trto im. Mi 131.
v unMimi. p sonoto 13. iinffla I9Z5.
ceno um no
^aa|a vsak dan popoldne, izvzemal nedelja In praznike. — Inseratl: do 30 petft i 2 D, do 100 vrst 1 D 50 p, veCji In* erat i petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inserat ni davek posebej. —   slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
Upravni šivo: Snaflova ulice stev. 5, pritličje. — Telefon itev. 304. Uredništvo: Enailova ulica it. 5,1- nadstropje. — Telefon etev. 34
HT      Poštnina plaSana v gotovini.
V razumevanje bolgarskega |  VeÜRkOClJO SPOffllll DlfllUlOtOO HRSS
problema
(Öd poznavalca razmer, i
Dogodki, ki so se doigravali zadnja leta v Bolgariji, so nekaj izrednega v zgodovini. Ni je bilo v prošlosti in ni Je v sedanjosti države, kjer bi bili politični umori, borba vseh proti vsem tako vsak dan na dnevnem redu, kakor v nesrečni Bolgarski Nepoučena javnost si teh dogodkov ne zna razlagati. Splošno se misli, da je v bolgarskem narodu neko prirojeno, podzavestno nagnjenje za krvoločnost, ki sili po^airt-nike in cele ljudske sloje, da se bore med seboj na nož. do popolnega iztrebljenja. To domnevanje pa je samo deloma nravüno. Res io. da kažejo Bolgari zbog i :redno velikega pritoka mongolske kr i svojstva, ki iih pri ostalih Slovanih ni opažati, voda ra svojstva krutosti, surovosti in recimo tudi krvoločnosti vendar le niso tako silno razvita, da bi mogli upravičeno trdin. da bi bilo to specifično obilezje v življenju bolgarskega naroda. Odklanjajoč tezo, da tvori kr oločriost bistvo bolgarske narodne duše in bolgarskega značaja, trdimo, da so krvavi doeodki, ki »e vrste v zadnjih letih dan za dnevom skoraj z matematično točnostjo na Bolgarskem, zgolj posledica katastrof, ki jih je v zadnjem desetletju doživel bolgarski narod, oosledjca nesrečnih razmer, ki so nastale v državi no krivdi raznih nesposobnih državnikov ju §e nesposobnežih politikov.
Največja rak-rana y 'državnem življenju "Bolgarske je steyjlna makedonska emir-racija. Ne bila bi tolika nesreča, ako bi ta emigracija obsegala zgolj delovne sloje, nesreča za bolgarsko državo je v tem. da tvori stožer te emigracije številni inteligenčni proletariiat. Ta inteligenčni oroletarijat si je v Ma-kedonin vzgaiala Bolgarija sama že v časih, ko je bila ta pokrajina še pod Turčijo. Po ustanovitvi bolgarskega eksarhata v Carigradu so dobili Bolgari nravico snovati «voje verske Kole ■?o Makedoniji. Te söle je seveda vzdrževala bolgarska vlada. Mladina se je v teh učnih zavodih vzgojevala v stro-zo narodnem bolgarskem duhu. Ker po dovršenih naukih ta mladež ni mogla računati ,da bi bila sprejeta v turško državno službo, ie po večini prehajala v Bo1 cmrijo. da si ondi najde kruha in zaslužka. Sprva -so sprejemaB Bolgari te »prišlece-. kakor bi rekli naši prek-rmrrski rojaki, z odprtimi rokami in jim odpirali na široko vrata k najvišjim po-ložaiem. Zato so tudi ti Makedonci igrah dolga desetletja skoraj najvažnejšo vlogo v bolgarskem javnem ziv-liemu: bili so poslanci, ministri in celo ministrski predsedniki. Navajam tu za vzgled samo bivšega ministr. predsednika m večkratnega ministra dr. Gena-dijeva.
Število teli makedonskih beguncev r»a je vedno bolj naraščalo. Prihajali *o preko meje tudi taki elementi, ki jih niso vodili toliko idealni nameni, kakor težnja, da pod krinko narodnih borcev ali celo narodnih mučenikov udobno in lahko žive na tuje stroške. Tn takšnih ljudi je bilo vedno več. Še pred balkansko vojno je znašalo število makedonskih emigrantov v Bolgariji nad 100 tisoč. Že takrat sta bolgarska država in bolgarski narod čutila to emigracijo za težko breme, za veliko nadlogo. Po balkanski, za Bolgarijo nesrečno končani vojni, se Je ta emigracija še znatno rom^ožiia, p<~» svetovni vojni pa je gotovo poskočila na skoraj četrt milijona duš. Da so t! mnogoštevilni begunci najtežje breme /a državo, ki štej? je-dva nekaj nad 4 milijone prebivalcev, je jasno. Pri najboljši vojli ne more država vsem preskrbeti udobnega življenja, kakor večina njih to zahteva v pozi zaslužnih narodnih borcev in narodnih mučenikov. Večina teh je torej brez pravega dela. pa tudi brez pravega z: služka. Nezadovoljni z obstoječimi razmerami, ogorčeni nad veljavnim družabnim redom se potikajo po sofijskih kavarnah in beznicah ter snujejo fantastične načrte, kako bi državo pre-osnovali ?n kako bi se naj spremenil družabni red. da bi prišli do veljave in vpiiva tudi oni »narodni borci« in »narodni mnČeniki«. Legiie teh makedonskih emigrantov so po svetovni vojnj pomnožili mnogobrojni oficirji, ki so radi odrejene razorožitve izgubili svoje službe, ne da bi jim mogla država v nadomestilo preskrbeti kje drugje primernega zaslužka, kakor se je to zgodilo po drugih državah, kjer je raz-rita industrija, iz enostavnega razlo-
Minisirski predsednik o verifikaciji spornih mandatov HRSS, — Živahna debata v narodno-radikalnem klubu. — Razprava v
Narodni skupščini.
— Beograd, 12. junija. (Izv.) Za današnjo sejo narodne skupščine je vladalo povsod največje zanimanje, ker je na dnevnem redu poročilo anketnega odbora o spornih mandatih HRSS. Opažati je, da vladate dve struji. ena ki zahteva, da se poročilo vrne verifikacijskemu odboru v pretres in da verifika-cjjski odbor nato skupščini predloži konkretne predloge. Druga struja se trudi pridobiti narodno skupščino za to. da se sporni mandati HPSS takoj danes overovijo.
Glede verifikacije mandatov HRSS je bila zelo značilna včerajšnia seja radikalnega kluba. Tej seji so prisostvovali vsi radikalni ministri razum notranjega ministra Boža Maksimoviča in zunanjega ministra dr. Ninčiča. ki sta se včeraj odpeljala v Topolo h kralju ter ministra za agrarno reformo Simonovi ča.
Ministrski predsednik Nikola Pašič je najprej podal kratek pregled politične situacije ter se nato takoj dotaknil vprašanja verifikacije 24 spornih mandatov Radičeve stranke. Ministrski predsednik je ponovno z vsem oovdarkom naelašal, da anketni odbor ni pravilno pojmi! dane mu naloge, zato je potrebno, da se njegovo noročUo o preiskavi v Zagrebu vrne verifikacijskemu odboru v podrobno razpravo in da nato verifikacljskl odbor predloži plenumu skupščine konkretne predloge.
Ministrski predsednik Nikola Pašič je nato v svojem govoru zelo graial postopanje nekaterih radikalnih poslancev, ki ne umevajo vršiti svojih poslanskih dolžnosti in se nc udeležujejo skupščinskega dela, zato je prepričanja, da taki najbolje store, če odlože svoje mandate.
Predsednik anketnega odbora posl. dr. Laza Markovič se je nato trudil zagovarjati delovanje anketnega odbora v Zagrebu.
Predsednik radikalnega kluba Ljuba Zivkovič* je v svojem govoru izjavil, da je za to, da se anketirani mandati takoj verificirajo. — Posl. Uzunovič in Ku-jundžič sta nasprotno naglašala, da je dana dvojna možnost: ali uničiti sporne mandate ali pa verificirati, v vsakem slučaju pa sta bila za to. da se vprašanje verifikacije mandatov HRSS čim-oreie reši. Govorilo je še več poslancev, ki so v bistvu soglašali z izvajanji Ni-kole Pašiča. Debato je nato zaključil ministrski predsednik s predlogom, da se vladine stranke zedinijo glede tega vprašanja v tem smislu, da narodna skupščina vrne zadevo verifikacijskemu odboru, ki Ima nato predložiti narodni skupščini konkretne predloge.
Pred današnjo skupščinsko sejo se sestanejo na kratka posvetovanja po-samni parlamentarni klubi, ravno tako tudi radikalni klub, ki bo formuliral svoje stališče v smislu izvajani ministrskega predsednika Nikole Pašiča.
Odstranjene so vse zaimke
Redi če vo glasilo o sporazumu. - «Ima nada sve dost 3 vremena! — Prva narodna in državna potreba.
V Zagrebu. 11. junija.
Najnovejša .številka Radičevega glasila >Dom* priobčuje tole politično zanimivo in velevažno iziavo, ki je, kakor se splošno sodi. potekla izpod peresa semena Stiepana Radiča:
-Odstranjene so neke velike zapreke sporazuma Hrvatov m Srbov. za kater; spor?zum deluje v i/nenu Srbov g. Pašid kot predsednik glavne prcdstaviteliice naroda srbskega, narodnoradikalne stranke, v imenu Hrvatov pa Pavle Radič kot predsednik Hrvatskega seljaškecra kluba, teda edinega parlamentarnega predstavniki hrvatskega naroda. In tako se je veliko delo sporazuma znatno pomaknilo naprej. Pravih zaprek h sporazumu ni več niti v radikalnem klubu, niti v hrvatskem seliaškem klubu ... Radikalna in seliaška stranka potrebujeta za veliko delo narodnega sporazuma razun medsebojne iskrenosti in medsebojnega zaupanja, ki se da doseči samo z .medsebojnim spozna\-anjem. še tadt mnogo izkušeni in strpljjjvost?. predvsem pa tudi dosti časa. Mestni ljudje, ki so navajeni sadove s^*oie-
Nameravan atentat na ministra dr. Benesa
Atentat bi se imel izvršiti na Dunaju. — Pripravljali so ga «Pro-bujajoči se Madžari», kakenkreuzlerji, — Med zarotniki tudi
Jugoslrveni ?
Na Dunaju, 10. junija.    licija. Drugi sestanek je bil dne 21. ma? Snočni «Der Abend» je priobčil na    H T. Kečkemetti v stanovanju znanega
Kerjjasa. Tu je b,, obnovljen sklep gle= de atentata na dr. Beneša in določene tudi osebe, ki naj umor izvrse. Tega se= Stanka so se udeležili zaupniki društva
• Probujajočih se Madžarov^ zastopniki nemške organizacije ^Baltikum-»», zaupnik   rajhovskih hakenkreuzleriev
Willfried R.. ki je politični begunec in živi stalno na Madžarskem in zastopnik rajhovskih hakenkrcuzlerjev Josip H., ki se predstavlja za nadporočnika. Za izvršitev atentata so bili določeni: nad* poročnik J. iz Komama, poročnik in sedanji bančni uradnik A. in politični begunec Ladislav J., ki je visokošolski dijak. Rajhovski hakenkreuzler R. je stopil v stike z jugoslovenskim dijakom M., ki se je prostovoljno pridruži! morilcem. Dunajski hakenkreuzler j i so se
cehi lista z debelimi črkami natisneno "«-est, da je skupina zarotnikov pred kratkim pripravljala r.a češkoslovaške-ga ministra zunanjih del dr. Edvarda Beneša atentat, ki bi ga naj izvršile na tega češkega državnika v to svrho dolo= cene osebe ob priliki njegovega poseta na Dunaju.
«Der Abend» objavlja o stvari ted*c podrobnosti:
«Dne 77. maja so se sestali v Budim* pesti zaupniki društva «Probujajocih se Madžarov^ ter sklenili ukreniti vse, da bi bil minister dr. Bcneš ob priliki svojega poseta na Dunaju umorjen. Že preje so skušali najti osebe, ki bi izvršile atentat na dr. Beneša ob priliki konference Male antante v Bukarešti. Izvedbo tega atentata je preprečila po?
sa pač. ker je Bolgarska agrarna država.
Vsi ti tisoči m tisoči se potikajo po sofijskih ulicah in beznicah. sladujejo in polit;kniejo. Tn med temi življi jih z lahkoto najdeš na stotine, ki za eden lev ali dva z največjo ravnodušnostjo spravijo s sveta tejja ali onega politika, te-za. ali onega državnika. «*>foh vsakogar, ki um za označiš.
Da so v takšnem miljeiu na dnevnem redu umori in atentati, kdo se more temu čuditi?
