anali poročevalec
ŠT. 6	B ______ 9. AVGUST 1984
Svet Zveze sindikatov Jugoslavije
PROGRAM DELA ZVEZE SINDIKATOV NA PODROČJU ŽIVLJENJSKE RAVNI
Izhajajoč iz enotnosti in medsebojne odvisnosti gospodarskih in socialnih ciljev, dolgoročni program gospodarske stabilizacije odpira nove perspektive tudi na področju življenjske ravni kot enem od najpomembnejših motivov za delo in samoupravno angažiranje delavcev v združenem delu.
Zadnja leta, še posebej pa letos, nastajajo na področju življenjske ravni takšna gibanja, ki ogrožajo uresničevanje nekaterih temeljnih opredelitev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Posebej se ne uresničujejo opredelitve iz resolucije o družbenoekonomskei razvoju v letu 1984, ki se nanašajo na umirjanje inflacije, rast cen in življenjskih stroškov. Posledice takšnih gibanj postajajo vse resnejše. Proizvodni in samoupravni tokovi izgubljajo ravnotežje, medtem ko so socialni problemi vse številnejši in resnejši. Stalno siromašenje materialne osnove združenega dela v razmerah visoke inflacije objektivno oži prostor združenemu delu, da bi z lastnimi močmi in možnostmi reševalo te probleme.
Četudi je eden od temeljnih ciljev resolucije za letos ustavitev padanja realnih osebnih dohodkov, tega nismo dosegli. To od zveze sindikatov objektivno zahteva večjo zavzetost pri uveljavljanju zaščitne vloge, ki bo z vplivom na skupne gospodarske tokove in racionalizacijo družbene ekonomije omogočila zaščito življenjskega standarda delavcev. Nadaljnja perspektiva razvoja življenjskega standarda je predvsem v uresničevanju dinamične in stabilnejše gospodarske rasti, ki bo temeljila na večji storilnosti, zmanjševanju stroškov, večjem dohodku in s tem ponovno uveljavitev socialističnega samoupravnega sistema.
Nedoslednost in počasnost pri uresničevanju dogovorjene politike ter neugodna gospodarska gibanja so toliko zaostrila zagate na področju življenjske ravni, da svet Zveze sindikatov Jugoslavije ocenjuje sedanje stanje za skrajno resno, zato zahteva od vseh družbenih dejavnikov, da storijo vse potrebno za spremembo tega stanja. Zveza sindikatov bo svoje naloge pri tem izpolnjevala samostojno in skupaj z vsemi drugimi družbenopolitičnimi organizacijami.
Vsi družbeni subjekti morajo ustvarjati takšne razmere, da bodo delavci kot samoupravljala reševali ta pomembna vprašanja, kar naj sistem posebej omogoča in pospešuje.
Od organizacij in organov zveze sindikatov zahtevamo odločno družbenopolitično in samoupravno akcijo na področju življenjskega standarda, pri čemer, izhajajoč iz aktualnih problemov, svet Zveze sindikatov Jugoslavije sprejema naslednji
Program dela
Z vsemi razpoložljivimi družbenimi sredstvi, boljšim delom ir gospodarjenjem moramo že dc konca leta ustaviti nadaljnje padanje realnih osebnih dohodkov in živ-
ljenjske ravni delavcev. Z ukrepi gospodarske politike moramo krepiti samoupravno in ekonomsko vlogo združenega dela kot trajni pogoj nadaljnjega razvoja življenjske ravni delavcev. Predlagatelji ukrepov gospodarske politike morajo na vseh ravneh družbenega in samoupravnega organiziranja skrbeti za njihov vpliv na življenjsko raven, objektivne možnosti za njihovo sprejemanje itd. Vse ukrepe je potrebno oceniti z vidika njihovega prispevka k izboljševanju materialnega in socialnega položaja delavcev. Trajna opredelitev Zveze sindikatov pri uresničevanju teh nalog, skupaj z organi samoupravljanja, bodo akcije:
—	za večjo proizvodnjo, zniževanje stroškov poslovanja, selektivno investiranje, večjo produktivnost dela in krepitev vseh kakovostnih dejavnikov gospodarjenja;
—	da v obstoječe programe za izboljševanja proizvodnje in razvoja samoupravni in poslovodni organi vgradijo tudi ukrepe za ustavitev padanja življenjskega standarda delavcev;
—	da se z izboljševanjem delitve po delu in rezultatih dela uresniči hitrejša rast osebnih dohodkov, s stimulacijo za večjo ekonomsko motivacijo delavcev in ostrejšo diferenciacijo dobrega in produktivnega od slabega dela;
—	za nadaljnji razvoj samoupravne solidarnosti tudi znotraj združenega dela in v družbenopolitičnih skupnostih, s čimer bomo zagotovili učinkovitejšo zaščito življenjskega standarda najbolj ogroženih kategorij delavcev in članov njihovih družin.
