu je tako kot pri ljubezni: ta je lahko srečna, le če v tem neverjetnem procesu sodelujeta dve osebi," je včeraj dejal Putin.
Evropska komisija, ki je ocenila, da niso bila upoštevana evropska pravila glede javnega naročanja, je od Bolgarije dosegla ustavitev projekta izgradnje plinovoda. Srbija zatrjuje, da se dela na njenem ozemlju nadaljujejo. (STA)
RIM - »Rebalans, ki ga vlada napoveduje v osnutku zakona za stabilizacijo javnih financ, je za deželne uprave nesprejemljiv, saj jih postavlja pred alternativo, ali naj krčijo zdravstvene storitve ali pa naj zvišajo deželne davke.« Tako je predsednik konference dežel Sergio Chiamparino včeraj komentiral osnutek stabilizacijskega zakona za leto 2015, ki ga je vlada sprejela v sredo.
Premier Matteo Renzi pa se je na protest takoj odzval po Twitterju. Zatrdil je, da se bo srečal s predsedniki de-
žel, vendar je pristavil, da če hočemo zmanjšati davčni pritisk, moramo vsi skrčiti »stroške in proteste«. Pristavil je, da vsekakor ne bi smeli zmanjšati zdravstvenih storitev, češ da obstajajo potrate, ki bi jih deželne uprave lahko s pridom odpravile, npr. pri številu me-nedžerjev in primarijev, pa tudi pri nabavah in v delovanju deželnih svetov.
A Chiamparino mu je brž vrnil milo za drago: »Renzijeve besede so žaljive, vsakdo mora pomesti pred svojim pragom. Mar na ministrstvih ni potrat?«
italija - Milansko prizivno sodišče objavilo utemeljitev razsodbe
Berlusconi plačeval Ruby za seks, vendar ni vedel, da je mladoletna
MILAN - Milansko prizivno sodišče je včeraj pojasnilo julijsko sodbo, s katero je razveljavilo prvostopenjsko obsodbo nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusconi-ja v primeru Ruby. Kot je poudarilo, je Berlusconi barski plesalki Karimi el Marough, znani kot Ruby, sicer plačeval za spolne odnose, a ni vedel, da je mladoletna.
Berlusconi je bil junija 2013 na prvi stopnji zaradi zlorabe položaja in spolnih odnosov z mladoletnico obsojen na sedemletno zaporno kazen. Prizivno sodišče je julija to sodbo presenetljivo razveljavilo, včeraj pa so jo sodniki pisno pojasnili, kar je v Italiji običajna praksa.
Sodniki so zapisali, da ni bilo ustreznega jasnega dokaza, da je Berlusconi, ki je Ruby sicer plačeval za spolne odnose, vedel, da je stara 17 let, ko je leta 2010 obiskovala njegovo rezidenco v Arcoreju blizu Milana. V Italiji prostitucija ni nezakonita, je pa kaznivo zavestno napelje-
Karima el Marough, znana kot Ruby
arhiv
vanje mladoletnika k spolnim odnosom.
Prav tako po mnenju sodnikov ni bilo dokazov, da je Berlusconi, prav tako leta 2010, ko je bil premier, izvajal pritisk na policijo, da so Ruby, aretirano zaradi kraje, izpustili iz pripora.
V nasprotju s tem pa so prizivni sodniki zapisali, da so bili predloženi jasni dokazi, da je v Berlusconije-vi vili blizu Milana potekala dejavnost po zgledu prostitucije in da je bila El Maroughova v vili osemkrat, pri čemer je tam najmanj dvakrat tudi pre-
Rim napovedal konec operacije Mare nostrum
RIM - Italijanska vlada bo zaključila operacijo Mare nostrum za reševanje mi-grantov v Sredozemlju, ko bo začela delovati operacija Triton pod vodstvom evropske agencije Frontex, je včeraj napovedal italijanski notranji minister Angelino Alfano. Italija se je za to odločila kljub svarilom, da Triton ne bo v polnosti nadomestil operacije Mare nostrum. "Mare nostrum ne bo potekal skupaj s Tritonom, temveč se bo zaključil," je v parlamentu dejal Alfano. O tem naj bi uradno odločili na naslednji seji vlade, je pojasnil minister. Operacija Mare nostrum se je začela pred približno 12 meseci, po dveh nesrečah ladij z migranti, v katerih je umrlo najmanj 500 ljudi.
Evropski parlament odslej brez evroskeptične skupine
BRUSELJ - V Evropskem parlamentu ne bo več evroskeptične politične skupine Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD) po vodstvom Britanca Nigela Faragea. Skupina je zaradi izstopa latvijske evropske poslanke razpadla, saj je ne sestavljajo več poslanci iz najmanj sedmih držav, kar je pogoj za politično skupino, so sporočili v Bruslju. EFDD je sestavljalo 24 poslancev iz vrst Ukipa, 17 poslancev iz italijanskega Gibanja petih zvezd, ki ga vodi Beppe Grillo, dva poslanca iz litovske Stranke za red in pravičnost, po en poslanec iz Češke, Francije in Latvije ter dva iz Švedske.
Snežno neurje v Nepalu terjalo najmanj 32 mrtvih
KATMANDU - V snežnem neurju, ki je v torek v Nepalu presenetilo večjo skupino pohodnikov, je po včerajšnjih podatkih nepalskih oblasti umrlo najmanj 32 ljudi, od tega velika večina planincev. Približno 140 ljudi so po snežni nevihti že rešili s prizadetega območja. Po navedbah lokalnih oblasti so na priljubljeni krožni poti Annapurna v Himalaji po neurju našli 24 trupel. Domnevno je umrlo tudi pet alpinistov, ki so bili v baznem taboru ob vznožju gore Dhaulagiri, ki ga je zasul snežni plaz. Med smrtnimi žrtvami so tudi trije nepalski pastirji. Podatki o pogrešanih se razlikujejo, nemška tiskovna agencija dpa navaja, da naj bi pogrešali še približno deset ljudi. Helikoptersko reševalno operacijo ovira močan veter in do štiri metre visoka snežna odeja. Reševanje se bo nadaljevalo danes.
ZLATO
(999,99 %%) za kg
31.147,59
-20,09
SOD NAFTE
(159 litrov)
85,92$ +2,14
spala. Berlusconi je sicer ves čas trdil, da je v tej vili gostil zgolj elegantne večerje.
Milanski tožilci, ki so leta 2010 sprožili preiskavo proti Berlusconiju v primeru Ruby, se lahko sedaj s pritožbo na oprostilno sodbo obrnejo na kasacijsko sodišče v Rimu, ki je tretja in zadnja instanca v italijanskem kazenskem sistem.
Če se bodo za to odločili, je odločitev na tej zadnji stopnji mogoče pričakovati v začetku prihodnjega leta.
Berlusconi je bil sicer avgusta lani zaradi davčne utaje na zadnji instanci obsojen na štiriletno zaporno kazen. Posledično so ga novembra lani izključili iz parlamenta.
Zaradi amnestije so nekdanjemu premierju, še vedno pa predsedniku desno usmerjene stranke Naprej Italija, zaporno kazen znižali na leto dni, ki jo od maja služi tako, da enkrat tedensko v domu za ostarele opravlja družbeno koristno delo.
EVRO
1,2749$ +0,70
		
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
16. oktobra 2014		
valute	evro (povprečni tečaj) 16. 10. 15. 10.	
ameriški dolar	1,2749	1,2666
japonski jen	134,95	135,50
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,546	27,545
danska krona	7,4455	7,4453
britanski funt	0,79700	0,79570
madžarski forint	308,90	306,46
litovski litas	3,4528	3,4528
poljski zlot	4,2286	4,2081
romunski lev	4,4300	4,4148
švedska krona	9,1931	9,2003
švicarski frank	1,2061	1,2072
norveška krona	8,4565	8,3800
hrvaška kuna	7,6648	7,6610
ruski rubel	52,4040	51,6883
turška lira	2,9017	2,8772
avstralski dolar	1,4645	1,4405
braziljski real	3,1688	3,0617
kanadski dolar	1,4446	1,4405
kitajski juan	78,8625	77,8009
mehiški peso	1 7,3750	17,0548
južnoafriški rand	14,2101	14,0336
348	Četrtek, 16. oktobra	2014
OW
APrimorski
r	dnevnik
O
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Na Verdijevem korzu nastaja nakupovalno središče
V novembru supermarket, nakar še trgovine z oblačili
V pritličju palače, ki je še gradbišče, naj bi novembra odprli market
Prvi korak bo odprtje supermarketa, ki ga načrtujejo novembra, sledila bo vselitev trgovin z oblačili. Na vogalu Verdijevega korza in Ulice Contavalle v Gorici se nadaljuje obnova palače, kjer nastaja prvo nakupovalno središče v mestnem središču. Za njegovo uresničitev se zavzema družba Fratelli Ganassin, ki je lastnica stavbe, v kateri je nekoč delovala blagovnica Standa, v zadnjih letih pa trgovini Sorel-le Ramonda (tudi to verigo vodi družina Ganassin) in Benetton. Le-to so zaprli konec junija, nakar so stekla obnovitvena dela, ki naj bi se v kratkem tudi zaključila.
»Obnova poteka pospešeno, kljub temu pa bo trajala malce dlje, kot je bilo sprva mišljeno. V načrt smo namreč morali vključiti izboljšave, ki jih pred začetkom del nismo predvidevali. Mednje spada zamenjava premičnih stopnic in dvigala,« pravijo investitorji, v spremstvu katerih smo si včeraj ogledali gradbišče. Delavcev med obiskom nismo srečali, kljub temu pa naj bi se dela v pritličju, ki ga bo zasedel supermarket Despar, zaključila v prihodnjih tednih. »Market bo predvidoma začel obratovati do konca novembra, v prihodnjih mesecih - upamo pred koncem tekočega leta - pa bodo osta-
le etaže zasedle druge trgovine,« pravi podjetnik Filippo Ganassin, ki za zdaj razkriva le, da bodo omenjene trgovine ponujale predvsem oblačila znanih blagovnih znamk: »Več ne moremo povedati. V stiku smo z različnimi družbami in sogovorniki, a dokler ne podpišemo pogodbe, ne moremo razkriti njihovega ime-
na. Dogovor z družbo Despar je že sklenjen; supermarket bo prvi člen nakupovalnega središča, za ostalo pa bo treba počakati še nekaj tednov.«
V nakupovalnem središču, pojasnjuje Renato Todisco, ki v imenu družbe Fratelli Ganassin pobliže sledi obnovi palače med Korzom, Ulico Contavalle in Ulico Morelli, bo skoraj 4000 kv. metrov prodajnih površin. Ob podzemni etaži, kjer je v zadnjih letih obratovala »outlet« trgovina, bodo v skladu s sodobnimi arhitekturnimi načeli obnovili še štiri nadstropja in podstrešje. Zastekljene odprtine v stropu bodo obiskovalcem dajale vtis odprtega prostora, saj bodo vizualno povezovale vse etaže. Nakupovalno središče bodo poimenovali »Ganassin 55« v spomin na preminulega lastnika trgovske verige So-
relle Ramonda Lucia Ganassina, ki je umrl pri starosti 55 let.
Skorajšnjega odprtja novega trgovskega središča se veseli goriška občinska uprava, ki je z investitorji stalno v stiku. »Za to naložbo smo se odločili, ker menimo, da je prihodnost trgovine v mestnih jedrih,« poudarja Filippo Ganassin, goriško občinsko odbornico za trgovino Arianno Bellan pa odprtje nakupovalnega središča na Verdijevem korzu utrjuje v prepričanju, da je bila vključitev te ulice v območje za pešce dobra poteza. »Oživitev obnovljenih ulic mestnega središča je za nas prioriteta. Z novim nakupovalnim središčem bo Verdijev korzo postal privlačnejši,« pravi Arianna Bellan in izpostavlja, da bo odprtje nakupovalnega središča s seboj prineslo tudi nova delovna mesta, kar v času krize in rastoče brezposelnosti ni zanemarljivo. (Ale)
pokrajina
Z rebalansom tudi denar za šole, ceste in društva
Skoraj en milijon evrov. Toliko sta vredni dve spremembi proračuna, ki ju je na enem izmed zadnjih zasedanj sprejel goriški pokrajinski svet. Spremembi proračuna sta posledici priliva 870.000 evrov, ki ga je goriški pokrajini zagotovil deželni proračunski zakon oziroma rebalans proračuna Furlanije Julijske krajine.
Prva proračunska sprememba znaša 349.316 evrov, ki jih bo pokrajinska uprava vložila predvsem v vzdrževanje šolskih poslopij, stavb v pokrajinski lasti ter cest, ki so v njeni pristojnosti. Za vzdrževalna in obnovitvena dela bodo porabili 150.000 evrov. Kar 90.000 evrov bo pokrajina porabila za plačilo svojega deleža v konzorciju za razvoj goriškega univerzitetnega pola, 39.800 evrov pa znaša članska kvota v zvezi pokrajin UPI Furlanije Julijske krajine.
Druga varianta je vredna 645.411 evrov: od teh je za 595.411 evrov tekočih prihodkov, 470.000 evrov krije denar iz deželnega proračunskega rebalansa. Dober delež teh sredstev -55.000 evrov -bodo namenili pobudam za mladino, za 36.000 evrov pa bodo povišali sklad za kulturne pobude. V športne dejavnosti bodo vložili 22.000 evrov (12.000 evrov bo namenjenih športu invalidov), za 10.000 evrov pa se bo povišala postavka za projekte na področju zaposlovanja. 8.000 evrov bo šlo za enake možnosti, 6.000 pa za okolje.
Dodatnih 334.000 evrov bo pokrajina razdelila med goriškimi kulturnimi, športnimi, rekreativnimi in vzgojnimi društvi, pa tudi med ustanovami, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, energijo in zaščito okolja. »Teh 334.000 evrov bo številnim društvom in združenjem, ki delujejo na območju goriške pokrajine, omogočilo, da lahko zadihajo,« poudarja pokrajinska odbornica za proračun Vesna Tomsič.
Vesna Tomsič
gorica - V Ulici Brass
Najprej bencinski servis, zatem odlagališče, po novem parkirišče?
Najprej je bil bencinski servis, potem nekaj časa odlagališče za razvaline, ki so na kraju ostale po zaprtju črpalke družbe Esso, asfaltirano območje pa čaka sedaj na novo namembnost.