Rešitev bolgarskega problema ie to-rei — v makedonski emigraciji, šele, ko izumre prva sreneracija te emigracije, se lahko nadejamo, da zavladajo v Bolgariji urejene razmere in mir* Tn nir nreie*
ga dela sprejemati vsak mesec (uradniki), vsak teden (delavci), pa tudi vsak d3n (trgovci, obrtniki), ne računajo s časom tcM-ko fn tako. kakor kmetsko ljudstvo, ki je srečno, ako se mu njegov trud izplača vsako leto. česte pa ie tudi primorano čakati na poplačilo svojega dela tudi po več let. Zato kaže seljačkt k»u!> tudi PH tej priliki ono potrpljivost. ono razboritost in ono politično zrelost, v kateri fe tudi največja moč našega kmetskega pokreta »n hrvatskega naroda, kateremu je ta kmetski pokret tudi da! njegove edine parlamentcme, a tudi glavne politične nenredsiavitelie. ■— Sporazum je že davno prva narodna in državna potreba m zato ga ne more nihče in ničesar več preprečiri. ko zanj delujeta obadva slavna parlamentarna činiteiia.'-
— Zagreb, 12. :uniia. Izjava Radičeve-ga vDoma« ie napravila na politične kro.ee. zlast; .seveda na opozicijonalne izredno ve-lFk ntis. Pod urisoTn tc izjave ne pišejo več opozjcijonalnl listi o predstoječem sporazumu, marveč napovedujejo s kislim obrazom, da bo sporazum odgoden do jeseni.
zavezali, da spravijo tc določene aten* tatorje brez potnih listov iz Madžarske v Avstrijo, kar se jim je v enem sluča= »u (Ladislav J.) dejansko tudi posrečilo. Ladislav J. je stanoval na Dunaju v kasarni madžarske garde v bližini «Volkstheatra». —- «Der Abend» obdoU žu je končno madžarskega državnega upravnika Horthyja in znanega vodjo oProbujajočih se Madzarov» Hejasa. da sta zasnovala ta atentat.
Ta vest je izzvala na Dunaju in v sosedni Češkoslovaški kolosalno senza* cijo. Listi, ki stoje blizu avstrijski vladi, so takoj proglasili vest imenovanega \u sta za navadno izmišljotino, ne da bi se preje potrudili pobližje preskati na« vedbe lista «Der Abend», ki nosijo na sebi vse znake velike verjetnosti, ako že ne točnosti. Nekateri listi, med njimi zlasti «Neues Wiener Journal» so radi te vesti silno razburjeni in izvajajo: «Ocitno je, da je vest o zaroti proti dr. Benešu najnerodnejŠa izmišljotina. — Verjetno je. da ie to vest spravila v časopisje kaka Avstriji sovražna ino* zemska ali pa tudi kakšna domača sku? pina. ki pobija politiko sedanje vlade in bi s širjenjem takšnih vesti rada iz* podkopala med Avstrijo in Češkoslova* ško obstoječe prijateljstvo ter spravila dr. Beneša med ženevskimi pogajanji v neugodno razpoloženje proti Avstriji.» — Takisto je izdala tudi «Polizeikorre* spondenz». ki je službeno glasilo dunaj* skega policijskega ravnateljstva, z ozi* rom na vest o nameravanem atentatu na dr. Beneša ta=le komunike: «Na Du* naju izhajajoči dnevnik «Der Abend» je v svoji 129. številki priobčil na prvi strani pod naslovom «Morilska zarota proti dr. Benesu» vest o atentatu, ki bi se naj izvršil o priliki poseta imenova* nega državnika na Dunaju. Policijsko . ravnateljstvo m doslej moglo ničesar dognati* kar bi v kakršnemkoli oziru potrjevalo dotično vest. Kljub temu bo policijska direkcija vestno in točno pre* iskala tudi vsebino te atentantske ve* sti, kakor je to njena navada pri vseh vesteh, ki ji prihajajo od te ali one stra* ni. Rezultat teh poizvedb bo takoj ob* javila v javnosti.^
— Dunaj. \2. junija (Izv.) Z ozirom na vest tukajšnjega \ Der Abend- glede posku-šenesa atentata na češkoslovaškega zunanjega 'ministra dr. Beneša in na dementi, ki so ga včeraj priobčili dunajski listi, se je vaš posebni poročevalec obrnil direktno na uredništvo ->Der Abend« ter je danes prejel kategorično iziavo. da ie vest lista točna in da temelij na informacijah, ki $h je dala uredništvu najbolj verodostojna osebnost. Kakor znano. >Der Abend zastopa načelo, da se ohranijo med nasledstvenimi državami najboljši odnošaji in obsoja zlasti od avJrtrljskirj nemških nacionalistov vprizor-ieno gonjo proti Češkoslovaški. Nemški nacionalistični tisk je zadnje Čase v resnici že javno grozil dr. BeneSu ter je svoječasno -Arbeiter Zeitung« priobčila tajen poziv hakenkrenzlerjev, ki so opozarjali svoje so-mišljenikc >na dostojen sprejem dr. Beneša na Dunaju.« Dotična oseba je podala uredništvu »Det Abend« že večkrai zanimive zunanje politične informacije, ki so jih dunajski merodajni krogi skušali zanikat!, a so se pozneje izkazale za točne. Zanimivo je dalje, da so češkoslovaške oolitične oblasti v Bratislavi tudi dobile točne informacije o tsj zaroti in so o stvari pravočasno Informirale centralno vlado, ki je na to v prvi vrsti pod vtisom ieh razkriti? odgodfla poset ministra dr. Beneša na Dunaju. Ofici-jelno so se navajali kot vzrok odgoditve pose:a seveda drugi razlogi, v resnici pa ie poset odpadel samo zategadelj, ker je češkoslovaška vlada imela v rokah točne podatke o nameravanem atentatu.
Kralj v južni Srbiji
Avdijence v Topoli. — Kralj evo potovanje po južni Srbiji.
— Beog^au, 12. junija. (Izv.) Čeprav je bila v političnih krofih razširjena vest, da se kralj najpozneje do danes povrne v Beo* grad, je ta povratek izostal iz neznanih raz* jogov. Včeraj je kralj v Topoli sprejel v daljši avdijenci notranjega ministra Boža Maksimoviča in zunanjega ministra dr. Ninčiča. Notranji minister Boža Maksi* movič je kralju poročal o situaciji v državi ter obenem predložil v podpis več ukazov. Zunanji minister dr. Ninčič je kralju poro; čal o mednarodnih problemih. Notranji mi* nister se je iz Topole odpeljal v Arangjelo-vac, kjer je prisostvoval velikemu zboru na« rodnorad'kslne stranke, zunanji minister dr. Ninčič* se jc včeraj ob 16.-popoldne povrnil v Beograd. V spremstvu generalov H a d ž i č a in D a in j a nö vi č s je kralj odpotoval v južno Srbijo ter poseti Skopi jc, Ohrid in Bitolj. Po tem potovanju oo «ushuh krajih sc kralj povrne v Beograd
ZAROTA NA GRŠKEM.
— London. II?. junija. (Izv.) Po poročili? z Aten se pripravljajo na Grškem resni dogodki. Vlada le prišla na sled dobr-" organizirani zaroti, ka?cr; uačeluiejo nezadovoljni oficirji. Ministrstvo mornarice io miiNtrstvo notranjih de! .siražno močne čete. Tud: v okolico Aten sq odposlane vo-jaške čete. Uporniki so sklenili vapootavtti
diktaiirrn.
DEMISIJA GRŠKE VLADE.
— Atene. }un?v. <Uv.> Grška vl» da je odstopila.
VELIK POŽAR V BOSANSK? MITROVICI.
— Beograd, 12, junija. (AKT.-) Po p* roVtlili vc Bos. M&trovice j« Um včeraj nastal vrtfk po*a.i\ ki je upepoW däam-rjo m več turških prodajaJt-n naiT-ilno je. da .*# oo\'odom požarja 9 «IZMinii: nastaia Vtttli eksploaida munivije. PoliiičiH3 obfafcti *r uved4e preiskavo, kako Je prišV> do i*»je*. da je toMa tam skrita munieija.
VELIKA VROČINA.
— Pariz. 12. junija (Izv.) Po vse.i Fi ciji je ta tedeti zavladala hoda vročina. V Parizu znaša temperatura v senci 30^ C .Mnogo je slučajev solnčarice. V okolici Pariza je bilo vec požarov. Povsod je občin no pomanjkanje vode.
— London. 12. junija Uzv.) Nad v s« Anglijo vlada že 11 dni uepresturto velika vročina. Danes je zaznamovati rekord. 35' v senci. Na solncu so celo beležil! 55° C,
INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME.
— Praaa,  II. juniia   Prvenstveni* Rt< sometna tekma Sparta :DFC 1:0. 12.000 git~ dalcev.
— Dunaj, 11. junrja. Sporu*** semsacifi je rezultat nogometne fekme Vierma:Montevideo (Uruguay) 1:1 (l:I). Tekma se 3« odigrala na Hohe Warte, ier ie prisostvovalo 50.000 ljudi.
— Gradec. \2. junija. JugosJoveusH-akademski team : Hermes I. 3:0 (2:0). Gra-ški športniki osobiro Ifvafijo lepe kornb'-nadic jugoslovenskega akademskega tearno
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
LESNI TRCi.
Hrastovi kri ji od 40 cm prem. nap e I. in FI. vrsta fco naklad, po.st., .3 vag., deuar 600, blago 600, zaključki 600; bukova drv. 1 m dolž.. suha. fco meja. denar 25: bukove pariene deske od 27 100 od 2.50 m. denar 1.0S0.
ŽITNI TRG: Pšenica Rosafe par Postojna trau^. blago 465: pšenica avstralska par Postojna trans., blago 45.^; otrobi pšenični, *uii vreče fco Liuh!i.. blago 200; ječmen o"c. srbski, 60 kg fco LiiibÜ. blnsu 255: koraza ico okolica Vinkovci blago 205.
EFRKTJ
~i% ;:iv. f>or=. \z t. I9tl: denar 61. Ui*
so «-.50. 2 y-'i c c  <^r^- r«a«ta za \ ojno ^kodo. denar  194,  CeJ;.-lca   po«,  d.  d.:   denMr 2<M» Ulago 2€5, zak'.jnö'A 300;  Ljub. krp.d. ban ka: denar 2*n. blago -*>ö. Merkantitna ban ka: deDar 100. blago 10S;  Prva brv, šted onici«: denar T.1'^. b-aAi* 805;  Kreditni Kavtv denar 185,  bi »^r> 1^"-   Strojue tovair.p it livarni:: blago 1 :>•<. Trboveljska: d^nar blago *~0; Zdmlene papimice: d»*»nar: 100 blag-o 112; Niha^ d. d.: denar 50; Stavbena d. d.:  denar 205. bla-j-o 280;  4 j..' •'  za-st. 1. kr. dež. banke: denar 20;  4 1; % kani. dož. banke: denar 80.
Zagrebška borza.
D e v i z p:     C urili   11.33—11.8-^. Praa^ 170.80—173.20.   Pari?:   2S1.50—2S«.Ö0, New. yot'k 57.62—58.45.    LXHidoo    280.59—888^9 Bukarešta 228—231,   Berlin   13.77o—13.92", Dunaj  0.0814—0.0826.
Valute-  dolar 5tf.9Ö—• 57.70. Hin —232^0.
7% hrvesi. posu;. 102! 60. dr-/.. reute za raT.nu štetn 19S— 202. Ljubljanska kreditna 252—253. Centralna banka 7—0 Hrv. eskomptna banka 104—105. Kreditna banka. Zgb. 105—108, Hipotekama bank? 5714—58, Jngobanka 100—1Ö1, Prašiediott. 800—805. Slavenska banka 70—71. fTksp.1o. atacija 36—37, Drava d, d. Osijek 160, Se-čerana, Osijek 730— 545, Isis d. d. 60—6?. Nhag 43—44. Gntinan ,36t>. Slaveks 155, Slavonija 42—43, Trboveljska 370. Vevče 105
115.
Inozemske borze.
— Curih. 12.
8.S5. Pariz 24.95.
junija. Borza: London 25.0-x
Beocrat
Menrvork
515.10. Milan 20.35. Praga 15 275, DunM 0.072625.
— Trst, 12. iunija. Predtoorza: Beofirad 44.10—44.40, Pariz 122.40—122.85, Newyork 25.22—25,32, Praga 74.75—75.25, London J22— 122L75. Curih 491—#92.54»
*
Siran 2.
»SLOVENSKI N AR O D« dne 13. junija 1925.
Stev. 131
Z^flsnle poStnlh prfstoibln
Postal minister je z odredbo 36.758 z Ane 30. aprila t L zvßal nekatere pristojbi-tO v tBemskem hi mosenTskem nromeln. k Ümc takole:
A. TuzuilUo.
1. Za tiskovine (točka 3 pristojbenšča) od 30 na 25 par za vsakih 50 gramov ali dnt te teže. Ta pristojbina se plačuje rudi za posstaice, oeofte. okrožnice, za smrtne, poročne in druge objave, za trgovska in äruffa poročila m sploh za vse druge tiskano predmete, ne velja pa za Tiskovine z iz-bofcahn tiskom za slepce in za dnevnike In časopise, ki jih pošiljajo upravništva listov.
2. Za blagovne vzorec (točka 4 pristot-benfka) od 20 na 25 par za vsakiH 50 gra-raerv ali del re reže. Najmanjša pristojbina r*sra«e 50 par.
