LETO XXVI
1988
Usmeritve za poslovanje Železarne Store v obdobju I-VI 1988
Zaradi specifičnih razmer, ki vladajo v zadnjem obdobju na področju gospodarjenja (zamrznitev cen do 1. 7. 1988) smo se v ŽŠ odločili, da si za to obdobje oblikujemo take cilje in usmeritve v poslovanju, ki morajo zagotavljati pozitivni rezultat tekočega poslovanja, kakor tudi oblikovanje akumulacije za razširjeno reprodukcijo oz. za doseganje takšne stopnje akumulacije, ki bo omogočala želeno prestrukturiranje. Zavedamo se, da je obdobje pol leta prekratko, da bi lahko pričakovali bistven premik v poslovanju, vendar ob dosedaj znanih ukrepih, ki pa morajo ostati takšni do konca polletja, moramo poznati realne možnosti, kako lahko poslujemo v takšnih razmerah, ki verjetno ne bodo v prihodnosti za železarje mnogo boljše.
Zato v delovni organizaciji ne more in ne sme biti niti enega interesa, ki bi bil v nasprotju z enotnim ciljem - doseči dohodek in čemvečjo prodajo naših proizvodov.
Le če si bomo v svoje mišljenje vcepili to filozofijo, bomo lahko z letom 1988 prešli v obdobje prepotrebnega prestrukturiranja na višjo kvalitetno in tehnološko raven, ki nam bo omogočala še boljše poslovanje in s tem tudi realno višje osebne dohodke.
Za dosego teh ciljev, ki pa morajo postati uresničeni, so določena iz-hodiša. Bistveni cilji pa so:
-	oblikovanje akumulacije v dohodku 12%
-	oblikovanje akumulacije v celotnem prihodku 1,5 %
-	oblikovanje prostega dela poslovnega sklada v celotnem prihodku' v I. polletju 2 °/q ?;!
-	doseganje povprečnih prodajnih cen v I. polletju po načrtovanih povprečno prodajnih cenah
eksterna realizacija v I. kvartalu vrednostno ca. 37,5 mlrd fi — eksterna realizacija v II. kvartalu vrednost ca. 44,5 mlrd ¡¡¡¡¡§ skupna proizvodnja v I. kvartalu ca. 87.200 ton Ig:* skupna proizvodnja v II. kvartalu ca. 90.400 ton — izvoz v prvem polletju 9,255.000 $
-	uvoz v prvem polletju 8,700.000 $
-	stopnja pokritja izvoza z uvozom 1,06
-	stroški vložka v I. polletju 63,7 mlrd
-	porabljena sredstva v I. polletju za 132 mlrd
Zgoraj navedene cilje morajo temeljne organizacije dopolniti s plani aktivnosti in z njimi seznaniti samoupravne organe in delavce v svojih sredinah.	Predsednik poslovodnega odbora
Senčic Srečko, dipl. ing
Pričetek pozitivnega poslovanja v Livarni II
Po našem mnenju je eden izmed največjih preobratov v letu 1987, v pozitivni smeri, v poslovanju, bil izveden proti koncu lanskega leta v livarni II. V mesecu novembru je livarna II po mnogih letih stalnih izgub pričela pozitivno poslovati. Da bi osvetlili ta pomemben preobrat v poslovanju, smo opravili razgovor z direktorjem tozda Livarna strojne litine ter poprosili za stališča o tem pomembnem dogodku delavce, ki že dolgo vrsto let delajo v tem tozdu.	(Nadaljevanje na 5. strani)
DOBRI IZVOZNI REZULTATI ŽELEZARNE ŠTORE
V	preteklem letu smo v Železarni Štore izvozili za 22,8 mio $, od tega na konvertibilni trg za 19 mio $. Uvoz je skupno znašal 18,7 mio $, od tega iz konvertibilnega tržišča 16,7 mio f. Tako je znašalo pokrivanje uvoza z izvozom z indeksom 122. V primerjavi s planom je bil izvoz za 28 % višji, uvoz pa za 6 % nižji od planiranega. V primerjavi z letom poprej seje povečal predvsem konvertibilni izvoz, in sicer za 23 °/o. Uvoz seje skupno znižal za 11 % v primerjavi z letom poprej.
Železarna največ izvaža toplo valjanega, vlečenega in brušenega jekla v plamenitih ogljikovih in legiranih kvalitetah. Ta jekla zavzemajo v izvozu 70 “/¿.Poleg tega izvažamo še lite valje, ulitke iz nodulame litine in prodajajo rezervne dele FIAT v skladu z dolgoročno proizvodno kooperacijo. Največ izvažamo v Italijo, Poljsko, Kitajsko, Bolgarijo, Avstrijo, Francijo, ŽRN, Sovjetsko zvezo in NDR.
V	Železarni Štore uvažamo največ osnovnih surovin in reprodukcijskega materiala za proizvodnjo jekla Sstaro železo, ferolegure, grafitne elektrode in ognjedržne materiale. Poleg tega uvažamo tudi pomožni reprodukcijski material za livarstvo in rezervne dele za tekoče in investicijsko vzdrževanje. Preko uvoza kupujemo predvsem proizvode, ki jih doma ne proizvajajo oz. na domačem trgu ne obstaja ustrezna kvaliteta.
Za tekoče leto imamo večino izvoznih poslov že dogovorjenih, saj izvoz poteka v skladu z dolgoročnimi pogodbami s tujimi poslovnimi partnerji.
V	Železarni Štore smo zadovoljni s svojimi izvoznimi rezultati, saj se na tujih trgih srečujemo z veliko konkurenco in visokimi zahtevami kupcev po kvaliteti. Kot aktivni izvozniki zahtevamo, da bi devizna sredstva, kijih ustvarimo, lahko v večji meri namenjali za uvoz modeme opreme, s katero bi lahko dosegali še večji kvalitetni nivo svoje proizvodnje, kar je osnovni pogoj za nastop na zahtevnih tujih trgih.
Slika prikazuje postavitev dveh indukcijskih lončnih peči 4 t in receptorja 16 t v livarni »27. Mart«, Novi Sad. Dobava peči je bila v mesecu oktobru 1987
PREDSTAVITEV	PROBLEMATIKA CEN
HIDROSTATIČNIH ENOT	V ČRNI METALURGIJI
V četrtek dne 14. 1. 1988 se je pri Mlinarjevem Janezu zbralo skoraj 70 delavcev, železarne, ki so prišli poslušat predstavitev hid-rostatičnih enot, ki naj bi jih pričeli v Železarni Štore izdelovati kot nov proizvodnji program. Predstavitev tega programa so podali na razumljiv in dobro organiziran način sodelavci, ki so zadolženi za pripravo investicijskega programa izdelave hidrostatičnih enot. Predstavitev je organiziralo društvo inženeijev in tehnikov železarne.
Uvodno besedo je imel Feliks Černak, ki je utemljil zakaj se odločamo za proizvodnjo hidrostatičnih enot v Železarni Štore. Pojasnil je, da se na ta program pripravljamo že dalj časa in sicer smo že v letu 1986 pričeli z razvojnim delom na področju hidrostatičnih enot. Izdelani so bili določeni prototipi in proučevalo se je možnosti za proizvodnjo hidrostatičnih enot v železarni. Za tak proizvodni program imamo pogoje v naši livarni hidravljične litine, kjer smo sposobni izdelovati ulitke za te enote. Niko Zakonjšek je predstavil potrebe po hidravljičnih enotah v svetu. Medtem, ko je Ervin Košir iz raziskave trga predstavil tržne možnosti za prodajo hidrostatičnih enot v Jugoslaviji, kjer smo popolnoma odvisni od uvoza. Štefan Zidar pa je predstavil glavne značilnosti hidrostatičnih enot to je hidrostatičnih črpalk in hidrostatičnih motorjev. Alojz Pišek je obrazložil glavne tipe hidrostatičnih enot in njihove sestavne dele. Anton Camloh pa je predstavil način izdelave posameznih sklopov hidrostatičnih enot, potrebni strojni park in kvalifikacijsko strukturo delavcev, ki bodo delali pri tej novi proizvodnji. Po tej vsestranski predstavitvi programa hidrostatičnih enot je sledila splošna razprava v kateri je prisotne predvsem zanimalo, kako bomo izvedli investicijo za izdelavo teh enot. Zanimala pa so jih tudi vprašanja v zvezi s finančnimi rezultati takšne proizvodnje, o možnostih za sklenitev kooperacije s tujim partnerjem in o potrebnem strojnem parku.
Če skušamo na kratko oceniti to predstvitev hidrostatičnih enot lahko rečemo, da je bila zelo dobro pripravljena in kvalitetno izvedena. Vsem, ki smo poslušali to predstavitev je bilo jasno, da gre za izjemno zahtevno proizvodnjo, ki pomeni resnično prestrukturiranje naše proizvodnje, v smislu majhne porabe energije in materiala, zato pa bo potrebno veliko znanja in strokovnosti. Za takšno proizvodnjo bo v železarni potrebna sprememba filozofije proizvodnje, kjer naj bi bila osnova absolutna kvaliteta proizvodnje tako pri vlivanju kot tudi obdelavi posameznih sklopov teh enot, kjer je potrebna izjemna natančnost.
Skica enega izmed tipov hidrostatičnih enot
OhifiJe Gred Cilinder Bat
Razvodna ploSča Pokrov ležajev Pokrov s sesalnim in tlačnim ppikij.
Aksialna batna enota z nagibnim bobnom in fiksno iztisnino
V Železarni Štore naj bi investicijo za izdelavo hidrostatičnih enot izvedli v treh letih s pomočjo tujega partnerja. Za investicijo v proizvodnjo hidrostatičnih enot bomo potrebovali 9 milijard din, ki naj bi jih vložili v treh letih. Sredstva za to investicijo pričakujemo predvsem iz strani elektrogospodarstva kot povrnitev za MW, ki smo jih v energetski sistem vrnili z ustavitvijo plavža in tujega kredita. Po končani investiciji naj bi izdelovali 3.300 hidrostatičnih enot, v naslednjih dveh letih pa naj bi se proizvodnja dvignila na 5.000 hidrostatičnih enot. Ta proizvodnja naj bi potekala v aneksu mehanske obdelave, predvideno pa je da naj bi v tej proizvodnji delalo 98 delavcev.
Problematika cen v črni metalurgiji v odvisnosti od predelave kovin in proizvodnje strojev in naprav
Ob novembrski odpravi cenovnih disparitet ZlS-a, so se pojavljali različni komentarji. Predvsem v dejavnostih kovinskopredelovalne industrije so bila razmišljanja, da so postavljeni v podrejeni položaj glede na črno metalurgijo, ter da so vstopne cene sedaj previsoke. Za realno ocenitev problematike smo pripravili krajšo analizo za obdobje 1986 oz. 1987 (v prvih desetih mesecih), tako, da dobimo celovitejši vpogled v problematiko, kije žal taka, da smo železarji v zadnjih dveh letih realno, predvsem zaradi zunanjih razmer, na katere nimamo vpliva, zaostali za večino ostalega gospodarstva SRS.
Iz primerjave cenovnih indikatorjev za leti 1986 in 1987 (1-9) dejavnosti proizvodnje železa in jekla v SRS z dejavnostmi predelave kovin in proizvodnjo strojev in naprav je razvidno:
Hli raven dohodka glede na gospodarstvo SRS je najnižja v ČM ggSTv primerjavi z letom 1986 je v prvih devetih mesecih leta 1987 poslabšanje ravni dohodka v
a)	proizvodnji jekla 20,8 indeksne točke
b)	predelavi kovin 4,6 indeksne točke
c)	proizvodnji strojev in naprav 10,6 indeksne točke
- raven bruto akumulativnosti je delež najnižja v ČM
a)	bruto akumalitvnost v ČM v 1987 je 32,4
b)	bruto akumulativnost v predelavi kovin v letu 1987 je 110,2
c)	bruto akumulativnost v proizvodnji strojev in naprav v letu 1987 je 77,8
CENOVNI INDIKATORJI
Dejavnosti			dohodka	Ravni čisti OD	bruto akumul.
010710	GOSPOD.	1986	76,7	107,4	71,6
Proizvodnja železa in jekla	SRS= 100	*1987	55,9	98,7	32,4
011300	GOSPOD.	1986	114,3	98,9	127,0
Predelava kovin	SRS= 100	1987	109,7	96,3	110,2
011410	GOSPOD.	1986	107,6	103,0	135,5
Proizvodnja strojev in naprav	SRS= 100	1987	97,0	97,0	77,8
VIR- Bilten EDP, december 1987 *1987 = 1-9 mesecev
Če nadalje pogledamo problematiko cen v ČM v primerjavi z omenjenima dejavnostima vidimo, da so cene proizvodov ČM že v letu 1986 zaostajale za rastjo cen ind. proizvodov za 20,6 %. Poprečna mesečna stopnja rasti cen nap ram ind. proizvodov je bila nižja za 8,1 %. Disparitete cen v škodo ČM so se nadaljevale tudi v letu 1987 in niso bile odpravljene do novembra 1987. Tako je rast cen ind. proizvodov v obdobju I-X/87 znašala 104,2 % rast cen ČM (vključno 12,5 %) pa samo 64,4 % oz. je bila nižja za 39,7 %.
Rast cen ČM je bila nižja v primerjavi z
E proizvodnja nafte in plina	za 40,7	%
§| naftnih derivatov	za 61,7	%
-	elektroenergijo	za 20,3	%
-	kovinsko predelavo	za 47,6	%
-	strojegradnjo	za 56,2	%
Zaostajanje rasti cen proizvodov ČM v primerjavi s cenami ind. proizvodov je v kumulativi od decembra 1985 do konca oktobra 1987 znašalo kar 102 %.