Svet Zveze sindikatov Jugosla-EnH vije meni, da moramo odločnejše krepiti materialno podlago združenega dela in ga osvobajati vseh čezmernih obveznosti in stroškov. Zato je nujno:
—	do konca leta sprejeti sistemske ukrepe, s katerimi bomo omogočili nove in ugodnejše odnose v korist združenega dela pri oblikovanju in razporejanju nacionalnega dohodka;
—	takoj začeti splošno in selektivno reprogramiranje dolgov gospodarstva, konverzijo kratkoročnih in emisijskih kreditov in tako spremeniti pogodbene obveznosti, ki bodo omogočile hitrejše združevanje organizacij združenega dela in njihovo močnejše povezovanje. Pri reševanju vprašanj finančne konsolidacije gospodarstva morajo organizacije združenega dela, združene banke in delegatske skupščine najprej ustvariti razmere za nemoteno in redno tekočo reprodukcijo in likvidnost;
—	organizacije zveze sindikatov morajo mobilizirati vse delavce in samoupravne organe za krepitev odgovornosti, s čimer naj bi samoupravni in poslovodni organi storili odločujoče korake pri zmanjševanju vseh neproduktivnih stroškov; sredstva delovnih skupnosti, asociacij in združenj je treba uskladiti z njihovim prispevkom k tem rezultatom;
—	na vseh ravneh družbenopolitičnih
skupnosti je treba razviti odločno akcijo za racionalizacijo skupne družbene režije (v temeljni organizaciji, delovni in sestavljeni, samoupravnih interesnih skupnostih, zbornicah, združenjih, družbenopolitičnih skupnostih in podobno) in njen večji prispevek k rasti družbene produktivnosti dela;
—	da organizacije zveze sindikatov sprožijo posebne razprave v organizacijah združenega dela, v katerih bodo delavci podrobno prerešetali vse oblike obremenjevanja dohodka gospodarstva in vse odhodke za splošne in skupne potrebe, prek delegacij in delegatov skupščin družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, posebej v zborih združenega dela bomo dali pobudo za sprejem takšnih ukrepov, s katerimi bomo onemogočili nadaljnje obremenitve, zmanjšali obstoječe in omogočili tak mehanizem, ki bo deloval preventivno tako, da se družbene potrebe 'lahko zadovoljujejo skladno z realnimi gmotnimi možnostmi združenega dela. Vsa izločena sredstva iz dohodka in osebnih dohodkov, ki so nad načrtovano ravnijo in So imobilizirana, se morajo vrniti gospodarstvu;
—	da organizacije zveze sindikatov zahtevajo od samoupravnih organov in delegatskih skupščin, da prerešetajo odločitve o investicijah, posebno tistih v negospodarske namene in pokličejo na odgovornost organe in posameznike, katerih odločitve niso skladne z dogovorjeno investicijsko politiko;
—	da organizacije zveze sindikatov skupaj s samoupravnimi organi na vseh ravneh kar najbolj aktivirajo delegatska telesa pri krepitvi odgovornosti, posebej pri uresničevanju nalog, ki zadevajo razbremenjevanje gospodarstva in krepitev materialne podlage samoupravljanja.
tt|Mgg Z usklajenim spodbujanjem k ■El uveljavljanju vseh družbenih de-javnikov v republikah, pokrajinah in federaciji (organi zveze sindikatov morajo biti pobudniki) moramo nujno premostiti sedanje počasno dogovarjanje in sprejemanje družbenih dogovorov, od katerih pričakujemo reševanje pomembnih vprašanj, kot na primer pridobivanje in razporejanje dohodka, zaposlovanje, izboljševanje stanovanjsko-komu-nalne politike, davčne politike in drugo.
V kar najkrajšem času, najkasneje pa v zadnjem četrtletju tega leta, moramo sprejeti te dogovore na ravni federacije, ki bodo osnova za dogovarjanje v republikah in pokrajinah.