3. Za poslovne papirje (točka 5 pristoj-benika) od 20 na 25 par za vsukm 50 sra-ipov ali del te teže. Najma&ifsa pristojbina
zvišana od SO par na 1 dfnar. '4. Za mešane pošiljke (točka 6 pristoj-benrkaf od 20 na 25 par za vsakih 50 gramov ali del re teže. Najmanjša pristojbina 30 par ostane, ampak samo za Tiskovine En blagovne vzorce, če so pa v pošiljki tudi poslovni papirji, se zviša od 80 par na t Din.
5. Za priporočene pošiljke (točka 8 pri-stolbenika^ se ie zvišala prrporocrrina od Z na 3 dinarje,
6. Za povromico in izplačilno potrdilo («ocka 24 pristojbenika) pri predaji pošTH-k*e od 2 na 3 dinarje, po ort d ali pošiljke pa c*& 4 na 6 dinarjev.
7. Efesprcsmna (točka 16$ za pisemske pošiljke se je zvišala od 2 na 3 dinarie. za paitere pa od 5 na 6 dinarjev.
S. Za Izkaznice r istovetnosti fto&ca 36$ v notranjem in mednarodnem prometu od 4 na 10 dinarjev.
9. Prošnje za vrnitev pošiljk in za iz~ memembo naslova (točka 19) velja toliko ka&or priporočeno pismo do 2'» gramov (4 dinarjev).
10. Obrestnina (točki 9 in lOj se je zv'-sala od 30 na 50 par.
11. Dostavnimi (točk! 9 m 10) za pakete se je zvišala od 3 do 5, za vrednostna pisma pa od 2 na 3 dinarje.
12. Izplačnina za nakaznice do 50 dinarjev se je zvišala od 20 na 50 par, za nakaznice od 50 do 1000 dinarjev od 50 par na 1 dinar, za nakaznice od 1000 do 5000 dinarjev (odkupne nakaznice) pa od 1 na 2 dinarja. Fovzetna pristojbina:
do
25 dinarjev znaša 50 »
100 300 500 1000 2000 3000 4000 5000
>
»
*
1.50 Din
2. — y
3. — »
4. — >
5. —» »
6. — » S.— » 9.— »
11.— »
14.— »
13. Za poizvednice (točka 23) od 2 na
3 dinarie.
B. Inozemstvo.
1. Za tiskovine se je zvišaj a pris-iojbi-na od 40 na 50 par za vsak'h 50 gramov ali del ic leže. izvzemši tiskovine, namenjene v Češkoslovaško republiko, za katere velja tuzemski pristojbenfk, i. J. 25 par za vsakili 50 gramov ali del te teže.
2. Za blagovne vzorce od 40 na 50 par za vsakiH 50 gramov ali del te teže. naj-manq 1 dinar.
3. Za poslovne papirje od 40 na 50 par za vsakih 50 gramov ali del te teže, nai-rnanj 3 dinar je.
4. Pri poro čni na se je zvišala od 2 na 3 dinarje.
5. Povratnica pri predaji od 2 na 3 dinarju, po predaji pa od 4 na 6 d;narjev.
6. fzkspresnina za pisemske pošiljke od ~4 na 6 dinarjev, za pakete pa ostane pri sedanjem ekvivalentu (1:15) 7.50 dinarjev.
7. Poizvednice od 4 na 6 dinarjev.
s. Prošnja za vrnitev pošiljke :n za rz-premembo naslova od 4 na 6 dinarjev. 9. Pristojbine za ocarinjen je pisemskih
pošiljk od 1 na 3 dinarje.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
T Drama: Začetek ob 20. zvečer. Petek 32. hmijar «Narodm poslance-. E. sobota 13. junija: "Rokn rok<"» umije, obe pa
obraz«. Red F. Nedeljam H. junija: Zaprto.
Opera:
Začetek ob po! 20, /večer. Petek 12. junija: Zaprt«.-.
5©bota 1?. junija: cGiumači*. "Cvetice ma.-
le Ide». Red A Nedeljo 14. junija: Zaprto. Ponedeljek 15. junija: »Nižava*. Poslovilni
-večer baritonista N   Cvejica. Tzven.
5p *   * *
— Umetniška turneja ljubljanske drama. Del osotna ljubljanske drame priredi sekom letošnjih počitnic umetniško i ume jo to vseh obmejnih krajih Slovence, med ^riisrmT: 'Ptuj. Murska Sobota, Dolnja Lendava, Oomia Radgona, Ljutomer, Dravo-.irad, Prevai.tc. Onštanj, Slovenjgradec, Šoštanj. Žalec. Rogaška Slatina. Radeče, Vransko itd. uprizarjala se bode sledeča dela:  Gola'•    Vdova    RoSKnka•. Tticic:
Ooljioic» . Andreje* : Mist-: . Nicodemi: >Scaiwpolo:. Strmdberg: »Smrtni ples«, Ma/be: Mladost-. Knoblauch: Faun^. —■ Dame: Rogozova, Juvanova, Rakarjeva, V?dar in gospodje: Skrbinsck. Rogoz, Ce--ar. Drenovec. Jerman. Smertoli. — Gostovanje ->e prične že v soboto 13. t. m. ter sc natjkljuje v sledečem redn: sobota 13.: Vransko Scampolo db c.. nedelja 14.: Kaplja »Gofeota« ob 3., ponedeljek 15. Ptuj -Faun     ob 8., torek 16.: Murska Sobota
Golgota ob 8« sreda 17. Murska Sobota *Faun. ob 8^ četrtek [8.: Murska Sobota •Smrtni ples ob 8., četrtek 18.: Dolnja Lendava : Scampolo ob S., petek 19. Ljutomer -Mladost«  ob 8.
— V ponedeljek. dt;e 15. L in. je v naši operi poslovilni večer priljubijenega bari-tonista Nikoie Cvetica, ki odhaja na nov atrgažma v Zagreb; O. Cvenč nastopi v operi Nižava, in sicer v vlogi gospodarja Sebastjana. katero vlogo stejc gospod pevec med svoje najboljše. Predstava se vrši kot izven.
— V dramskem gledališču predvaja v ponedeljek in torek, dne 15. In   16. t. m..
zvečer ob osmi uri svetov naznani haiucma-tor in hipnottzer Ben Ali zelo raznovrstne in poučne poizkuse, poslužujoč se pri tem pred vsem publike. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi.
— Sprememba v vodstvu ljubljanske opere. Z dekretom ministrstva prosvete z dne 30. maja 1925. št. 2323, postavljen je gospod Friderik R u k a v i n a. dosedanji ravnatelj ljubljanske opere, za vršilca dolžnosti upravnika Narodnega gledališča v Osijeku. Z dekreto/n ministrstva prosvete istega dne štev. 2324 pa je imenovan rav-«eateljem opere Narodnega   gledališča v
.ubijam" gospod Mirko Polič, sekretar Opere Narodnega gledališča v Beogradu.
— Slovenske balade in romance, antologija, uredil C Golar. Splošna knjižnica Št. 51. V Ljubljani 1925. Za lož Ha Zvezna tiskarna iu knjigarna. Strani 152. Cena broš. Din 24.-. Din 32.— Prrpovedna lir-sko-epska pesem je v našem narodn najbolj priljubljena. V tem uvaževanju je za-kfžttica Zvezne tiskarne :n knjrgarue izdala v okvirju svoje že bujno razvile »Sploš-]ie knjižnice^ pod uredništvom pesnika C.
j Golarja antologijo slovenskih balad in ro-' mane. Zbirka vsebuje glavne reprezentante slovenske lirsko-epske pesnitve: začenši z najbolj znanima narodnima ^Lepa Vida-in • Rošlin m Verjanko^ se vrstijo naši najboljši: Prešeren. Simon Jenko, Fran Levstik. Stritar. Pagliaruzzi, Gregorčič, naš priznani mojster Aškerc, Gestrin, Kette, Munt-Aleksandrov, Ivan Cankar, Župančič, Maister, Golar in Vladimir Levstik. V svojem kratkem uvodu, ki vsebuje kratko razpravo o balad; in romanci sploh in v posebnem o slovenski, naglasa urejevatelj, da je ta zbirka »urejena samo po estetičnem merilu in se bo morda zdela izbira komu enostranska — ali vsaka sodba je koiikor-ioliko subjektivna moja kakor rvojac Naravno, da bi bH ta ali oni urednik dodal temu pestremu šopku slovenskih balad in romanc še eno ali drugo dišečo cvetko ali pa bi eno ali drugo izpustil: vsekakor pa je na sploh' ta antologija krasna zbirka naših najlepših. Prepričani smo, da bo vsakdo z veseljem vzel v roke to lično knjižico, ki je lepo in ckusno opremljena: dober in eleganten papir, lične in okusne tipe. Tudi našemu srednješolskemu dijaštvu, ki pri slovenskem slovstvenem pouku v izdatni meri
tfoii epsko pesnitev, bo ta antaiogiia izvrši-no služila kot pomožna knjiga. Vsebinsko bogata knjiga se dobiva za nizko ceno Din 24.— za broširan in Din 32.— za vezani izvod pri založnici Zvezni knjigarni, kakor tudi v vseh drugiti knjigarnah.
Od sobote naprej
17ÖS
krasna ruska drama
Sanin
z Mmqcfo Sonja     Kino ideal
— Marija Kmetova: V metežu, roman.
Splošna knjižnica vt. 54. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna t. Karna in knjigarna. Strani 219. Cena broš. Oin 32.—, vez. Din 40.—. Pisateljica Marija Kmetova je v tem romanu globoko pogledala v žensko duš".: Usode petero žensk raznega tipa in značaja — Tinke Mlakarjeve, njene hčerke Vande. Mete Stmadove, Pold: BizJakove in Melan'je Rižnarjeve se križajo v metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoj način in po svojevrstnem boju. Vsaka teh Žensk ima svoje posebne nabore o življenju, o uživa-vanju, o ciljih življenja in se temu primerno ravna. V ta metež posegajo odločevatno tudi trije moški tipi: realistični dr. Pirc^ idealistični Gornik in materialistični Mlakar. Druge figure v romanu so pasivne in
shižijo fiot dekorativno ozadje. Vsa ta različna stremljenja sedeluioč:hv? se prepletajo in razpletajo v živopestrem dejanju, ki se logičuo in psiiiologično natančno razvija iz samega sebe in iz značajev. Tipi in značaji so zelo ostro in jasno orisani, pripetljaji in razpletljaji so zanimivi in napeti. Vsak čitatelj, posebno pa čitateljica bo z velikim zanimanjem in napetostjo prečitala roman v prvič in ga bo gotovo vzela v roko še v drugič in tretjič še z večjo pozornostjo, kajti dogodki, ki nam jih razvija pisateljica pred očmi v neprisiljeni vrsti, eden izhajajoč iz druzega z neovržno doslednostjo, so opisani v izbranem, gladko :ekočem jeziku in ne bodo izzvali samo zanimanja, ki prihaja iz radovednosti in hipne zabaveželjnosti, nego dajejo tudi obilo sn-vi za razmišljanje o zagonetnih pojavih človeške, posebno ženske duše. >'še slovstvo je v zadnjem času kaj revno na obširnej-ših„ širše zasnovanih izvirnih pripovednih Bpišik. Zato pozdravljamo trm raje ta novi roman naše pisateljice Kmetove, ki je že dobro znana po svojih dcsedanj:h posebno pripovednih sp:>m. Prepričan; smo, da bo posebno naše ženstve z velikim zadoščenjem segalo po tem lepem, zanimivem delu. Roman »V metežu-: Je izšel kot 54. zvezek dobro znane ^Splošne kni:žnice^ v založbi podjetne Zvezne tiskarne m knjigarne v Ljubljani. Knjiga je okusno opremljena in tiskana na finem, iicnem papirju in s© dobiva za nizko ceno Din 32— za broširan ali Din 40.— za vezani izvod pri založnici — Zvezni knjigarn:, Ljubljana, Marijin trg S.
Sokol
javna telovadba „Sokola I na Taboru
Sokol I- je včeraj popoldne kljub termi, da je izvabilo lepo vreme ljubljansko prebivalstvo na izlete, priredil prav dobro uspelo javno telovadbo, ki je na zunaj pokazala požrtvovalnost članstva in lep napredek sokolske vzgoje. Javno telovadbo je posetiio veliko število občinstva, prijateljev' in podpornikov Sokolstva. Poset je bil prav odličen, med drugimi so prisostvovali telovadbi veliki župan dr. Vilko B a 11 i č, generalni konzul Češkoslovaške republike dr. O. B c a eš, francoski konzul de Flache, belgijski konzul Milan Dular, člani gerentskega sveta ljubljanske občine dr. Dinko Puc, J. Lik o z ar in Josip Türk. Prireditev je bila brezhibna in točna po programu. Uspeh je tako v moralnem kakor tudi v gmotnem ozira zelo povoljeu.