Grafična primerjava rasti cen ŽŠ, z rastjo cen na drobno oz. rastjo cen v predelovalni industriji, nam nazorno kaže, da so cene ŽŠ do odprave cenovnih nesorazmerij nenormalno zaostajale za porastjo ostalih cen. (Glej grafikon na strani 3)
Zaključek
Iz vsega napisanega je jasno razvidno, da so očitki predelovalne industrije na račun ČM popolnoma neupravičeni, saj je iz dohodka, ravni bruto akumulativnosti kakor iz tabelarnega izpisa vidno, daje ČM v preteklem obdobju bila v podrejenem položaju v primerjavi z predelovalno industrijo.
*
28o
27o
26o
25o
24o
230
22o
21o
2oo
19o
18o
17o
16o
15o
14o
13o
12o
llo
loo
£	PRIMESJAVA RASTI CEH PROIZVODOV ŽELEZAKRE ŠTORE 8 CENAMI HA DHOBHO
IN 3 CENAMI KOVINSKO PREDELOVALNE INDPSTBIJE V SRS (Vir: Zavod ta statistiko)
Legenda:
------ proizvodi Železarne Štore
------ cene na drobno v SHS
------ cene kovinsko predelovalne industrije v SHS
o ,r..................................................................................................
1.1.	1.2.	1.3.	1.4.	1.5.	1.6.	1.7.	1.8.	1.9. l.lo. 1.11.	1.12. 31.12	^
Aktivnosti TOZD Vzdrževanje v letu 1987 in kratek prikaz za leto 1988
PODROČJE VZDRŽEVANJA
Vse sodobnejše naprave in stroji zahtevajo tudi strokovni pristop vzdrževanja, to pa je preventivno planski sistem, ki ga gojimo in izpopolnjujemo vzdrževalci. Naš cilj je torej doseči čim večjo učinkovitost s čim manjšimi stroški.
V gospodarskem letu 1987 smo vzdrževalci izvajali aktivnosti v skladu s predvidevanji, ki smo si jih zadali v gospodarskem načrtu, in sicer na naslednjih področjih:
-	tekoče preventivno vzdrževanje smo načrtovali in izvajali z operativnimi mesečnimi programi, ki smo jih uspešno realizirali kljub temu, da smo že sprejete programe morali pogosto spreminjati zaradi sprememb proizvodnih programov;
-proizvodnjo rezervnih delov smo razširili in uspešno izdelujemo najzahtevnejše rezervne dele, tudi za obdelovalne stroje in za investicije;
-	remonte in velika popravila smo izvedli točno v dogovorjenih terminih, kar pa je zahtevalo veliko naprav, ker so se dela izvajala v podaljšanem delovnem času;
-	izdelavo tehnoloških pripomočkov izključno planiramo z mesečnimi operativnimi programi, ker le izjemoma dobimo informacije že pri izdelavi letnega plana vzdrževanja;
-	investicijsko vzdrževanje programiramo že pri izdelavi letnega plana, vendar je realizacija odvisna od finančnih zmožnosti, ker realne višine sredstev pri tolikšni inflaciji praktično ni možno planirati. Vendar ocenjujemo, da smo predviden program realizirali;
-	izredne okvare in strojelomi nam najbolj rušijo programe vzdrževanja, posebno katastrofa, ki nas je doletela v elektro-jeklarni, kjer je bila konti naprava tako poškodovana, da je bilo potrebno izvesti 100 % defektažo in popravilo. S strokovnim pristopom vseh delavcev v TOZD Vzdrževanje in tudi s pomočjo ostalih služb smo uspeli v načrtovanem roku konti napravo sanirati, tako da pri zagonu nismo imeli nikakršnih težav;
-	investicijsko dejavnost smo kljub gospodarskim težavam izvajali v več TOZD-ih, in sicer:
Kg TOZD Livarna stroj, litine: zaradi postavitve avtomatske formarske linije je bilo potrebno izvesti rekonstrukcije in predstavitve obstoječih naprav, in to: zaščita trakov v pripravi peska, izdelava in priključitev vodnega filtra, montaža in priključitev polžnih dozatoijev in bunkerjev za dodatke, izdelava elektroinstalacije za pripravo peska itd. Sodelovali smo tudi pri zagonu in šolanju delavcev za vodenje in vzdrževanje AFL.
-	TOZD Valjarna II: prestavitev elektroenergetskih instalacij in rekonstrukcija hladilnega sistema, montaža dimnika in izdelava OFU peči.
-	TOZD Livarna težke litine: izdelava centrifugalnega stroja.
-	TOZD MO: izdelava stroja za središčenje.
-	TOZD El.-jeklame: sodelovanje pri zagonu konti naprave II in odpravljanju konstrukcijskih napak.
-	TOZD Valjarna I: montaža grebenjakov predproge, mazalnega sistema in rekonstrukcija razsvetljave.
-	TOZD Vzdrževanje v bivši hali TT: rekonstrukcija ogrevanja, sanacija strehe, sodelovanje pri montaži klima naprav, demontaža strojev in opreme in rekonstrukcija elektroinstalacij.
Program dela TOZD Vzdrževanje v letu 1988
V letošnjem letu čaka vzdrževalce poleg rednega programa vzdrževanja, ki je vsako leto obsežnejši, ker osnovna sredstva starijo in je potrebno za obnovo in vzdrževanje vložiti vedno več dela, znanja in sredstev, še izvajanje dela na področju investicij in program inženiringa.
Naj naštejemo nekaj večjih:
-	izdelava in montaža OFU peči v Valjarni II,
-	izdelava in montaža centrifugalnega stroja v Livarni,
-	dokončanje rekonstrukcij v vzdrževalni hali in prestavitev obdelovalnih strojev,
-	demontaža opreme el. plavža,
-	izvajanje izdelave el. peči po programu inženiringa,
-	dogovorjeno je, da bomo montirali novo valjarsko progo reverzi-ranega dua v Valjarni II.
Ob koncu naj omenimo še eno misel: vse sodobnejši stroji in delovne naprave zahtevajo tudi vse bolj strokovne vzdrževalce in tehnološko disciplinirane posluževalce. Vsi skupaj pa tvorijo udeležence proizvodnega procesa in če eden od teh udeležencev zataji, ni uspeha.
Ing. Leopold Škorjanc
Področje inženiringa
Inženiring industrijske opreme je projektiral, izdelal, montiral ter stavil v pogon v letu 1987 naslednjo opremo:
-	2”mrežno frekvenčni indukcijski peči z zmogljivostjo loncev po 5 t in priključno močjo 160 kW;
-	2 srednje frekvenčni peči z zmogljivostjo lonca 41 in priključno močjo 2800 kVA, ki sta trenutno največji in najmočnejši SF peči izdelani v Jugoslaviji;
-	1 srednje frekvenčna peč 2 t in 1600 kVA;
-	4 srednje frekvenčne peči po 250 kg in 200 kW.
Pri projektiranju, izdelavi in dobavi peči sodelujemo s področjem vzdrževanja naše TOZD, s Fakulteto za elektrotehniko, Inštitutom J. Štefan in IMP.
Energetska oprema
Na področju energetske opreme sta bila izdelana dva rekuperatorja (IMPOL Slovenska Bistrica in Muta). Projektirano in dobavljeno je bilo več hladilnih sistemov za indukcijske peči (Split, Novi Sad, Konjščina, Titan Kamnik).
Pri delu v letu 1988 bomo dali poudarek predvsem razvoju rekupe-ratorskega gorilnika in impulznega gorilnika ter razvoju elektromagnetnega ventila.
Pri indukcijskih pečeh pa bomo zajeli predvsem razvoj pomožnih naprav, kot npr. avtomatsko sintranje, procesorsko vodenje peči ter razvoj konstrukcije, induktorja in jarmov.
Na področju proizvodnje gorilnikov in opreme ogrevanja so bile v letu 1987 izvršene naslednje večje dobave:
. -ogrevnapeč DD 7x7 x2,4 m-kompletna izdelava peči ter gorilniš-ke, električne in memo-regulacijske opreme;
-	TGA Kidričevo |§ 2 kom. liniji za zalivanje katodnih blokov, in 1 kom. ogrevna naprava za lonce;
-	Železarna Skopje - 2 kom. napravi za ogrevanje jeklarskih loncev 1101;
-	Železarna Štore - ogrevna oprema za valjarniško peč za poizkuse;
-	DOB »Pohorje« — 1 kom. hitrozagrevna termalska peč;
iviri Veriga Lesce — 1 komplet ogrevne opreme ža vertikalno peč za termično obdelavo verig in 1 komplet ogrevne opreme za komorno peč za členke;
-	»Titan« Kamnik — 1 komplet ogrevne opreme za Pouromat, 1 komplet ogrevne opreme za predpečico in 1 komplet naprav za ogrevanje livarskih loncev (4 x 60 kg, 2 x 80 kg, 1x2 t);
Železarna Štore - ogrevanje AFL linije (sevalniki);
-	»Metalprodukt« Varaždin® 1 komplet ogrevne opreme za peč za termično obdelavo žice;
-	Cinkarna Celje - 1 komplet ogrevne opreme za Ba S;
|gg| »Titan« Kamnik - 1 komplet opreme za peč za cinkanje;
-	CER Cačak — gorilniška oprema za komorno peč;
-	Ulama Zenit — 1 komplet opreme za talilno peč Pb in 1 komplet za sušenje akum. plošč;
-	»Gradis« Maribor - 1 komplet opreme za peč za sežiganje odpadkov za ZSSR;
iaSi OD - 1 komplet opreme za peč za ogrevanje dna jeklenk;
-	»Milan Vidak« — Futog - 1 komplet kombinirano kurjenje
(plin/olje);	(Nadaljevanje na 4. strani)
Področje inženiringa
(Nadaljevanje s 3. strani)
-	Sarajevo Inštitut - 2 kompleta gorilniške opreme za zaščito pred požarom;
-	Železarna Nikšič - 10 kom. gorilnikov;
-	»Stroj« Radlje - 1 komplet opreme za talilno peč;
-	rezervni deli: »Emona« Ljubljana - peč za ožiganje trupov.
Ing. Franc Nosan
Ocena proizvodnje in prodaje v letu 1987 v SOZD SŽ
Oceno uspešnosti poslovanja lahko za preteklo leto damo šele, ko ugotovimo ustvarjeni dohodek. Ta pa bo natančneje znan šele v februarju. Na dohodek pa seveda v veliki meri vplivajo tudi naša prizadevanja v proizvodnji, prodaji, nabavi in drugih delih poslovanja. Vsaj nekatere od teh delov pa poznamo že kmalu po zaključku leta. Zato si bomo s tem kratkim pregledom ogledali rezultate poslovanja v proizvodnji in prodaji-
Zunanji vplivi na uspešnost našega poslovanja so bili leta 1987 razmeroma neugodni, zlasti zaradi hitrejše rasti surovin in energije v primerjavi s cenami naših izdelkov. Zato se v železarnah vse leto srečujemo z resnimi ekonomskimi problemi (predvsem Jesenice in Store), ki se odražajo v slabih dohodkovnih rezultatih, nizki akumulaciji ter zelo slabem finančnem položaju. Splošna gospodarska kriza, zaostajanje naših prodajnih cen za splošnim gibanjem cen industrijskih proizvodov in podobno nas je močno prizadelo.
Pa tudi s proizvodnimi rezultati ne moremo biti posebej zadovoljni. Obseg proizvodnje končnih proizvodov je v vseh DO nižji od obsega v letu 1986 in tudi od načrtovanega za leto 1987. Razloge za to ne moremo pri vseh iskati samo v spremembi asortimenta, v prehodu na višje oblike predelave, ipd. Vse preveč je še neustrezne kvalitete izdelkov, visokih odstotkov izmečka, zgrešenih šarž, nedržanja rokov izdelave itd. Posledice so previsoki stroški proizvodnje, kijih z realizacijo ne moremo pokrivati.
V	izjemno kritičnem položaju so predelovalne DO, ki za lanskoletnim obsegom proizvodnje zaostajajo skoraj za 10 %, za načrtovanim pa celo za 13 °/o. Položaj v prvem polletju še ni bil tako kritičen. Zaradi vse bolj težavnih pogojev na tržišču so naše predelovalne DO začele izgubljati naročila in s tem kopičiti zaloge v skladiščih. Zaradi visokih vrednosti le-teh in zapolnjenosti skladišč so začele zmanjševati obseg proizvodnje. Rezultat je zaostajanje obsega proizvodnje.
Tudi ocena zunanje realizacije za leto 1987 ni pohvalna. Vrednost iz leta 1986 smo povečali le za 80 % (železarne za 79 %). Resje, daje na tako nizko povečanje vplivalo predvsem nesorazmerno nizko povečanje naših prodajnih cen in v manjši meri tudi razmeroma visok izvoz, vendar je del razlogov v naši nizki proizvodnji.
Pohvalimo pa se lahko z izvoznimi rezultati preteklega leta. Tako količinski kot vrednostni obseg leto 1986 precej presegata. Količinsko smo izvozili 168.438 ton izdelkov (od tega 87 % na konvertibilne trge) in leto 1986 presegli za 28 %.