Ploščad ob Ulici Brass - pri Vili Luise -, kjer je bila še do pred nekaj leti bencinska črpalka in nato njeni ostanki, zaradi česar je imel kraj degradiran videz, so pred kratkim končno očistili in sanirali - saj je bil pod zemljo velik rezervoar za gorivo -, nakar so ga še asfaltirali. Po opravljenem delu so ploščad takoj zasedli avtomobili iz prepričanja, da je to novo parkirišče. Že dan kasneje pa so po robu namestili stebriče, ki preprečujejo dostop. Ploščad je namreč zasebna last - lastnik je Fundacija Palače Coronini Cronberg, ki je podedovala tudi grofova zemljišča v mestu. Na njenem čelu je po statutu župan. Zato smo o novi namembnosti vprašali Ettoreja Romolija. »V fundaciji resno razmišljamo, da bi tam uredili manjše parkirišče proti plačilu,« je povedal. Poiskati pa morajo zasebnega upravitelja, ki bo vzel ploščad v najem in na njem uredil parkirišče, tako da bo od tega imela korist tudi fundacija, ki se spopada z visokimi stroški vzdrževanja grofove zapuščine.
Ograjena ploščad
bumbaca
tržič - Davek na odpadke
Položnice bodo prišle na dom
Tržičani bodo do 20. oktobra prejeli na dom položnice za plačilo davka Tari, novega davka na odpadke, ki je nadomestil lanski Tares. Občani bodo prejeli že izpolnjene položnice, ki jih tržiška občina tiska v teh dneh, prvi obrok pa bodo morali plačati do 31. oktobra.
Rok za plačilo drugega obroka zapade 31. decembra, tretji obrok pa je treba poravnati do 28. februarja 2015. Do 31. maja 2015 bodo občani imeli čas, da plačajo še četrti - in zadnji - obrok letošnjega davka na odpadke.
Pravilnik davka Tari, ki ga je letos odobrila trži-ška občinska uprava, predvideva tudi nekatere olajšave. Družine z ekonomskim količnikom ISEE med 6.500 in 10.000 evrov bodo imele pravico do 20-odstotnega popusta, družine, ki imajo še nižje dohodke, pa so davka oproščene.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 16. oktobra 2014
13
tržič - Prva svetovna vojna
Na krilih zgodovine bo prikaz drugačen
Razstavo o prvi svetovni vojni, ki jo bodo jutri odprli v Tržiču, so sprva nameravali odpreti ob obisku predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške, ki so 6. julija prišli v Re-dipuljo na koncert Riccarda Mutija. Organizatorjem je takrat uspelo postaviti le nekaj panojev - pokušnjo razstave -, ki sta si jih ogledala le Giorgio Napolitano s soprogo in spremstvom. Javnosti niso spustili v razstavni prostor.
Šlo bo za najbolj pomembno razstavo, ki bo na Goriškem postavljena v letu, ko obeležujemo začetek prve svetovne vojne, prisegajo organizatorji, ki izpostavljajo njen čez-mejni pečat. Zato je na mestu vprašanje, če bo vsebina presegla poveličevalne domovinske tone, ki so v Italiji običajni. Odprtje bo jutri ob 11. uri v t.i. beneški palači v Ulici SantAmbrogio. Naslov razstave se glasi »Ali sulla storia« (Na krilih zgodovine); uresničili so jo z denarjem, ki ga je tržiška občina pridobila za evropski projekt Alisto iz programa čezmejnega sodelovanja Italija-Sloveni-ja 2007-2013, iz evropskega sklada za regijski razvoj in iz raznih državnih skladov. V projekt sodijo tudi izdelava 3D karte vojnih prizorišč in izdaja spremnega kataloga, ki ga bodo predstavili 31. oktobra, in mednarodni posvet na začetku prihodnjega leta. Partnerji so še pokrajina Treviso, italijansko kulturno ministrstvo, podjetje Marco Polo System g.e.i.e., občini Lugo in Divača, Regijska razvojna agencija (RRA) Severne Primorske in Fundacija Poti miru v Posočju. Projekt je osredotočen na zgodovinsko raziskavo in na razvoj tehnologije oz. softverja za simulatorje letenja, s pomočjo katerih želijo upodobiti ozemlje, na katerem je v obdobju 1915-18 vihrala vojna, in na njem evidentirati kasnejše spremembe.
Prikazane bodo fotografije, ki so jih našli v evropskih muzejih, napovedujejo prireditelji. Posnela so jih letala avstro-ogrske in italijanske vojske ter omogočajo pogled s ptič-
je perspektive na ozemlje, ki ga je vojna razdejala in trajno zaznamovala. Starim podobam bodo dodali posnetke iz sedanjega časa, zato da bo primerjava pokazala, kako je vojna vplivala na naravno okolje in na novo urbanizacijo, ki je bila posledica razdejanja. Prikaz bo multimedialen. Dvanajst panojev s fotografijami bo opremljenih z LED osvetljavo, na veznih kovinskih panojih pa bodo besedila v italijanskem, slovenskem in angleškem jeziku. Sodobni posnetki formata 1x1 meter bodo na kovinski podlagi položeni na tla, tako da bo tudi gledalcu omogočena ptičja perspektiva. Najbolj zanimivo gradivo prihaja iz dunajskega vojnega arhiva (Wiener Kriegsarchiv), iz arhivov vrhovnega poveljstva italijanske vojske, vojne mornarice in letalstva ter iz muzeja v Roveretu.
Razstava se bo selila tudi v Veneto in Slovenijo, v Tržič pa se bo vrnila, primerno nadgrajena, med 24. majem in 9. junijem 2015, ko bodo obeleževali stoletnico vstopa italijanskih čet v mesto.
Predsednik države s soprogo na julijski »pokušnji« razstave v Tržiču foto kvirinal
marina julia
Očistili bodo plažo
Kampanja Očistimo svet, ki jo v Italiji spodbuja združenje okoljevarstvenikov Legambiente, bo jutri potekala tudi v Marni Julii in na plaži v Štarancanu. Med občinami iz goriške pokrajine, ki so pristopile k pobudi, so namreč tudi Tržič, Šta-rancan in Ronke. Čistilne akcije se bodo udeležili učenci osnovnih šol, saj je pomembno, da se na spoštovanje okolja občani privadijo že od mladih nog. »Zahvaljujemo se goriški pokrajinski upravi, ki je čistilne akcije vključila v kampanjo "Lo-čujmo in varujmo z ljubeznijo", posebna zahvala pa gre tudi občinam Tržič, Ronke in Štarancan ter podjetju APT in zadrugi Coop, ki bosta poskrbela za prevoz mladine in za malico,« pravijo predstavniki Legambiente. Prostovoljci se bodo srečali ob 9. uri pri informativni točki zveze Legambiente v Marini Julii. Okoljevarstveniki jih bodo najprej poučili o pomenu ločenega zbiranja odpadkov, nakar se bo začela čistilna akcija, ki se bo zaključila ob 12.30.
tržič - Družba A2A je ugovore na delo pokrajinske komisije poslala ministrstvom
Izsledki študije kamen spotike
Upravitelji termoelektrarne ne soglašajo z metodologijo pokrajinskih izvedencev - Mara Černic: »Uporaba premoga ni primerna«
Mara Černic
foljan - Železniški nadvoz
»Pošast« najprej podirajo, kjer ni zgrajena nad cesto
Promet ne bo pretirano oviran, saj ceste ne bodo nikoli povsem zaprli
Nadvoz rušijo le z mehanskimi napravami
bumbaca
Nadaljuje se rušenje orjaškega železniškega nadvoza, ki prečka Foljan. Bil je zgrajen sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja za vlake na relaciji Redipulja-Krmin, ki naj bi bila strateška za vojsko in tovorni promet, vendar proga ni bila nikoli izkoriščena. Nadvoz, ki je sredi urbanega okolja deloval kot betonska pošast, bo končno porušen. Dela so v prejšnjih dneh potekala intenzivno. Gradbinci ne uporabljajo streliva, temveč le mehanske naprave. Najprej so se lotili struktur, ki niso speljane nad deželno cesto 305; na občini zagotavljajo, da promet ne bo pretirano oviran, saj ceste ne bodo nikoli povsem zaprli.
Goriška pokrajina je poseg zaupala družbi FVG Strade, ta pa ga je predala podjetju Varian iz Perugie. Investicija velja 600.000 evrov - kaj drugega kot gromozanska potrata ob upoštevanju dejstva, da nadvoz ni nikoli služil svojemu namenu! -, od tega 270.000 evrov bremeni pokrajino, 330.000 evrov pa družbo FVG Strade. Rušilni poseg bo trajal nekaj mesecev in naj bi se zaključil še pred koncem letošnjega leta, rok za odstranitev gradbišča pa bo kakor koli zapadel aprila 2015. Neznana ostaja nova namembnost zemljišča, na katerem je stala »pošast«. Znano pa je, da na delu nadvoza, ki ga ne bodo porušili, bodo speljali kolesarsko stezo.
Družba A2A, ki upravlja termoelektrarno v Tržiču, je pristojnim ministrstvom in njihovim tehnikom poslala svoje ugovore na poročilo, ki ga je v zvezi z delovanjem in posodobitvijo obrata pripravila komisija izvedencev na pobudo goriške pokrajine. Dokumentacijo je družba poslala v Rim, potem ko je senatorka Demokratske stranke Laura Fasiolo vložila interpelacijo, s katero je ministrstva za okolje, zdravstvo in gospodarstvo pozvala, naj poskrbijo za meritve in nadzor
tržič - Andos
»Rožnata« nabirka proti raku
Tudi občina Tržič je vključena v kampanjo, ki jo ob »rožnatem oktobru« - svetovnem mesecu boja proti raku dojk - prireja združenje Andos v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem, klubom Soroptimist in zvezo Confcommercio. Tržiška trdnjava -tako kot goriški grad - bo do konca meseca vsak večer zažarela v rožnati luči, v številnih tržiških trgovinah pa poteka nabirka sredstev, s katerimi bo zdravstveno podjetje lahko nabavilo napravo Osna, ki je zelo koristna pri ugotavljanju tipologije raka na dojki in pri določanju stadija bolezni. Rak dojk je pri nežnejšem spolu najpogostejša oblika raka: samo v deželi FJK vsako leto zboli kar 1500 žensk. »Rak dojke pa je v visokem odstotku ozdravljiv, predvsem v primeru, ko ga odkrijemo zgodaj. Zato je preventiva izredno pomembna,« pravi zdravnik Michele Luise, ki je pri zdravstvenem podjetju odgovoren za presejalni program. S pomočjo presejalne mamo-grafije so lani na Goriškem odkrili 43 novih primerov raka dojk, v prvi polovici letošnjega leta pa 29. »Na Goriškem se na naša vabila na presejal-no mamografijo odziva okrog 62% žensk, rezultat pa bi lahko bil še boljši,« je povedal Michele Luise.
Prostovoljne prispevke bodo zbirali tudi na sobotnem koncertu orkestra iz Moša, ki bo potekal v trži-škem gledališču. V petek, 24. oktobra, ob 18. uri pa bo v knjigarni Ubik v Tržiču srečanje o poemnu pravilne prehrane, odpovedi kajenju in alkoholu ter redni telesni vadbi.
emisij centrale.
Družba A2A je kritična do vsebine dokumenta, ki ga je pripravila pokrajinska komisija, saj meni, da ni imela »korektnega znanstvenega pristopa« in je prišla do zaključkov, ki so med drugim v nasprotju s podatki, do katerih so prišli raziskovalci Univerze v Trstu in okoljske agencije ARPA. Leti so po naročilu dežele FJK opravili raziskavo na lišajih, s katero so preverjali vplive termoelektrarne na okolje. Družba A2A poudarja, da je vedno pripravljena na tehnično in znanstveno soočanje, ob tem pa opozarja, da je od leta 2009, ko je prevzela tržiško tovarno, vedno spoštovala okoljske predpise.
»Ugovore na dokument, ki ga je izdelala komisija izvedencev, je družba A2A poslala tudi nam. Naj povem, da sem njene predstavnike septembra povabila na pred-
stavitev dela komisije, vendar se niso odzvali,« pravi podpredsednica pokrajine Mara Černic. Cilj pokrajine je bil analizirati stanje in preučiti, kateri bi bil najbolj primeren razvoj obrata: »Uporaba premoga za pogon termoelektrarne ni v koraku s časom. Premog onesnažuje ter ima negativne učinke na zdravje in okolje. Razvoj centrale bi morali načrtovati v skladu s cilji EU: do leta 2050 bi bilo treba termoelektrarno prilagoditi novim zahtevam in ciljati na to, da bi delovala na obnovljive vire energije. V prehodni fazi pa bi lahko kot gorivo uporabljali zemeljski plin.«
Problematiko tržiške termoelektrarne pozorno spremlja tudi dežela, ki ji je pokrajina izročila tako izsledke komisije kot ugovore, ki jih je ministrstvom poslala družba A2A. Raziskavo bo preučil observatorij za okolje in zdravje, ki ga je dežela ustanovila
Tržiška termoelektrarna
bonaventura
ROMANS
Na srečanju evropskih podjetij goriški Sultan
Internacionalizacija, kompetence in delo, finance in energija: to so teme, o katerih je včeraj v Bruslju razpravljalo 750 evropskih podjetnikov, ki so se udeležili tretjega mednarodnega srečanja »Evropski parlament podjetij«. Prireja ga združenje Eu-rochambers in je namenjeno zbliževanju med podjetniki in funkcionarji Evropske unije. Italijo predstavlja
tokrat 73 podjetij, po zaslugi podjetja Sultan iz Romansa pa je v Bruslju zastopana tudi Goriška. Udeležence iz Italije je izbrala zveza Unioncamere. Pri izboru je upoštevala predvsem doprinos, ki bi ga lahko podjetja dala k razpravi o omenjenih temah. Podjetje Sultan ima dolgoletno izkušnjo v ladjedelniškem sektorju, kjer skrbi za načrtovanje in izdelovanje opreme ter za inštalacije. Sodeluje s pomembnimi ladjedelnicami, med katerimi je tudi tržiška. Podjetje Sultan zelo veliko vlada tudi v raziskovanje in razvoj.
14
Četrtek, 16. oktobra 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Volilna kampanja brez kazanja mišic
Želita si sodelovanja
Za mesto župana novogoriške mestne občine se bosta v drugem krogu pomerila dosedanji župan Matej Arčon in njegov izzivalec Luka Manojlovic. Skupna jima je mladost - prvi bo v kratkem dopolnil 42 let, drugi jih šteje 33. Oba izhajata iz vrst Kluba goriških študentov. Skupna jima je tudi, kot zatrjujeta, pripravljenost na dialog drug z drugim in z vsemi, ki bodo tako ali drugače prihodnja štiri leta soudeleženi pri krojenju občinske politike. Sodelovanje med njima pa bo, glede na število sedežev, ki sta si jih v mestnem svetu priborili njuni listi (največ sedežev ima Arčonova lista, in sicer šest, sledi Manojloviceva Goriška.si s štirimi svetniki), vsekakor zaželeno.