Pribiti je treba na tem mestu netaktno postopanje cerkovnika v bližnji cerkvi, ki je skušal z dve uri trajajočim neprestanim brenkanjem in zvonenjem oiotiri prekrasno in lepo zasnovano prireditev. Opažamo že vsako leto in ob vsaÜ javni telovadbi na Tabora, da očetje lazaristi začno vselej zvoniti, da bi morebiti na ta način zmešali telovadni takt ali pa so tako vneti zagovorniki sokolske ideje, da dajo izraza navdušenju s svojim zvonenjem m hočejo na ta način javni telovadbi dati še nekako svečane jše obeležje, kakor so nekateri ironično pristavljali, čeprav se je večina gledalcev zgražala nad takSm motenjem javne prireditve, za katero ima Sokol Tavno tako pravico zahtevati, da se Je ne moti od gospodov lararlstov. kakor jim drugače priznava vsak svoboden in pravičen človek pravico, da tudi oni nemoteno opravljajo svoje cerkvene ceremonije. Kakor omenjeno, zvonili so očetje lazaristi od 16. pa tja do 18.30 neprestano. Kaj je v cerkvenem oziru bil povod zvonerrju. ne vemo. Splošno res prav nobeden! K stvari sami!
Po predhodnem promenadnem koncertu, ki ga je izvajala godba jugoslovenskih železničarjev, je ob 16. pričela javna telovadba z nastopom moške fn ženske dece. 106 po številu, kri je izvajala prav ljubko proste vaje za deco. Dober in strumen je bil korak. Težke vaje je za tem izvaja! moški naraščaj s kiji pod vodstvom br. R i-š k e. Lep napredek naraščaja. Tri vrste članov in 2 vrsti Slame so nato nastopile na orodju, na konja in na bradlji. Ženski naraščaj je nato pokazal lepe in z efektom uspele vaje s palicami. Sledil je nastop 14 članov v prikupnih veslaških belih kostumih z vesli pod vodstvom br. Drganca. Vaje z vesli so navzoče naravnost zadivile. Po prostih vajah članic se je pojavila na te-lovadiščn vrsta 6 članov pod vodstvom br. Svetliča Nandeta. Vratolomne vaje na raznem orodju so izzvaie burno odobravanje in ploskanje, kakor rudi splošno prizna-
nje kritike.   Sledile so nato igre naraščaja.
j nastop ženskega naraščaja, ki je izvajal prav gracijozno češko besedo, na kar je 36 Članov zaključilo javno telovadbo s prav težkimi prostimi vajami, ki so bile strumno in točno izvajane kljub neznosnemu motenju in zvonenju od strani lazaristov. Ravno tu je namreč bilo zvonenje izrazito demonstrativno! Celokupni aranžma telovadbe je vodil načelnik br. Prosenc z vso jeklenostjo in spretnostjo. Po telovadbi je bil ogied nove stavbe. Vse gledalce Je prevzela veličastnost velike dvorane, ki io sicer še v surovem stanju, toda že kaže, kakor praktično in primerno za sokolske prireditve je zgrajena. Nato je sledila animirana prosta zabava.
Opozarja se Ic danes na najsanimi-vejli film sezije
Kapitan Scotta
smrtno potovanje na južni tečaj
Aktualnost s  ©žirom na potovanje Amiindsena na severni tetaf.
— Javna telovadba Sokola Ljnbliana II.
V nedeljo 7. i. m. se je vršila vsakoletna pomladanska javna telovadba sokolskega društva Ljubljana II. na letnem telovadiščn na Prulah. Prostor sam ustreza popolnoma svojemu namenu in smemo društvu čestitali na tej lepi pridobitvi. 2al mori to agilno društvo Še dolg za parcelo, kojega bo mogoče le s podpiranjem sokolskih prijateljev sa-nir*ati. Nastop sam je pokazal vzorno disciplino vseh oddelkov, znak, da je vodstvo v dobrih in požrtvovalnih rokah. Spored so orvorile naraščajrrice z župnrmi vajami s palicami, katere so izvajale precizno in lepo. Za temi je prišla moška in ženska deca s skupnimi prostimi vajami. Srca so nam utripala ob pogledu na te malčke, ki so rešili svojo nalogo nad vse pričakovanje. Pri orodni telovadbi članstva in naraščaja, skupno 6 vrst, smo videli lepe in težke kombinacije, kar izpričuje, da ima sokolsko društvo Ljubljana II. izvrstne moči. Moški naraščaj je pokazal novo točko s kiji, ki je bila gladko navežbana. Res ljubko in pestro sliko pa nam je nudil ženski naraščat z vajami s siti. Tudi članstvo, moško in žensko, je izvajalo savezne proste vaje brezhibno in želo velik aplavz. Nadvse dobro pa je bila izvedena prosta vaja članov za prvenstvo, ki zahteva radi svoje dolžine in izredne težine, prvovrstne telovadce. Po končanem sporedu se je razvila animirana ljudska zabava ob zvokih godbe dravske divizije. Obžalovati je le, da javnost ni po-setila telovadbe v oni meri, katero sta resna marljivost in trud društva zaslužila. Podpirajte %- bodoče bolj naše   stremljenje za
dosego moralnih uspehov, saj je sokolsko delo ie delo za narod. Sokolu Ljubljana II pa čestitamo na izrednem napredku.
— Sokoiska žvipa Ljubljana opo^arjo vse svoje članstvo in z^sti tekmovalco na oklic Savcza v vGlatfiiilvu* it 10 gfc udeležbe na rnedzlotnin, tekmah v Beogr.i du. Udeleženec je prijaviti nemudoma žu. pi. Na prijavo, ki dospe po 15. juniju leta 1925, se ne bo oziralo. V prijavah Je na. vesti uidi, kdo reflektlra na prenočišeo it:-skupno prehrano. Zdravo! 1190-u
—■ Slavnostna otvoritev Sokoiskeg3 doma v Medvodah. V nedeljo 14. junija b'? v Medvodah otvoritev krasnega Sotalake. ga doma, in sicer med 11. tn 12. uro. — Popoldne javna telovadba :n po telovadbi velfka Hadeloi veselit-a. Ljubljančani m okoličani, vsi v Medvode, kjer se snMetti z gorenjskimi brati in se ob zvokih Jeac -niške godbe lepo pozabavate! 111T a
— Tombola Sokola Ljubljana II. ie b -la vedno svojevrstna privlačnost. Letošnja ki bo sred: junija, bo obsegala več ste manjših in edem glavnih dobitkov tako, da bodo posetniki zadovoljni. Ce pomirite, 3 kolikimi stroški je zvezana taka prredltev, ne boste oklevali s takojšnjo nabavo tablic. Cena 2.— Din je sila malenkostna In si tablice lahko vsakdo nabavi. Pomagajte nam!_ 1194 T
Samo se danes
Intrige na habsburškem dvoru a Norman Kerry._Kino ,.ldeai'
Politične uesti
= Nuši klerikalci in komunisti. Papež Pij XI. je že opetovano proklel komuniste in ž njimi vse tiste, ki se* z njimi družijo. Proglasil ie komuniste^.« izvržek človeštva in orodje pekla, vse to pa naših klerikalcev ni motilo, da bi se ne zvezali s komunisti in sam škof Anton Bonaventura je sel pri zadniib ljubljanskih občinskih volitvah volit njihove kandidate. Tudi danes so klerikalci še v najtesnejših zvezah s komunisti, katera podpirajo z nasveti in baie. ce je treba, tudi z denarjem. Da bo naši* javnost vedela, s kom se družijo ti naši pobožni kristjani in katoliki, navajamo govor, ki ga ie imel eden izmed voditeljev komunizma, boljševiški komisai za prosveto Lunačarskij dne 19. aprila v Moskvi. Lunačarskij je te^a dne^ na javnem shodu izjavil: «Mi sovražimo krščanstvo in kristjane. Tudi najboljše med njimi moramo mi komunisti smatrati kot svoje najhujše .sovražniKc Kristjani oznanjajo ljubezen in usmiljenje napram bližnjemu, torej ravno ono. kar je nasprotno našim načelom. Proč z ljubeznijo nasproti bližnjemu! Ono. kar je nam potrebno, je sovraštvo. Samo s pomočjo sovraštva lahko osvojimo ves sveL» Tako Lunačarskij! \2. nov. lanskega leta pa je izdala moskovska sovjetska vlada na podrejene oblasti okrožnico, nanašajočo se na rusko pravoslavno cerkev. V rej okrožnici povdarja dobesedno: cNaSa nalojra ni, da bi reior-mirali. marveč da zrušimo vsako vrste vere, vsako vrsto morale. Strmoglavili smo zemeljske kralje, sedaj moranic poloviti še nebeške kralje. Ne bo m»ru dotlej, dokler ne uničimo «-Erde 5h*ke Boga. ki ie povzroči] toliko satanskega zla in gorja človeštvu v dolgi njegovi zgodovini.* — Takšne nazore imaio o veri in krščanstvu voditelji boljševizma ali komunizma, a naši klerikalci še vedno žive v debelem priiatelistvu s komunisti in pri prihodnjih volitvah bodo zopet £nali svoje backe rv imenu Kri-stusa-kralia > na volišče za komuniste, češ da je v nevarnosti v era. ki jo o^ro. žajo — liberalci, demokrati!
—' Dr. Korošec naj bi odšel za posla nika v Moskvo. Beogradski -Balkan piše: ^Korošcev poslanec v našem parlamentu prof. Vesenjak zahteva lavno od naše vlade, naj vzpostavi diplomatske odnoSaJe 2 boljševiško vlado v Moskvi. Dobro, v tem slučaju naj odide dr. Korošec kot naš poslanik v Moskvo.. — Zares, ako bi odšel dr. Korošec v Moskvo, bi se morda vendarle znatno ohladila klerikalna ljubezen do boljševikov.
flarffifnn m soNski Mor!
OSKAR H.
71
^^ozpati carsttia
Roman zadnjega aviiri)skega cesarj t.
Cesar ie priče! razgovor. »Radostno me je presenetilo viharno navdušenje moje ogrske prestoli-ce. In zato vas prosim, grof Tisza, da kot ministrski predsednik ukrenete vse potrebno, da se spo-pdči prebivalstvu moja odkritosrčni zahvala. Sprejem nie ie zelo razveselil.«
To nam obeča prijetno perspektivo,« je izjavil grof Andrassy, dočtm se »o Tisza sarm> molče priklonil.
»Nadejamo se torej lahko, da bo veličanstvo počastilo našo ?epo prestolico z daljšim oosetom. Ze dolgo obstoja želja ogrskega naroda, da bi njegov kralj vsaj del leta preživel na Ogrskem."
»Morda se da ta želja izpolniti,« je milostno pripomnil cesar. Sedaj seveda bom najčešče moral bivati v kraju vrhovnega armadnega poveljništva in na raznih frontah. Vojna ne dovoljuje misliti na to, da bi mogel dlje časa bivati v določenem kraju.*
»Mislil sem itak samo na bodoče čase,« je izjavil Andrassy. »Enkrat pa vendar mora biti tudi konec teh strašnih grozot, ki teže vse narode kot krvava *nora.«
»Nadejamo se!« Cesar je prekrižaj roke. »Napraviti konec vojni, smatram za svojo prvo dolžnost.«
»Veličanstvo, izvolite naju milostno poslušati,« je pričel grof Tisza. ^Sporočiti hočem vašemu veličanstvu samo mnenje celokupnega rrrintstrstva. Danes, ko ste, veličanstvo, prisegli na ogrsko ustavo in dali na svojo maziljeno glavo krono sv. Štefana, je najprikladnejši trenotek, da prodre glas našega naroda na uho njegovega kralju. Kakor rečeno, govorim v imenu vseli svojih tovarišev v ministrstvu, ki jih je zaupanje do vašega veličanstva postavil«^ na čelo vlade.«
Cesar je napravil nestrpno kretnjo. -Sicer vam ne očitaio. grof Tisza, da bi bili gostobesedni. Prosim vas govorite stvarno!«
Kakor zaukazujete, veličanstvo! Qre za zasedeno ozemlje v Srbiü. Vojna uprava, ki še vedno premalo uvažuje paritetno pravo Ogrske, jc vse uredila po avstrijskem kopitu. Želja našega naroda je. da bi vase veličanstvo priznali zasluge Ogrske za zavzetje teh pokrajin m odredilo mešano upravo.«
»Sakra, gospod groi. za taksne stvari pa sedaj res ni časa. Mi imamo vendar mnogo važnejših poslov, kakor da bi izravnavali narodne ljubosumnosti.«
»Ničesar ni ljolj vaŽrJO. veličanstvo, kakor priznavali pravice naroda, ki üb ie draoo ndfcuoift s
svojo krvjo.« je pripomnil z oholim patosom grof Andrassy.