Vrednostno je izvoz s 102 mio $ za 16 °/o višji kot v letu 1986 (na konvertibilne trge za 22 %). Žal pa primerjava doseženih poprečnih izvoznih cen kaže znižanje le-teh za približno 10 % (iz 660 $ za tono znižanje na 600 $), kar je posledica dejstva, da sta najbolj povečali izvoz Železarna Jesenice in Železarna Štore, ki dosegata najnižjo izvozno prodajno ceno zaradi narave svojih izdelkov. Za planom in tudi lanskimi dosežki je najbolj zaostala Železarna Ravne, medtem ko so predelovalne DO zadržale ali povečale izvoz.
V	Železarni Jesenice je bilo nedoseganje proizvodnje povzročeno tudi z uvajanjem proizvodnje v novi Jeklarni, deloma pa je posledica proizvodnje nekaj zahtevnejše strukture izdelkov. V Železarni Štore je na proizvodnjo vplivala tudi nesreča v jeklarni, v Železarni Ravne in še v večji meri pri predelovalnih DO pa pomanjkanje naročil in s tem povezano večje prilagajanje trgu. Za vse DO pa velja, da bo treba izdelati podrobne analize vplivov, ki so vplivali na v primerjavi z letom 1986 in planom 1987 slabše proizvodne rezultate.
Usmeritve na področju zunanjetrgovinskega poslovanja slovenskih železarn v letu 1988
Slovenske železarne so v zadnjih nekaj letih dosegle bistvene premike na področju zunanjetrgovinskega poslovanja. Ta ugotovitev se v prvi vrsti nanaša na povečan obseg izvoza, zagotavljanje oskrbe z uvoznimi surovinami in repromateriali ter v večjem obvladovanju materialnih in denarnih tokov v mednarodni menjavi. V lanskem letu so te spremembe še posebej velike, saj so Slovenske železarne kot poslovni sistem prvič ustvarile v blagovni menjavi s konvertibilnim področjem pozitivno razliko, s pospeševanjem menjave preko višjih oblik gospodarskega sodelovanja pa postavile solidne temelje za tržno, proizvodno in razvojno sodelovanje s partnerji v drugih državah. Glede na obseg mednarodne menjave pa so ustvarjeni temelji za organiziran prodor in večjo prisotnost na tujih trgih in formiranje poslovnih usmeritev, ki bodo omogočile večjo proizvodno in tržno specializacijo in predvsem povečale učinke mednarodne menjave.
Delovne organizacije iz sestava Slovenskih železarn so s svojimi proizvodi zastopane na praktično vseh pomembnejših svetovnih tržiščih. Dolgoročni poslovno-tržni kanali so vzpostavljeni s firmami v ZR Nemčiji, Italiji, Avstriji, ZDA, v specifični obliki pa tudi z Bolgarijo, Poljsko in ČSSR. Obstoječe dejansko stanje, predvsem pa izražena zahteva po večji poslovni učinkovitosti zunanjetrgovinskega poslovanja, ob njegovem bistveno povečanem obsegu, je privedla do razmišljanj o organizirani sistematični graditvi zunanjetrgovinskega sistema Slovenskih železarn. Pri primerjavi z drugimi podobnimi poslovnimi sistemi tako doma kot v tujini, smo ugotovili, da smo v bistvu z realizacijo takšnih načrtov že v zamudi, da pa smo na vsak način že dosegli stanje, ko je tako po razvojnem, poslovnem in tržnem kriteriju, predvsem pa po realiziranem obsegu zunanjetrgovinskega poslovanja, sprememba utečenega načina in organizacije dela nujna.
Formiranje usmeritev na področju zunanjetrgovinskega poslovanja Slovenskih železarn v tem letu opredeljujejo naslednje dolgoročne zahteve in smernice:
Slovenske železarne bodo s svojimi proizvodnimi usmeritvami, tekočo in razvojno politiko, predvsem pa z intenzivnim marketinškim pristopom dolgoročno in trajno dosegale pozitivno bilanco ZT menjave tako, da bodo z lastnim izvozom blaga in storitev, proizvodnimi in poslovnimi povezavami zagotavljale nemoteno oskrbo surovin in repromate-rialov iz uvoza, potrebnih za lastno proizvodnjo; v pretežni meri pa na ta način ustvarjale tudi osnovo za zamenjavo in širitev proizvodnih zmogljivosti iz uvoza,
-	z vključenostjo v mednarodne tržne in proizvodne tokove bomo sledili tehnološkim in razvojnim zahtevam v proizvodnji in predelavi jekla in jeklenih izdelkov in na ta način vzdrževali pozitivne primerjalne prednosti v odnosu na domačo konkurenco
Big- z večanjem produktivnosti, izboljšanjem kvalitete izdelkov in dela se bomo v dohodkovnem smislu skušali približati razviti konkurenci, dohodkovno materialnost pa bomo iskali tudi v večjih tržnih možnostih menjave proizvodov v proizvodnih kooperacijskih povezavah
-	blagovne in denarne tokove v zunanji trgovini bomo obvladovali preko zunanjetrgovinskega sistema lastnih oziroma mešanih podjetij v tujini, lastnih oziroma skupnih predstavništev v tujini in intenzivnejšem sodelovanju z obstoječo mrežo zunanjetrgovinskih organizacij
-	z intenzivnim izobraževanjem in usposabljanjem, selekcijo in motiviranjem za delo bomo skrbeli za takšen strokovni nivo delavcev v zunanji trgovini, ki bo zagotavljal ustrezno usposobljenost in omogočal realizacijo zastavljenih ciljev
¡Sfi- z vključevanjem lastnih tokov v delo v tujini bomo zagotavljali pretok znanj, poslovnih navad, predvsem pa neposredno povezavo z matičnimi organizacijami doma.
Izhajajoč iz naštetih dolgoročnih usmeritev in zahtev bomo v letu 1988 uresničili naslednje naloge:
1.	- z organiziranjem proizvodnje in poslovanja, aktivnim tržnim pristopom bomo realizirali izvozne načrte kot so opredeljeni v poslovnih načrtih DO in SOZD
2.	- blagovne tokove bomo usmerjali preko tistih kanalov, ki bodo zagotavljali bilanciranje zunanjetrgovinske menjave in doseganje dodatnih učinkov z vključevanjem uvoza jekla in jeklenih izdelkov v kompleksno oskrbo domačega tržišča
3.	- celotno zunanjetrgovinsko poslovanje bomo organizirali in vodili tako, da bo v njem nastopal celoten poslovni sistem Slovenskih železarn in s tem povečevali poslovne možnosti ne glede na konkretnega izvajalca ali nosilca poslov. V tem smislu bomo organizacijsko in poslovno opredelili tudi mesto in vlogo komercialne službe na nivoju SOZD
(Nadaljevanje s 4. strani)
4.	- v letošnjem letu bomo v pomembni meri realizirali izgradnjo lastne zunanjetrgovinske mreže in sicer:
Igli ustanovili bomo mešano trgovinsko podjetje v ZR Nemčiji kot trgovinski, poslovni in informacijski center (aktivnosti so v fazi priprave projekta in izvedbe finalnih postopkov)
¡i§|| ustanovili bomo mešano proizvodno-trgovinsko podjetje v Italiji kot proizvodni in razvojni center pri osvajanju novih proizvodov in tehnologij, ter trgovinsko mesto na pomembnem tržišču za proizvode črne metalurgije (aktivnosti so v fazi priprave osnutka in definiranja obsega in vsebine poslovanja)
;|Hp- nadaljevali s postopkom priprave na ustanovitev mešanega podjetja v ZDA, predvsem kot marketinškega centra za plasma izdelkov višje stopnje predelave, strojev in naprav (aktivnosti so v fazi preverjanja izbire partnerja in opredelitve vsebine in ciljev poslovanja podjetja)
- intenzivirali bomo aktivnosti lastnega predstavništva v Moskvi -ZSSR, predvsem v smislu iskanja poslovnotržnih povezav s podjetji v Sovjetski zvezi in prodora izdelkov višje stopnje predelave na to tržišče ob hkratnem zagotavljanju surovin in repromateriala iz tega tržišča sur definirali in intenzivirali bomo poslovne zahteve do trgovinskih delovnih organizacij, ki nas zastopajo na posameznih drugih tržiščih
5.	- v poslovnem smislu bomo optimizirali učinke dolgoročnih povezav tako z zahodnimi kot tudi vzhodnoevropskimi deželami
6.	- z aktivno prisotnostjo finančne funkcije v izvajanju mednarodnega poslovanja, bomo povečevali učinke zunanjetrgovinske menjave tako v smislu solidnega izpolnjevanja obveznosti, kot tudi povečevanja blagovnih tokov. V tej smeri bomo proučili ustreznost obstoječe organiziranosti in povezave finančnih in komercialnih služb.
7.	- razvili in vzpostavili bomo informacijski sistem, ki bo omogočil krmiljenje in kontrolo blagovnih tokov, predvsem v višjih oblikah zunanjetrgovinskega poslovanja
8.	- organizirali in udeleževali se bomo izobraževanja in izpopolnjevanja tako doma kot v tujini in vodili tako kadrovsko politiko, ki bo omogočala strokovno izvedbo aktivnosti tako doma kot v tujini
Za izvedbo in koordinacijo usmeritev sta odgovorna komercialni in poslovodni odbor skupaj s poslovodnimi in strokovnimi delavci v delovnih organizacijah v skladu z uveljavljenim pravilnikom o skupnem opravljanju ZT dejavnosti v SOZD Slovenske železarne.
Navedene usmeritve v zunanjetrgovinskem poslovanju Slovenskih železarn so bile oblikovane na Dnevih mednarodnega poslovanja Slovenskih železarn, 21. in 22. decembra 1987 na Brdu pri Kranju, na podlagi analize doseženih rezultatov, načrtov in ocene poslovnih možnosti v letu 1988.	(Povzeto po gradivu za DS SOZD SŽ)
Pričetek pozitivnega poslovanja v Livarni II
(Nadaljevanje s 1. strani)
Direktor temeljne organizacije Strohmaier Mirko, dipl. ing. je dejal: »Že oktobra lanskega leta je v naši tozd začela avtomatska formarska linija delati s polno zmogljivostjo. Delovala je brez zastojev, vendar pa od tega še ni bilo ustreznih ekonomskih efektov, ker so se pojavljali določeni problemi glede stroškov in kvalitete. Novembra seje trend dobre proizvodnje na avtomatski formarski liniji nadaljeval in v livarni je bila dosežena rekordna proizvodnja v višini 856 ton. Takšna visoka proizvodnja je pomenila rekorden prihodek v višini 990 milijonov, od tega je bilo za 860 milijonov din eksterne realizacije. V primerjavi z julijem, avgustom in septembrom se je mesečna realizacija praktično podvojila. V decembru je bila sicer količinska proizvodnja nekoliko nižja predvsem zaradi asortimana za to pa pričakujemo v tem mesecu realizacijo, ki bo višja od ene milijarde din.
Količinsko gledano proizvodnja še ni na nivoju kot je to predvideval investicijski program, vendar je pri tem potrebno poudariti, da na"lej liniji izdelujemo samo 3 % sive litine medtem, ko je v investicijskem načrtu ta delež znašal 25 %. Zato se to pozna na tonaži v negativnem smislu med tem, ko bi morali pri dohodku iz tega izhajati pozitivni učinki. Tržne razmere so namreč takšne, daje dovolj proizvajalcev sive litine, medtem, ko po nodularni litini obstaja veliko povpraševanje.
Pozitivni premik, ki smo ga v lanskem letu dosegli je tudi v tem da je izmeček prvič padel pod 11 %. Zadnje tri mesece pa je bil izmeček celo nižji od 9 %. Naš cilj je, da se približamo izmečku, ki bi bil nižji od 5 % kar predstavlja zahodnoevropski nivo v tej proizvodnji, kar pa je še vedno precej iznad izmečka, ki ga dosegajo Japonci, ki znaša manj kot 1 %.
Glede izplenovna avtomatski formarski liniji je še precej rezerve ker ta tehnologija predstavlja za nas precejšno novost. V naglici osvajanja te tehnologije smo delali z določeno sigurnostjo, tako smo izplenom posvečali premajhno pozornost. Z našimi izkušnjami ter s strokovnim livarskim delom pričakujemo na tem področju velike premike.
V livarni imamo tudi obrat hidravlične litine, ki je bil izgrajen z velikimi ambicijami vendar ne daje pričakovanih efektov, predvsem zaradi izredne zahtevnosti proizvodnega programa. Tu še nismo dosegli želeno stopnjo kvalitete, saj gre za izredno kompliciran proizvodni program za
potrebe industrije hidravlike, kjer je obdelava preizkušenje in potem eksploatacija teh proizvodov zelo zahtevna. Osvajanje proizvodnje v tem obratu počasi napreduje, ker nimamo vseh kadrovskih in tehnoloških možnosti za tako zahtevno proizvodnjo. Zavedamo se, da bomo morali vložiti veliko energije v ta obrat, kjer obstajajo izredne tržne možnosti.
Glede ročnega formanja lahko rečemo, da se bo do konca leta razširilo v prostor, kjer so sedaj še dve stari liniji, od katerih linija F 30 trenutno v nočni izmeni še dela. Ob tem je treba poudariti, da pri nas ne gre za klasično formanje ampak gre za uporabo samostrjajočih mešanic. Ta tehnologija se v svetu na veliko uporablja za malo serijske odlitke, ki morajo imeti ustrezno zahtevnost in ceno. Ugotavljamo, 'daje za to proizvodnjo naročil več kot jih lahko uresničimo.