V nasprotju z nekaterimi drugimi slovenskimi občinami, kjer se pripravljajo na drugi krog volitev, je v Novi Gorici precej mirno. Nobenih plakatnih vojn, nobenih besednih spopadov protikandidatov na predvolilnih soočenjih, odkopavanja in očitkov na račun starih zamer in preteklih dejanj ... Še več: oba novogoriška kandidata se o mnogih rečeh strinjata in obljubljata konsenz tudi po volitvah, ne glede na izid. Poglejmo torej podrobneje, kdo sta moška, ki si želita v prihodnjih letih voditi eno od slovenskih mestnih občin. Mimogrede - v Sloveniji jih je vseh skupaj 212, lokalne volitve potekajo v vseh hkrati. Med njimi je enajst takšnih, ki imajo status mestnih občin.
Matej Arčon je po izobrazbi elektrotehnik. Politično je aktiven že več kot petnajst let, bil je že podžupan, v zadnjih štirih letih župan. Na prejšnjih volitvah je bil županski kandidat stranke LDS, tokrat se je v boj podal s podporo volivcev in s svojo istoimensko listo. Podporo v drugem krogu mu zagotavljajo Lista obrti in podjetništva, DeSUS, Lista Roberta Goloba, Lista Mirana Mullnerja, Lista povezani za Goriško, Lista za Trnovsko-Banjško planoto in Lista za Solkan. Med največje uspehe mandata šteje prenovo mestnega središča, obnovo nekaterih šol in vrtcev ter začete in nekatere tudi zaključene projekte s področja varstva narave in okolja. Glavni poudarek njegovega programa za obdobje med letoma 2015-2018je razvoj gospodarstva in novih delovnih mest. »V bodoče imamo na tem področju pomembne načrte, predvsem v preoblikovanju sklada za razvoj malega gospodarstva v javno-zasebni sklad, po vzoru Furlanije Julijske krajine,« poudarja Arčon, ki obljublja tudi nadaljevanje investicij s področja pred-
Matej Arčon
šolske vzgoje in sociale. Zagotavlja tudi izgradnjo pokritega bazena v mestu in mestno tržnico. Na področju turizma prihodnost vidi v povezovanju s sosednjimi petimi občinami in tudi z Gorico.
Luka Manojlovic ima kljub mladosti bogat življenjepis. Po izobrazbi je inženir informatike, tudi dela na tem področju. Kot mlad podjetnik veliko sredstev namenja skupnosti, ker verjame, da mora gospodarstvo del sredstev vračati v lokalno okolje. V mestu je poznan kot generator številnih projektov: 5 za vzgojo, TedX Nova Gorica, e-Center, novogori-ški center znanja, Poletna scena na paletah 2013 ... Po njegovi zaslugi sta v mestu vzniknila dolgoročna družbeno-akti-vistična projekta: brezžični internet Wlan Nova Gorica in didaktični center e-Hiša, novogoriška hiša poskusov. V zadnjih mesecih je s sodelovanjem občanov ustanovil gibanje Goriška.si, z istoimensko listo mu je uspel preboj v mestni svet. »Pobuda temelji na povezani skupnosti, za katero verjamem, da je ključ do svetlejše skupne prihodnosti,« pojasnjuje Manojlovic. V svojem programu med drugim izpostavlja: zagotovitev ustreznega prostora v mestu za potrebe Univerze v Novi Gorici, participativni proračun, s katerim bi občani imeli možnost soodločati o projektih, čezmejni tehnološki park, sodobno zadružništvo in podporo lokalnim kulturnim ustvarjalcem.
Katja Munih
foto k. m. Luka Manojlovic
foto km.
goriška - Drugi krog volitev
Kako se bo v nedeljo izšlo za tri dosedanje župane?
Glede na volilne rezultate iz prvega kroga je težko napovedati izid
V nedeljo se bodo na volišča znova podali tudi volivci iz občin Miren-Kostanjevica, Ajdovščina in Brda. Glede na volilne rezultate iz prvega kroga je težko napovedati, kako se bodo glasovi prerazporedili v drugem krogu volitev. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah je še veliko volivcev neopredeljenih. Ti se šele v zadnjih treh dneh pred volitvami odločijo, komu bodo zaupali svoj glas. Kot smo že poročali, so v vseh goriških občinah znova kandidirali dosedanji župani. Volivci so v prvem krogu mandat znova zaupali Alešu Buciku (Renče-Vogrsko), Milanu Turku (Šem-peter-Vrtojba), Andreju Maffiju (Kanal) in Ivanu Princesu (Vipava).
Kako so se dosedanji župani odrezali tam, kjer bo za končni rezultat potreben drugi krog? V dveh primerih sta bila dosedanja župana drugouvrščena. V občini Miren-Kostanjevica največ glasov ni zbral dosedanji župan Zlatko Martin Marušič (39,41 odstotkov), temveč eden od njegovih tekmecev izpred
štirih let, Mauricij Humar, in sicer 41,67 odstotkov. Oba kandidirata s podporo volivcev. Pred štirimi leti je bil izid po prvem krogu obraten, največ glasov je zbral Marušič.
Tudi v Ajdovščini dosedanji župan Marjan Poljšak (NSD) ni zbral največ glasov. Prejel je 25,84 odstotkov, prvou-vrščeni Tadej Beočanin (SD), pa 30,45 odstotkov glasov. Podoben scenarij se je odvijal pred štirimi leti. Poljšak se je tudi tedaj moral pomeriti še v drugem krogu, in sicer z Borisom Ježem (koalicija strank SDS, SD, NSi, SLS).
Nedeljski rezultati drugega kroga letošnjih lokalnih volitev bodo odločali tudi o tem, kdo bo vodil briško občino. Župan Franc Mužič (podpora volivcev), ki občino vodi od njenega nastanka leta 1995, je v prvem krogu zbral 44,38 odstotkov glasov. Mužič je doslej z izjemo leta 2002 vsakič zmagal že v prvem krogu. Tokrat se bo pomeril s tekmecem Janom Miklavcem (SDS), ki je zbral 27,05 odstotkov glasov. (km)
šempeter - Dokumentarni portret
Slavc - slikarski genij, manipulator, pijanec?
»Kdo je bil Slavc? Ah, ni za govorit!« »Genij, ki pa je svojo genialnost zanemarjal.« »Vsi so ga poznali.« »Bil je fejst človek.« »Ej, je imel pa močno žleht-nobo v sebi!« »Bil je velika likovna enig-ma.« Prav vse, čeprav nasprotujoče si izjave tistih, ki so Slavka Furlana - Slavca, slikarja iz Šempetra poznali, opisujejo isto osebo. Slavc je bil vse to: robat pijanec in občutljiva umetniška duša. Kar ne gre skupaj. Kot marsikaj na njegovih delih ne gre skupaj. Zato njihovo sporočilo ostaja uganka. »Imamo opravka z velikim manipulatorjem tako sebe kot drugih,« je prepričan Bojan Maraž, avtor in izvršni producent filmsko - dokumentarnega portreta z naslovom »lov_e«, posvečenem tej šempetrski kontroverzni osebnosti, ki je ustvarila doslej še neprešteto število likovnih del.
Slavka Furlana, akademskega slikarja, priznanega grafičnega oblikovalca ovitkov plošč, gledaliških plakatov, portretista in risarja, v filmu orisujejo pričevanja tridesetih sodobnikov, ki so bili tako ali drugače vpleteni v njegovo ži-
vljenjsko zgodbo. Ta se je zaključila leta 2007. Po njegovi smrti so se njegovi prijatelji povezali v iniciativo, ki je želela popisati njegova dela. Najprej je nastala fa-cebook stran, sledi ji film in pridružitev institucij kot je novogoriški Kulturni dom, prihodnje leto mu bodo postavili pregledno razstavo ob kateri bo izšla monografija njegovih del.
»Slavc mi je podtaknil zgodbo, ki je ni videti konca,« pravi Maraž. Ko si je pred nekaj dnevi ponovno ogledal dokončan dokumentarec, ga je prešinilo: »To ni film o slikarstvu, to je film o nekom, ki uporablja slikarstvo za to, da pripoveduje neko drugo zgodbo!« Zato je Maraž prepričan, da je Slavčeva zgodba iz ozadja dvojna: »Eno je čista provoka-cija, v stilu hipi kulture: ne prinaša rešitve, le kritizira. Druga zgodba, ki pa je veliko bolj fascinantna: kaj če je on na velika platna podtikal zgodbe, kar so vsi veliki mojstri stalno delali? Ko nekdo, kot Slavc, ne more izraziti tistega, kar misli, da je prav, kaj naredi, če je inteligenten? Molči in izrabi druga sredstva. Na videz
Iz filma
slika en motiv, pod katerega podtakne svojo zgodbo.« Kako? Pod vrhnjo plast. Tako, da je treba sliko obrniti na glavo ... Veliki manipulator torej. »Absolutno!« je prepričan Maraž. Kako si torej razložiti njegovo avtodestrukcijo v smislu nepretrganega predajanja alkoholu? Maraž priznava, da Slavc ni naredil veliko zase. »Upam, da je šel v miru, a njegova zadnja dela ne kažejo na to.«
»Njegovo slikarstvo - gre za velika dela, kakršnih na Goriškem nimamo. Eno je njegovo slikarstvo, ki je klasično akademsko in se dotika klasičnega ev-
fotok.m.
ropskega slikarstva od Rembrandta, Goye ... Drugi nivo, ki je bistveno bolj fa-scinanten pa je ta zgodba o simboliki, ki jo je podtaknil pod platna. Zato je vreden opazovanja. In obenem je ljudski slikar - znanje izrabljal zato, da je kritiziral ljudi,« je prepričan maraž.
Film, ki bo premierno predvajan v novogoriškem Kulturnem domu torek, 21. oktobra, ob 20.15, ga bo pokazal kot zelo kontradiktornega: kot robateža in kot čutečo umetniško dušo. V dobri in slabi luči. Kdo je torej bil Slavc? Naj ga vsak vidi s svojimi očmi. (km)
nova gorica
Turistični priložnosti za Goriško
Ob zaključku letošnjega tridnevnega Gostinsko turističnega zbora (GTZ) v Portorožu je Turistično gostinska zbornica organizacijo GTZ v letu 2015 prvič zaupala družbi Hit in Novi Gorici. Hit je na prireditvi prejel tudi priznanje za kakovost in uspešnost ob 30-letnici igralniške dejavnosti. Prihodnje leto bo Nova Gorica gostila tudi pete Slovenske turistične dneve.
»Po letošnji Slovenski turistični borzi bosta družba Hit in Nova Gorica tudi prihodnje leto v osrčju gostinsko-turističnega dogajanja. Osrednja strokovna dogodka na področju turizma v Sloveniji, peti Slovenski turistični dnevi in 62. GTZ, namreč predstavljata posebej velik izziv za vse turistične akterje, zato ju bomo v sodelovanju z občino in lokalnimi turističnimi ponudniki nedvomno znali izkoristiti kot pomemben element promocije Goriške kot enotne turistične destinacije,« pravi Dimitrij Piciga, predsednik uprave družbe Hit, novogoriški župan Matej Arčon pa dodaja: »Prepričan sem, da bomo moči uspešno združili tudi pri organizaciji Gostinsko turističnega zbora, saj bo to novo sodelovanje pravzaprav le nadgradnja dosedanjega. Predvsem si skupaj želimo predstaviti naše gostoljubje, znanje in predvsem naše mesto in okolico. Poseben poudarek namenjamo tudi čezmej-nemu prostoru, kar našemu sodelovanju daje še posebno dodano vrednost.« (km)
Kolesarka v bolnišnici
Na križišču med ulicama Manzano in Poz-zetto v Krminu se je v sredo zjutraj zgodila nesreča, v kateri je bila lažje ranjena 80-letna kolesarka A.B. iz Krmina. Ženska naj bi izsilila prednost 36-letni P.B., ki je s svojim avtomobilom znamke Chevrolet avea pripeljala v omenjeno križišče. Kolesarka je trčila v avtomobil, padla s kolesa in udarila z glavo ob tla. V goriško bolnišnico so jo odpeljali z rešilnim vozilom službe 118, na prizorišče nesreče je prišla tudi goriška prometna policija.
Na vrsti Jan Cvitkovič
Po prvih dveh odlično obiskanih večerih v okviru niza »Benetke na Gradini« - gosta sta bila režiserja Matteo Oleotto in Ivan Gergolet - bosta nocoj ob 20. uri na vrsti srečanje z režiserjem Janom Cvitkovičem in projekcija filma »Archeo«, sledila bo glasba tria Mi dva. Od 11. ure dalje bo v sprejemnem centru pri Doberdobu delovala »osmica«.
Šolske novogradnje
Ronški krožek Demokratske stranke bo organiziral dve javni srečanji na temo šolske reforme in krajevnega šolstva. Prvo srečanje bo danes ob 18.30 v občinski sejni dvorani, kjer bo govor o šolskih novogradnjah v Ronkah. Pri organizaciji sodelujeta stranka SEL in lista Insieme per Ronchi, med udeleženci pa bodo župan Roberto Fontanot ter odbornika Livio Vecchiet in Riccardo Aviani. Naslednje srečanje na temo »dobre šole« bo 7. novembra.
Hidroelektrični viri
V mediateki na goriškem Travniku bo danes ob 17.45 srečanje na temo izkoriščanja hidroelektričnih virov. Govoril bo geolog Dario Tosoni iz gibanja Tutela Ar-zino. Luca Cadez iz goriške sekcije organizacije Legambiente bo povzel problematiko Soče. Sledila bo projekcija podna-slovljenega dokumentarca »The End of a
Spomini na vojno in mir
V knjigarni LEG na Verdijevem korzu v Gorici bo danes ob 18. uri Sergio Pacori predstavil svojo knjigo »I Giorni di Gargaro - Ricordi di guerra, memorie di pace«. Avtor je znan izdelovalec kipov iz granat in drugih ostalin prve svetovne vojne.