»Dobro, grof Aadrassy, hočem se pridružiti vašemu mnenju in vse nadaljnjo odrediti, dokler se ne vrnem na Dunaj. V resnici sem seveda mislil, da sta gospoda prišla semkai iz drugih nagibov. Sporazum med obema državnima polovicama bom smatral jaz v mirnejših časih kot svojo najvažnejšo nalogo.«
»Blagovolite oprostiti, veličanstvo. Ne poznamo dveh državnih polovic, marveč samo dve popolnoma neodvisni državi, ki sta združeni v monarhijo, ker je pač cesar avstrijski tudi apostolski kralj ogrski. Ogrska je vedno ugovarjala, da bi se je smatralo kot privesek avstrijske krone.«
Grof Andrassy je govoril s rako vnemo, da ni opazil jeznega pogleda cesarice, ki ga >e hladno motrila. Lahek zaničijiv nasmeh je obknDžal njene ustnice. Mož s tako nerodno zagrizenostjo se ji ni zdel vreden, da bi ga resno uvaževala.
S tihim zvonkim glasom je govorila: Oba državnika sta delala najprijaznejše obraze.
»A|i je razpoloženje na Ogrskem še vedno tako ogorčeno proti Avstriji vkljub nadlogam, ki jih že desetletja skupno nosita Avstrija in Ogrska? Sedaj bi vendar že bil čas za sporazum. Ako Ogrska neomajno vztraja v svoji mržnji proti Dunaju, je vsaka nada za sporazum izključena.«
•Tisza ie zmajal z glavo. »N» to mržrua. veličan-
stvo, kar je Ogrsko spravilo v odpor proti Dunaju. To je skrb samozavestnega naroda, da bi obdržal čisto svoje narodno bistvo in da bi ocuval svoje državno neodvisnost pred vsakim vmešavanjem. Ponos vsakega ogrskega državljana temelji v njegovi narodnosti, ki se ni pokorila še nikdar nobc nemu tujemu gospodarju.«
Cesar je tiho vzdihnil. Cesto ni razumel popustljivosti svojega prednika napram ogrskim zahtevam, sedaj se je čutil primoranega k enaki taktiki. S temi ljudmi je treba postopati kakor z malim* otroki.
»Vedno sem ljubil ponos svojih ogrskih podani kov, ta ponos mi je bilo jamstvo za njihovo zvesto bo in tej zvestobi se imam zahvaljevati za današnji lepi sprejem. Kakor mi Ogri nudijo ljubezen, take jih hočem ljubiti tudi jaz in skrbeti za to, da bo moja vlada zanje blagos>ovljena.<
»Dal Bog, veličanstvo.« Tiszin hladni odgovor ni ugajal cesarici. Pripomnila je: »Ali dvomite v to. ekscelenca?«
»2e mnogo sem preživel veličanstvo!« Glas grofa Tisze je donel pridušeno. »Mnogo sem doživel, veličanstvo, toda božjega čudeža še nisem videl Božji čudež pa bi bil, ako bi Ogrska kdaj zapostavila svoje narodne zahteve pred zahtevami skupne narave. Ogrska bo vedno zahtevala in noben cesar avstrijski ne bo v stanu, da bi vsem tem zahtevam ugodil
«tev 131.
»SLOVENSKI   NARP O* dne lö. jumja igyp.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 12. junija 1925.
—»   Zoper neupravičeno nadlegovanje Javnosti z nabiranjem milodarov. Naše prebivalstvo se je začelo upravičeno pritoževati nad vedno bolj se .množečimi primeri, da hodijo k nam vz drugih delov države po-gorelci, invalidi itd. ter nabirajo od hiše do hiše, od prodajalne do prodajalne miloda-re zase,   sklicujoč se na kako ministrsko privolilo, katero nosijo seboj. V Sloveniji je po obstoječih propisih vsako nabiranje milodarov za samega sebe prepovedano in rodi, če je dotičnik utrpel katastrofo, mogoče le potom obalstnega poziva in oddajanja »laril na županstva, glavarstva itd., tako da se akcija vrši pod javno kontrolo in je vsaka zloraba javnega usmiljenja izključena. Na rernonst racije ljubljanskega magistrata m drugih oblastev v Sloveniji ter na tozadevno predstavko velikega župana ljubljanske oblasti je notranje ministrstvo izdalo navodilo, da veljajo osebna dovoljenja, objave, dopustnice itd.,    izdane od različnih ministrstev v svrho nabiranja milodarov in prosjačenja le v krajih, ki ne poznajo predpisov zoper prosjačenje. Povsodi drugod pa imajo presoditi lokalne policijske oblasti, hočejo li za svoje področje izdati še svoje privoljenje, ali pa ne. S samim ministrskim dovoljenjem torej v Sloveniji nihče ne sme beračfti.  Ako  policijska  oblast dovoljenja ne da. ima dotičuega v najkrajšem času odpraviti s svojega ozemlja ali mu pa, če je delazmožen. preskrbeti dela, če ga je dobiti. To velja le za osebna prosjačenja. Ce pa je treba pri večjih nesrečah javne   akcije za nemoč, se ima organizirati kaKor doslej, z
dovoljenjem velikega župana.
— V stanovanjskih    zadevah    daje V
v smislu čl. 29 stan. zakona strankam po. ja«nila, sprejema prijave in tožbe ter vodi evidenco izpraznjenih, stanovanj pisarniški šef stanovanjskega sodišča. Stranke naj se torej obrčajo izključno nanj ter se obenem opozarjajo, da v emisiu sklepa sttt-uovanjskega sodišča posamni člani sodišča v stanovanjskih zadevah ne bodo sprejemali strank in dajali pojasnil. Stranke se tudi opozarjano, da stanovanjsko sodišč^ ne sprejema nobenega gotovega denarja. V svrho plačila pristojbin, kakor jih predpisuje člen 7tf stan. sakona. se je otvoril č-kovn! račun. Položnice so atrankm na razpolago pri stan. sodišču v sentpetersfci vojašnici t vbod iz Lipičeve ulice) ter pri mestnem magistratu (Gospodarski urad, roba št. 12.)
— Zvišanje poštnih pristojbin in pregledi novih pristojbin. S 1, jimdjem 1925 so büe zvišane nekatere poštne pristojbine V tuzemskem in inozemskem prometu, zaradi česar 66 dosedanji Pregledi poštnih rrristojbin v mnogih točkah n-e bodo ujemali s pristojbinami, ki so predpisani od L junija 1925. Glede na to je pododsek Tla poštne direkcije v "Ljubljani založil nov •.Pregled T>oštnih pristojbin, veljavnih od 1. jimija 1925. e V tem pregledu eo razvid-dne pristojbine za pisemske in paketne pošiljke, za poštne nakaznice in vrednostna pisma v tuzemskem m inozemskem prometu, in pošte, ki dostavljajo na dorn, in razne pojasnilne opombe. Ta »Pregled« je važen in potreben pomoček vsem poŠU nim uslužbencem, pa tudi trgovcem, denarnim in drugim zavodom in eplofa vsakomur, ki ima s pošto kaj več opraviti. Ti
Pregledi veljajo Po 10 (deset) dinarjev fn se naročajo s poštnimi nakaznicami neposredno pri pododseku II a poštne direkcije v Ljubljani. Pri pismenih nročiUh se zviša cena vsakemu izvodu za 60 par,
— Iz prosvetne službe. Za okrajnega Šolskega nadzornika v Gornjem Gradu je menovan šolski upraviteb; v Gorici pri Mo-iirju Valentin Pulk o.
— Železniški tirani. Železniško ministrstvo je izdalo uaredbo, naj se pri vsaki železniški direkciji nastavi stalen urar. ki bo potoval od postale do postaje in skrbel, da bodo železniške ure vsikdar pravilno kazale čas.
— Na kongres invalidov v Skoplju je
bil poslan s strani učiteljske skupine invalidov učitelj II. mestne deške šole g. Ve-fcoslav Mleku ž in ne, kakor je bilo napačno porocano, g. Bogomir Fegic.
— Sprejem absolventov srednjih šol. S šolskim letom 1925—1926 se sprejemajo v L letnik trgovske akademije v Ljubljani, v I. letnik dvorazredne trgovske šoie v T.jubljani in v L letnik tehniške srednje ^ole v Ljubljani le absoiren*i 4. razreda srednje ali meščanske šole. ako SO z uspe. hom položaj ni* i i tečajni oziroma končni Izpit
— Domžale-trg. Domžale postanejo 9.
avgusta trg. Županstvo je že prejelo za to potrebno dovoljenje. Proglasitev vasi Zgor-nfe in Spodnje Domžale, Stob in Studa v trg Domžale se bo izvršila na najsloves-r.ejši način. Zato je pozvalo županstvo občane k skupnemu posvetovanju, da določijo, krko hočejo praznovati ta dan. Domžalci so pokazali vel ko zanimanje.  Vse kaže, da
bo proslava prvovrstna.
— Letošnja košnja se je te dni ze pričela v ljub!jan«ki okolici. Kmetje so z '-rno mrve zelo zadovoljni, ker so jo na-kosili v obilici in bodo shajali s krmo do pomladi. Cene mn i  so zadnji  eae padle.
_ Poučno in pevsko potovanje pevskega zbora obeh državnih učiteljišč. Prejeli smo in priobčujemo: Poročali smo že. da oriredi pevsko zbor obeh državnih učite! iišč takoj po sklepu šolskega leta pod vodstvom prof. E. Adamiča poučno in pevsko potovanje v Hrvatsko Primorje in sicer v Bakar, Kraljevico, Crikvenico. Senj, Rab, Krk in Sušak. V svrho krstja potovalnih stroškov je veliki župan ljubljanske oblasti pov. zboru z odlokom od dne 27. maja t. 1., št 6695 dovolil nabiralni dan, ki se vrši Jutri, v soboto 13. r. m. Ker taka poučna oo-anja zlasti za učiteljski narašča; velike važnosti in izrednega vzgojnega pomena, dijaki-učiteljišniki pa so po ogromni večini ■-:roci neimovitih roditeljev, priporočamo nabiralce E. Adamičevega pev. zbora do-Sgrifcqfaj dmaJEBhwH našega občinstva.«
— Trafikantom. Koncem preteklega le ta smo. bili trafikantje po fin. organih obveščeni, da moramo imeti lokale odprte od 7. do 20. pozimi, oziroma od 6. do 21. poleti das! je naredba izšla v »Uradnem listu<-šele 14 dni kasneje, se je takoj po obvestilu breozbirno pazilo  na  izvrševanje povelja, ki pa je v proiislovju z zakonom, kateri določa, da morajo biti odprte trafike dnevno le 10 ur, tedensko pa 60 ur. Zakaj za nas zakon nič več ne velja?   —   Nedeljski in prazniški počitek, ki ga uživajo celo kaznjenci in prisilni delavci, se je vzel Hudem, ki morajo presedati po 15 ur dnevno v zatohlih po tobaku in smrdečih tesnih prostorih. To naj bo uspešen boj proti tuberkulozi? Protituberkulozna liga bi imela tu hvaležno delo! Ne glede tega na te ne-Iigijenične iu nesocijame nedostatke pa je ta predpis krivičen in odveč, saj radi tistih ur, ko morajo biti trat ke čez potrebo odprte, ne bodo kadilci nič več pokadili in se ne bo nič več prodalo. Popolnoma bi zadostovalo, če bi bile trafike odprte v času kot druge prodajalne. V zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah itak nimamo nika-kega prometa. Pritožbe, ki smo jih odposlali na merodajne faktorje, so našle gluha ušesa, pač, odgovorilo se nam je z grožnjo, da nam vzamejo koncesije, če se ne bomo lepo pokoravali poveljem. Take grožnje se ponavljajo ob vsaki priliki in naše hlapčevsko življenje je odvisno od samovoljnosti tistih, ki tako žonglirajo z našim zdravjem in našo eksistenco. Ker tak'h krivičnih odredb ne moremo več prenašati — saj smo trafikantje tudi ljudje .vredni, da se z nami obzirneje postopa kot pa z živino — sklicujemo v soboto ob pol 9. zvečer pri Mraku zborovanje, kjer bomo skupno nastopili proti krivični nesocijalni odredbi. — Trafikantje.
— Vremenska napoved. Vremenske opazovalnice napovedujejo za soboto: lepo, toplo, suho vreme. Samo se.ntertja lokalne nevihte. — Te dni je bilo po vsej Evropi večinoma jasno vreme, samo ponekod je bilo nebo do polovice ali ene četrtine pokrito s oblaki. V Bordeauxu so imeli meglo, deževalo ie samo v Revkjaviku. — Najvišjo temperaturo so imeli v Firenci 33 stopinj, v Bordeauxu 30, v Parizu 29, najnižja temperatura 11 stopinj ie bila v Revkjaviku.
— Ukradena vola. Posestniku Franu Ko* čevarju iz Povišja sta bila 7. t, m. iz hleva odpeljana dva dobro rejena vola, stara štiri leta, vredna nad 10.000 Din.
— Morilec svoje žene obsojen na 20 let ječe. Pred zgrebškim senatom so je v sredo zagovarjaj Lovro Paurovič, ki je v selu Kratečno pri Karlovcu umoril svojo ženo Kvo. Sodišče je obtoženca spoznalo krivim umora 5n je bil obsojeni na 20 let ječe.
— Razpecevaiec falz, angleških funtov pred sodiščem. Pred sodiščem v Zagrebu se je te dni vršila obravnava proti detektivoma čebronu in Mavriču, ki sta ponarejene netfuntsko angl?ške novčaniee spravljala v promet, čvbron je bil obsojen na 2 leti ječe, Mavric pa oproščen.