V livarni strojne litine ugotavljamo, da če bomo uspeli kvalitetno in v rokih proizvajati, potem se nam kažejo izredne tržne možnosti kjer se bomo tudi lažje pogovarjali za ceno naših proizvodov in na ta način bomo lahko dosegali tudi boljše poslovne rezultate.
Jugoslavija je velik proizvajalec izdelkov iz sive litine. Proizvodnja znaša okoli 600.000 ton letno. Od tega proizvedemo samo 5 % nodularne litine. V svetu je ta procent nodularne litine med 50 in 60 %. Poleg nas to litino proizvajajo v Jugoslaviji še TOM Beograd in Ida Kikinda. Ostali proizvajalci to litino šele osvajajo. To je dovolj zgovoren pokazatelj za velike možnosti, ki jih imamo pri plasmaju nodularne litine na domačem trgu.
Tržna situacija za naše izdelke je v tem trenutku zelo ugodna, na domačem trgu so naši največji kupci vse večje firme predelovalne industrije. Pri nih se pojavlja problem plačevanja naših izdelkov, na drugi strani pa kljub vsemu te firme zagotavljajo stalni odjem naše proizvodnje. Kar
Strohmaier Mirko	Judež Ivan
se izvoza tiče se tudi na tem področju kažejo velike možnosti. Trenutno obdelujemo vrsto ponudb za izvoz na konvertibilni trg, kamor se moramo plasirati zaradi vračila tujega kredita, ki je bil angažiran pri gradnji AFL. Glede cen na tujih tržiščih te ne ostopajo bistveno od domačih, v nekaterih primerih so celo višje. V vsakem primeru je izvoz za nas dohodkovno zanimiv. Pri tem pa se vsekakor zavedamo, da moramo predvsem posvetiti pozornost kvaliteti držanju rokov in doseganja čimmanjšega izmečka.
V	novembru je bil povsem realno dosežen ostanek čistega dohodka v višini 13 milijonov dinarjev in to smatramo za uspeh. Zavedamo se, da smo v tehnično in tehnološkem smislu avtomatsko formar-sko linijo osvojili, sedaj pa je pred nami kvalitetni del osvajanja proizvodnje, kjer bomo morali z dodelavo vsake pozicije zmanjševati izmečke in večati izplen. Zdaj pride na vrsto faza, ko se bomo morali predvsem nasloniti na znanje. Poleg vseh organizacijskih ukrepov se načrtuje v TOZD tudi računalniško spremljanje tehnologije, kar bi pozitivno vplivalo na kvaliteto proizvodnje.
Smatramo, da avtomatska formarska linija, sicer bistveni del konstrukcije livarne, ki naj bi popeljal to livarno v ekonomsko pozitivno poslovanje, da pa bi ta linija morala pomeniti zagon tudi za nadaljnji razvoj livarstva v Štorah. S tem je mišljeno, da bi postopoma rekonstruirali tudi ostale spremljajoče naprave tako da bi v srednjeročnem obdobju v popolnosti izkoristili možnosti, ki jih daje nova naprava. Linija bi v dvoizmenskem delu lahko letno izdelala 17 do 18 tisoč ton ulitkov. Vendar je za to potrebno rekonstruirati pripravo peska, talilnico in čistilnico.
IVAN JUDEŽ skrbnik osnovnih sredstev, objekta in drobnega materiala:
V	Železarni sem se zaposlil 1954 leta in sem delal kot livar v livarni
I.	Ob odprtju livarne II sem se zaposlil v tem obratu in sicer pri ročnem formanju. Livar je včasih dobil model in sam postavil livni sistem, to je delal tako, daje bilo čimbolj racionalno. Danes ta dela opravlja tehnološka priprava dela, ki pripravi vse pripomočke za izdelavo forme. Dostikrat se pokaže, daje livni in napajalni sistem zgrešeno postavljen in pride do slabšega ulitka. Livar na to nima vpliva, kar seveda ni dobro. Pri pripravi livnega sistema bi moralo biti več sodelovanja. Narobe je, daje potem od kvalitete odlitka odvisen samo livar. Ne razumem, daje priprava dela, ki dela izključno samo za naš tozd pri delu svojih osebnih dohodkov par-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Pričetek pozitivnega poslovanja v Livarni II
(Nadaljevanje s 5. strani)
ticipira pri našem tozdu samo 60 %, ostalo pa na skupen rezultat Železarne. To ni prav, saj smo popolnoma odvisni od naše priprave. V našem tozdu vidim največje rezerve v zmanjšanem odpadku in povečanem iz-plenu, to pomeni da bomo za 10.000 ton ulitkov porabili samo 15 do 16 tisoč ton taline ali drugače povedano iz 100 kg taline naj bi dobili 75 kg ulitkov. Pri vseh ulitkih seveda to ni možno, vendar v povprečju naj bi ta rezultat skušali doseči. Potem bi lahko govorili o večji rentabilnosti in ekonomičnosti naše proizvodnje. Tudi pri izmečku moramo stremeti za tem, da ga še bolj znižamo. Ob pogoju, da se bomo držali rokov, bo vse to vplivalo na to, da bomo v letošnjem letu uspešni. V okviru železarne moramo čimveč litine obdelati saj je to osnova za še večji finančni efekt, znano je, daje obdelani ulitek veliko dražji od surovega. Vključevanje na zunanje tržišče je za naš tozd nujno, saj precej uvažamo in tudi našo investicijo moramo z devizami odplačati. Mislim, da smo sposobni biti konkurenčni na svetovnem trgu in zato se moramo primerjati s tujino glede naše produktivnosti in kvalitete ter iz teh primerjav izvesti rešitve naših notranjih problemov.
IVAN KOVAČ livarna, ročno formanje: Že 28 let delam v livarstvu
Najprej sem delal v stari livarni od otvoritve livarne II leta 1968 pa sem pričel delati v tej livarni. V začetku je v tej livarni bilo težko delo saj je še marsikaj manjkalo za normalno delo. Tako smo pri ročnem forma-nju delali v zelo majhnem prostoru tako, da je bila pri delu precejšnja gneča. Hitro smo menjali programe vendar smo imeli izgubo, ker ulitki niso imeli prave cene. Izmeček je bil visok. Lahko rečem, da smo imeli vseskozi naročila vendar ni bilo ekonomskega efekta. V času, ko smo delali z izgubo smo se livarji počutili manj vredni, saj so nam vsepovsod očitali izgubo, ki smo jo imeli. Takšno stanje se nam je odražalo tudi pri osebnih dohodkih. Pred 25 leti je bil poklic livarja zelo dobro plačan na-pram drugim delavcem. Danes to ni več tako. Zato se mora sedaj ko smo začeli bolje delati spremeniti tudi odnos do ocenjevanja dela livarjev. Za naše poslovanje mislim, da bi se pri prodaji naših ulitkov morala komerciala bolj poglabljati v našo tehnologijo, saj bi morali občutno dražje prodajati bolj komplicirane ulitke pri katerih so večje možnosti za izmeček.
Z razširitvijo ročnega formanja bomo imeli boljše pogoje dela. Mislim, da bi največji efekt našega dela pri ročnem formanju dosegli, če bi livarji delali forme samo dopoldne, popoldan naj bi potekalo sestavljanje, zvečer pa naj bi potekalo ulivanje ter priprava za dopoldansko formanje. V takšni organizaciji vidim izboljšanje našega dela. Pri svojem delu si pri ročnem formanju želimo predvsem težke komade, saj je to pravo livarsko delo. Lažje komade pa je potrebno prenesti na AFL. Pri našem delu je osnova majhna serija zahtevnih ulitkov, ki jih lahko drago prodajamo. Za tekoče leto sem glede poslovanja optimist, saj se je naša proizvodnja močno dvignila, pravtako pa smo z znižanjem izmečka pod 9 % zadovoljni. Veliko pomoč pri našem delu pričakujemo od tehnološke priprave dela in ostalih služb, da bodo dale svoj delež za naše boljše poslovanje.
Študijski dnevi kadrovskih delavcev Slovenije
Letošnji študijski dnevi kadrovskih delavcev Slovenije so bili team-sko naravnani na področje kadrovske informatike. Predstavljali so konkretizacijo pobud in predlogov iz mnogih OZD in kadrovskih služb skupščin občin kakor tudi večjega števila posameznikov, ki delajo na kadrovskem področju. Deloma so nasledek razvijajoče se prakse računalniške podpore raznim kadrovskim funkcijam, deloma pa so te pobude rezultat soočanja naših razvojnih možnosti in perspektiv z zahtevami, ki se pojavljajo pred kadrovskimi delavci.
Na študijskih dneh smo se kadrovski delavci tudi pogovorili in izmenjali izkušnje ter spoznanja o snovanju, izgradnji in vzdrževanju računalniško podprtih kadrovskih informacijskih sistemov, s posebnim poudarkom na njihovi vlogi v funkciji razvoja kadrov. V ta del smo se aktivno vključile tudi vse tri slovenske železarne s temo »Računalniško podprt kadrovsko informacijski sistem v SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE«. Pri predstavitvi smo sodelovali Burnik Dušan, Gladež Eleonora, Markež Lilijana, Prislan Ivanka, Pogorelčnik Toni, Britovšek Tone, Glavan Slavica in Verbič Danica.
V triurnem programu smo podrobno predstavili naslednja področja:
-	SOZD Slovenske železarne z vidika kadrovske problematike,
-	obstoječe stanje na področju računalniško podprtih kadrovsko informacijskih sistemov v SOZD SZ,
JOŽE SKOBERNE livar, ročno formanje:
V Železarni delam že od 1961 leta ko sem končal šolo za livarja. V livarni II sem zaposlen od odprtja tega obrata in sicer vse skozi pri ročnem formanju. Vsa ta leta smo se pri ročnem formanju ubadali s celo vrsto problemov predvsem so bili problem peski in ostali materiali, ki so bili večkrat nekvalitetni. Velik problem je tudi to, da v 20-litih letih nismo naredili gretja v hali za ročno formanje, tako je pozimi ob nizkih temperaturah zmrzoval pesek pa tudi mi smo lahko delali samo nekaj časa potem pa zaradi mraza nismo čutili prstov. Zato zahtevamo, da se problem ogrevanja čimprej reši saj od tega ni odvisno samo naše počutje, ampak se zaradi nizkih temperatur zelo težko dela s peski in vezivi, kar povzroča to da izdelki niso kvalitetni. Prav tako je pri našem delu na ročnem formanju večkrat problematična tudi talina, in naš izdelek se zaradi napačne strukture taline izloči kot izmeček, kljub temu da smo precej dela vložili v formanje.
Za nas livarje je v tem trenutku najbolj boleče spoznanje to, da je naš položaj tako zapostavljen. Žalostno je, da v letošnjem letu nimamo nobenega štipendista, ki bi se odločil za livarstvo, kljub temu, da smo razpisali 30 mest. To kaže na to, daje naš poklic v Štorah v izumiranju in to predvsem zaradi ne cenjenega livarskega dela. Osnova tega je v tem, da je ta poklic preslabo plačan ob dejstvu, daje to delo umazano in daje pri tem potrebna izredna natančnost, lahko bi rekli umetniška žilica. Če primerjamo osebne dohodke livarjev specialistov z nekvalificiranimi delavci v našem tozd praktično ni nobene razlike pri osebnih dohodkih. Ob tem je verjetno vsakemu jasno, da livarskega dela ne more opravljati nekvalificiran delavec. Zaradi tega tudi delovno vzdušje livarjčv v tem trenutku ni takšno kot je bilo pred 20 leti ko je bil ta poklic cenjen. Upamo, da bomo s pomočjo AFL pokazali kaj zmoremo in pričakujemo od nje kvaliteto, količino in rezultat. Naši ulitki so zelo cenjeni in če bomo delali po ustrezni tehnologiji z ustreznimi talinami, potem uspeh v našem tozd ne more izostati.
-	računalniško podprt kadrovsko informacijski sistem v Železarni Štore,
-	vzroki za pristop k oblikovanju enotnega kadrovsko informacijskega sistema v SOZD SŽ,
-	kadrovska funkcija v SŽ z vidika matematične teorije sistemov,
-	način oblikovanja računalniško podprtega informacijskega sistema,
-	predstavitev prototipa računal, podprtega informac. sistema za osebni računalnik,
-	dileme o nadaljnjem razvoju informacijskega sistema in projekt spremljanja razvoja kadrov v Železarni Ravne.
Obenem smo v računalniški delavnici ves čas trajanja posveta prikazovali kadrovsko informacijski sistem v Železarni Štore, podprojekt »Delovna zgodovina« iz Železarne Jesenice in prototip enotnega kadrovsko informacijskega sistema v SOZD SŽ.
Udeleženci posveta so pokazali precejšnje zanimanje za vse tri prikazane sisteme. O tem nas je prepričal velik obisk na predstavitvi v avditoriju kot tudi v računalniški delavnici. Iz primerjave z ostalimi delovnimi organizacijami pa smo videli, da ne zaostajamo na tem področju, ampak da smo med boljšimi.
Veliko zanimanja in pohval je bil deležen tudi naš računalniško podprt kadrovsko informacijski sistem, ki smo ga podrobno prikazali v skupni predstavitvi. Precej posameznikov se je zanimalo za možnost nakupa celotnega paketa, kakšen pa bo resničen interes, bomo še videli.