Z ustrezno politiko delitve osebnih dohodkov moramo onemogočiti njihovo stalno realno zmanjševanje in padanje njihovega deleža pri razporejanju narodnega dohodka. Da bi bolj spodbudili proizvodnjo in ustvarjalno delo in zaustavili padanje realnih osebnih dohodkov, moramo nujno: — z ukrepi ekonomske politike doseči, da bo namesto restrikcij, linearnih omejevanj in globalnih okvirov rasti osebnih do-
hodkov, njihova rast docela odvisna od delitve po delu in rezultatih dela, rasti produktivnosti, boljšega izkoriščanja družbenih sredstev in s tem ustvarjenim večjim dohodkom. To ne pomeni neuresničevanja sklepa o omejevanju rasti osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki ne poravnavajo pravočasno svoje finančne obveznosti, temveč vztrajanje pri odpravljanju vzrokov, ki so pripeljali do težav;
—	da organizacije zveze sindikatov skupaj s samoupravnimi organi začnejo z akcijo, v kateri bi preučili obstoječo politiko delitve v tistih ozdih, ki dosegajo pozitivne poslovne rezultate, imajo pa zelo nizke osebne dohodke. Začeti akcijo, s katero bi določili nove ravni najnižjega osebnega dohodka kot ekonomske kategorije za normalne pogoje in rezultate dela, in razvijanje tiste proizvodnje, ki jih lahko zagotovi;
—	s sanacijskimi programi moramo hitreje spreminjati in prilagajati proizvodne programe v tistih ozdih, ki poslujejo z izgubami, da bi tako odpravili vzroke za njihovo nastajanje in odprli realno ekonomsko perspektivo. Tam, kjer to ni mogoče, se moramo z združevanjem dela in sredstev vključitev proizvodni program dn ozdov aii voditi akcijo za zaposlovanje cev v njih. Zagotoviti' redno in nemi ,iu izplačevanje zajamčenih osebnih dohodkov v ozdih, ki poslujejo z izgubami;
—- da organizacije zveze sindikatov v ozdih, ki imbjo zaradi nepravočasne poravnave finančnih obveznosti omejeno rast osebnih dohodkov, usmerjajo aktivnosti samoupravnih organov za povečevanje odgovornosti poslovodnih organov, da bi poiskali lastne rešitve ali pa težave premagali tako, da bi se povezali z drugimi ozdi.
Z vsemi razpoložljivimi ekonom-skimi in drugimi ukrepi moramo uveljavljati dogovorjeno politiko cen in dogovorjene okvire spreminjanja cen za letos. Ob razbremenjevanju gospodarstva moramo zagotoviti:
—	da vsa dvigovanja cen zunaj dogovorjenih okvirov v najkrajšem času uskladimo z dogovorjeno politiko za letos. Proti organizacijam, poslovodnim organom in organom, ki so takšne odločitve sprejeli, moramo ekonomsko in drugače ukrepati, vključujoč tudi kadrovske zamenjave. Prav tako moramo zaostriti vprašanje politične odgovornosti organizaciji zveze sindikatov v teh ozdih;
—	da o politiki cen odločajo delavci v združenem delu, da pri vodenju samoupravne politike cen vidimo vse posledice rasti cen na reprodukcijske tokove v dohodkovno in reprodukcijsko povezani celoti, izhajajoč iz ustavnih in zakonskih obveznosti, in da s svojimi odločitvami povečujejo učinkovitost porabljenih družbenih sredstev. Odločno moramo zastaviti družbenopolitično aktivnost, da se v cene ne vgrajujejo zgrešene investicije, napake v organizaciji dela, neznanje, slabo delo, slaba kakovost in drugo;
—	da organi zveze sindikatov v republi-
kah, pokrajinah in federaciji sprožijo aktivnosti, s katerimi bi skupnosti za cene kot samoupravne ustanove lahko uveljavljale družbeno dogovorjeno politiko cen, ki ne bi popustila najrazličnejšim monopolnim, tehnokratskim in drugim pritiskom;
—	glede na to, da so pri spreminjanju cen komunalnih storitev prekoračeni dogovorjeni okviri in dinamika za letošnje leto, da občinski in mestni sveti zveze sindikatov spodbudijo pristojne organe, da preučijo sprejete odločitve in zahtevajo njihovo vračanje v dogovorjene okvire;
—	da se pri nujnih dvigih cen živil dovoli samo najnujnejše, kot je tudi dogovorjeno v skupnostih za cene (na primer za ceno kruha do 25 odstotkov, ali da se cene mesa ne spreminja). Moramo se boriti za dosledno uresničevanje dogovorjene politike; probleme nekaterih delovnih organizacij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo teh izdelkov pa reševati z drugimi ukrepi (premije, subvencije, kompenzacije in podobno);
—	da organizacije zveze sindikatov zahtevajo zaostritev odgovornosti samoupravnih organov in ustreznih organov družbenopolitične skupnosti pri preprečevanju tehle pojavov: zadrževanje blaga v skladiščih in ustvarjanja umetnih pomanjkanj v pričakovanju in izsiljevanju višjih cen; različnih pogojevanj dobav; odobravanja višjih cen pod krinko tako imenovanega »novega« izdelka in podobno.