■— Orožnik ustreli! častnika. V Skop-l.tu je te dni orožnik Branko Miladinovič ustrelil zivojina. Raciosavljeviča in ga težko ranil. Napadalec je nato izvršil samomor. Motiv dejanja ni znan.
— Zopet atentat na osebni vlak? Dne S. t. m. je med postajama Ogulin ra Košara skočil s tira službeni voz osebnega vlaka Zagreb — Sušak. Na podlagi takoj uvedene preiskave se je ugotovilo, da so neznani zlikovci izvršili na vlak atentat s tem, da so pričvrstili aa progo debel jeklen vijak. K sreči pa peklenska nakana ni uspela.
če ne verjamete, da eden par Mfi* nogavic z žigom in »namko iSiÜ     (rdečo, modro aH zlato)
„ki ju&"
traja kakor štirje pari drugih. Zato kupite eden par in pre pričajte  se.   Dobivajo  se v prodajalnah.    53.« rv
Iz Imblfane.
— Razširite mestno kopel j! Pišejo nam: Od dne do dne se čujejo bolj upravičene pritožbe nad neudobno mestno kopc Ijo v Kolodvorski ulici. Prostori h kopeli so bili a stavbo vred že od vsega začetka sem zgrešeni, ker je zgradba za ljubljanske razmere in potrebe občinstva — trikrat premajhna. Mestna občina naj jo razširi proti Sv .Petra cesti in zazida tisto brezpomembno teraso, ki se tišči poslopja. — Stroški bi bili minimalni, zato pa bi občina na drugi strani imela izdatne dohodke.
— Olepšava mesta. Veletržec Andrej šarabon na Zaloški cesti je dal pri svojem vrtu na Ahacljevi cesti leseni plot podreti In postaviti novo žica sto ograjo. — Na Vodnikovem trgu delajo hodnik od erarjene hiše do ogla Fabianove hiše.
— Popravek. H kongresu invalidov v Skoplju popravi jamo vest, da je odšel na kongres invalidov kot zastopnik ljubljanskih učiteljev-invalidov g. Bogomir Fegic v toliko, da je bila ta vest netočna, ker g. Fegic sploh ni šel v Skoprje in tudi m invalid. Vest je bila v imenu pomorna.
— Slovesen posreb v Ljubljani iu nekaterih doslej v Sloveniji pokopanih italijanskih vojaških oseb izza svetovne vojne bo v sobote dne 13. junija 1925 iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na glavni kolodvor, od koder se smrtni ostanki prepeljejo v Italijo. Prepeljavo vrši Italija v sporazumu z našo državo. Na£e vota«Ur* i« civik**. -4*.
lasii sc udeleže slovesnega sprevoda. Trupla, katerih ostanki bodo prepeljani, pripadajo sledečim: polkovnik Battineiii Andrea, podpolkovnik Pacelli Severo, kapetan Sofia Enrico, kapetan Calderani Dante, po-ročnik-zdravuik Feruglio Emilio, poročnik CbJcco Giuseppe, poročnik Vaccari Giuseppe, podporočnik Ricci Stesauo, podporočnik Marcolonvo Vincenzo, podporočuik Rasori Livio, Guidi Paolo, narednik Barbarossa Michele, narednik Sala Giuseppe, korpora! Bona?i Alessandro, korporal Migliore Ed-mondo, vojaki: Cortina Giovanni, Ostinato Ultimo, Capeiii Giovanni, Greta. Giovanni, Pinato Candido, Urbani Enrico, Verona Pande, Serughetti Giovanni, Tinti Luigi, Guar-naschelli Antonio. Slovesnega pogreba se udeleže tukajšnje vojaške in civilne oblasti na čelu s komandantom dravske divizijske oblasti, velikim županom ljubljanske oblasti dr. V. B a 11 i č e m, zastonstvom mestne občine in drugih korporacij. Že pieteta sama zahteva, da izkaže tudi ostala javnost zem-skim ostankom italijanskih vojakov na poti v domovino zadnjo čast. Vojne žrtve so vsem narodom simbol kritičnih trenotkov v borbi za obstanek in glasen memento za medsebojno strpnost in čim večjo solidarnost v bodočnosti. Zato je tudi prenos njihovih kosti iz katerekoli države v domovino tiha manifestacija za mir in slogo med narodi. Temu vzvišenemu cilju naj služi tudi Čim obilnejša udeležba našega občinstva pri pogrebu italijanskih vojakov.
— Kult.-znanstvena sekcija Trigla. va proslavi Masarykovo 75letnico s predavanjem g. univ. prof. dr. Fr. V e b r a: Teoretični temelji Masarykove filozofije. Predavanje se vrši v soboto dne 12. junija ob S. zvečer v Akad. kolegiju. Vabimo gg. starešine in vse napredne akademike. — Za člane obvezno. 1198-n
— Gozdovniki! Nocoj ob pol 20. zvečer predavanje dr. Misa o Higijeni življenja. Udeležba za vse obvezna. Pripeljite prijatelje in starše s seboj. Ski optične in filmske slike. — Glavar L rodu. 1193-n
— Organizacija pomožnih bolniških zdravnikov za Slovenijo opozarja vse gg. pomožne zdravnike, ki nameravajo odslužiti svoj staž v državni splošni in državni ženski bolnici v Ljubljani, da začasno ni na razpolago stanovanj v teh zavodih.
1192-n
— Mestna zastavljalnica ima tomeseč-no dražbo oktobra 1924 zastavljenih predmetov IS. t. m. ob 3. uri popoldne. 1187-n
—■ Številne tatvine. Na Vodnikovem trgu je bila Zori Šenčur iz žepa ukradena kuverta z vsebino 400 Dir. — Pri kopanju je bil okraden dijak Josip Krušič. ki se je kopal na takozv, «Pasjem brodu». Neznan storilec mu jc odnesel 1000 Din vredno tula*uro. — Iz sobe tehnika Ivana Skočirja v Slomškovi ulici je bila ukradena srebrna ura z zlato verižico, vredna 1100 Din. — Iz strojnice na Kesljevi cesti jc bilo ukradeno moško kolo znamke «Puch», vredno 2400 Din, last inž. Antona Tomana. — V Škofji Loki je neznan storilec v noči 7. t. ra vlomil v atelje fotografa Avg. Blaznika in mu odnesel to-tosaparat ter diamant za rezanje šip. Skupna škoda znaša 5000 Din. — V Ljutomeru jc bil 7. t. m. sokolskemu društvu s teiovadišča ukraden 3000 Din vreden drog. — V 2elim= ljah je bilo dvakrat vlomljeno v hišo gosta-ča Frana Jakča. Tatovi so napravili 3500 Din Škode.
OBLEKE
kupite najugodneje pri
JOS. ROJINA -
Ljubljana
1-0 L
Iz Gelja.
—g Protektorat V. Ljubljanskega vele-sejma. Poročali smo že, da je prevzel Nj. Vel. krau Protektorat nad letošnjim vele-sejmom v Ljubljani. Kakor čujemo, si kralj najbržc tudi osebno ogleda prireditev. To je razstavljalcem velika vspodbuda k čim lepši iu popolnejši razstavi izdelkov. Naloga velesejmske uprave pa je, da pravočasno zasigura in odkaže prijavljenim tvrdkam prostore, kar pa je samo mogoče, če se vsi, ki mislijo razstaviti, čim popreje odzovejo. Veliko je namreč razstavljalcev, ki se prijavljajo zadnji hip, otežujejo s tem delo upravi in škodujejo drugim tvrdkam. Z ozirom na to prosimo, da dopošljejo tvrd-ke nemudoma izpolnjene prijavne iormu-larle.
—c Višji tečajni izpiti na celjski realni gimnaziji so se pričeli v ponedeljek 8. t. m. Pismenim nalogam, ki trajajo do vključno 13. t. m., sledi nekaj dni nato ustmena matura. Priglasilo se je 15 maturantov, eden izmed njih je moral vsled nujne operacije odstopiti
—c Tefovska procesiia pri župni cerkvi v Celju se je letos vrš!!a zelo slovesno. Udeležili so se je zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter 4 vodi vojaštva, katero je oddalo štiri salve pri posamnih evange-Ijih- Procesijo je vodil novi mestni opat g. Jurak z veliko asistenco.
—c Stalni volilni imeniki za mesto Celje so od 12. junija dalje pr! mestnem magistratu v sobi št. 2 med uradnimi urami razgrnjeni na vpogled.
—c V mestni klavnici se je od 1. do 7. junija zaklalo: 3 bike, 13 volov, 9 krav. 2 telici, 28 telet in 24 svinj. Uvozilo se je 729 kg govedine, 1028 kg teletine in 692 kg svinjine.
Iz Maribora.
—m Samomor. Dne S. t. m. je- v Rems-nlku pri Dobniku izvršil samomor veleposestnik Janez Dobnik. Pokojnfk je bil več let ločen od svoje žene, moral pa je plačevati 4000 Din alimentov za eno nnzakonsko dete. Zadeva mu je sla taJro k srcu, da se je vdal pijači ln j*- samomor prejkone v pijanosti izvršil. Našli so ga v stanovanju, ležečega vsega v krvi, s prestreljenimi prsi. Prepeljali so ga takoj v bolnico, a je med mreTowm umrl
—m    Smrtna avtomoblska  nesreča v Ptuju. Tragična smrt je doletela v noči od
torka na sredo 25-letnega, šele pred kratkim poročenega mesarja Karla Weissen-steina iz Ptuja. Weis=enstein je na tovor, avtomobilu spremljal transport telet, poslanih iz Brega pri Ptuju v Ljutomer. Na cesti pri Ivankoveih jc avto na ofc*trem ovinku zdrsnil, pri čemer se je upognilo eno kolo. Navzlic temu jc avto vožnjo nadaljeval. Weissensteiuu pa se na vozu vseeno ni zdelo varno in skočil je z avtomobila, ki se jc istočasno prevrnil ter pokopal nesrečneža pod seboj. Weissensteinu je zlomilo hrbtenico in je obležal na licu mesra mrtev.
—m Novi občinski gerenti. V Gornjem Lakošu pri Dol. Lendavi je imenovan za gerenta posl. Mihael tluzinec. v Markovcih pri M. Soboti pa posestnik Mikioš Casar.
Sport
Nacijonalni miting S. X Ilirije
Včeraj popoldne se jo vršil na igrišču SK Ilirije uacijonalno športno propagandni miting, katerega so se udeležuj tudi člani zagrebških klubov, med drugimi Haškova garda Plehaty, Modec, KovačeviO, Rosenkranz, Ferkovič, J. Hoiiman, Držič, Kailay. Jamnicky, Jakupič, Helebrandr, Macanovič, Mrkša in Hoiimau K. Policijski S. K.: Radočaj, Bratulič, Zoraja; Mak a bi: šle-zinger; Maraton: Zgaga, Boranič, Rehm, Kaiser, Cigič, Renet, Kumer, Prstec; H. Š. K.: Kovačič, Gašpar. Mitinga se je udeležilo tudi Primorje (brez Perparja). Rezultati, ki so povprečno dobri, so sledeči: 100 m (12 tekmovalcev). I. Predtek: 1. Valtrič (Prim.) 11.6, 2. Modec (Hašk), 3. Stepišnik (H); II. predtek: L Plehaty (Hašk) 11.8, 2. Kovačevič Hašk), 3. VVeibl (Prim.). — Finale (6 tekm.): I. Valtrč 114,
II. Plehaty (Hašk). III. Modec (Hašk) (IV. Stepišnik II.). — 400 m (4 tekm.): I. Valtrič 52.8, II. Rosenkranz (Hašk) cca 3 m,
III. Boranič (Maraton). — 1000 m (7 tekm.) I. Ferkovič (Hašk) 2:46.3, II. Hoffman (Hašk), III. Roth (Ilirija), IV. Držič (Hašk).
— 5000 m (3 tekm.): I. Slapničar (Lask.) 17:32.4 (brez konkurence), II. Kumar (Maraton) cca 300 m za I. — Skok v višino z zaletom (7 tekm.): I. Zgaga 173 cm (Maraton), II. Jakupič (Hašk) 170, HI. Jamnicky (Hašk) 165, odloči žreb, IV. Kaluy (Hašk) 165, odloČi žreb. — Skok v dalj. (9 tekm.): I. Zgaga 601 cm (Maraton), II. Schlesinger (Makabi) 590 cm, III. Stepišnik (II.) 586. (IV. Kalay [Haškj 583). — Skok cb palici (7 tekm.) (jug. rekorder) I. Ferkovič (Hašk) 3.20, II. Kovačič (ASK) 300 cm (žreb odloči) III. Gregorka (Ilirija) 300 cm; žreb odloči (slov. rekord!! (IV. Štrekelj (Ilirija) 280 cm). — Met kopja (10 tekm.): I. Gašpar (ASK) 47.03, II. Orchek (II.) 46 78 slov. rekord!!, III. Narančič (Policaj SK Zagreb) 45.53, (IV Radočaj lPolic. SK Zagrebl 43.65. — Met diska (7 tekmovalcev): I. Zoraja (Polic. SK Zgr.) 36.24,
. II. Plehatiy (Hašk) 34.81, III. Bratulič (Polic. SK Zg.) 34.38, (IV. GaŠT-ar [ASK] 33.49.