V celoti gledano je udeležba na študijskih dnevih kadrovskih delavcev Slovenije uspela, saj smo dejansko prikazali, da imamo delovne uspehe in rezultate tudi na področju kadrovske dejavnosti in razvoja računalniško podprtih informacijskih sistemov. Obenem pa je dejavnost črne metalurgije prikazana v drugi luči, kot so jo ljudje vajeni, to je v skrbi za nenehen strokovni razvoj svojih delavcev, od česar je vse bolj odvisna tudi možnost prestrukturiranja naše proizvodnje, kar postaja širši družbeni interes in nuja.
GLAVAN Slavica
Delovna usmeritev Konference sindikata za leto 1988
Osnova delovne usmeritve je vzpodbujanje k aktivnemu delovanju čim širšega kroga članov sindikata, tako preko Izvršnega odbora OO ZS TOZD/DSSS, komisiji, sindikalnih (samoupravnih) skupin in širše v SOZD SŽ in družbeno-političi skupnosti.
Mišljenja smo, da morajo biti nekatera področja dela deležna posebne pozornosti in poudarka in to predvsem
-	gospodarjenje in doseganje čim boljših poslovnih rezultatov
-	delitev OD in sistemi nagrajevanja
-	organizacije (reorganizacije) in razvoj Železarne Štore
-	socialna varnost delavcev in aktivnosti na izboljšanju osebnega in družbenega standarda
-	angažiranje na problemih tehnološke-strukturalne brezposelnosti (prestrukturiranje, prekvalifikacija, dokvalifikacija... )
izboljšanje delovnih pogojev delavcev
-	čimbolj kvalitetno, razumljivo in pravočasno informiranje delavcev (vse vrste informacij!)
-	varstvo družbene lastnine
Delovanje sindikata kot celote in njegovih organov se mora otresti formalizmov in se dejansko približati oz. spojiti s problemi, pravicami in obveznostmi delovnih ljudi.
V samem programu so našteta vsa tista področja našega delovanja, ki jih kot dobra organizacija sindikata morajo pokrivati in se v bistvu ne spreminjajo glede na predhodne in bodoče naloge.
Naše delo bo potekalo predvsem na naslednjih področjih:
1.	a/ Spodbujanje vseh oblik in načinov odločanja, ki krepijo položaj delavca samoupravljalca.
Pri tem bomo posebno pozornost posvečali zaščiti samoupravnih pravic delavcev.
b/ - Delati na večji samostojnosti in odgovornosti sindikata oz. sindikalnih organov na vseh nivojih.
-	Sodelovati v akcijah za prenovo sindikata oz. dela in nalog sindikalnih organov.
-	Povrniti in doseči zaupanje delavcev v sindikalne organe in DPO nasploh in krepiti vlogo sindikata na vseh nivojih.
Rok: stalna naloga
2.	Ocenjevali bomo delo in rezultate gospodarjenja. Na tem področju bomo spremljali predvsem:
-	akcija »zaključni računi« ob detaljni analizi gospodarskih rezultatov
-	čim boljša izkoriščenost proizvodnih kapacitet ob maksimalnem upoštevanju tehnološke in delovne discipline
ligi planiranje, doseganje planov in spremljanje poslovnih odločitev tfifr pravilna tržna usmerjenost (izvozne usmeritve)
-	kvaliteta proizvodnje s poudarkom na izboljšanje kakovosti izdelkov in storitev ob zmanjšanju izmečka, odpadkov in reklamacij
-	spremljanje stroškov in zmanjševanja le-teh na vseh nivojih (stroški, normativna poraba...)
-	posodabljanje proizvodnje, tehnologije in organizacije poslovanja ob kvalitetnem lastnem razvoju obstoječe in nove proizvodnje
-	nagrajevanje po rezultatih dela ob upoštevanju družbenih osnov in meril ter iskanja tudi drugih oblik motiviranja delavcev
-	avtomatska obdelava podatkov
-	izpostavljanje osebne odgovornosti na vseh nivojih
-	priprav GN za leto 1989
Rok: mesečno spremljanje s poudarkom na periodičnih obračunih in zaključnem računu
3.	Spremljanje in vzpodbujanje inventivne dejavnosti.
Rok: kvartalno spremljanje in po potrebi ob posameznih akcijah
4.	Kadrovska politika
a/ Spremljanje in sodelovanje pri kreiranju kvalitetne kadrovske politike v DO s poudarkom na izboljšanju kvalifikacjske strukture kadrov in omogočanju mladim in sposobnim strokovnim kadrom vključevanje v proizvodnjo in razvojno funkcijo del in nalog.
Rok: stalna naloga
b/ Spremljanje in usposabljanje kadrov v 00 ZS in samoupravnih organov ter delegacijah SIS in DPS
-	ocenjevanje sestave
-	evidentiranje za razne oblike usposabljanja
-	priprave na volitve
Rok: stalna naloga
5.	Družbeni standard delavcev. Redno je potrebno spremljati in ocenjevati vse oblike družbenega standarda in dogovarjati nadaljnjo politiko do tega področja:
Poudarek bo na:
-	celotni socialni varnosti delovnih ljudi
-	socialno zaščitni vlogi ob ocenjevanju socialnega razvoja in dosežkov socialne politike na podlagi rezultatov dela in sodelovanju pri kreiranju socialne politike
-	letovanje delavcev
-	stanovanjska problematika
iKr prehrana med delom in koriščenje brezalkoholnih pijač
-	prevozi delavcev (ureditev problemov)
-	krepitev kulturne in rekreacijske dejavnosti
-	nagradni oddihi delavcev
-	družbeni standard - organizacijska združitev vseh dejavnosti
-	dokončna rešitev problema doma na Svetini
-	ureditev dvorane Kulturnega doma v večnamenski prostor
-	ureditev bifeja na kegljišču
Rok: stalna naloga
6.	Socialno - zdravstvena problematika
-	zdravstveno varstvo delavcev
-	preventivno rekreativno zdravljenje (pravilnik!)
-	izboljševanje delovnih pogojev vseh delavcev
-	sodelovanje z Zdravstveno postajo Štore
-	ekološki problemi, varstvo okolja, humanizacija dela
-	invalidska problematika in varstvo delavcev
-	nadaljevanje akcije okrog revizije benifikacije delovne dobe
-	ostale naloge (problem alkoholizma...)
Rok: stalna naloga
7.	Nagrajevanje in delitev OD
Nadaljevanje vseh začetnih akcij v letu 1986, 1987
Rok: mesečno spremljanje realizacije
8.	Vso podporo in pomoč je potrebno nuditi delovanju samoupravnih organov.
Posebno pozornost moramo nameniti delovanju delegacij. Problemi na tem področju še vedno niso rešeni. Gre predvsem na učinek dela, aktivnost, povezavo z delegatsko bazo in samoupravnimi organi ter DPO. Krepiti je potrebno sodelovanje med DPO v delovni organizaciji in SOZD ter DPS, pa tudi sodelovanju s KS (SZDL, ZB, RK, društva...)
Rok: stalna naloga
9.	Informiranje
Posebno pomembna naloga je pravočasno in kvalitetno - razumljivo informiranje delavcev (vse vrste informacij!)
-	dograditev informacijskega sistema
-	širša uporaba terminalov (tudi DPO) in nasploh računalniško obdelanih podatkov
§111' informiranje o delu sindikalnih organov
Rok:: stalna naloga — kvartalno spremljanje rezultatov na tem področju
10.	Reševanje sporov in konfliktnih rezmer
-	ugotavljanje odgovornosti samoupravnih organov, poslovodnih in strokovnih delavcev delovne organizacije - sprožitev postopkov zaradi neučinkovitega ali prepočasnega reševanja problemov
-	spori med delavci in poročila delavcev o motnjah pri delu in odnosih
|g|§' postopki za odpravljanje konfliktov in razmer, ki bi lahko povzročile gospodarsko škodo
-	sodelovanje s sodiščem združenega dela in družbenim pravobranilcem samoupravljanja
Rok: po potrebi (sicer pa stalna naloga)
11.	Ostale naloge:
vse oblike varstva žena v Železarni Štore in širše in družbena aktivnost žena
-	varstvo družbene lastnine kot celote
-	spremljanje in obravnava sprememb Ustave, Zakona o združenem delu in drugih zakonskih predpisov
-	dopolnjevanje SSA v okviru DO z določili o vlogi in nalogah sindikata ter z ostalimi novimi zakonskimi predpisi nasploh
-	spremljanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, pravilnikov in drugih aktov
tekmovanje kovinarjev
-	sodelovanje z drugimi DO in DPO
-	akcije in srečanja kolektiva Železarne Štore in SOZD
-	reševanje sociale, zdravstvene in ostale problematike upokojencev
gll SLO in DS
druge naloge
Program bo dopolnjen s programi dela OS ZSS, KOS SOZD SŽ in sklepi letne delovne konference.
Naloge, ki so posebej zahtevne, bodo dodatno obdelane, opisani bodo predlogi postopkov reševanja z roki in osebnimi zadolžitvami.
Po potrebi bodo organizirane problemske konference, okrogle mize in podobno.
Izvršni odbor Konf. 00 ZS Železarna Štore
Volilno programska konferenca ZSMS SOZD SŽ
V dnevih 19. in 20. decembra 1987 je bila v mladinskem domu v Bohinju volilno programska konferenca ZSMS SOZD Slovenske železarne, na kateri smo mladi pregledali dosedanje delo v iztekajočem letu. Podali smo smernice za naslednje mandatno obdobje. Iz poročil predsednikov ZSMS posameznih članic SOZD-a pa smo se seznanili, kako so delali v posameznih sredinah, s katerimi problemi se srečujemo ali srečujejo pri svojem delu. V razpravi, kije sledila po poročilih, smo poskušali nekatere probleme razčistiti ali rešiti, ali pa smo jim skušali dati večjo težo. Če grem na konkretne probleme, potem mladi iz Železarne Ravne ugotavljajo: kar je bilo dogovorjenega na nekaterih sejah SOZD, se dosledno ne izvaja; sami pa premalo delajo na družbeno-političnem področju, zato bo treba v bodoče več aktivnosti posvetiti političnemu področju. Mladi Žične menijo, da imajo kot manjša delovna organizacija premalo vpliva na SOZD. Mladi iz Železarne Jesenice ugotavljajo, da preveč obveznosti do brigade Norbert Weber pade na njih in da premalo obravnavajo problematiko mladega človeka. Zaposleni iz Krope in iz Metalurškega inštituta imajo zelo malo mladih, tako da na mladinskem podorčju niso aktivni. Vsi skupaj pa ugotavljajo, da se na nivoju SOZD zbere premalo sredstev za vse akcije, ki jih mladi imamo ali organiziramo, saj so samo stroški predsednika ZSMS - SOZD Slovenske železarne znašali 100 starih milijonov, dotacija SOZD pa je znašala le 60 milijonov. Zato smo dali predlog, da bi morala biti dotacija vsaj za 300 % večja.
Na razpravi je sodeloval tudi predstavnik OUCM Jugoslavije iz železarne Smederevo in dejal, da se tudi mladi v Smederevu srečujejo s podobno problematiko. Na razpravi je bila podana kritika dosedanjemu predsedniku SOZD, ker ni pripravil poročila o dosedanjem delu, tako da je kratko poročilo podal podpredsednik. Pri sprejemanju programa za delo mladine v naslednjem mandatnem obdobju smo se dogovorili, da v bodoče svet ZSMS SOZD omogoči izvajanje dogovorjenega, treba bo takoj reagirati na probleme, delegati v svetu SOZD pa bodo bolj resno pripomogli, da ne bodo sestanki zaradi sestankov. Na volilno programski konferenci je bila podana razrešnica predsedniku, podpredsedniku in nadzornemu odboru. Za novega predsednika smo izvolili Hribernika Ivana iz Železarne Store, za podpredsednika Ažman Milico iz Verige Lesce, za delegata Združenja črne metalurgije Jugoslavije pa Matečko Josipa iz Železarne Ravne. Vse seje SOZD-a bodo v bodoče po dogovoru na sedežu SOZD-a v Ljubljani.
Po volilno programski konferenci smo imeli sejo, kateri je prisostvoval tudi predsednik SOZD Slovenske železarne tovariš Uršič, ki nam je podal nekaj misli o delu in dejavnosti in o pomenu SOZD za posamezne delovne organizacije. Kaj je SOZD? SOZD je delovna skupnost, ki je sestavljena iz 34 članov in 14 članov interne banke; delujejo na področju organizacijsko planske dejavnosti, raziskovalne skupnosti, razvojno tehnološke dejavnosti in na energetsko ekološkem področju. SOZD izoblikuje dolgoročno strategijo investicij, pri katerih sodelujeta kot podpisnika delavski svet in interna banka. Tako je bila tudi jeklarna II na Jesenicah dolgoročna usmeritev, kije stala 84 novih milijard dinarjev in bi morala naslednje leto obratovati s polno močjo in dajati 2200001 jekla. Veliko je bilo govora o deležu SOZD v jugoslovanskem prostoru, ki znaša 17 %. V proizvodnji pa prevladuje specializacija raznih profilov od pločevine, raznih drugih valjanih profilov, jekel vseh vrst, ulitkov, orodij, itd. Srečujemo se tudi z energetsko ekološkim problemom: premalo je energije, energija pa je zelo draga. Z ustavitvijo plavža v Štorah smo se rešili velikega požeruha in vrniti 10 megavatov energije elektrogospodarstvu, ki že celih 8 let ni zgradil nobene nove elektrarne, ampak vodi politiko stalnega višanja cen električne energije, tako da je že sedaj dražja kot v sosednji Avstriji. V jeseniški železarni zato že razmišljajo o uvozu električne energije, ker bo to ceneje.