/
Cerkev na stari razglednici
ZDRAVŠČINE
Stoletnica vaške cerkve
Nocoj ob 20.30 se začenja proslavljanje stote obletnice župnijske cerkve v Zdravščinah. Uvodni dogodek bo koncert, ki ga bodo sooblikovali zborovska skupina Ars Musica, organist Mirko Butkovič, klarinetist Lu-ca Massa in sopranistka Enza Peco-rari. Ob župniji pri jubilejnih pobudah sodelujejo še domači kulturni krožek, ki se zgledno posveča tudi spoznavanju slovenskega jezika in kulture, dalje kulturni krožek iz Martinščine, prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela in pevski zbor Ars Musica s podporo občine Zagraj in združenja Julia Est tudi v okviru projekta, posvečenega Soči in Krasu, ki ga s ciljem turistične promocije kraja financira LAS Kras. Jutri zvečer z začetkom ob 19. uri pa bo v domači cerkvi slovesna maša, ki jo bo daroval nadškof Carlo Maria Redaelli. Po obredu bo koncert zbora Ars Musica in organista Mirka Butkoviča, ki bosta izvajala skladbe Bacha, Haend-la, Pachelbela in drugih avtorjev. Cerkev v Zdravščinah je bila posvečena 20. decembra 1914, ko je kraj že močno zaznamovala prva svetovna vojna. Ivan Portelli in krajevni kulturni krožek zaključujeta zgodovinsko raziskavo o cerkvi in o razlogih, zaradi katerih je bila v vasi zgrajena nova cerkev; predstavljena bo 12. decembra. Sledilo bo še odprtje fotografske razstave, ki bo na ogled do 22. decembra, ko bo program jubilejnih prireditev sklenil koncert mladinskih zborov La Foiarola iz Zdravščin, Armonia iz Mester-Benetk in Juvenes Cantores iz kraja Plasencis.
GORIŠKI PROSTOR
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel.
0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio
70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel.
0481-69019.
~M Gledališče
»UN CASTELLO DI... MUSICAL & RISA-
TE« v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 18. oktobra, ob 20.30 »Variazioni enigmatiche« (Eric Emmanuel Schmitt), nastopa gledališka skupina Gli ignoti iz Neaplja; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212).
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 24. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu »1914-1918. Trst, mesto v vojni«; 27. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu »Prizma optimizma«; 15. decembra ob 20.30 v Kulturnem domu večer šansonov in poezije Miroslava Košute »Zlati prah imaš v očeh«; 26. januarja 2015 ob 20.30 v Kulturnem domu »Kabaret zlatih let«; 6. marca ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Štirje pia-
nisti za dva klavirja« (Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev, Giuseppe Guarrera); 27. marca ob 20.30 v gledališču Verdi »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina«; 20. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Hlapci«; 25. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž: »Obiski«; informacije in vpisovanje pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.00-13.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288).
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 17. oktobra, ob 20. uri »Goli otok« (Karlo Vajdec). 18 oktobra ob 10.30 »Pepelka« (Simona Semenič), gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana; ob 20. uri »Srečanje« (Nina Mi-trovic). 22. in 24. oktobra ob 20. uri »Nora Gregor - skriti kontinent spomina / il continente nascosto della memoria / ein verborgener Kontinent der Erinnerung« (Neda R. Bric); informacije in predprodaja vstopnic na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Maze Runner - Il labirinto« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.00 »I due volti di gennaio«.
Dvorana 3: 17.20 - 21.40 »Class Enemy - Razredni sovražnik«; 19.30 »Razredni sovražnik« (v slovenščini z italijanskimi podnapisi).
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 21.30 »The Equalizer - Il vendicatore« 19.50 »Lucy«.
Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Tut-to puo cambiare«.
Dvorana 3: 17.20 - 19.50 - 22.10 »Maze Runner - Il labirinto« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 4: 18.00 - 20.20 - 22.15 »... E fuori nevica«.
Dvorana 5: 17.30 - 20.30 »Il giovane favoloso«.
DANES V NOVI GORICI
KULTURNI DOM: 20.15 »Neskončna lepota« (Filmsko gledališče).
Razstave
V	HOTELU EUROPALACE v Ul. Cosu-lich 20 v Tržiču bo danes, 17. oktobra, ob 18.30 odprtje fotografske razstave Katie Bonaventura.
RAZSTAVA »OLTRE LO SGUARDO« na temo fotografij goriških fotografov pred prvo svetovno vojno je v razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Car-ducci) v Gorici na ogled do 8. februarja 2015 ob petkih 16.00-19-00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00; več na www.mostre-fon-dazionecarigo.it, vstop prost. Vsako nedeljo ob 17. uri brezplačen vodeni ogled razstave.
ODPRTJE 47. SLOVENSKE PREGLEDNE RAZSTAVE FOTOGRAFIJ 2014 ter Dia Primorske 2014 bo danes, 17. oktobra, ob 18. uri v avli OŠ Solkan. Ob tej priložnosti bo FZS podelila priznanja za najuspešnejše društvo, razstavljavca in fotografijo za leto 2013. Razstavo so pripravili člani Foto kluba Nova Gorica in bo na ogled do 28. novembra.
V	GALERIJI SPAZZAPAN v palači Tor-riani, Ul. Ciotti 51, v Gradišču je na ogled razstava z naslovom »Omaggio a Cesare Mocchiutti«; do 2. novembra ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00 in ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00; več na www.gal-leriaspazzapan.it. Danes, 17. oktobra, ob 18. uri bo odprtje razstave Gra-ziana Negrija z naslovom »La pittura in bosco«.
V	GORIŠKI SINAGOGI prireja društvo Prijateljev Izraela ob judovskem prazniku Simchat Torah in ob obletnici smrti Carla Michelstaedterja v nedeljo, 19. oktobra, ob 18. uri ogled izbora pomembnejših risb in slik goriškega filozofa, ki ga bo vodil Francesco Im-bimbo.
POTUJOČA RAZSTAVA »NORA, DU BIST EIN ENGEL« bo na ogled v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici do 24. oktobra. Razstavo o igralki Nori Gregor je Kinoatelje postavil v sodelovanju s SNG Nova Gorica in Visoko šolo za umetnost Un-verze v Novi Gorici. Ogled je brezplačen po urniku: vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure ter eno uro pred začetkom predstav.
~M Koncerti
LIONS KLUB Maria Theresia iz Gorice prireja danes, 17. oktobra, ob 20. uri dobrodelni koncert v palači Lan-tieri na Trgu Sv. Antona v Gorici. Nastopil bo International master class Youth Orchestra; vstop s prostovoljnimi prispevki za bolnike z amiotro-fično lateralno sklerozo.
V KULTURNEM DOMU NOVA GORICA bo v petek, 24. oktobra, ob 20.15 jubilejni koncert ob 70-letnici moškega pevskega zbora Srečko Kosovel, nastopa Komorni orkester Nova; informacije pri blagajni (tel. 003865-3354016).
9 Šolske vesti
SLOVIK organizira delavnice slovenskega jezika za učence 3. razredov nižjih srednjih šol in dijake prvih dveh razredov višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom. Ob sredah od 22. oktobra dalje (13 srečanj) od 14.45 do 15.30 v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici; informacije in prijavnica na spletni strani www.slovik.org; prijave do 18. oktobra na naslovu info@slovik.org.
S Izleti
19. KRAŠKI KROŽNI POHOD Sela na Krasu - Jamlje - Sela na Krasu bo v nedeljo, 19. oktobra, v priredbi AŠKD Kremenjak in TD Dren. Od 9. ure vpisovanje v Selah, ob 10. uri štart, ob 11. uri malica pri AŠKD Kremenjak v Jamljah, ob 13. uri kosilo v Selah, ob 14.30 družabne igre, sledi ples. Obvezen veljaven osebni dokument. Pohod odpade ob slabem vremenu.
SPDG prireja v nedeljo, 26. oktobra, izlet na Brinico (1636 m) v Viškorški gori. Tura vodi po zahtevni označeni poti in traja 5 ur in pol, od katerih je 3 ure vzpona. Sledil bo postanek v dolini Karnahte in okoliških vaseh. Obvezna prijava in prisotnost na sestanku v četrtek, 23. oktobra, ob 19. uri na društvenem sedežu; prijave in informacije po tel. 320-1423712 (Andrej) ali na naslov andrej@spdg.eu.
KULTURNO DRUŠTVO DANICA prireja »Pohod sedmih čudes« z ogledom Rubijskega gradu, vinske kleti in delavnice marmelad Devetak v nedeljo, 26. oktobra. Vpisovanje od 8.30 do 9.30 v športno kulturnem centru Danica na Vrhu.
□ Obvestila
SKRD JEZERO iz Doberdoba prireja enkrat na teden tečaj pilatesa pod vodstvom Sare Rossi. Prvo srečanje bo na sedežu društva v Doberdobu v sredo, 29. oktobra, ob 19.30; informacije po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, v gostišču Šterk pri Novi Gorici. Vpisujejo po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov.
ZDRUŽENJE »DIAMO PESO AL BE-NESSERE« iz Vidma organizira v Gorici enotedenska brezplačna srečanja za osebe s prekomerno težo za izboljšanje samopodobe in samozavesti z metodo »self-empowerment«; informacije o skupinskih srečanjih po tel. 340-9844670 ali 340-2891151 (Liliana Zuliani).
KD SOVODNJE ob urejanju društvenega arhiva vabi vse člane, občane in
prijatelje, ki hranijo doma članke, slike ali katerikoli drugi material v zvezi z delovanjem Kulturnega društva Sovodnje, sovodenjskim kulturnim domom ali o Jožefu Češčutu, bivšem županu in podpredsedniku društva, da stopijo v kontakt s predstavniki društva, da bi lahko ta material poslikali ali fotokopirali; informacije po tel. 349-3666161 (Erik).
LETNIKI 1974 bodo skupaj praznovali v soboto, 25. oktobra, ob 20. uri v gostilni Turri v Štandrežu. Tisti, ki se bodo udeležili praznovanja, naj se vpišejo in pustijo predujem 15 evrov v gostilni pri Turriju do srede 22. oktobra; informacije po tel. 348-5856972 (Katja) ali 338-7501181 (Tamara).
PARKIRIŠČA V MODRIH CONAH bodo od 3. novembra proti plačilu od 9. do 13. ure in od 15. ure do 19.30.
TRŽNI SEJEM PERUTNIŠTVA in pridelkov iz naših krajev bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, v soboto, 8. novembra, med 8. in 13. uro; informacije po tel. 333-4318338.
0 Prireditve
ZDRUŽENJE CONCORDIA ET PAX
prireja v soboto, 18. oktobra, dve srečanji: ob 15. uri pred cerkvijo v Pod-gori bodo počastili spomin na Lojzeta Bratuža, ob 16. uri v župnišču v Štmavru se bodo spomnili duhovnika Alojzija Obida.
»KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT železniške postaje v Gorici: danes, 17. oktobra, bo Giorgio Milocco predstavil knjigo Paola Malnija »Gli interna-menti dei civili in Italia durante la Grande Guerra«; 23. oktobra bo predstavitev knjige Barbare Pascoli »L'uo-mo sbagliato«, povezovala bo Cinzia Benussi; 24. oktobra bo Paolo Gaspari predstavil knjigo Mitje Jurna, Nicole Persegatija in Paola Pizzamusa »Le Battaglie del Carso«; 30. oktobra bo predstavitev knjige Maurizia De Gio-vannija »In fondo al tuo cuore«, povezoval bo Alessandro Mezzena Lona; 31. oktobra bo srečanje z Dimitrijem Volcicem in Paolom Possamaiem z naslovom »L'eredita dei grandi imperi«.
»GORIŠKI MESEC PROSTORA« v Novi Gorici, ki ga organizira Društvo primorskih arhitektov poteka z naslovom »Prostor skupnega« do 25. oktobra: danes, 17. oktobra, ob 18. uri predavanje na avtobusni postaji z naslovom »Projekt ReNewTown (obnova igrišč in zelenic v stanovanjski soseski Gorica v Velenju)«; 18. oktobra ekskurzija po krajih spomina na Goriškem in na Krasu z naslovom »Spomeniki prve svetovne vojne«, odhod ob 9. uri z avtobusne postaje v Novi Gorici, prijave na drustvo.primorskih.arhitektov@gmail. com; 24. oktobra ob 18. uri predavanje na avtobusni postaji z naslovom »Zavod praksa (predstavitev dela in izkušenj inženirske zadruge iz Pule)«; 25. oktobra ob 14. uri urbani sprehod po posebnih krajih Nove Gorice, zbirno mesto pri Rusjanovem spomeniku.
KD STANKO VUK Miren-Orehovlje vabi na potopisno predavanje »Sval-bard - najbolj severno naseljeno otočje na Zemlji« danes, 17. oktobra, ob 19. uri v prostorih OŠ Miren. Predaval bo Mitja Klančič.
SKD SABOTIN vabi na tradicionalni 25. jesenski pohod na Sabotin v nedeljo, 19. oktobra. Zbirališče ob 8. uri na mostu nad cesto za v Brda, odhod ob 8.30. V cerkvici Sv. Valentina bo maša ob 10. uri, po pohodu bo ob 11.30 v društvenih prostorih lutkovna prestava »Zabe« lutkovne supine Mi smo mi, Navihanci iz Celovca. Od 12.30 bodo delovali enogastronomski kioski, udeleženci pohoda bodo prejeli krožnik pašte. V sklopu pohoda bo v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v društvenih prostorih kulturni večer, na katerem bo poleg glasbene točke domačega moškega zbora in zbora iz Benečije, tudi predstavitev zanimive knjige »Av-toštoparske zgodbe« Mirana Ipavca.
16. KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM: v nedeljo, 19. oktobra, ob 11.30 na sedežu KD Sabotin v
Četrtek, 16. oktobra 2014	351
Štmavru lutkovna predstava »Zabe«, nastopa lutkovna skupina Mi smo mi - Navihanci SKD Celovec. V torek, 21. oktobra, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici odprtje likovne razstave akademskega slikarja Kristijana Sadnikarja; umetnika bo predstavil Jože Kopeinig, nastopili bodo Glasbeniki iz Šentprimoža. V sredo, 22. oktobra, ob 17. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici srečanje glasbenih šol SCGV Emil Ko-mel, Koroška glasbena šola, Glasbena matica. V nedeljo, 26. oktobra, ob 17. uri v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu gledališka predstava »Bolje tič v roki kot tat na strehi«, nastopa gledališka skupina KPD Sele.
V	KULTURNEM DOMU v Gorici bo v torek, 21. oktobra, ob 18. uri srečanje o današnji Palestini z naslovom »Pripoved s posnetki o potovanju po Palestini z združenjem Assopace Palestina«. Gosta večera bosta Andrea Franchi in Lorena Fornasir iz Porde-nona. Srečanje v okviru niza »Srečanja z avtorji 2014« prirejata Kulturni dom v Gorici in Forum Cultura iz Gorice; vstop prost.
ZALOŽBA MLADIKA vabi na predstavitev pesniške zbirke Marija Čuka »Ko na jeziku kopni sneg« v četrtek, 23. oktobra, ob 18.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž. O novi knjigi se bo z avtorjem pogovarjala Marija Češčut. Sledi brezplačna pokušnja vin in sirov.
SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi v petek, 24. oktobra, ob 20. uri v društvene prostore na odprtje razstave, ki jo je pripravil nevrokirurg Tomaž Vel-mar iz Maribora »Saniteta v prvi svetovni vojni«. V drugem delu večera bo David Erik Pipan predstavil svojo knjigo »Tako značko nosim jaz«. Večer bo povezoval raziskovalec preteklosti Vili Prinčič. Nastopila bosta tudi moški in ženki pevski zbor Jezero.
»KRAŠKI VEČER« v Lokandi Devetak bo v četrtek, 30. oktobra, ob 20. uri in bo posvečen prvi svetovni vojni. Mitja Juren, Nicola Persegati in Paolo Pizzamus bodo predstavili novo knjigo »Le Battaglie sul Carso (Bitke na Krasu)«. Amaterski kipar Stanko Ko-sič iz Doberdoba bo javnosti predstavil svoje kipe iz granat in drugih ostalin prve svetovne vojne. Sledila bo kulinarična ponudba z menijem narodov prve svetovne vojne. Obvezna rezervacija po tel. 0481-882488 ali na naslov info@devetak.com.
0 Mali oglasi
V	RUPI prodajamo domač krompir in zelenjevo; tel. 389-2308216 od 10. ure dalje.
Pogrebi
DANES V ŠTANDREŽU: 10.10, Matilde Glessi vd. Nanut (iz kapele glavnega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V JAMLJAH: 13.00, Valerio Ra-detti (iz tržiške bolnišnice ob 12.40) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V FARI: 14.00, Amabile Valen-te (iz Romansa) v cerkvi in na pokopališču.
^ Zapustil nas je naš dragi
Valerio Radetti
star 76 let
Zalostno vest sporočajo
sestra Anica in ostali sorodniki.
Pogreb bo v petek, 17. oktobra, ob 12.40 iz mrliške veže civilne bolnice v Tržiču v župnijsko cerkev sv. Antona Pa-dovanskega v Jamljah ob 13. uri. Sledila bo upepelitev. Topla zahvala vsem, ki bodo počastili njegov spomin.
Tržič, Jamlje, 17. oktobra 2014
Priznano pogrebno podjetje Preschern
1 6 petek' i7- °ktobra 2014
APrimorski
r	dnevnik
¿t
1 ^
Hrvaška ima svojega Suareza
ZAGREB - Hrvaški rokometni reprezentant in član francoske ekipe PSG Marko Kopljar (na sliki) je med tekmo v roko ugriznil kapetana Chamberyja Benjamina Gillea in je že dobil vzdevek «rokometni Luis Suarez», so poročali hrvaški mediji. Kopljarja gotovo čaka ostra kazen, ki je že doletela urugvajskega nogometnega reprezentanta Suereza, ki je ugriznil Branislava Ivanoviča in Giorgija Chiellinija; slednjega na letošnjem svetovnem prvenstvu v Braziliji.
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E
Še en Slovenec med profesionalce
V vode poklicnega kolesarstva najvišje World Tour ravni je zaplul še en mlad Slovenec. To je 20-letni Luka Pibernik, ki je okrepil italijansko moštvo Lampre. Dosedanji tekmovalec Radenske in slovenski prvak 2013 se bo v novem moštvi pridružil rojaku Janu Polancu, podpisal pa je dveletno pogodbo. Pibernik letos zaradi fizičnih težav ni mogel dokazati svojih velikih naravnih sposobnosti, a bo za prihodnjo sezono nared,« je za spletno stran Lampreja povedal športni direktor Brent Copeland.
odbojka - Jutri začetek superlige, v nedeljo tudi Loris Mania z Latino
•	■ V VI •
»Pogovarjamo se v srbsam«
Jutri se bo s tekmo med Lube Ma-cerato in Verono začela 70. sezona moške odbojkarske lige A1, ki so jo letos preimenovali v superligo. Lov na državni naslov bo letos zadeval 13 ekip. Po (rekordni) sezoni 2011/12, ko so v najvišji italijanski ligi igrali trije slovenski od-bojkarji, ki so svojo pot začeli v slovenskih klubih v Italiji - Černic, Mania in Kosmina -, bo letos zastavonoša tako kot lani samo števerjanski libero Loris Mania. Po petih sezonah igranja v Modeni je letos poleti prestopil k Latini (podpisal je enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja). Ekipa, ki je lani zasedla zadnje mesto na lestvici, letos noče biti pe-pelka prvenstva. »Mislim, da je ekipa kvalitetna. Tudi sam se počutim zelo dobro, treniramo dvakrat na dan, torej več kot v Modeni,« razlaga 35-letni Mania. »Ciljamo na uvrstitev v italijanski pokal, kar pomeni, da se po prvem delu sezone želimo uvrstiti vsaj na osmo mesto, prav tako pa se bomo borili za uvrstitev v playoff.« Med glavnimi favoriti tudi letos ni večjih sprememb. Macerata in Piacenza ste svoje karte pokazali na superpokalu (zmagala je Macerata 3:2), med glavnimi protagonisti bo tudi Trento, kamor se je vrnil Kaziyski, nato je še Perugia, kjer igra tudi Srb Anatasijevic, med najboljših osem ekip uvršča Mania še Verono, Modeno, ki se je letos še posebej okrepila, ter tudi »svojo« Latino.
V	novem klubu se je Števerjanec zelo dobro ujel s trenerjem Blenginijem. Prav on ga je privabil k Latini, potem ko sta se »učitelj in učenec« spoznala pri Monticihariju. Tam je bil Blengini pomočnik Velasca in Berruta. »Pustil mi je proste roke, kar me zelo veseli. Pri Modeni sem moral igrati po točno določenih pravilih, tu pa sem bolj svoboden, kar mi leži.« Tudi s soigralci se dobro razume. Med drugimi igra letos pri Latini tudi Slovenec Urnaut, »slovanske« korenine pa imata še Bolgar Skrimov, ki govori srbsko, in Saša Starovič iz BiH, a s srbskim potnim listom. Med nami, razlaga Mania, se pogovarjamo v srbščini.
Prvič, odkar igra v ligi A1, pa je Mania v Latini sam: žena in sinova so se namreč preselili v Trst. »Morda bodo oni prišli kaj k meni, zaradi prvenstva se bom namreč težko vračal v Trst. Bil sem na Barcolani, zdaj pa ne me vem, kdaj se bom vrnil, pogrešam jih,« je še povedal oče.
V	superligi bo igral tudi Tržačan Elia Bossi, ki je letos prestopil k Molfet-ti. Ob Urnautu, ki bo igral z Maniajem, bo od slovenskih odbojkarjev igral v su-perligi še Gasparini pri Veroni, Čebulj pri Ravenni in Šket pri Molfetti. (vs)
BREZ IZPADOV - Tretjo sezono sezono zapored v ligi A1 ne bo izpadov. Zveza Lega volley je letos uvedla sistem nagrajevanja, ki bo upošteval športne rezultate, podporo publike in finančno uravnovešenost z nagradami za klube, ki dobro upravljajo s sponzorji in so pozorni do navijačev.
VOLLEY CHANNEL - Vse tekme bodo predvajali tudi v neposrednem prenosu na spletu Lega Volley Channel.
Loris Mania (21. januar 1979, na arhivskem posnetku) je odigral že devet sezon v najvišji italijanski ligi, zanj bo torej letošnja deseta. Krstni nastop je zbral pri Adriavolleyu (2003/04), nato pa se je v ligo A1 vrnil v sezoni 2006/07. Eno sezono je igral v Piacenzi, dve v Montichiariju in pet v Modeni. Letos poleti je prestopil v Latino
odbojka - Matej Černic
Razkorak med
Al in A2 je manjši
Odbojkar iz Gabrij Matej Černic bo drugo sezono zapored igral v ligi A2. Po lanskem »reševanju« sezone v Cordiglianu - ekipi se je pridružil, ko je samevala na zadnjem mestu in jo ponesel na zeleno vejo - so ga letos privabili v Matero, kjer se je odlično znašel. In to ne samo v ekipi, ampak tudi v mestu, ki tačas slovi predvsem zato, ker so tam snemali film Kristusov Pasijon Mel Gibsona.
V prvem krogu v nedeljo se bo Matera pomerila s Tuscanio: »Vekipi imamo še nekaj tehničnih težav. Korektor iz Španije Villena se je pravkar vrnil po poškodbi in še lovi formo, obenem pa delamo še vedno preveč naivnih napak, vendar bomo s treningi vse nadoknadili,« je prepričan Černic, ki o ciljih nikoli ne govori rad. Vodstvo kluba sicer cilja na višja mesta, potihem celo na napredovanje, Černic pa poudarja, da bo šele igrišče pokazalo, »kaj veljamo. Prvenstvo je zelo izenačeno. Razlika z ligo A1 pa je vse manjša: nekoč, ko je najvišja liga privabljala vse najboljše igralce iz celega sveta, je bil razkorak zelo velik, zdaj pa je vse manjši,« razlaga 36-letnik. Forma je pred prvenstvom zelo dobra, tudi bolečin v kolenu letos ne čuti več.
Vrnitev v najvišjo ligo letos ni prišla v poštev, saj poleti ni dobil klicev iz lige A1. V Materi pa je vsekakor zadovoljen: tam je meddrugim blizu Apulije, odkoder je doma žena, obenem pa je blizu morja, kjer rad polni baterije. »Uživam ob morju, že tri leta se ukvarjam s podvodnim ribolovom. V nedeljo sem s prijatelji ulovil pet kilogramov težkega zobatca,« je še povedal odbojkar, ki se zdaj v domače Gabrje vrača samo poleti. (vs)
D. Kosmina: »Smo glasnejši«
»Letos je vzdušje manj napeto kot lani. Ne čutimo pritiska, skratka prvenstvo začenjamo z nogami na tleh,« razlaga pred začetkom prvenstva lige B1 Nabrežinec Da-mir Kosmina, 30 let, bivši odbojkar Sloge, ki bo tako kot lani branil barve Bergama. Kljub manjšemu pritisku pa vodstvo kluba ne skriva želje po napredovanju v ligo A2, kamor cilja že več let. Lani je bilo temu zelo blizu, saj je ekipa izpadla šele v finalu končnice, letos pa želi korak dlje. Sestava ekipe je po mnenju Kosmine bolj smotrna kot lani, boljši so predvsem v sprejemu, nasploh pa je igra bolj dopadljiva. Tudi vzdušje v ekipi je pozitivno: »Rekel bi, da je letos ekipa bolj glasna kot lani. Smo bolj energični, kar je dobro,« pravi standardni korektor. Glavna okrepitev je krilni napadalec Gradi, ki prihaja iz lige A2.
V prvenstvu v skupini A bo najhujši tekmec Bergama najbrž Chiusi, kjer nastopa tudi Simone Spescha, ki je v sezoni 2003/04 igral v ligi A1 pri Adriavolleyu v Trstu. Nevarne pa bodo tudi ekipe iz okolice Turina, napoveduje Kosmina. Nabrežinca in ostale v ekipi pa je najbolj razveselila novica, da so Motto z res kakovostnim igralskim kadrom vključili v drugo skupino, zato bo tudi Bergamo imel lažjo pot do prvega mesta, ki direktno vodi v višjo ligo. Zasilni izhod je sicer play-off, za drugo in tretjeuvršeno ekipo po rednem delu prvenstva,. a je končnica vedno uganka, ki bi se ji želel izogniti. (vs)
8 srbskih odbojkarjev bo igralo v superligi. Med tujci so ravno Srbi najštevilnejši, Brazilcev je šest, Slovencev pa štiri (Čebulj, Gasparini, Šket in Urnaut). Največ tujcev bo igralo v Ravenni in Piacenzi, Padova pa zaupa predvsem italijanskim odbojkarjem (le 2 tujca). Najstarejši igralec bo Goran Vujevič, ki je dopolnil 41 let.
Superliga
Prvi krog, nedelja ob 18. uri
Macerata - Verona (jutri ob 17.30 Rai sport 2), Piacenza - Ravenna, Milano - Molfetta, Trentino - Padova, Modena - Perugia (Rai sport 2 ob 17.30), Latina - Monza.
Formula: Prvih osem ekip se bo uvrstilo v playoff (četrt- in polfinale se igra na tri zmage, finale na pet), zmagovalka bo državni prvak.
boks
Dejan Zavec danes na Ptuju za evropski naslov
PTUJ - Slovenski boksar Dejan Zavec je na Ptuju uspešno opravil prvi preizkus pred današnjim obračunom proti Madžaru Ferencu Hafnerju. Borca sta stopila na tehtnico in oba izpolnila predpisano težo 69,85 kg. Oba borca si bosta zdaj lahko v miru privoščila z ogljikovimi hidrati bogato pojedino, čeprav vsaj Ptujčan pred dvobojem ni rabil hujšati.
Tokrat namreč prvič ne bo boksal v velterski kategoriji, kjer boksa sicer, ampak v supervelterski, zato z odvečnimi kilogrami ni imel težav.
Dvoboj šteje za naslov evropskega prvaka po različici WBO, v mariborski dvorani Tabor pa se bo začel okrog 22. ure.
SÖLDEN - Na uvodni tekmi svetovnega pokala alpskih smučark v avstrijskem Söldnu v soboto, 25. oktobra bodo Sloveniji poleg Tine Maze zastopale tudi Ana Drev, Katarina Lavtar in Tina Robnik.
Sagadin dobil nogo
SKOPJE - Nekdanji slovenski košarkarski selektor in trener ljubljanske Olimpije Zmago Sagadin ni več trener ekipe MZT iz Skopja. Makedonski klub ga je odpustil po vsega štirih uradnih tekmah zaradi slabega začetka sezone. Zamenjal ga bo domačin Stefanov.
nogomet - Druga verzija o tekmi v Beogradu
Albanci: Napadli so
• • v« •	■• • - •
nas navijači in policisti
BEOGRAD - Po srbski so svojo stran zgodbe, povezane z nogometnim incidentom v Beogradu, predstavili še predstavniki albanske strani. V albanski nogometni zvezi incidenta z daljinsko vodenim dronom, ki je nosil zastavo tako imenovane velike Albanije, ne omenjajo, trdijo pa, da so v srbski prestolnici bila ogrožena njihova gola življenja.
Tako kot povsod tudi pri teh dogodkih, ki mečejo slabo luč na nogomet v celoti, obstaja dve strani in dva pogleda, ki sta bolj ali manj vsaksebi.
Medtem ko Srbi Albancem očitajo vnaprej skrbno načrtovano provokacijo, primerljivo terorističnemu napadu, pa Albanci trdijo, da so se v Beogradu borili za golo preživetje.