— Met kladiva (6 tekm.): 1. Zupan (II.) 33.20 slovenski rek.!!. II. Gašpar (ASK) (ASK) 20.44, III. Vodišek (TI.) 23.14. (IV. Smrzu (II) 22.80. Štafeta 200X200X400X 800X1500 (2 tekm.): Hašk: Jamnicky, Kovačeva, Plehaty-, Rosenkranz, Mrkša I 8.4S. Ilirija: Pe*ek, Živanovič, Stepišnik, Roth, Reggi II 8.59. Udeleženi klubi HAŠK, ASK, Marathon, Policajski SK, Makabi (Zg) Ilirija, Pr'morje, LASK.
Najlepša točka štafeta, RotH največ zgubi — pridobi Reggi za cca 110 m.
Da štejejo mesta 1=5, 11=3. I1I=*1 točk, se plasirajo I. Hašk 37 točk, II, Ilirija IS točk, III. Maraton 14 točk, IV. ASK 11 točk. V. Primorje 10 točk VI. Polic. SK 7 točk, VII. LASK 5 točk, VIII. Makabi 3 tečke.
Drugo kolo pokalnih tekem LNP
Lask — lüriia (rez.) 4:0 (3:0)
Včeraj na praznik se je odigralo drugo kolo pokalnih tekem LNP iu sicer je nastopila Ilirija proti Lasku. Hermes pa prori Primorju. Ilirija je poslala v boj kompletno rezervo, ojačeno z desnim krilcem Dekle-vo. Akademiki so imel" dober dan in so rezervo gladko odpravili. Prvi polčas so že vodili s 3:0 in zdelo se je, da bo rezerva utrpela še hujši poraz. Drugi half tirne je bila 11'rlja Lasku enakovreden nasprotnik, mestoma nadmočna. Napadami kvintet, v katerem se je odražal samo Kreč na levem krilu, se je spuščal v hiperkombinacijo in je zaütrelil marsikatero lepo šanso, deloma pa je vse odpravil dobro disponiran! vratar Laska, katerega je čvrsto podpiral desni branilec Globočnik Krilska vrsta je bila slabša. Ugajal je levi half Zalesky, pri Iliriji Dekleva, dočim gredo na račun obrambe padli goali. Lask ima v napadu nekaj talentirana igralcev (Galešič, Buijevič, tudi levo krilo ni slabo), vendar igrajo vsi preveč egoistično. S pametno skupno igro bi se dalo ustvariti lepše uspehe. Goale so zabili Jakaša 1, Buijevič 1, Galešič 2 (1 enajstmetrovka). Sodil je povprečno g. Strnad. Grešil je precej glede fouk>\.
Hermes - Primorje 6:3 (3:2)
Kot druga nasprotnika sta si stala nasproti Hermes m Primorje. Moštvi sta nastop'li v sedečih postavah:
Hermes: Habicht—Pleš H., Marinko —Jeglič. Jesih, Batič—Draksler, Klančnik, Zalokar, Uršič, Ostermau.
Primorje: Jančigaj—Slamic. Vidic —Zemrjak, Vindiš, Vernik—Kos, Erraan, Čamernik, Rozman, Jurkas.
V očigled zadnjih debaklm Herme^a je bilo pričakovati, da Primorje zmaga, vendar j c Hermes pokazal včeraj tako odlično igro, da ie bila njegova zmaga povsem zaslužna iu rezultat popolnoma odgovarja tako poteku igre, kakor moč' obeh moštev. UnoStevati '.c treba, da *c Hernie* naslonu
Glavobol kvari veselje za življenje!
Hitro
in sigurno pomagajo
Aspirin-tablete @ayefr
Pazite na modi o-bele» rde£o pečatno znamko.
brez Pleša I in še z dvema rezervama, Primorje z dvema rezervama. Dočim je bila prejšnja igra precej enolična, se je seda: igralo nenavadno živahno, vstrajno in žilavo, tako da je maloštevilna publika priški na svoj račun. Hermes je bil v polju mnogo boljši, pred goalom odlocncj.ši. \apad: Primorja so sc razbili ob dobm delujoči obrambi Šiškarjev :;i forWard je prodrl sa^ mo sporadično.
Šiškarji so kot rečeno bili v dobri formi m predvsem je bila odlična igra napada, kjer so se izkazali Uršie, Klančn:k sn desno krilo Draksler. Zalokar na sredi je dobro delil žoge. Halves linija te imela v .lesihu najboljšega moža, Batič je v podajanju žoge netočen, levi half pa je Jvriv 2 goalov. Marinko se je dobro znašel na ba-ckovskem mesto, Ples II. pa je bil glavne opora moštva. Vratar Habicht siguren. Poraz Primorja ima v prvi vrsti na vesti obramba, zlasti back Vidic, deloma pa je bili-pomanjkljivj tudi krilska vrsta. Individualne sposobnosti odlikujejo amo Vindiša, branilca Slamiča in Ermana v napadu. Ostali moštvo povprečno. Vratar Jančigaj bi lahko držal 2 >joala. Tok igre: Vodstvo doseže Primorje po Erruanu, izenači Uršič i;: minuto kasneje požene drus:i «oal mirne Ermana v mrežo« Vsled očitnega hands.t diktira sodn:k proti Prim. 11 metrovk> it Hermes postavi na 3:1. Par trenotkov zatem izrabi Caniernik taktično pogreško levega halfa H. in s krasnim strelom postavi na 3:2. V drugem polčasu Zalokar zviša na 4:2 za H., Rozman (Prim.) postavi na 4:3, kasneje pa Hermes, k?i je bil precej nadmočeu, zviša na 5:3 iu 6:3. Sodi! je dobro g. Betetto. Obe lekrni sta se odigrali na igrišču Primorja.
Prvenstvena tekma Bačka (Subotica): Ilirija
V nedeljo, 14. t. m. ob 17.45 . igrišče Ilirije
JAD   »Bačka:,   prvak subotiškega nogom. pod>>aveza. ki gostuje v nedeljo v Ljubli; ni kot protivnik našega prvaka SK Ilirije v prvem kolu tekem za prvenstvo Jugoslavije, je v naši širši športni javnosti domala nepoznan gost. Z Ilirijo se doslej nista še sešla. O izvrstni kvaliteti subotiškega prvaka pričata   predvsem   rezultata 2:1 prot<: Concordiji (Zagreb) in 0:1 proti drž. prvaku Jugoslaviji v Beogradu. Mnogo pozornosti jc vzbudila ob  Haškovi dvajsetletnic: njegova    dvakratna   neodločna igra prot splitskemu Hajduku. Lani je dosegel v prvenstvu Jugoslavije  II. kolo, kjer je ime proti sebi zopet Hajduka.
Med igrači ima nekoliko moči, k? sc nastopile že v naših drž. reprezentancah i. s. branilca Kulundžiča, levo zvezo Marci-kiča ter levo krilo Slezaka. Izredno popularnost uživa nadalje goalman Viräg. Moštvo je zelo hitro in energično ter fizični znatno nad Ilirijo. Napadalna vrsta del; predvsem z izvrstnimi zunam;m:. napadalci
Ilirija, ki se doslej v drž. prvenstvu n mogla uveljaviti, ima Klos ugodnejše šan-se, seveda Ie ako se bo nahajalo inoštve v prav dobri formi. Za nastop proti Bačk mora vnaprej računati na trd boj, v katerem bo bržkone odločila večja vstrajnost, borbenost in hitrost.
Tekmo bo vodii najboljši jugoslovensk: sodnik Fabris (Zagreb). — Predtekmo igrata ob 16.30 rezervi Ilirije in Primorja.
V financijelnem oziru nalaga tekma z Bačko podsavezu in Iliriji velike obveznosti. Stroški znašajo preko 2U.000 Din, zai. je podsavez primoran nekoliko dvigniti običajno vstopnino. V predprodaji pri it. J Goreč se izdajajo tribunski sedeži po znižani ceni. V predprodaji se izdajajo tudi navadna stojišča, dijaške in mladinske vstopnice pa le pri blagajnah na prostoru. Verificirani nogometaši imajo pravico do dijaških vstopnic, ako se izkažejo s podsavezno legitimacijo. _ 1195/9
Zagreb: Bačka — Hašk 2:1!
Moštvi >ta si bili približno ettakovreč ni. Za) je pričakovati trdega boja med Ilirijo in Bačko za državno prvenstvo, ki bi> v nedeljo.
— Iz sekcije Zbora nogometnih sodnikov. (Službeno.) Redni občni zbor sekcije ZNS so vrši danes v petek ob 20. uri v damskem salonu kavarne Emona , na kar člane opozarjamo.
Avtomobilska dirka Sarajevo—Beograd Na progi Sarajevo—Beograd (dolžina 330. km) se je vršila v nedeljo velika in zanimiva avtomobilska dirka, na kateri je star-talo mnogo tekmovalcev iz vseh krajev države. Prvi je dospel na cilj Beograjčan Savičič na vozu - Alfa Romeov v 6 : 40.56, drugi znani in popularni vozač, Ljubljančan Viktor Barešič na ameriškem vozu »Oahlandv. v 6 : 48.5S. tretji jc bil Lazar Gjokič v 7 : 19.
— Dtžavo oškodoval za 30 milijonoi Din. V Šibeniku jc bil prijet Stipe Sare, r, katerem krožijo vesti, da je najbogatejši Dalmatmee in d,: si jc v kratki dobi pridobil do 300 milijonov dinarjev premoženja. Sare je bil aretiran, ker obstoja sum, da j€ vodja vele organizirane tihotapske družbe in da je državo oškodoval za 30 mili'^nov Din, ßrot! ^iemu te uveden- nbfcjVoa j
tri tu 4*
•SLOVENSKI NAROD« dne 13. Itmqa 192&.
lol
Gospodarstvo
Nemške reparacije
Generalni Agent reparacijske komisijo je dal poročevalcu «Narodni Listov» na raz= poiago celotno besedilo dokumentov, iz ka* terih je razvidno, koliko je Nemčija plačala po Dawesovem načrtu na račun reparacij do 31. maja 1925. Nemčija je plačala nepo* sredno aH na račun (prve .številke pomenijo repracijska plačila v maju, druge prvo an* nuiteto do 31. maja 1925. vse v zlatih mar* kah): Angliji 10.^8.002.27—158,666.476.10. Franciii 42.573.686.85. 305.409.059.84. Italiji 4,126:6*40.51—48,771.431.64, Belgiji 7,165.621.81 do 72.165 364 19, Japonski 47.132.32 do 3,699.881.66. Jugoslaviji 2,347.753.93 do 21 mili ionov 979.908.76. Portugalski 397.529.86 do 3,688.916.64. Romunski 223.021.73 do 5 milijonov 69.576.26, Grški 204.488.77 do 2 milijona 25 529.94 in Poljski 40.179.12 do 40.179.12. r>aljc je plačala t^l premog, doba* ve Itd. v Belgijo in Lukscmburško 10 mili« jonov 375-869.14, /a reparacijsko komisijo 516.183.57—4.778.562.57. za rensko vrhovno komisijo 702.050—6.227.060.33, za vojaško kontrolno komisijo 500.000—7,500.000, za pomorsko kontrolno komisijo 70.000 na ra= *un stroškov za administracijo repa raci jskih Vplačil 410.129.70—2.440.S<>3.54 in za admi* nJstraciio nemšk-jga zunanjega posojila iz *eta 1924 7.735 2^8.50—49,311.950.10, skupaj torej 702,226.661.23; k temu sc prišteje še bilanca v gotovini 31. maja 1925. ki znaša 37,898.•♦l 5.49. tako da znašajo celokupne nemške reparacijsko daiatve do 31. maja 1925 — 740,125.076.72 zlatih mark.
Stroški zn revi/ije. škodo itd., za ren= sko vrhovno in kontrolno komisijo so pro* rizorni in bazirajo na informacijah, ki so jih dale vlade zavezniških držav in Nemčije. Francoski finančni minister Ca;!laux je skic? ni? vračunati polovico deleža na reparaci* }ah v fond za izplačilo vojnih dolgov mesto ▼ dohodke v proračunu za 1. 1925.
— g izvoz jajc v aprilu. V aprilu je zna« *al izvoz jajc iz Jugoslavije 3515 ton (v marcu 377S** v vrednosti 73.10O.0O0 (v marcu f»3.20O.O0O Din). Naših jajc jc šlo največ v ilvico (za 27.200.000 Din), v Italijo (za 16 mi* lijonov 320.000 Din) in v Nemčijo (za 15 mi^ lijonov 700.000 Din).