Govorili smo tudi o posameznih delovnih organizacijah, se Seznanili z njihovimi rezultati poslovanja, ki so letos slabi. Seznanili smo se tudi z vzroki za prekinitev dela v tej železarni v nekaterih temeljnih organizacijah. Govorili smo tudi o naslednjem: če bi recimo primerjali železarno Jesenice z neko železarno v Italiji ali Avstriji, bi ugotovili, da se še najmanj razlikujemo v neposredni proizvodnji, medtem ko nam delata preglavice prepočasno vzdrževanje in transport.
OD so bili pred leti v slovenskih železarnah 10-14 % nad slovenskim povprečjem, zadnji dve leti se je ta odstotek zmanjšal in je na ravni republiškega povprečja. Govora pa je bilo tudi o deviznem zakonu, ki se stalno spreminja in sedaj je slučajno tak, da vsaka delovna organizacija mora pokrivati svoj uvoz z izvozom. Čeprav je bil letos izvoz večji od uvoza, devizni zakon povzroča velike težave železarnam, ker imajo nekatere asortiment namenjen domačemu trgu. Ker ni bilo nikogar od RK ZSMS, smo konferenco predčasno zaključili.
SREČANJE VETERANOV IN AKTIVNIH FUNKCIONARJEV ZSMS SOZD SŽ
Letos smo se - že tretjič zapovrstjo - zbrali nekdanji mladinski funkcionarji SOZD SŽ in pa seveda vsi tisti, ki danes krojijo usodo železarske mladine SOZD.
To pot je organizacijo srečanja prevzel KS ZSMS Železarne Štore, kateremu v tem mandatu predseduje tov. Mirt Brane.
Sobota, 7.11.1987, paše delovna povrhu. Dan je vstal turoben, malce meglen, vsemu temu pa je botroval še občutek sreče, da vendarle lahko greš v službo. Ura strašno hitro teče in naenkrat je devet, na vabilu pa je pisalo: dobimo Se ob 10. uri v Teharjah.
Malo čez deseto v Domu železarjev: precej živahno je, kljub temu da ni več kot 20 ljudi, a teh dokaj zgovornih in glasnih. Stojim pri vhodu in gledam te krasne mladince, ki se spoprijemajo s takšnimi in drugačnimi problemi, ki tarejo in pestijo mlado generacijo danes.
Kljub problemom so vendarle prišli iz Železarne Ravne, iz Jesenic, iz Žične Celje in seveda mi - domačini iz Štor. Iz Raven so se potrudili: Silvo Jaš, Boris Drobnak in Drago Vrstovšek; iz Žične sta prišla Greta in Marjan Ferk; številčnejši pa so bili Jeseničani, in sicer: Rudi Makra, Dina Čatak, Sabina Hadžisulejmanovič, Zvone Kovačič, Ivan Prošt in Tihomir Kostič. Slednji, ne le daje prišel iz Jesenic, ampak je tjakaj pripotoval naravnost iz Kragujevca, kjer sedaj živi in dela. Iz štorske železarne pa smo se trudili: Edo Lorger, Bojan Božiček, Brane Mirt, Bojan Sedlar, Dušan Krosi, Ivan Hribernik, Slava Mernik, Vojko Kocman in Lada Ščurek.
V	Domu železarjev smo po prvih pozdravih najprej pomalicali, malo počakali zamudnike, brez katerih nikakor ne gre, nato pa smo se odpravili naprej. Le nekaj nas je vedelo, kam gremo; za vse ostale pa je bilo to presenečenje. Ribiči so nam namreč ljubeznivo odstopili ribiški dom na Tratni, kjer je, k že tako krasnemu vzdušju pripomogla še zakurjena kmečka peč in prijetna glasba.
Nepogrešljivi štorski fantje so se maksimalno izkazali in pripravili dobrote z žara. Pekli so zunaj in kljub mrzlemu vremenu so kosilo želo hitro pripravili. Vsi ostali pa smo si imeli med tem časom strašno veliko za povedati. Nekateri se nismo videli že dolga leta in resnično prisrčno je bilo ponovno snidenje.
Da ni vse skupaj izzvenelo zgolj kot veselica, smo sedli in izmenjali mnenja o delu nekoč in danes.
V	razpravah, ki so bile vse dokaj konstruktive, smo lahko ugotovili, da je bila včasih klima resda povsem drugačna. Za vse tiste, ki se danes vključujejo v delo ZSMS so problemi mnogo večji zaradi vsem znane situacije. Tako ugotavlja tov. Makra Rudi in dodaja, kako večina stremi za materialnimi dobrinami. Toda jedro je zdravo. Mladina danes ve, kaj hoče.
Tov. Restovšek Drago meni, da mladinski funkcionar nosi etiketo preteklega dela, säj smo veterani ZSMS sedaj večinoma vsi funkcionarji v sindikatu, partiji, ... Če hočemo pomagati mlajšim, potem primerjajmo družbene razmere.
V	nadaljevanju razprave tov. Tihomir Kostič razmišlja, da morajo imeti vsa srečanja svoj smisel in svoj cilj. Rezultati naj se izkažejo potem skozi delo mladinske organizacije. Močno si želimo, da se takšnih srečanj udeleži tudi poslovodna struktura in tako izve, kaj mladina SOZD želi in kakšno pomoč potrebuje. Tov. Kostič meni, daje potrebno bolj razmišljati o financiranju skupnih nalog. Prav tako moramo močno posvečati pozornost zatiranju šovinizma, nacionalizma in hkrati vnesti vdelo mnogo več srca.
Še je bilo izrečenih mnogo bolj ali manj vmesnih predlogov in mnenj. Med drugim je tov. Edo Lorger zelo lepo povedal, daje sedaj čas, ko se imamo zakaj boriti. In če se boriš za pravo stvar, so vsi na tvoji strani.
Počasi smo zaključili razpravo z ugotovitvami, da nekateri problemi ZSMS ostajajo generacije dolgo, hkrati pa se pojavljajo novi in drugačni, pač družbenoekonomski situaciji primerni.
SREČANJE VETERANOV IN AKTIVNIH
FUNKCIONARJEV
(Nadaljevanje s 5. strani)
V nadvse prisrčnem vzdušju, obujanju spominov na nekdanje delo veteranov in kovanju načrtov z bodočnost sedanjih aktivistov, je popoldne zelo hitro minilo. Seveda smo še zapeli in zaplesali, hrane in kaj za popiti tudi ni zmanjkalo. Obljubili smo si, da se ob letu zagotovo spet srečamo.
Nenazadnje naj se v imenu vseh udeležencev zahvalim KS ZSMS Železarne Štore, tov. Mirtu, Hriberniku in vsem ostalim, ki so srečanje organizirali in tako lepo pripravili.
Vsem predsednikom: Mirtu Branetu iz Štor, Kobalu Milenku iz Raven, Gvozdiču Draganu iz Jesenic in Cerkovniku Janku kot predsedniku mladine SOZD SŽ, pa želim še mnogo trdne volje v nove delovne zmage - žanje in za vse člane organizacije, katero zastopajo. Lada Ščurek
Pripombe na Pravilnik o letovanju delavcev Železarne Štore - sprejet leta 1986
Koordinacijski svet ZSMS Železarna Štore ima naslednje pripombe na pravilnik o letovanju delavcev Železarne Štore, ki jih je obravnaval na
6.	in 7. redni seji:
1)	Pripomba na 6. člen:
-	letna sezona od 20. 6. do 30. 9. tekočega leta s pogojem, da se dekade v juniju in septembru štejejo kot predsezona - prej je bilo možno koristiti kapacitete le do 10. 9. tekočega leta.
2)	Pripomba na 9. člen:
f pri 4. odstavku naj bi se odstavek: »Kraj in čas zadnjega koriščenja počitniških kapacitet prijavljenca ali njegovega zakonca, če je le-ta zaposlen v DO Ž. Š.« spremenil v naslednje:
-	kraj in čas zadnjega koriščenja počitniških kapacitet nosilca letovanja zaposlenega v DO Ž. Š. in število (1-krat, 2-krat....) koriščenja kapacitet od vključno leta 1987 naprej (za izhodišče bi vzeli leto 1987, ker za nazaj verjetno ne bi bilo možno dobiti evidence, kateri zaposleni so letovali in kolikokrat so koristili kapacitete letovanja v Ž. Š. Od tega leta dalje bi se morala potem voditi evidenca koriščenja kapacitet letovanja preko računalnikov v strokovni službi (kadrovski).
3)	Pripomba na 10. člen:
-	črta se tretji stavek in se uvede novi stavek: »vsak zaposlen v DO je lahko nosilec letovanja« (to pa iz razloga, da se lahko eno leto prijavi mož, drugo leto pa žena, če sta zakonca zaposlena v Ž. Š., ker bi se pri 13. členu - 2. točka - za zaposlenega zakonca v DO Ž. Š. ukinilo 10 točk, in da s tem ne bi bila prikrajšana pri letovanju).
4)	Pripomba na 13. člen:
-v celoti se črta 1,- točka 13. člena in se uvede novi kriterij koriščenja kapacitet letovanja v Ž. Š.; postavi se vprašanje:-kolikokrat je nosilec letovanja letoval v kapacitetah Ž. Š. od vključno leta 1987 dalje: (odgovori se bodo glasili: enkrat, dvakrat, ... desetkrat...).
Nosilci, ki so letovali manjkrat, imajo prednost, ne glede na točke, ki jih dosegajo po točkovnem sistemu v točkah 2, 3, 4 in 5 v 13. členu. Če pa sta nosilca koristila enako število kapacitet, odločajo točke po točkov-
Orodjarna MO
nem sistemu po točkah 2,3,4 in 5 in ima prednost tisti, ki zbere večje število točk. Pod 2. točko 13. člena se v celoti ukine drugi odstavek - za zaposlenega zakonca v DO Ž. Š. 10 točk - to pa iz naslednjega razloga, ker je vsak zaposlen lahko nosilec letovanja v Ž. Š. Po tem kriteriju bi se koriščenje kapacitet v Ž. Š. izbiralo po dveh skupinah:
—	prvič: po številu koriščenja kapacitet v Ž. Š. (1 x, 2 x,...) - drugič: po točkah, ki jih doseže po točkah 2, 3,4 in 5 pri 13. členu (15, 20, 30 ...).
Merodajna oz. odločilna bi bila prva skupina. Druga skupina pa bi se upoštevala, če se;po prvi skupini ne bi dalo razvrstiti. Prednost ima vedno tisti, kije koristil manjkrat kapacitete v Ž. Š. Po tem sistemu imajo vsi zaposleni enake možnosti koriščenja letovanja v Ž. Š., tako starejši kot mlajši delavci in bi se lahko v 7,6 letih razvrstili vsi delavci Ž. Š. ob trenutnih kapacitetah v letu 1988 (470 nosilcev letovanja), ob predpostavki, da vsi zaposleni letujejo; ker pa do 30 % zaposlenih sploh ne koristi letovanja, še mnogo prej (v 4 oz. 5 letih).
V prvih treh letih uveljavljanja tega pravilnika bi sicer imeli prednost zaposleni z več delovne dobe in večjim številom družinskih članov, čez 4,5,6. .. let pa bi že imeli možnost koriščenja letovanja mlajši delavci oz. tisti, ki so manjkrat letovali v Ž. Š. in bi v doglednem času lahko vsi zaposleni koristili kapacitete Ž. Š. S tem bi bilo onemogočeno, da bi nekateri letovali vsako leto, kot je bilo to mogoče dosedaj po starem pravilniku. Ta, novejši pravilnik je bolj demokratičen do vseh zaposlenih pri koriščenju kapacitet v Ž. Štore.
5)	Pripombo imamo tudi na 19. člen glede cene letovanja: - prvemu odstavku se naj doda sledeče: »... in naj znaša 50 % realne ekonomske cene letovanja za leto letovanja za zaposlene v Ž. Š.«
6)	Pri 20. členu se doda prvemu odstavku:
—	»... in naj znaša 50 % realne ekonomske cene letovanja za leto letovanja«.
Naslednje utemeljujemo s tem, da ne bo večnega kreganja okrog cene letovanja in bi naj 50 % stroškov pokrili letujoči, 50 % pa bi se krilo iz sklada skupne porabe.
Pravtako bi morali neizkoriščene kapacitete v letujočem letu dati na razpolago tujim delavcem, ki niso zaposleni v Ž. Š. in objaviti v občilih (časopisu), seveda ob predpostavki, da tuji delavci plačajo 100 % realno ekonomsko ceno.	Koordinacijski svet
ZSMS Železarne Štore
Grenak spomin na novoletne praznike
Bilo je lepo, toplo sobotno jutro 2. januarja 1988. Zbirališče lovcev je bilo pri lovskem bivaku na Boču; to je res lepa Boška ravnina, ki se razprostira od Galk severno od Dreveniške gore in južno od Boča. Na tej lepi livadi stoji spomenik padlim borcem Boča, brunarica, Planinski dom, predvojaški poligon s kuhinjo, lepa mala cerkev svete Marjete, proti Gal-kam pa prav prijetna lovska brunarica, ob njej šupa za krmo, plesni oder in dve veliki hrastovi mizi pod borovcem. Tu imamo tudi krmno njivo, posejano s koruzo, krompirjem in ohrovtom. V gozdu okrog te livade imamo krmišča za divje prašiče, muflone in srnjad, imamo tudi nekaj lovskih visokih prež in pod Galkami avtomatsko krmilnico za koruzo.