Albanska stran je spisala tudi uradno pritožbo, kako je bila vodena tekma, vključno s pomanjkljivo varnostjo. Predsednik Albanske nogometne zveze Armando Du-ka trdi, da so člane albanske nogometne reprezentance, ko so se po prekinitvi odstranili z zelenice, v hodniku napadli uradni predstavniki organizatorjev tekme, varnostno in policijsko osebje. Po prekinitvi so na zelenico vdrli navijači, ki so v člane reprezentance metali stole, tega vdora pa policisti oziroma varnostniki niso niti skušali ustaviti, saj so pri tepežu dejavno sodelovali, to početje pa se je nadaljevalo tudi v hodniku, nadaljuje albanska zveza.
Srbska zveza albanski očita, da albanski igralci niso želeli nadaljevati tekme, a Albanci trdijo, da niso mogli igrati zato, ker so se bali za svoja življenja.
Platini bi spet glasoval
PARIZ - Predsednik evropske nogometne zveze (Uefa) Michel Platini se
zavzema za novo glasovanje o prireditelju svetovnega prvenstva leta 2022, če bo preiskava sumov korupcije pokazala, da so Katarci do tekmovanja prišli na nepošten način.«Vedno smo poudarjali, da bomo izvedli novo glasovanje, če se bodo sumi korupcije potrdili. Za zdaj je bilo, kolikor vem, vse povsem transparentno,» je o vroči tekmi Katar 2022 dejal Platini. Katar sproža še druge polemike: zaradi visokih poletnih temperatur namreč pri Fifi razmišljajo, da bi prvenstvo preselili na zimski termin, čemur pa številni klubi, predvsem v Evropi, ostro nasprotujejo.
Kek tudi o Mariboru
ZAGREB - Trener hrvaškega nogometnega prvoligaša Rijeka 53-letni Matjaž Kek se je predstavil v sredo zvečer v Slovenskem domu v Zagrebu. Na vprašanja, ali lahko primerja nogomet na Hrvaškem in v Sloveniji, je poudaril, da ima slovenski nogomet veliko boljšo infrastrukturo, kot jo imajo na Hrvaškem. Medtem pa se pri sosedih lahko ponašajo z boljšo medijsko pozornostjo do nogometa ter z igralci, ki so v vodilnih svetovnih klubih.
«V Sloveniji gradijo svojo nogometno pot in so naredili velik korak naprej. Uspeh nogometašev Maribora močno moti nekatere na Hrvaškem, ker je klub v ligi prvakov, medtem ko Zdravku Mami-cu iz Dinama, ki ima veliko več denarja, to ne uspe,» je izjavil. Kot je izpostavil, ni možno pričakovati, da se Slovenija vsakič uvrsti na evropsko ali svetovno nogometno prvenstvo, ker nima tako velike baze nogometašev, kot jih imajo vodilne nogometne države, a je realno, da se bo uvrstila na naslednje evropsko prvenstvo.
/
ŠPORT
Četrtek, 16. oktobra 2014
17
ODBOJKA - V ligi B2 letos poleg Sloge Tabor tudi združena ekipa goriških društev
Zanimanje krat dva
Sloga Tabor Televita
Odbojkarji iz Repna začenjajo svojo četrto sezono v ligi B2. Najboljša uvrstitev je iz sezone 2012/2013, ko so bili 6., dvakrat pa so pristali na 9. mestu.
KAJ JE NOVEGA - Ekipi se je pridružil zelo cenjeni tržaški Srb Nikola Iva-novič, ki bo še dodatno okrepil že tako precejšnje »strelske« sposobnosti moštva, mlajši Peter Sosič je na mestu rezervnega blo-kerja nadomestil Mirka Kanteta, libero Nicholas Privileggi je že od vsega začetka pri ekipi (čeprav je trenutno še v fazi okrevanja), lani se ji je pridružil šele po novem letu. Podajalec Samuel Princi je bil lani »zelen«, letos je že bolj izkušen.
»Zdaj imamo kar zajetno število igralcev, ki lahko igrajo v različnih vlogah. Iva-novič je že igral tudi na centru, Sosič je v nekaj mesecih že zelo napredoval. V teh štirih letih smo ustvarili kar soliden team igralcev, jih je skoraj za dve ekipi. Izhodiščni položaj je boljši kot je bil lani,« meni trener/igralec Gregor Jerončič.
KAKO BODO IGRALI - Jerončič ima na voljo dosti različnih rešitev, vendar se postava najbrž ne bo bistveno razlikovala od lanske, Ivanovič pa naj bi se na mestu korektorja izmenjaval z Vasilijem Kantetom, kar je pravi luksuz.
DOBRA STRAN - »Imamo celo tri korektorje, na tej ravni lahko marsikdo izmed fantov igra udi na centru. Vsi igralci se podrejajo potrebam ekipe, ne pa svojim interesom,« ocenjuje trener.
KAJ MANJKA - »Manjka rezervni podajalec na klopi in predvsem na treningu,« meni Jerončič.
CILJI - Naše mnenje: Sloga Tabor bi si morala za cilj zadati, da se vsaj "drži" ekip, ki se bodo borile za napredovanje. Mnenje trenerja: »Lani smo imeli na začetku sezone nekaj slabše pripravljenih igralcev. Letos smo na boljšem. Če bomo tudi na začetku sezone igrali tako kot na koncu lanske, bi bil končni uspeh že lani boljši. Smo na dobri poti, da bistveno izboljšamo svojo učinkovitost. Če fantje rase, rase tudi ekipa in pridejo tudi zmage.«
DERBI - »Normalno je, da se to tekmo obravnava kot derbi, saj to tudi je. Vendar je to res le ena od 26 tekem, na kateri se podeljuje le tri točke. Smo pa nanjo pripra-
Sloga Tabor			
Samuel Princi	1996	187	podajalec
Gregor Jerončič	1974	201	bloker
Stefano Sirch	1983	193	bloker
David Cettolo	1990	195	sprejemalec
Marco Bolognesi	1986	190 sprejemalec	
Matevž Peterlin	1980	187	libero
Antonino laccarino	1982	185	sprejemalec
Vasilij Kante	1988	196	korektor
Nikola Ivanovič	1990	195	korektor
Ambrož Peterlin	1985	190	sprejemalec
Peter Sosič	1995	195	bloker
Nicholas Privileggi	1984	180	libero
Trener: Gregor Jerončič. Pomočnik: David Jercog.			
Trener za kondicijo: Oliver Batagelj			
			
Olympia			
Nazzareno Brun	1977	190	bloker
Stefan Cavdek	1996	176	libero
Matija Corsi	1996	190	sprejemalec
Riccardo Gastaldo	1992	193	sprejemalec
Filip Hlede	1982	173	podajalec
Matej Juren	1991	188	sprejemalec
Matija Komjanc	1993	187	korektor
Luca Lavrenčič	1986	190	korektor
Dragan Pavlovič	1992	201	bloker
Sandi Persoglia	1995	198	bloker
Simon Plesničar	1987	171	libero
Stefano Rigonat	1975	194	podajalec
Jernej Terpin	1996	192	sprejemalec
Lorenzo Vizin	1994	197	sprejemalec
Peter Vogrič	1995	189	sprejemalec
Trener: Fabrizio Marchesini. Pomočnik: Robert			
Makuc. Spremljevalec: Gianni Mania. Trener za			
kondicijo: Federico Battistutta. Fizioterapevt:			
Jan Grudina			
vljeni,« je glede jutrišnje tekme v Gorici previden Jerončič.
JERONČIČ O OLYMPII - »Kaj bodo dosegli ne morem oceniti, saj so pripravljalne tekme eno, prvenstvene pa drugo. Oni so strupena ekipa. Zelo dobro so postavljeni na igrišču, nikoli ne popustijo, kar je osnova za uspeh. Imajo štiri izkušene igralce, to sta oba sprejemalca in oba podajalca, blokerja sta napredovala, libero je odličen, na mestu korektorja se lahko izmenjavata dva igralca. Kot vsi drugi nasprotniki so tudi oni vredni spoštovanja.« (ak)
Združena ekipa Olympia
Vrh skupnega projekta goriških društev Olympie, Soče, Vala in Našega prapora je lani, že v prvi sezoni obstoja, dosegel napredovanje v državno ligo. Ustvarila sta se evforija in prepričanje, da lahko začnejo cikel uspehov, optimizem pa temelji na dejstvu, da imajo v ekipi in tudi za njo veliko število dobrih mladih igralcev.
Že jutri ob 20.30 derbi v Gorici
S slovenskim derbijem v Slovenskem športnem centru (ob 20.30) se bo jutri začelo državno odbojkarsko prvenstvo lige B2. Prav zaradi prisotnosti dveh ekip naših društev, bo prvenstvo še posebej zanimivo. Zveza je spet precej premešala skupine. Čeprav bodo gostovanj (k sreči) bistveno krajša, je v ligi dosti ekip iz Veneta, ki so v preteklih letih igrale v drugih skupinah. Po informacijah, ki smo jih zbrali, tako močnih ekip, kot je bila lani Prata, letos ni. Je pa na papirju najmočnejša pa-dovska Valsugana na čelu s tolkačem Bellinijem. Slaba ne bi smela biti niti povratnik iz lige B1 Trebaseleghe in Bibione (če ga ne bodo še naprej pestile sedanje poškodbe). Dobri naj bi bi letos tudi mladinci Sisleyja. Našo deželo bo poleg naših ekip zastopal le še letos zagotovo oslabljeni Cordenons. Obeta se velika izenačenost.
Ekipi sta se letos že pomerili na turnirju v Repnu (3::2 za Slogo Tabor) fotodamj@n
KAJ JE NOVEGA - Iskali so korektorja, pristali pa pri zelo dobrem krilnem tolkaču Riccardu Gastaldu, lani nasprotniku v ligi C v dresu tržiškega Fin-cantierija. Stefano Rigonat kot rezervni podajalec je - kljub 39 letom - pravi luk-suz. Vsi drugi igralci imajo za sabo sezono več in veliko ur dodatnega treninga ob koncu lanske tekmovalne sezone in pred začetkom nove.
KAKO BODO IGRALI - Drugače kot lani, a novost v postavi bo zaenkrat le Gastaldo. Neprodornost korektorjev iz 2. linije lahko kompenzirajo še z večjim številom napadov iz cone šest.
DOBRA STRAN - Jernej Terpin in Riccardo Gastaldo sta tudi za to ligo močna tolkača. V pripravljalnem času je bilo dosti treningov in nobene poškodbe. »Če je sprejem dober, je naša igra do-padljiva. Solidna je tudi povezava med blokom in obrambo, ko igra nasprotnik visoko žogo. Napad je dobro porazdeljen med igralci,« dodaja trener Fabrizio Marchesini.
KAJ MANJKA - »Taktično se moramo šele privaditi na drugačno raven igre, na kakršno smo bili vajeni doslej. Če serviramo slabo, je taktika bloka še pomanjkljiva. Če ne sprejemamo, s težavo pošljemo žogo na tla,« priznava trener.
CILJI - Naše mnenje: pozabiti na pripravljalne tekme, razmišljati o obstanku, morda pa nas lahko celo presenetijo. Mnenje trenerja: »Želim si, da bi vsako točko in vsako zmago doživljali kot velik uspeh. Pustiti za sabo štiri ekipe bi bil za nas lep uspeh. Prepričan pa sem tudi, da lahko "nagajamo" čisto vsem nasprotnikom, če smo dovolj agresivni.«
DERBI - Meni je všeč, če v dvoranah vre, če ljudje navijajo, če so tekme napete in če ustvarjajo zanimanje, zato se derbija veselim, tudi zato, ker cenim Jerončiča in korektnost njegovih igralcev. Za nas bi zmaga pomenila veliko injekcijo samozavesti.
MARCHESINI O SLOGI TABOR -»Oni so se v tej ligi že učvrstili, izkušnje ustvarjajo samozavest. So uravnotežena ekipa, v bloku se dobro postavljajo in imajo taktičen koncept v vseh situacijah. Zato so lahko učinkoviti tudi, ko ne servirajo najboljše. Poleg tega malo grešijo. Na visokih žogah so boljši kot mi« (ak)
ATLETIKA
Koper
Fabia Ruzzierja četrti v Španiji
V nedeljo je bila v Sabadellu blizu Barcelone 40. izvedba mednarodnega tekmovanja v hitri hoji Intercity, tekma za reprezentance mest petih držav. Slovenijo je v Španiji predstavljala ekipa iz Kopra, ki so jo sestavljali Lonjerc Fabio Ruz-zier, ki je bil tudi najstarejši tekmovalec, Vladimir Veršec (51 let), Andreja Poklar (48 let), Eva Čanadi (14 let) in Klara Cah, ki je bila z 12 leti najmlajša tekmovalka nasploh. V konkurenci reprezentanc iz Španije, Nemčije, Italije in Hrvaške, v katerih so nastopili tudi sedanji in bivši državni reprezentanti in olimpijci, so Koprčani osvojili četrto mesto. Vsi nastopajoči so se pomerili na razdalji 5000 metrov. Ruzzier je bil deveti in s časom 25:56,69 tudi dosegel sezonski rekord, v ženski kategoriji pa je zasedla presenetljivo 3. mesto Eva Čanadi in v svojem krstnem nastopu na tej razdalji s časom 28:56.53 dosegla glede na njeno starost enega najboljših tehničnih rezultatov celotnega tekmovanja.
Kazen do januarja
Adriano Fedele, trener nogometnega kluba Lumignacco, ki nastopa v isiti ligi kot kriška Vesna, je v preteklem prvenstvenem krogu popolnoma izgubil glavo. Sporočilo deželne nogometne zveze navaja, da je vsevprek žalil sodnika, nasprotne igralcev in hkrati tudi svoje. Kaznovan je bil kar do 14. januarja 2015. Kro kazni pa si je med drugimi prislužil nogometaš Primorca Vedran Skolnik.
13 Obvestila
AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 6. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Urniki odprtih vrat sejma: petek, 7. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 8. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 9. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2015. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org
AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini, s pričetkom v ponedeljek, 10. novembra. Tečaj se bo nadaljeval 17., 24. novembra, in 1. decembra, od 17. do 19. ure. Za ostale info na tel. št.: 3470473606. SK DEVIN prireja tečaj smučanja na plastični progi v Nabrežini ob sobotah popoldne. Začetek 2. izmene v soboto, 1. novembra 2014, od 15. do 17. ure. Informacije na info@skdevin.it ali na tel. 3358416657 - 3358180449.