Pri zadovoljevanju skupnih potreb (zdravstvo, izobraževanje, otroško varstvo, pokojninsko invalidsko zavarovanje in drugih) kot pomembne prvine življenjskega standarda, si bo zveza sindikatov:
—	prizadevala za selektivno politiko in strogo spoštovanje prednosti racionalizacije mreže in zmogljivosti — in to po poti zniževanja stroškov, ne pa zgolj s pritiskanjem na osebne dohodke zaposlenih v tej sferi — in za zagotovitev večjega vpliva delavcev na odločanje o višini in namenu teh sredstev;
—	prizadevala za preučitev vseh naložb na tem področju in preložitev tistih, ki v tem trenutku niso nepogrešljive;
—	prizadevala za dosledno upoštevanje zakonske odredbe o usklajevanju pokojnin z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov;
—	angažirala pri usklajevanju štipendij in kreditov z rastjo stroškov in učinkovitejšim uveljavljanjem politike štipendiranja in kreditiranja ter pri tem posebej skrbela za učence in študente iz družin z nizkimi dohodki.
Organizacije zveze sindikatov in občinski sveti se morajo zavzeti za to, da z diferencirano porabo sredstev skupne porabe v združenem delu in s sredstvi v občini zagotovijo družinam z nizkimi dohodki pomoč pri nakupu učbenikov, šolskega pribora, ogrevanja in ozimnice. Za te namene je potrebno zagotoviti ugodna posojila. Takoj pa je treba tudi preučiti možnost, da bi razširili delo šolskih kuhinj in povečali število otrok v otroških ustanovah, kar bi
bila pomembna oblika pomoči družinam z nizkimi osebnimi dohodki.
Z doslednim uveljavljanjem ukrepov gospodarske stabilizacije in socialne politike moramo učinkovitejše odpravljati vse vzroke za nastajanje številnejših socialnih razlik, ki niso rezultat dela.
Delavci morajo s samoupravnim odločanjem in uresničevanjem vloge samoupravne delavske kontrole, ob njih pa tudi družbeni in samoupravni organi zaščite družbene imovine, državni in organi pregona, napovedati odločno bitko proti vsem privilegijem, pojavom privatizacije in prisvajanjem družbene lastnine.
Na podlagi sklepov in programa skupščine SFRJ o nalogah pri preprečevanju in odpravljanju socialnih razik, ki niso rezultat dela in ki bo sprejet septembra letos, morajo občinski, republiški in pokrajinska sveta zveze sindikatov s svojo neposredno aktivnostjo v delegatskih skupščinah spodbuditi, da na podlagi tega programa sprejmejo ustrezne programe tudi v občinah, republikah in pokrajinah. Pri reševanju teh občutljivih vprašanj morajo biti učinkovitejši in odgovornejši vsi pristojni organi in organizacije, še posebej pa samoupravni organi in dejavnik: družbene kontrole. Delegatske skupščine morajo na podlagi sprejetega programa imeti stalen vpogled v njegovo uresničevanje in delo vseh organov, in tako onemogočiti razne pritiske na organe, ki to uresničujejo.
Zveza sindikatov bo vztrajala tudi pri oblikovanju in uresniče-vanju takšne davčne politike, ki bo dosledneje opravljala svojo socialno funkcijo in skrbela za enakomernejšo porazdelitev davčnih obremenitev z:
—	zmanjševanjem obremenjevanja dohodkov iz delovnega razmerja in večje obremenjevanje prihodkov zunaj dela (od lastnine, rente in drugih nedelovnih izvorov);
—	ustreznim zmanjšanjem davkov in samoprispevkov na osebne dohodke in njihovo prenašanje na druge vire prihodkov zunaj družbenega sektorja;
—	selektivno politiko davkov na promet, ki bi določene izdelke, pomembne za najširšo porabo prebivalstva, puščala zunaj davčnih Škarij, progresivno pa obremenila izdelke visokega standarda in luksuza. Svet zveze sindikatov Jugoslavije bo vztrajal, da se kar najhitreje, a najkasneje v tretjem trimesečju tega leta, sprejme družbeni dogovor o skupnih osnovah davčnega sistema in davčne politike.