S sosednjimi lovskimi družinami Poljčanami, Rogaško Slatino in Makolami imamo naseljene muflone na celotnem predelu Boča. Tu sem blizu meje z Rogaško Slatino omenjenega dne bil na lovu na stojišču, kjer je dobro viden prehod divjih prašičev. Pogon smo imeli od dveh strani, enega od Lovnika v Galke, drugega pa od Planinskega doma in južno okoli Dreveniške gore. Namestil sem se na vzhodni del Dreveniške gore ob jasi, porasli z visoko suho travo in grmičevjem, sedel sem na trinožec ob grmu in napeto prisluškoval šumu rahlega vetra, ki se je poigraval s suhim listjem. Po polurnem čakanju sem zaslišal močnejši šum; mislil sem, da imam v bližini trop muflonov. A naenkrat zagledam iz goščave v gozdu divje svinje v vrsti, spredaj je bila verjetno svinja težka okrog 100 kg, za-
njo pa v vrsti 7 ali 8 lanščakov. Pripravil sem lovsko karabinko na strel. Vodeča svinja je šla mimo mene le en meter in pol stran. V daljnogledu na puški se mi je samo zabliskalo in skozenj nisem videl ničesar več, ker je bilo vse preblizu. Vstal sem, skočil za grm in začel streljati po bežečih prašičih. Gledal pa sem skozi odprtino, ki jo imam na nastavku daljnogleda; zopet sem imel premajhno obzorje. Dva prašiča sem le nekako ujel na muho, izstrelil sem kakšnih 5 nabojev na prašiče; pri enem sem videl, kako je skočil v zrak, nato pa nadaljeval pot za drugimi. Ko so vsi odšli, sem zopet zaslišal šum za hrbtom in se obrnil s pripravljeno puško. Zdaj sem točno vedel, kje mi bo prašič prečkal staro cesto in sem ga pričakal s križem. V daljnogledu na cesti je malo obstal, naravnal sem križec na prvo plečko, »naštehal« puško in pritisnil na petelina, puška pa je naredila samo klik. Odprl sem jo in ugotovil, da v puški ni bilo več nabojev. Potem sem poiskal po tleh prazne »čavre« in ugotovil, da jih je šest. Nič več nisem čakal, ker v žepu, razen municije za šibemico, nisem imel nobenega naboja. Šel sem po sledi za divjimi svinjami, a o krvi ne duha ne sluha. Potrt sem se po cesti vrnil do restavracije, spil Šilce vinjaka s tonikom in odšel na zborno mesto. Tam smo ugotovili, da sta še dva gosta streljala na svinje in prav tako kot jaz nič zadela. Na tem lovu pa nismo bili sami brezvezniki, saj je gost iz Šentjurja ustrelil lisico.
To sem napisal za poduk mladim lovcem, da se ne bi spravili preblizu prašičje stečine in da se z daljnogledom na lovski karabinki ne da streljati na bežeče divje svinje.
Lovec LD Boč Stane Gorjup
Objavljamo odgovor na članek, ki je bil objavljen v 10. številki našega glasila. Ob tem se opravičujemo avtorju prejšnjega članka, ker smo v njegovem podpisu pomotoma dali en »r« preveč. Kljub- vsemu pa smatram, da je pričujoči odgovor preoster. Na dobronameren članek našega upokojenca bi v Železarni morali reagirati na ta način, da bi delovali v smeri večjega reda, ne pa užaljeno.
Urednik
Obravnavane
inovacije
Komisija za gospodarjenje TOZD Mehanska obdelava je na 8. seji dne 10. decembra 1987 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Alojza Šramlja, ing. in tov. Cirila Močnika, dipl. ing. iz TOZD Mehanska obdelava št. 1465, »PRIHRANEK STROŠKOV OGREVANJA V BIVŠI HALI TOZD TT«, se odobri enkratno posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta 7,500.000 din in faktorja ust-varitvene sposobnosti lb.
2.	Za inovacijo tov. Rajka Groska, Damjana Zapuška, dipl. ing. in Mihaela Kristana iz sektorja PKP MO št. 1403, »VPENJALNA ČELJUST Z VPENJALNIM VIJAKOM«, se odobri prvo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 29,745.837 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
3.	Za inovacijo tov. Draga Sorčana iz TOZD Mehanska obdelava in tov. Mihaela Kristana iz sektorja PKP MO št. 1100, »IZBOLJŠANJE CEN-TRIRNIH ZVEZD ZA STRUŽENJE KOKIL«, se odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 1,702,688 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
4.	Za inovacijo tov. Rajka Groska, Antona Ramšaka, Mihaela Kristana in Damjana Zapuška, dipl. ing. iz sektorja PKP MO št. 1077, »GLAVA ZA OBDELAVO LEŽIŠČA OBRABNEGA OBROČA NA PS-201, se potrdi drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 968.069 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la.
5.	Za inovacijo tov. Franca Logarja, ing. iz TOZD Mehanska obdelava ter tov. Ivana Domanjka in Rajka Groska iz sektorja PKP MO št. 630, »SPREMEMBA KOSMAČENJA KOLUTOV ZA ZSSR«, se potrdi tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 16,720.610 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
6.	Inovacijski predlog tov. Stanislava Čretnika in Stojana Stankoviča iz TOZD Vzdrževanje št. 1433, »STATISTIČNO VODENJE PORABE MAZIV (olja) ZA OBDELOVALNE STROJE«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD Jeklarna je na 18. redni seji dne 22. decembra 1987 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
L Za inovacijo tov. Cveta Fen dreta, ing. iz sektorja EOI št. 1481, »SISTEMSKI NADZORNI PROGRAMSKI PAKET ZA INTEGRACIJO UPORABNIŠKIH PROGRAMOV V RAČUNALNIŠKI SISTEM IDC DELTA 644/160 - SNJP«, se odobri enkratno posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 5,000.000 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3a.
2.	Za inovacijo tov. Emila Fendreta, dipl. ing. iz sektorja EOI št. 1475, »SISTEM PREHODNIH PODATKOVNIH STRUKTUR«, se odobri enkratno posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini
5,000.000 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
3.	Za inovacijo tov. Franca Pevca iz TOZD Vzdrževanje št. 996, »HLAJENJE ELEKTRODNIH ČELJUSTI«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 257.736 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
4.	Za inovacijo tov. Stanka Gajserja, mr. iz TOZD Vzdrževanje št. 839, »ZMANJŠANJE NAGIBA IN ZRAČNOSTI BATA 0 800 V HIDRAVLIČNEM CILINDRU ZA DVIG IN ODMIK OBOKA PEČI EOP II«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 11,399.292 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b.
5.	Inovacijski predlog tov. Milana Levca iz TOZD Vzdrževanje in tov. Romana Grahnerja, dipl. ing. iz TOZD Jeklarna št. 1448, »SPREMEMBA KONČNIH STIKAL - SITUACIJE ZA REZANJE HIDRAVLIČNIH ŠKARIJ K N. št. 1«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo.
6.	Inovacijski predlog tov. Vojka Šantlja in Romana Grabnerja, dipl. ing. iz TOZD Jeklarna št. 1468, »STIKALO ROČNEGA REZA K. N. št. 2«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo.
V MERXOVEM BIFEJU (post festum)
Da mora tajnik obvladati določene veščine, predvsem verodostojno beleženje dogodkov na seji, ali pa, če hočete, na vzdrže-valski pijanski seansi, je splošno znano in ljudje ponavadi zaupajo njegovim zapiskom. Uredniški odbor Štorskega železarja, vsi bralci in morda tudi protagonisti oz. antagonisti »fešte« med delovnim časom v bifeju na Lipi si zato nikakor ne bi upali oporekati resničnosti vaše beležke, tovariš Trajnikar (morda je kakšen »r« preveč, o čemer sklepam po stilu pisanja - asociacije iz priimka, kaj se hoče).
Vendar kljub vsemu vsa čast vam, ki niste izdali imen ljudi iz Merxovega bifeja; pa toliko dela so vam dali faloti, ko ste celo dopoldne beležili njihov »pogovor«! Tako je prav, imena je treba zamolčati in greh prenesti na širšo skupnost (kolektivna odgovornost pač), na vzdrževalce, ki vsi skupaj niso kaj prida. To vam je tako dobro uspelo, da sije vaš umetniški članek zaslužil celo okvir v časopisu. Da, to je brezdvomno najboljši članek, hit meseca.
In kaj ste morali, ubogi človek, pretrpeti, ko ste vsak dan čakali ob šestih zjutraj pred bifejem, če bodo morda le prišli, že navsezgodaj pijani vzdrževalci, ali pa imate morda hudičevo dobro intuicijo, da ste izvohali tisti črni ponedeljek, kaj se ve! Morda pa je to tudi vsakodnevna stvar, kar je še najbolj verjetno, ali ne?
In potem, ko so tega ponedeljka Albert & company skoraj nasilno vdrli v bife, kakšen trud ste morali vložiti v to, da ste prepričali natakarico Pavlo, da niste prišli z njimi, da ste le ubogi upokojenec (predpostavljam), ki bi rad kavico in nekako preživel osem ur in morda honorarno napisal še kakšno zgodbico o podivjanih vzdrževalcih, ki imajo polne žepe denarja, da spijejo ne vem koliko piv s konjakom (kot ponavadi) pa so še vedno na nogah in pri močeh ter ves čas križem nazdravljajo drug drugemu.
Dragi tovariš, pa saj to prepričavanje je bilo popolnoma odveč, kajti natakarica je morala vendar takoj opaziti, da nimate usnjene torbice polne ključev, simbola vzdrževalcev, kijih le-ti nosijo čez nedeljo domov, da popravljajo stranišča in avtomobile, ali pa s seboj po gostilnah kot razpoznavni znak, tako kot pankerji verige. O, ti neumneži, le zakaj se ne kamuflirajo (saj so vendar bili v vojski), ne pada se dajejo takoj razpoznati, da jim celo vratarji ne upajo nič reči, kadar gredo le-ti s torbo mimo njih, ko vidijo, s kom imajo opravka.
In ubogi tovariš Trajnikar, z enim ali dvema »r«! Vi ste bili prisiljeni ure in ure sedeti in poslušati pijansko krčmentiranje in nasilje Alberta, nekega bradača in druščine, njihove razprtije in zaničevanje mojstrov ter fabriške hrane, ki ni niti za svinje, kaj šele za vzdrževalce. Celo vedno več jih je bilo, tičkov, in vsi s torbami polnimi ključev. Pravi klan, ni kaj! In ubogim delovodjem, ki so čakali svoje fante v tovarni, verjetno ni preostalo drugega, kot da so tudi sami vzeli torbe (saj so tudi vzdrževalci) in odšli v kakšno drugo gostilno, vsaj do enih, ko bodo njihovi delavci prišli na délo. V tovarni jih tako nihče ne pogreša in ključev tudi ne.
Povsem vas razumem, da ste s spretnim peresom izlili svoj gnev na njih, ko ste vendar preživeli celo dopoldne v peklu, med, samimi lenuhi in pijanci, in to ob kavici ali dveh, saj pokojnine so dandanašnji zelo nizke in tudi verjamem, da so oči, ki so sedem ur naporno spremljale dogajanje, žalostno zrle za tolpo uničevalcev našega gospodarstva. Da, resje, takšni faloti so nas pripeljali v položaj, v katerem smo.
V tistem trenutku, tovariš Trajnikar (ne vem š koliko »r«), ko sem prebral vašo izredno duhovito in popolnoma resnično zgodbico, sem se dokončno odločil, da nikdar več v življenju ne hom vzel s seboj torbe s ključi, ko bom šel v gostilno med delovnim časom, da ne bi zbudil vaše pozornosti in vas s tem prisilil, da bi morali nekaj ur skupaj sedeti in opazovati moje nasilje in kritiziranje; Temveč bom vedno nosil s sabo livarsko žlico ali valjarske klešče, ker potem boste, spoštovani tovariš, honorirani novinar in esejist, že vnaprej vedeli, da bom šel samo na kavico in jadrno odvihral nazaj na delovno mesto in srečen par vaših oči bo gledal za menoj in veselo zrl v bodočnost. Vzdrževalsko torbo bom pa vrgel v koš, z vsemi ključi vred, saj je tako ali tako ne bo nihče pogrešal. Ali ne dragi tovariš, da je prav tako!
Na koncu bi se rad zahvalil še uredniškemu odboru, kije prispeval veličasten okvir, katerega si vaša zgodba vsekakor zasluži, saj kaj podobnega še ni bilo napisanega in tudi nikdar več ne bo, kajti končno se je našel nekdo, ki si je upal stopiti tem pijancem in nasilnežem s torbicami, polnimi ključev, na prste.
Še več takšnih zgodbic tovariš Trajnikar (morda manjka en »r«), toda drugič vam želim vsaj dva ali celo tri okvirje, kajti zame osebno je bilo že to pisanje kot sanje (morda sem pomotoma izpustil en »r«).	Vzdrževalec brez torbe s ključi:
Leban Branko (s samo enim »r«)
Obravnavane inovacije
(Nadaljevanje z 10. strani)
Komisija za gospodarjenje TOZD Valjarna I je na 17. seji dne 9. decembra 1987 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa:
1.	Inovacijski predlog tov. Šabana Gariboviča iz TOZD Valjarna I št. 1469, »PREDELAVA VODILNEGA ELEMENTA IN UTRDITEV VODIL ZA VALJANCE«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno nadomestilo.