Zadnjič tudi Černic in Mania
Združena ekipa Olympie, Vala, Soče in Našega prapora ter Sloga Tabor se bosta jutri na prvenstveni tekmi pomerila prvič, to pa ne bo prvi tržaško-goriški moški derbi lige B2. V sezoni 1996/1997 sta namreč v tej ligi istočasno igrala Val Imsa Kmečka banka in Sloga Koimpex. Obakrat so s 3:1 zmagali Goričani, ob koncu prvenstva pa z osvojitvijo 2. mesta tudi napredovali v ligo B1, medtem ko so odbojkarji Sloge dosegli 9. mesto in miren obstanek. Člana ekipe Vala sta bila takrat tudi Loris Mania in Matej Černic. Slednji je ob koncu tiste sezone odšel v Ferra-ro in tam začel svojo izjemno poklicno pot. Kljub temu pa je dosegel Val v naslednjem prvenstvu lige B1 končno 5. mesto, kar je najvišja uvrstitev moške goriške odbojke all-time. Proti Slogi, ki jo je treniral Peter De Walderstein (na sklopi Vala pa je bil Lorenzo Zamo), je oba derbija kot podajalec odigral tudi sedanji trener združene goriške ekipe Fabrizio Marchesini, med igralci Sloge pa sta bila sedanji trener deklet Zaleta Edi Bosich in oče sedanjega podajalca ekipe Samuela Princija, Walter.
ATLETIKA - Na državnem prvenstvu kadetov
Dijak Slomška Cristian Faidiga z drugim najboljšim časom v Italiji
Na državnem prvenstvu za kadete v kraju Borgo Valsugana je ob Doberdobki Mari La-vrenčič (državna prvakinja na 300 m) nastopil tudi Doberdobec Cristian Faidiga, sicer dijak prvega razreda humanističnega liceja Slomšek v Trstu. Tekmovalec tržaškega Trieste Trasporti je v teku na 100 metrov z ovirami osvojil visoko drugo mesto, v anale italijanske atletike pa se je s tekmecem iz Lacija Di Panfilom vpisal tudi zato, ker sta kadeta prvič v zgodovini tekla pod 13 sekundami. Faidiga je bil drugi s časom 12.99, Di Panfilo pa je bil prvi s časom 12,94. » To je bila nepozabna tekma, najlepša v moji trenerski karieri,« je poudaril tržaški trener Claudio Loganes, ki Faidigo vodi prvo sezono. Pred tem je dijak Slomška branil barve Atletice Gorizia, že leto dni pa trenira v Trstu. Atletiko trenira štiri leta, pred tem je igral nogomet pri Mladosti in v Brdih.
Po mnenju trenerja Loganesa, ki vodi tudi atletinje Cusa, so obeti za naprej zelo dobri. » Tehnično je boljši od tekmeca Di Panfila. Pri kadetih je še pomembna hitrost, v starejših kategorijah pa so drugi dejavniki pomembnejši, kot so ritmičnost, gibčnost v kolkih in višina, saj se s prestopom v višje kategorije so ovire višje. Vse to Cristian ima,« pravi trener. Faidiga trenira pet do šestrkrat tedensko, trener pa poudarja, da vsi treningi niso enako intenzivni. »S takim ritmom že-
Cristian Faidiga na tekmi
limo mlade predvsem naučiti vztrajnosti in vestnosti, ne pretiravamo, saj je še zelo mlad.« V letu dni je vsekakor veliko napredoval, saj je v začetku razdaljo pretekel v času 13,57, zdaj pa je za pol sekunde hitrejši. Naslednje leto bo prestopil med dečke: priprave na novo sezono se bodo začele v kratkem, prvi cilj pa bo dober nastop na dvoranskem državnem prvenstvu. Pravico do
fidal fvg
nastopa si je zagotovil že z odličnim časom prejšnji konec tedna. »Zdaj bodo ovire devet centimetrov višje (91 cm), vendar zanj ne bo težav. Lahko bi se preizkusil že na 106 cm visokih in torej meril moči s člani, vendar šli bomo postopoma,« še napoveduje trener, ki ga na važnejša tekmovanja pripravlja predvsem z nastopi na tekmah. Tam pridobiva Faidigra prave občutke. (vs)
Petek, 17. oktobra 2014	354
Gledališče je živa umetnost, druženje, komunikacija
Pogovor z novim umetniškim vodjo Slovenskega stalnega gledališča Eduardom Milerjem
Eduard Miler, nov umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča, je gledališki umetnik z mednarodnim profilom in režiser z evropskim pogledom v gledališki svet. V dolgoletni karieri je deloval v slovenskem, hrvaškem, balkanskem, nemškem in avstrijskem svetu. Nazadnje je deloval kot umetniški vodja SNG Drama Ljubljana v sezonah 2011/12 in 2012/13 ter zasnoval programa sezon 2012/13 in 2013/14. Prejel več prestižnih nagrad, med drugimi nagrado Prešernovega sklada (1987), dve Borštnikovi nagradi za režijo (Baal, 1998 in Beneški trgovec, 2011; SNG Drama Ljubljana) in tri lovorove vence na sarajevskem gledališkem festivalu MESS (Malomeščanska svatba, 1986 in Baal, 1999 - SNG Drama Ljubljana; Baal, 1989, JDP). Šumovci smo mu v Kulturnem domu v Trstu ukradli nekaj minut ustvarjalnega dela.
Režiser in umetniški vodja ... kako dojemate funkcijo umetniškega vodje, če upoštevamo, da ste tudi režiser? Kako vplivata ti funkciji ena na drugo?
Včasih je umetniški vodja, ki je na primer dramaturg ali prihaja iz sveta menedžmenta, mogoče bolj objektiven. Kot režiser se moraš zelo potruditi, da izstopiš iz subjektivnega gledanja, hkrati pa moraš upoštevati, da imajo lahko drugi po-
SSG je kot zaprta trdnjava, ni odprtega tipa. Kako bodo mladi svečano oblečeni prihajali na predstave? Danes se v gledališče zahaja popolnoma drugače, ljudje se dobivajo in družijo, to je prostor komunikacije. Tak je vsak evropski teater. Dokler tega ne bo, mladi ne bodo prihajali.
polnoma drugačen pogled. Podobno je tudi pri ustvarjanju gledališkega festivala, kjer moraš znati gledati in ovrednotiti zelo različne stvari. Kdor vodi gledališče, določa njegovo estetsko usmeritev. Ni dvoma, da je za vodenje gledališča primeren tisti, ki pozna kompleksnost gledališča, različne estetike, gledališko teorijo, trende in ima občutljivost za dogajanje v družbi.
Umetniško ste delali in se uveljavili v svetu balkanskega, nemškega in slovenskega gledališča- trije med sabo zelo različni gledališki prostori. Katera je največja lastnost vsakega?
Nemško gledališče je v svetovnem merilu najboljše gledališče, tako v organiziranosti kot v kvaliteti. Tam teater živi na popolnoma drugačen način, drugačni so pogoji dela in tudi kakovost produkcije. V Sloveniji poskušamo na nek način sistem nemškega gledališča posnemati. Kulturo-loški in tudi ekonomski pogoji nam to delno omogočajo. Na Balkanu so pogoji popolnoma druga-
čni. Vendar je za vsako sredino in gledališče najbolj bistveno, da v njem delajo in ustvarjajo sposobni ljudje, ki imajo obenem radi gledališče. Talent, delo in ljubezen do gledališča velikokrat in kjerkoli pomagajo pri reševanju na videz nerešljivih težav.
Kaj pa kvaliteta? Slovensko gledališče je na primer gotovo bolj sodobno od italijanskega. Kako vidite slovensko gledališče v evropskem prostoru?
Nisem imel časa, da bi sledil italijanski produkciji do take mere, da bi jo lahko ocenil. Vemo, da se italijanski teater bori za dostojen nivo zadnjih trideset let in da obstajajo tudi izvrstne predstave. V Sloveniji imamo vsako leto gotovo deset predstav, s katerimi lahko gostujemo na vseh svetovnih festivalih. Slovenski teater je na ze lo visokem nivoju, kar je presenetljivo, če upoštevamo število prebivalcev v Sloveni ji. Lahko bi govorili celo o gledališkem čudežu. Slovenci nimamo tako dolge tradicije, kakor jo imajo na primer Hrva ti, saj smo se dejansko razvili iz kmečkega podeželskega gledališča. Zakaj, to pa je fenomen, ki ga ne znam razložiti.
Se morda v Trstu preveč obremenjujemo s tem, da v gledališče ne zahajajo mladi? V Ljubljani je na primer v gledališču Glej ali v Mini teatru vedno veliko mladih. Zakaj? Kaj to pomeni?
Razlog je preprost: gledališče je živa umetnost, druženje. To gledališče je kot zaprta trdnjava, ni odprtega tipa. Kako bodo mladi svečano oblečeni prihajali na predstave? Danes se v gledališče zahaja popolno ma drugače, ljudje se dobivajo in družijo, to je prostor komunikacije. Tak je vsak evropski teater, kamor koli greste. Pa tudi na Balkanu boste doživeli odprto hišo, kjer boste ob devetih, desetih ali petih po poldne lahko ved-
Ne morem razumeti, kako bi lahko sploh samo razmišljali, da bi ukinili gledališče v tako pomembnem mestu, kotje Trst. Tu je stičišče več narodnosti in že samo zaradi tega je to za evropski prostor pomembno gledališče.
posedeli v teatru, kavarni ali prostoru, kjer se lahko družite z umetniki. Dokler tega ne bo, mladi ne bodo prihajali.
Kako bi torej to, v tej »trdnjavi« kot je Kulturni dom v Trstu, rešili?
S tem, da se hišo odpre, a ne samo druženju med Slovenci, sploh danes, ko doživljamo, da je tu toliko ljudi različnih na-
Na vaši prvi tiskovni konferenci kot umetniški vodja SSG-ja ste dejali, da je prvo vprašanje vsakega novinarja: zakaj Trst? Kako pa se glasi odgovor?
Mislim, da je treba gledališče v tem prostoru popolnoma na novo definirati. Taka pionirska dela so zahtevna in razburljiva, a spadajo v gleda-
VSloveniji imamo vsako leto gotovo deset predstav, s katerimi lahko gostujemo na vseh svetovnih festivalih. Slovenski teater je na zelo visokem nivoju. Zakaj, to pa je fenomen, ki ga ne znam razložiti. Lahko bi govorili celo o gledališkem čudežu.
liški posel. Ne morem razumeti, kako bi lahko sploh samo razmišljali, da bi ukinili gledališče v tako pomembnem mestu, kot je Trst. Tu je stičišče več narodnosti in že samo zaradi tega je to za evropski prostor pomembno gledališče. Nujno ga moramo obdržati, razvijati in okrepiti.
Tudi zaradi tega, ker govorimo o gledališču slovenske manjšine v Italiji?
Tega gledališča ne pojmujem kot manjšinskega, danes smo vsi Evropejci. Kdo je danes sploh še manjšina? Vsi smo del nekega evropskega prostora in v tej smeri moramo razmišljati. Ta pojma »manjšina«, »manjšinsko« mi gresta malo
Prizor iz igre Čarobna gora
ssg
rodnosti. Ti mladi se morajo družiti.Tudi programske vsebine morajo biti dovolj kakovostne in zanimive, da jih mlada publika prepozna kot nekaj zanimivega in nujnega.
Ostanimo pri publiki. Katero vlogo ima publika, ko odloča, ali je predstava dobra? Vzemimo lanskega Strička Vanjo, ki ga »starejša« publika ni dobro sprejela. Do katere mere lahko režiser aktualizira igro, da zadovolji publiko?
Do tega bo vedno prihajalo. So pa sicer tudi dvajsetletniki, ki so stari. Nekateri pa so pri šestdesetih ali sedemdesetih še mladi! Potem imamo ljudi, ki gledajo na uprizoritve staromodno, tradicionalno, kot da bi moralo biti vedno tako, kot je bilo. To se dogaja povsod. Tudi v najbolj kulti-viranih sredinah publika temperamentno odhaja, loputa z vrati, vpije ... Nemški teater je poln škandalov, ljudje se stalno razburjajo. To je teater. Tako kot gledališče, tudi publika se razvija in dozoreva in pri tem gledališče vpliva na okus in na dozorevanje. Najbolj bistveno je, da obstaja kreativna izmenjava med gledališčem in publiko. Predstave, ki razburijo, včasih pokažejo pomembne premike v kulturi in družbi.
Kaj menite o muzikalih, ki predstavljajo uspešne stebre mnogih gledališč?
To vprašanje ste postavili nepravemu človeku. Do te ameriške tradicije, ki jo nekateri zelo častijo, sem bolj zadržan. Nisem ji preveč naklonjen. Seveda pa so lahko muzikali tudi zelo kvalitetni. Najslabše je, če jih poskušamo posnemati ... Glasbeno gledališče ima različne izraze in mora biti izvirno.
Tega gledališča ne pojmujem kot manjšinskega, danes smo vsi Evropejci. Kdo je danes sploh še manjšina? Vsi smo del nekega evropskega prostora in v tej smeri moramo razmišljati. Neumno bi bilo torej govoriti o manjšinskem gledališču, ker smo del gledališkega sveta.
na živce, nista ustrezna. V Avstriji npr. predsednik sveta v parlamentu začetno pozdravlja v slovenščini. Zgodovinsko je to enkratno. Slovenski avtorji ustvarjajo v nemških gledališčih. Celo Heimatdienst v Celovcu sodeluje s Slovenci na kulturni ravni. Časi so drugačni. Neumno bi bilo torej govoriti o manjšinskem gledališču, ker smo del gledališkega sveta. Sam začetek naše sezone bo potekal v tem znamenju: polovica igralcev bo Slovencev, polovica Italijanov. V prihodnosti bomo tako nadaljevali. Vedno bolj me moti, ko nekega umetnika označijo za slovenskega, nemškega itd. Igralec je igralec. To so postavke, na katerih graditi.
Torej razmišljati brez nacionalnih predznakov ...