Ustrezni organi republiških, pokrajinskih, in občinskih svetov zveze sindikatov se bodo angažirali pri delu delegatskih skupščin, posebej zbora združenega dela, ko bo na dnevnem redu sprejemanje učinkovitih ukrepov za zajemanje vseh davčnih obvez, učinkovitejše delo služb za prihodke in drugih davčnih organov ter preprečevanje pojavov korupcije in drugih slabosti v njihovem delu.
Brez odlašanja moramo do-HTofll sledno upoštevati obstoječe in sprejeti nove rešitve za učinko-«-»«čHFPf* vjtej§o zaščito življenjskega standarda najbolj ogroženih delov prebivalstva (družin z nizkimi prihodki na člana, upokojencev — prejemnikov varstvenega dodatka, prejemnikov otroškega dodatka, učencev in študentov, ki dobivajo štipendije in posojila in prebivajo v dijaških oziroma študentskih domovih, prejemnikov socialnih in drugih pomoči, upravičencev do nadomestil za čas začasne brezposelnosti) na podlagi »priporočila o skupni aktivnosti na področju življenjskega standarda za določene kategorije prebivalstva«, ki so ga sprejeli predsedstvo zvezne konference SZDL, predsedstva sveta ZSJ in zvezni izvršni svet in ki je vgrajeno v resolucijo o politiki družbenoekonomskega razvoja za leto 1984.
Glede na zelo visoko rast življenjskih stroškov v tem letu in še večjo ogroženost omenjenih kategorij prebivalstva svet ZSJ poudarja, da bi morali razširiti krog porabnikov pomoči in le-te tudi primerno povečati. Svet zveze sindikatov posebej zavezuje občinske, republiške in pokrajinska sveta, da v najkrajšem času v svojih okoljih poiščejo vire sredstev za te namene, ki ne bodo obremenila dohodka gospodarstva kot na primer: z novimi-davčnimi prijemi, presežki proračunov in sisov, proračunskimi rezervami, obdavčevanjem tako imenovanega inflacijskega dohodka, pa tudi z odstopanjem od naložb, ki v tem trenutku niso nepogrešljive.
Zveza sindikatov tudi tokrat poudarja potrebo po objektivni evidenci o gmotnem in socialnem položaju delavcev in njihovih družin kot podlage za učinkovito zaščito življenjske ravni ter namenskega in smotrnega izkoriščanja razpoložljivih sredstev. Organizacije zveze sindikatov bodo zahtevale od poslovodnih organov in strokovnih služb, da pospešijo delo pri uvajanju te evidence.
BHB Organizacije zveze sindikatov E ■ se bodo zavzemale za hitrejše zaposlovanje in s tem skušale dati svoj prispevek pri zaustavljanju nadaljnjega naraščanja nezaposlenosti. Postopno reševanje tega najbolj zapletenega družbenoekonomskega vprašanja je zelo pomembno za uspešno vodenje socialne politike, posebej za preprečevanje socialnih razlik.
Zaposleni morajo pokazati svojo razredno solidarnost in odgovornost za hitrejše ustvarjanje možnosti za novo produktivno zaposlovanje mladih strokovnjakov, posebej žensk, kar naj bi dosegli z ve-
čizmenskim delom, z delom v kmetijstvu, drobnem gospodarstvu itd. Zato moramo izkoristiti vse razpoložljive rezerve in zmogljivosti kot tudi nova vlaganja, ki največ pripomorejo k večjemu zaposlovanju.
Zakonska obveznost o zaposlovanju pripravnikov se mora dosledneje uresničevati.
Pobudo o skrajševanju delovnega časa na delih v težkih razmerah je treba prav tako uresničiti.
Skupnosti za zaposlovanje morajo imeti veliko bolj aktiven odnos pri posredovanju in zaposlovanju ter uveljavljanju dogovorjene politike na tem področju. Zato morajo uresničiti tudi del nalog, ki se nanašajo na operativno sodelovanje združenega dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za izobraževanje.