2.	Inovacijski predlog tov. Šabana Gariboviča iz TOZD Valjarna I št. 1456, »VERIGA S POSEBNIMI CEPI ZA IZGRAJEVANJE SESTAVNIH ELEMENTOV OGRODJA G. P.«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno nadomestilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD Valjarna II je na 18. redni seji dne 22. decembra 1987 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Franca Kaučiča, ing. in Mirka Gajška, ing. iz TOZD Valjarna II št. 999, »NOŽ ZA SEKANJE VAUANCA NA MH KROŽNIH VODILIH«, se odobri prvo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 73,332.436 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti lb.
2.	Za inovacijo tov. Petra Kramerja iz TOZD Vzdrževanje št. 1308, »REKONSTRUKCIJA VODILA SPODNJE GREDNI GONILNE VAUČNI-CE«, se odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 361.458 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la.
3.	Inovacijski predlog tov. Alojza Kristana iz TOZD Valjarna II št. 1438, »PRIPOMOČEK ZA ADJUSTIRANJE OKROGLIH PROFILOV«, se sprejme.
Avtorju pripada pavšalno nadomestilo.
4.	Inovacijski predlog tov. Franca Godlja in Branka Preložnika iz TOZD Vzdrževanje št. 1454, »SPREMEMBA NAMESTITVE FOTOCELIC«, se sprejme.
Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD Livarna II je na 17. seji dne 10. decembra 1987 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa:
L Za inovacijo tov. Ivana Oprešnika in Alojza Korošca iz TOZD Livarna II št. 799, »SPREMEMBA ODPRAŠEVALNE NAPRAVE NA STROJU ŠT. 2 IN 3 V SM JEDRARNI«, se odobri tretje posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 2,256.120 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2. Inovacijski predlog tov. Milana Kreuha iz TOZD Livarna II št. 1463, »PRESTAVITEV IN DELNA REKONSTRUKCIJA BOKSEV ZA VLOŽEK V ODDELKU HIDRAVLIKA - TALILNICA«, seSprejme.
Avtorju pripada pavšalno nadomestilo.
Ema SLAPNIK
Kadrovske vesti
V mesecu oktobrh so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije:
Mesareč Beno, dipl. ing., strojništva - Sektor za PKP; Jazbec Boris, elektrikar - energetik - obrat el. vzdrž.; Moškotevc Roman, elektrotehnik -Senergetik - obrat el. vzdrž.; Gajšek Alojz, delavec — jeklarna; Zorič Anton, ing. strojništva iš obrat stroj, vzdrž.
Iz JLA so se vrnili:
Kregar Srečko, strugar - MO valji; Elkasevič Mirsad, kalupar — livar— livarna I; Slokan Marjan, livar in jedrar - livarna II; Mujkanovič Midhed, monter vodovodnih naprav — obrat stroj, vzdrž.; Vrhovšek Matjaž, strojni tehnik - valjarna II; Uršič Darko, delavec - valjarna II; Mešinovič Fikret, transportni delavec jf transport.
Z rednim odpovednim rokom so odšli:
Klinar Zlatko, upr. jedrar. strojev - jeklovlek; Kukovič Marjetka,
natakarica - DPG; Kruleč Srečko, predelovalec kovin -Svaljarna I.
Sporazumno z DO je odšel:
Klemenčič Miroslav — predelovalec kovin — valjarna II.
Samovoljno sta zapustila DO:
Radakovič Ilija, delavec — jeklarna in Zemljak Marjan, el. mehanik - jeklarna.
V mesecu novembru so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije:
Košeo Borislav, dipl. ing. metalurgije - RRI; Firant Štefanija, delavka—GKSG; Ovtar Anton, metal, tehnik - livarna I.; Ulemek Svetlana, dipl. ing. metalurgije - PKP; Sporiš Dragica, delavka - GKSG; Heric Martin, lesar - VTS.
Z rednim odpovednim rokom sta odšla:
Kočevar Silva, ekonomski tehnik - inženiring; Vouk Vojko, strugar® MO litina.
Samovoljno sta zapustila DO:
Antlej Branko, orodjar - valjarna II; Dolšak Snježana, jedrarka -f livarna II.
Izključen iz DO - disciplinski ukrep:
Zidar Marjan, delavec - livarna I.
Sporazumno, z DO je odšel: Doberšek Alojz, rezalec - GKSG.
V mesecu decembru so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Nova člana naše delovne organizacije:
Zatler Milica, delavka — komunala; Šket Sonja, natakarica - DPG.
Iz JLA so se vrnili:
Blatnik Franc, strugar - obr. stroj, vzdrž.; Knez Igor, strojni ključavničar - obr. str. vzdrž.; Novakovič Radenko, elektromehanik — kontrola kakovosti; Omerzel Ivan, strojni ključavničar - MO valji; Bezjak Stjepan, strojni ključavničar:? obr. str. vzdrž.; Budna Branko, strojni ključavničar - jeklarna; Javorič Zdravko, strugar - MO litina; Škornik Jurij, strugar - MO va-1 ji;' Bobek Janko, pridob. kovin -jeklarna; Klasič Štefan, lesar - Modelna mizama; Garibovič Hase, delavec - valjarna I.
UPOKOJENI
OBERŽAN Milan, rojen 17. 12. 1934, stanujoč Teharje 52, p. Teharje. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila leta 1951. Po odsluže-nju vojaškega roka si je ponovno pridobil lastnosti delavca naše DO. Delal je v Livarni II kot jedrar, livar. Pred upokojitvijo pa je opravljal ročna jedrarska dela V. skupine.
22.	10. 1987 je bil redno upokojen.
V JLA so odšli:
Guček Martin, livar kalupar - Livarna II; Slapšak Vojko, predelovalec kovin - valjarna II; Krempuš Tomy Soblikovalec kovin - obr. str. vzdrž.; Mastnak Robert, predelovalec kovin - valjarna II; Hribernik Anton, oblikovalec kovin -livarna II; Alagič Adem, livar kalupar - livarna I; Gudiček Tomislav, predelovalec kovin - valjarna I; Šolman Jože, oblikovalec kovin -MO litina; Ivankovič Stanko, pre-oblikovaleč kovin—valjarna II; Guček Ivan, voznik viličarja - livarna II; Horjak Roman, žerjavovodja -jeklarna; Tkavc Jože, oblikovalec kovin - obr. str. vzdrž.; Rožanec Peter, strojni tehnik - valjarna I; Flis Robert, oblikovalec kovin - valjarna II.
Z rednim odpovednim rokom so odšli:
Povalej Srečko, strojni livar in jedrar - livarna II; Vlahovič Željko, rezkalec - MO litina; Gračnar Boris, strojni tehnik — jeklovlek.
Sporazumno z DO so odšli:
Špes Srečko, monter ogrev. naprav—obr. str. vzdrž.; Paščinski Anton, rezkalec - obr. str. vzdrž.; Božič Olga, ekonomist - sektor za O EI.
Izključena iz DO - disciplinski ukrep:
Senica Bojan, voznik viličarja -S jeklovlek; Ferlič Miran, delavec -elektroplavž.
KUNEJ Edmund, rojen 10. 12. 1930, stanujoč Voglajna 5a* p. Gorica pri Slivnici. V železarni se je zaposlil leta 1965. Skozi vso delovno dobo je delal v Valjarni I kot adjuster.
16.10.1987	je bil invalidsko upokojen.
BEVC Janez, rojen 9. 8. 1934, stanujoč Krivica 35, p. Prevoje. V železarni se je zaposlil leta 1969. Skozi delovno dobo je delal v livarni I. V tej TOZD je opravljal dela in naloge čistilca litine, čistilca varilca, odpravljanje površinskih napak z brušenjem in varjenjem ter izdelovanje zahtevnejših peščenih jeder.
16.12.1987	je bil invalidsko upokojen.
GRADIČ Leopold, rojen 15. 11. 1933, stanujoč Dramlje 26, p. Dramlje. V železarni se je zaposlil leta 1955. Delal je v valjarni I kot vozač gredic, zabijač, škaijevec ter opravljal najzahtev. adjustiranje ob samokontroli.
30.	11. 1987 je bil redno upoko-
KOZELJ Bogdan, rojen 20. 9. 1932, stanujoč Ul. Karla Vovka 2, Štore. V železarni seje zaposlil leta 1953. Najprej je delal v obdeloval-nici valjev. V letu 1973 je bil premeščen v TOZD Vzdrževanje kot asistent za strojno vzdrževanje MO. Pred upokojitvijo pa je bil načrtovalec preventivnega strojnega vzdrževanja obdelovalnice valjev.
14.	11.1987 je bil invalidsko upokojen.
KOŠEC Gregor, rojen 28.2.1932, stanujoč Prožinska vas 70, p. Štore. V železarni se je zaposlil leta 1954. in delal do leta 1965.1970. leta sije ponovno pridobil lastnosti delavca naše DO kot livar v livarni II. V tej TOZD je opravljal še dela talilca in obdelovalca vseh vrst litin.
31.12.1987	je bil predčasno upokojen.
TREBOVC Jakob, rojen 24. 7. 1926, stanujoč Kompole 104, p. Štore. V naši delovni organizaciji seje zaposlil leta 1974 kot modelni mizar v modelni mizarni. Dela modelnega mizarja specialista je opravljal vse do upokojitve.
16.	10. 1987 je bil redno upokojen.
OBLAK Jakob, rojen 18. 7. 1932, stanujoč Podgrad 22, p. Šentjur. V železarni se je zaposlil leta 1956. Vso delovno dobo je delal v TOZD Transport. Sprva je opravljal dela in naloge posluževalca žerjava, nato pa dela tehtalca.
15.10.1987	je bil predčasno upokojen.
KRISTAN Ivan, rojen 17. 12. 1926, stanujoč Vrunčeva 35 a, p. Celje. V Železarni Štore se je zaposlil leta 1949. Najprej je delal v mehanični delavnici kot skupinovod-nja orodjarne, nato kot tehnolog. V letu 1966 je bil premeščen v tehnični sektor na dela in naloge samostojnega tehnologa za vzdrž. obdel. str. Leta 1977 je bil vodja oddelka
vzdrž. obd. str. v pripravi vzdrževanja. Pred upokojitvijo pa je bil načrtovalec tehnologije vzdrževanja obdelovalnih strojev in vodja delovne skupine.
31.	12. 1987 je bil redno upokojen.
KROFLIČ Franc, rojen 9.5.1933, stanujoč Pečovje 43, p. Štore. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila leta 1952. Po odsluženju vojaškega roka se je ponovno zaposlil v naši DO. Delal je v TOZD Elektrop-lavž kot obratni elektrikar, elektro-mehanik specialist in kontrol, stanja in opravljal el.-vzdrževalna dela na obrat, pripr. Od leta 1981 do upokojitve pa je opravljal dela in naloge: gospodar z objekti, opreme in zaščitnimi sredstvi ter obzid. pon.
2.	12. 1987 je bil invalidsko upokojen.
KOCMAN Vinko, rojen 7.7.1949, stanujoč Svetli dol 10, p. Štore. V naši Do se je zaposlil leta 1969. Prva leta delovne dobe je delal v valjarni. Iz zdravstvenih razlogov je bil leta 1975 premeščen v TOZD MO na dela in naloge čistilca litine. Zaradi invalidnosti je bil večkrat prerazporejen, nazadnje pa je opravljal dela in naloge strugaija v TOZD MO.
23.12.	1987 je bil invalidsko upokojen.
ZAHVALE
Ob mnogo prerani izgubi dragega moža, sina, brata in strica
VILIJA RANCINGERJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in izrekli sožalje.
Enaka hvala godbi na pihala Železarna Štore, pevcem Zibike, GD Loka pri Žusmu, vsem govornikom za poslovilne besede ter župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoča, žena, mama, brati ter ostalo sorodstvo
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka
IVANA TOFANTA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, delovnim tovarišem, sosedom in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje.
Prisrčna hvala medicinskemu osebju celjske bolnišnice, govornikom za žalne poslovilne besede, Štorski godbi na pihala za odigrane žalostinke, nonetu Cvetke Jerin za poslovilne pesmi.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred in izrečene besede ob grobu. Še enkrat hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali in pospremili na zadnji poti našega dragega Ivana.	Vsi njegovi
Ob preranem odhodu našega dragega moža, očeta in dedka
FRANCA NOVAKA
se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sindikatu Železarne, TOZD Energetika za denarno pomoč, godbi, govorniku Jožetu Majerju in g. župniku iz Slivnice.
Žalujoča žena Elica, hčerki Sonja in Franja z družinama
Ob boleči izgubi dragega očeta MIHAELA TURNŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se pihalnemu orkestru štorskih železarjev, govorniku za poslovilne besede in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoča hčerka Marica z družino
Ob slovesu mojega ljubega moža,ki ste mu izkazali izredno pozornost s številno udeležbo kakor tudi z občutenimi besedami, ki jih je prelepo povedal govornik oziroma predstavnik delovne organizacije. Zato se vam vsem najtopleje zahvaljujem in želim celotnemu kolektivu veliko delovnih uspehov, posameznikom pa zdravja in osebne sreče v novem letu. Srečno!
Logar Marija Domžale - Marokova ul.
Ob nenadni in boleči izgubi ljubega moža in očka
JOŽETA POTOČNIKA delavca Železarne Štore, se iz srca zahvaljujemo prijateljem, sosedom in sorodnikom za pomoč in sočutje v bridkih trenutkih. Posebna hvala velja sodelavcem mehanične delavnice, govornikom, g. duhovniku in godbi na pihala iz Štor.
Neutolažljiva žena Nada s hčerkami Jelko, Bojano in Janjo
ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE - izhaja enkrat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje -TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.