Tako. Seveda morajo hkrati nekatere stvari tudi ostati. Zaščititi je treba jezik in z njim dialekte. Gledališče se bori proti izumrtju jezika. To ostaja eno od njegovih poslanstev.
no
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 16. oktobra 2014
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
RAI2
RAI3
6.30 Rassegna stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.0014.00, 18.55, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Terminator (zf, '84, i. A. Schwarzenegger) 23.05 Reportaža: I Dici Comandamenti
RAI4

r

RAI PREMIUM
6.10 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.30, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 10.55 Rai Player 11.10 A conti fat-ti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.05 Talent show: Dolci dopo il Tiggr 14.40 Show: Torto o ragione? 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.10 Ca-rosello Reloaded 21.15 Tale e Quale Show 23.45 Tv7
11.10 Nad.: Un posto al sole 12.1519.10 Rai Player 12.25 19.20 Nad.: Terra Nostra 13.20 Nad.: Betty la Fea 14.05 Serija: Un ciclone in convento 15.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.55 Serija: Il commissario Rex 17.40 0.40 Novice 17.45 Nad.: Potere e passione 18.30 Nad.: Topazio 20.15 Nad.: Un medico in famiglia 21.15 Serija: Trilussa - Storia d'amore e di poesia 23.00 Fiction Magazine 23.50 Serija: Squadra Speciale Vienna
RETE4
7.00 Nad.: Heartland 7.40 Serija: Le sorel-le McLeod 9.05 Nad.: Pasión Prohibida 9.50 13.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.0018.20, 20.30, 23.30 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle 17.00 SuperMax Tv 18.05 Športna rubrika 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Serija: Criminal Minds 22.45 Serija: The Good Wife 23.45 Film: Feisbum
6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.50 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial-lo 14.00 Lo sportello di Forum
11.2016.05 La vita segreta di una teenager americana 12.05 16.50 Joan of Arcadia 13.45 19.20 Rai Player 13.50 20.10 Beauty and the Beast 14.35 19.30 Streghe 15.25 One Tree Hill 17.40 Novice 17.45 Robin Hood 18.35 La spada della verita
21.10 Film: Corsa a Witch Mountain (pust., '09, i. D. Johnson) 22.55 Wonderland 2014 23.25 Film: Dead Snow (horor)
_RAI5_
11.35 Glasba: Rachmaninov 13.001 visio-nari 13.30 19.50 Rubrika 13.35 Un anno nelle terre selvagge 14.30 Il popolo degli oceani 15.20 Teatro in Italia 16.40 Roma: La nuova drammaturgia 17.10 Novice 17.15 23.10 David Letterman Show 18.00 Il giro del mondo in 80 meraviglie 18.55 Andy Warhol's Factory People 19.55 Passepartout 21.15 Dok. film: Sorelle mai 23.00 Scaramouche Scaramouche
RAI MOVIE
12.20 Film: Roulette russa (det.) 13.55 17.40 Rubrika 14.05 Film: Vittorie perdute (voj., '78, i. B. Lancaster) 16.00 Film: Breaking Up - Lasciarsi (dram., '97, i. R. Crowe) 17.35 Novice 17.50 Film: Gli amici del bar Margherita (dram., It., '09) 19.30 Film: Sapore di mare (kom., It.) 21.15 Film: Seduzione pe-ricolosa (triler, '89) 23.15 Roma Daily
23.30 Film: Figli di un dio minore (dram., '86, i. W. Hurt)
15.35 Film: Assassinio sul Nilo 19.35
Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.15 Aktualno: Quarto grado
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.15 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 21.10 Nad.: Il Segreto 17.00 Talk show: Pomeriggio cinque 18.45 Kviz: Avan-ti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 23.30 Serija: Il principe - Un amore impossibile
_ITALIA1_
7.05 Nan.: La vita secondo Jim 7.30 Nan.: Mike & Molly 8.25 Serija: The Closer 10.25 Serija: Person of Interest 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Športna rubrika 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: 2 Broke Girls 15.50 Nan.: The Big Bang Theory 16.45 Serija: Chuck 19.20 Serija: C.S.I. - New York 21.10 Film: Robin Hood (pust., '10, i. R. Crowe) 0.00 Show: Le Iene
_IRS_
11.00 Film: I due deputati (kom., It.) 12.55 19.15 Serija: Hazzard 15.00 Film: Al di la della legge (vestern) 17.15 Note di cinema 17.25 Film: Il giuramento di Zorro (pust.) 21.00 Film: La tempesta perfetta (triler, '00, i. G. Clooney) 23.50 Film: The Peacemaker (spio., '97, i. G. Clooney, N. Kidman)
_laz_
7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.30 Film: McBride 18.10 Serija: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio mobile
_lazd_
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 14.05 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 13.05 I menu di Benedetta 10.00 19.00 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 16.50 SOS Tata 21.10 Film: Swimming Pool (triler) 23.00 La mala educaxxxion
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Luoghi ma-gici 11.00 Aktualno: Musa Tv 11.15 Ring 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Košarka 18.00 19.00, 23.30, 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy hour 21.00 Ring
_LAEFFE_
13.45 19.45 Novice 14.00 18.05 Serija: Jamie - Ricette a 5 euro 15.00 Serija: L'arc-heologo vagabondo 16.00 Grand Designs 16.5519.55 Dalla A a LaEffe 17.10 20.15 Serija: Racconti dalle citta di mare 18.55 Se-
rija: Bourdain - Cucine segrete 21.10 Film: La leggenda del pescatore (dram., '91, i. R. Williams) 23.40 Serija: The Paradise
_CIELO_
12.00 Hell's Kitchen 13.0014.30, 15.30 MasterChef 13.30 17.30 Buying & Selling 15.15 Novice 16.30 18.30 Fratelli in affari 19.15 Serija: Affari al buio 20.15 Serija: Af-fari di famiglia 21.10 MasterChef Spagna 23.00 Le schive del marciapiede
_DMAX_
12.20 Property Wars 13.15 Container Wars 14.05 20.20, 23.40 Banco dei pugni 15.00 Turtleman 15.50 A mani nude nella palu-de 16.45 Come è fatto il cibo 17.40 Una famiglia in affari 18.35 Affare fatto! 21.10 Swords 22.00 Caccia all'uomo 22.50 Nudi e crudi
SLOVENIJA1
6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Ugriznimo znanost 11.05 Prava ideja! 12.00 Panoptikum 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Dok. serija: Village folk 16.00 18.35 Otroški program: OP! 17.25 Slovenski magazin 17.50 Eko utrinki 18.00 Nan.: Izjemne dogodivščine Sama Foxa 18.30 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.20 Na lepše 22.00 Odmevi 22.30 Volitve 2014 23.10 Polnočni klub
SLOVENIJA2
6.00 9.00 Infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.40 Dok. odd.: Megabiti energije 8.50 Infodrom 10.35 Dobro jutro 13.25 19.05, 0.15 Točka 14.50 Osmi dan 15.30 Žogari-ja 16.00 Mostovi - Hidak 16.30 Pričevalci 18.10 Dok. odd.: Hitlerjev napad na Ameriko 20.00 Dok. odd.: Mehanizem z Anti-kitere - prvi računalnik na svetu 21.00 Nogomet: kvalifikacije za EP 2016 21.30 Boks: Dejan Zavec - Ferenc Hafner, supervelter-ska kategorija, prenos 22.45 Film: Zanjo vse
_KOPER_
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 15.00 Veselje je... 15.30 Film: Veter (triler) 17.00 Dogodki 17.15 Glasba zdaj 17.30 Sredozemlje 18.00 Zlatko Zakladko 18.25 Ugriznimo znanost 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Potopisi 20.30 Istra skozi čas 21.05 Koncert 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Dok. odd. 23.30 Avtomobilizem 23.45 Kino premiere
TV PRIMORKA
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 11.30, 14.30 Videostra-ni 17.30 Besede miru 18.00 Dedek pripoveduje: Zlata ptica 18.30 Drugačne zvezde 19.00 Med nami 20.00 Lokalne volitve 2014 21.00 Folklorna skupina France Marolt 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno, Videostrani
POP TV
6.00 Risane in otr. serije 7.20 Serija: Posel mojega življenja 8.10 9.20, 10.30, 11.45 Tv prodaja 8.25 14.50 Serija: Queen Latifah show 9.35 15.45 Nad.: Barva strasti 10.45 16.45 Nad.: Sila 12.00 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 12.55 Serija: Mentalist 13.50 Serija: Lepo je biti sosed 17.00 18.55, 21.20 Novice in vreme 20.00 Serija: Gostilna išče šefa
21.50 Film: Moja punca je gangster (kom., '02, i. S. J. Parker) 23.15 Eurojackpot 23.40 Film: Frankie in Johnny (rom., '91, i. A. Pacino, M. Pfeiffer)
_KANAL A_
6.5013.00 Risanke 8.25 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 9.20 13.55 Serija: Revolucija 10.10 16.35 Serija: Dva moža in pol 10.40
VREDNO OGLEDA
Petek, 17. oktobra
La 7 D, ob 21.10
Swimming pool
Francija 2002 Režija: François Ozon Igrajo: Charlotte Rampling Ludivi-ne Sagnier, Charles Dance, Marc Fayolle, Jean-Marie Lamore
V filmu, v katerem je režiser Ozon združil svoji najljubši igralki Charlotte Rampling in Ludivine Sagnier, je zgodba o Sarahi Morton, slavni pisateljici kriminalnih romanov, ki na lepem nima več nobenega navdiha. Niti London ji ni več v veliko pomoč in zato sprejme ponudbo založnika Johna Bosloada, ki ji ponudi, da se za določen čas preseli v poletno vilo v Lubéronu na jug Francije. Glavne turistične sezone je konec in Sarah uživa v prelepi in spokojni pokrajini, dokler ne pride v hišo Johnova hčerka Julie.
Angleška pisateljica je naravnost zgrožena nad Juliejinim divjim življenjem. Kljub temu pa se ženski spoprijateljita in Julie postane vir navdiha za Sarahin novi roman, ki se začne nevarno prepletati s skrivnostnim umorom.
17.05 Serija: Naša mala klinika 11.30 Serija: Kamp razvajencev - Matere in hčere 12.30 13.40 Tv prodaja 14.45 Film: Princ William 18.0019.45 Svet 20.05 Film: Mednarodna prevara 22.05 Film: Kače na letalu (triler, '06)
PLANETTV
11.0012.30 Tv prodaja 11.15 Nan.: Prijatelji 11.40 Modni oblikovalci Heidi Klum 12.45 Nad.: Sulejman Veličastni 13.45 Ellen 14.40 Nad.: Talenti v belem 15.30 21.00, 23.50 Kmetija - Nov začetek 16.40 Film: Pogrešani 18.2518.55 Danes 18.30 Zvezde Danes 20.00 Nan.: Castle 22.00 Nan.: Ujeti pod kupolo 22.55 Nan.: Pod lupo pravice
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena, Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Kulturne diagonale; 11.00 Studio D; 11.15 Funkcionalna pismenost v družbi znanja; 12.15 V pričakovanju vikenda...; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Saša Martelanc: Utrinki iz bližnjih daljav - 2. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30 Sporočila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja za-gonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.30, 9.30, 11.30, 14.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 9.40 Zmagovalka lestvice; 10.00 Evropa osebno; 10.30 Poročila; 10.40 Pesem tedna; 11.00 150 let čitalnice c Ilirki Bistrici; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.00, 18.55 Pesem tedna; 15.30 DiO, 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio bla bla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapapà; 13.35 Ora musica; 14.00 McGuffin; 14.35, 19.00 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The Magic Blues; 0.00 Nottetempo.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Sreda, 15. oktobra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad južnim delom Sredozemlja je območje visokega zračnega tlaka, nad severozahodnim delom Evrope pa je ciklonsko območje. Oslabljena vremenska motnja je dosegla Alpe in bo prešla Slovenijo. Z zahodnimi vetrovi priteka k nam razmeroma topel in vlažen zrak.
V_A
Zjutraj bo oblačno s posameznimi padavinami, ki bodo na zahodu in v hribovitem svetu zmerne, na vzhodu in v predgorju Julijskih Alp pa obilnejše. Popoldne se bo začelo jasniti, najprej v Karniji in na zahodu, potem še drugod. Ponoči bo ponekod po nižinah možna megla. Pihal bo zmeren jugovzhodnik, nato jugozahod-nik, ki bo kasneje ponehal.
Danes bo sprva pretežno oblačno. Zjutraj in dopoldne bo občasno rahlo deževalo, popoldne in zvečer pa se bo od severa jasnilo.
Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, na Primorskem okoli 16, najvišje dnevne od 18 do 23 stopinj C.
Povsod po deželi bo spremenljivo oblačno. Ob morju bo pihala zmerna burja, ki bo kasneje ponehala. Več sonca bo ob obali. V nižini bi se ponoči lahko pojavila megla.
Jutri bo precej jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost.
Danes: ob 6.10 najvišje 21 cm, ob 12.42 najnižje -7 cm, ob 17.56 najvišje 10 cm.
Jutri: ob 0.09 najnižje -28 cm, ob 6.43 najvišje 28 cm, ob 13.11 najnižje -16 cm, ob 18.44 najvišje 17 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj C.
500 m.....	......17	2000 m
1000 m.....	......14	2500 m
1500 m.....	......11	2864 m
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže do 3,5 in v gorah 4.
Michelle Obama promovira zdravo prehranjevanje Odprt še en skrivni prehod med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom
WASHINGTON - Ameriška prva dama Michelle Obama je naredila še korak naprej v svoji kampanji proti debelosti. V kratkem videu, objavljenem v sredo, je namreč naredila nekaj plesnih korakov z repo v rokah. Na posnetku Obamova drži repo in se vpraša: Repa - za kaj?, nato pa se z gomoljnico zavrti in pomiga z glavo na hip hop popevko z naslovom Turn down for what, pri čemer gre v angleškem jeziku za besedno igro. Videoposnetek je hitro zaokrožil po spletu. Na portalu Vine je imel že do srede opoldne 8,4 milijona ogledov. Michelle Obama v okviru kampanje "Premaknimo se" že dalj časa skuša ameriške otroke prepričati v več gibanja in bolj zdravo prehranjevanje. (STA)
BERLIN - Ob letošnji 25. obletnici padca Berlinskega zidu so včeraj odprli še zadnji nekdanji skrivni podzemni prehod med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom. S tem želijo opozoriti na trpljenje Vzhodnih Nemcev, ki so umrli med poskusom bega na Zahod. Skrivni prehod v okrožju Mitte je bil eden od kakih 70, po katerih so prebivalci nekdanje Nemške demokratične republike bežali v Zvezno republiko Nemčijo. Koliko ljudi je po podzemnih rovih pobegnilo iz Vzhodne v Zahodno Nemčijo, ni znano. Samo leta 1961, ko je bil Berlinski zid zgrajen, naj bi pobegnilo več sto ljudi.
SOB, 18/10
DO POLNOČI!
Z A ti A
www.planet'lDSuii
LI plane-t.kioper
Deslgual
PUNT^fiOMA
i n E i migi i m i
JSJSKii Bershka
tU! < .i-i i.^iAKKr r
CALZEDONIA
1 tmfslibi l jffc-
20%
popusta na vse artikle («M« "
40%
popusta na o indent? artikle
^^ O^ po-putU n« vi* «rtllcU. ki nii» v akciji: ^ Q ^^ piipulti n« !idt'kt 11> n+£0 «brttftj
^ ^^ po-puiti n# powbtj oin#i*>v* ¡idtlkt