Odločno moramo preprečevati različne oblike kršenja meril in prednosti iz družbenega dogovora in samoupravnih splošnih aktov o zaposlovanju, posebej pri izigravanju razpisov, oddajanju netočne dokumentacije in drugih nesprejemljivih pojavov.
Svet Zveze sindikatov Jugoslavije bo na začetku zadnjega četrtletja tega leta sprejel družbeni dogovor o temeljih skupne politike zaposlovanja in njenem uresničevanju v SFRJ ter skupaj z Zvezo socialistične mladine Jugoslavije začel akcijo za večje zaposlovanje mladih strokovnjakov in uresničevanje načrtovanega obsega zaposlovanja do konca leta. Na podlagi tega je potrebno uskladiti delovanje na vseh ravneh sodelovanja zveze socialistične mladine in zveze sindikatov.
■H* Organizacije in organi zveze feKjPB sindikatov si bodo prizadevali za uvajanje (postopno) ekonom-■■■iim gkjh stanarjn ob subvencioniranju skupnih stanovanjskih stroškov družinam z nizkimi dohodki na člana družine, vključujoč tudi podnajemnike.
Svet Zveze sindikatov Jugoslavije bo v zadnjem četrtletju tega leta sprejel družbeni dogovor o temeljih skupne politike na stanovanjsko-komunalnem področju in oblikoval program delovanja za njegovo uresničevanje.
Svet Zveze sindikatov Jugoslavije ocenjuje, da akcija »imaš hišo, vrni stanovanje«, ki je bila sprožena na 9. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, ne teče tako, kot bi morala, zaradi slabega delovanja sindikata ali premajhne podpore drugih v tej akciji (družbenopolitične skupnosti, samoupravni organi in drugi). Samoupravni organi, delegatske skupščine v občinah, republikah in pokrajinah morajo preučiti predpise in sklepe ter sprejeti ukrepe za preprečevanje zlorab na tem področju.
MBM Svet Zveze sindikatov Jugosla-S Kapli vije ugotavlja, da so socialni problemi zelo pereči v mestih in industrijskih središčih, kjer živi največ delavcev, katerim je osebni dohodek edini vir prihodkov, upokojencev, študentov in nezaposlenih. Pri reševanju zaostrenih socialnih problemov se morajo bolj in dosledneje angažirati delegatske skupščine in samoupravne interesne skupnosti. Te si morajo zagotoviti večji vpliv pri uveljavljanju socialne politike, posebej socialne zaščite, zaposlovanja, stanovanjske politike, politike cen, davčne politike in komunalnih storitev.
KMHH Svet Zveza sindikatov Jugosla-
nra vij® poudarja, da moramo pra-IIUh^S vočasno sprejeti načrte razvoja za prihodnje leto in naslednje srednjeročno obdobje. Posebej se bo zavzel, da se:
—	z ekonomskimi ukrepi za uveljavljanje politike družbenoekonomskega razvoja v letu 1985, zaustavi padanje življenjske ravni in ustvarijo možnosti za njegovo postopno rast;
—	v projekcijah prihodnjega petletnega razvoja zagotovi medsebojno odvisnost materialno-ekonomskega in socialnega razvoja ter ustvari realno podlago, da postane življenjska raven bistven motivacijski dejavnik razvoja in aktivni dejavnik gospodarske stabilizacije.
Svet Zveze sindikatov Jugoslavije za-vezuje vse člane, organizacije' in organe zveze sindikatov, da se organizirano, enotno, odločno in odgovorno angažirajo pri izpolnjevanju nalog iz tega programa.
Glede na tor da sveti zveze sindikatov republik in pokrajin že vodijo aktivnost na tem področju, bi jo morali prilagoditi nalogam iz tega programa in jih začeti tudi takoj uresničevati. Da bi dosegli ta cilj, moramo aktivirati vse organizacije zveze sindikatov, da si natančno opredele naloge iz tega programa in poskrbijo za njihovo izpolnjevanje na ravni republik in pokrajin.
Občinski, medobčinski in mestni sveti zveze sindikatov se morajo takoj dogovoriti s predsedniki osnovnih organizacij, konferenc in odborov zveze sindikatov, da sprejmejo neposredne ukrepe in poskrbijo za popolno mobilizacijo pri uresničevanju tega programa.
Svet Zveze sindikatov Jugoslavije obvezuje predsedstvo, da spremlja izpolnjevanje tega programa in da ga redno seznanja o tem.
Svet Zveze sindikatov Jugoslavije
\