—g Iz\*>s lesa v eprilu. V aprilu smo izvozili 96.611 ton gradbenega lesa (v mar< cu 96.701 tono) v vrednosti 111,100.000 Din (v marcu 126.SO0.00O). Naš les jc šel v prvi vrsti v Italijo za 81.900.000, na Madžarsko za 8.600.000 in Grško za -1,500.000 Din. Drv smo izvozili v aprilu 12.809 ton (v marcu 21.186) v vrednosti 23.300.000 Din (v marcu 6,200.000). Največ naših drv je šlo v Italijo — za 11,900.000 in na Madžarsko — za 900 tisoč dinarjev.
—g Uvoz in izvoz skozi naša pristanu sča. V prvem polletju 1924 jc šlo skozi Split 2336.443. Sušak 986.876. Sibenik 813.747 in Gruž 646.335 kvintalov blaga. Celokupni uvoz skozi omenjena pristanišča je znašal 1,154.096, izvoz pa 3,829304 kvintala.
— Trgovina med 11 aH jo in Jugoslavijo. V prvem četrtletju lanskega leta je izvozila naša država v Italijo blaga 103,726.549 lir, iz Italije pa izvozila za 94,484.507 lir. Letos je izvozila Jugoslavija v prvem četrtletju v Italjo za 180.194 734 lire, in uvozila iz Italije za 109,026.048 lir.
—g Proračun mesta Sarajeva predvideva 25,000.000 Din dohodkov, in sicer 4 milijone rednih, 21 mil. pa izrednih. Sarajevo ima 60.000 prebivalcev, tako da znašajo občinska bremena za vsakega prebivalca dnevno pri=> bližno 1 Din ali letno 365 Din. Sarajevčani so gotovo veseli take občinske uprave.
—g Zlat denar v Italiji. Povodom 25=let* nice vladanja italijanskega kralja je dalo fi* nančno ministrstvo v promet jubilejne 100= Iirske zlatnike.
—g Za javna dela v Zadru je italijanska vlada odobrila kredit v znesku 2,000.000 lir.
—g Albansko živo srebro v angleških rokah. Albanska vlada je dala neki angleški družbi koncesijo za izkopavanje živega src* bra v okoboi Skadra in Krumc.
—g Direktor Ivovskega velesejma v Beogradu. V Beograd jc prispel direktor Ivovskega velesejma H. A. Grossmann. Po* setil jc beogradsko trgovsko in obrtniško zbornico, kjer je razložil načrt Ivovskega velesejma in pozval naše gospodarske kro» ge, naj se udeleže te prireditve. Namen Grossmannovega bivanja v Beogradu je, pospešiti in utrditi gospodarske stike med Poljsko in Jugoslavijo.
—g Predor skozi Ivan planina. Promet* no ministrstvo namerava v kratkem pričeti z gradbo predora skozi Ivan planino. Vse priprave so žc v teku.
g— Dobave. Vršile se bodo naslednje oiertalne licitacije: Dne 2. julija t. 1 pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 99.072 kg sena. — Dne 3. julija t 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave posteljnine in 13.500 kg jekla. Dne 4. julija t. 1. pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave raznega materijala (sukanec, ovojni papir, premog, olje za izdelovanje kamniktita, strojno olje, sodi, jelševina, žeblji, kovine za ležišča, medi, razne žice, pločevina, usnje za podplate, kože, konoplja, vrvi, barve-cinkovo belilo, Bergmanove metlje); pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave materijala za gornji stroj in različnih svedrov. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono
Volitve na Martiniquu
Volitve na Martiniquu slove po Francirl prav tako. kakor volitve na francoskih Antilih. Za krevlske domačine teh tako-zvanin starih naselbin so volitve nekaj stičnega kakor za Spance bikoborba. Nudüo jim priliko, da pokažejo svojo tropično vro-čekrvnost, in ker so prebivale! Martiniqua in Guadeloupa zelo živahni, so si izmislili sistem permanentnih volitev. Normalno število volitev se jim zdi premaihno. Sistem <;Ion; na razveijavljenju vsakokratnih volitev, kar ie med otočani najbolj priljubljena igra. Med antilskimi volitvami se strelja kakor na kozaški svatbi, samo s to razliko,
da streli ne gredo vedno v zrak. Tako so pri zadnjih volrtvah v maju trije župani plačali ta šport z glavo. Francosko kolonialno ministrstvo je uvedlo preiskavo, da ia>de krivce teh. zločinov, pariške novine so pa priobčile obširne članke o zanimivih trofimih običajih in trikih na Martiniquu.
Najbolj priljubljeno sredstvo za poraz protivnika je takozvana mobilizacija volilnih pokopališč, t. j. glasovanje mrtvih. Novi volilni sistem, ki predpisuje oddajo glasovnic v zalepljenem ovoju, je sicer nekoliko v nasprotju s to prakso, vendar pa ne toliko, da bi število oddanih glasov znatno ne preseglo števila vpisanih volilcev. Ta razlika znaša navadno več tisoč glasov. —
V občini Ca'-bet. ki se ponaša z zgodovinsko dognanlm dejstvom, da je na njenem •ozemlju pristal Kolumb, je pripravil za letošnje volitve ogroženi občinski svet posebne volilne lokale, urejene tako. da si je vsak volilec trikrat premislil, predno je vstopil. Volilni lokal je predstavljal trdnjavo, ki so jo obkolili županovi priganjači, pripravljeni ustreliti vsakega nasprotnika, ki bi si drznil oddati kroglico za drugega kandidata. Guverner je prepovedal volitve v tem originalnem lokalu, toda skrbni občinski možje so si pomagali na drug način.
V občini Carbet sta dva volilna lokala. V neki samotni vasi v prideljerri občini Mor-
enle-Vert, oddaljeni 8 km. županovi prijatelji, stanujoči v Carbetu. so bili vpisan?, kakor se spodobi, v volilni imenih v Carbetu, tisti pa, ki stanujejo v Morne-Vert, v volilni imenik občine Morne-Vert. Županovi nasprotniki v Carbetu so pa morah" glasovati v Mome-Vert in narobe. Župan je kot dober psihoiog računal, da je udeležba pri volitvah v nasprotnem razmerju z oddaljenostjo volilnega lokala in se ni zmotil. Ta sistem so izpopolnili še s postranskimi triki. Zakon določa, da se morajo glasovnice pošiljati volilcem po pošti. Občinski urad ve sicer za naslove vseh župimvih prijateljev, toda o tem, kje stanujejo nasprotni-niki, ni hotel nič vedeti. Reklamirajočivn so v občinskem uradu ;*o zakonu sicer izdali glasovnice, toda župan si je izmislil pri cem take administrativne komplikacije, da je pisarna navzlic ?>vestnemu« uradovania izdala dnevno največ tri reklamirane glasovnice.
Unikum carbets'rh volitev so bile pa volilne skrinjice. Take ikrirtjice ni menda na vsem svetu.2upan je dal v -voji previdnosti napraviti tako ogromno skrinjico, da rtf šla ne skoz: vrata, ne skozi okno. Naredili so j« kar v vclii-t rtn lokalu in tako je po vol.'tvah niso a ueii prenesti x* politični ui it. keker predpisuje zakon. Župm ie sedel kot predsednik volilne korisiie z svoji, i. zun <*m, in sicer tako spretno, da ga n. n»j£.el nil.čV opazi*i. Te ogromne skr:n:!ce .Vo mogoče tzpra-'T.f. drugače, nego da t\ žup^ov zaupn.k zlezel vanio Lahko s-mifliT-o, kaj jc pcčemal v nji. Grožništvo r- tegL modernega trojanskega konja kon-*;s:ira!o In francoski listi *c prinesli n.e-£->vo Jjiko. Človek bi mislil, da lahko = tc.*i v tfl devet orožnik//.
Usmrtitev s plinom
Vlada severoameriške države Nevade je v interesu humanosti sklenila, da se bo v bodoče uporabljal pri usmrtitvah strupeni plin. Prvi je bil justificiran s plinom madžarski rudar Stanko Jukič, obsojen na smrt zaradi umora svoje ljubice. Smrti je čakal v ječi Carson-City. Po ameriških zakonih se mora usmrtitev izvršiti peti dan po smrtni obsodbi. Obsojencu prečitajo smrtno obsodbo tik pred usmrtitvijo. Po novem sistemu smrtne kazni pa obsojenec sploh ne ve, kaj ga čaka. Sedi v celici, kamor spuste nonoči plin. Na ta način je bil usmrčen lani v San Franciscu tudi kitajski morilec Gee-J6n. Že takrat je nastopila javnost potom tiska proti temu načinu ju-stifikacije, in ta protest se je povodom Jukiča ponovil. Javno mnenje namreč pravi, da strah, nemir in negotovost ne da obsojencu zadnjo noč zaspati in da je taka smrt neprimerno bolj kruta nego vse dosedanje procedure. Obsojenec sedi v celici pr' popolni zavesti, kar začuti, da prihaja od nekod plin. To je dokaz, da se bliža zadnja ura. In dočim traja to mučno stanje pri obešenju samo kratek hip, se mora obsojenec pri usmrtitvi s plinom boriti s smrtjo 20 do 30 minut. Zato javnost odločno zahteva, naj vlada takoj odpravi ta sistem in uvede zopet električni stol.
Zakonca Lederer sta umorila tudi ravnatelja Borossa
Po i »'kritju üTücta niiSi-a Koude.ke v Rji'tT.reSrj Je pad.il m zakonca I od^.er sur« di sta umorila *nii ravnatelja tovarne Stepana Borossa. Policija je ugotovila, da je Bcross Cesto zahajal v Szei?,*er.ovo kavarno blizu Tölgyfauteza, kjer sta zakonca Lederer stanovala. Oglasilo se je tue*, več pri, ki so videle Borossa opetovano v družbi Ledererjeve soproge, toda pre;>k pa si imela uspeha, ker ni bilo zadostnih d»Ka-zov.
Zdaj je prišlo v tej zadevi do senzaci-jonalnega preobrata. Pri policijskem ravnatelju v Budimpešti se je zglasila sllka-rica F. N., ki je izjavila, da mu hoče ro-\edati zelo važne novice. Pred dve na letoma je stanovala v isti hiši, kakor zakonca Lederer in se je z njima kmalu seznanila. Nekoč je srečala pri ge. Lederer ne-
m. kristof1č - bučar, "
Priporoča krasne:
m IVF     ravno došle tPbiIJAC najnovejšega
kroja.
OTROŠKE in DAMSKE OBLEKE, PLASČKE. — cene^m™.
9f
Najcenejše in največje skladišče dvokoles, motorjev, o-troškib vozičkov, šivalnih strojev, raznovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popotno popravo, emajliranje in pon:klanjedvo'<oles, otroSkih vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodafa na obroke. Ceniki franko.
TRIBUNA", F. B. L. tovarna dvokoles in Mil nziftn
Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 48 L
Drva sa kurjavo
6117
t odrezki od žage), po zmerni cent, dokler fr*ia zaloga — se dobe pri Ivanu Šiška, parketna tovarna, Metelkova ulica 4.
jvocijaz,
samski, vajen kočijskih in jezdnih konj v vozu in pod sedlom, doslužen kavalerist — se išče. —
Plača 600 Din mesečno, obleka in vsa oskrba. Le taki prosilci, ki niso pi= jači udani, pridejo v po* štev.  —  Ponudbe pod:
«Trezen kočija ž/1741» na upravo «SIov. Naroda».
f.
NAJBOLJŠI BRHSKj BLOGOUI
spocijalnl predmeti brez konkurence
133S
blago za gospode In dame, zaiamöeno   iz  öS ste volne
čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po jako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvorniŠko skladišče sukna
SIEGEL • IMMOF, BRNO,
Palackaho tHtfa 12. Vzorci gratis la franko. Ista tadl privatno.
Mlin velike tvorlluosti s prve vrste mlevsklmi proizvodi
išče za oso SLOVEIIUO
- zasf opstua -
Močne stroke že vajeni gospodje, ki morejo nuditi primerno zavarščino in so pri odjemalcih že uvedeni, naj naslove podrobne ponudbe pod: .SPRETEN 1000* na:
Jngoalnrouko RUDOLF M O S SE d.d..
ZAGREB, Gajeva 1 1755
keea gospoda, ki sa le Ledererjeva predstavila kot svojega prijatelja Borossa. To je bil isti Boross, ki so ga našli kmalu nato umorjenega v Nagyteteny. Borossa je srečala slikarica pri Ledererjevih Še večkrat, in na vprašanje, kakšno ie razmerje med njim njim in nadporočnikovo ženo, ni dobila točnega odgovora. Pri zaslišanju je F. N. tudi priznala, da je videla v Ledererje-vem stanovanju temnosivo obleko, ki jo je po njenem mnenju nosil Boross. Takrat ji pa ni prišlo na aaset, da bi obdolžila tega zločina svojo prijateljico ali njenega moža. Zadeva ji je postala sumljiva potem, ko je policija dognala, da sta zakonca Lederer umorila mesarja Koudelko. Kot priča se pa ni hotela oglasiti, ker bi ii bilo neprijetno, če bi vlačili njeno ime po javnosti. Zdaj smatra za svojo dolžnost obvestiti policijo o tem, kar ve.
Slikarico so konfrontirali z Ledererje-vo ženo, ki jc še vedno v preiskovalnem zaporu. Pred njo je F. N. ponovila svojo izpoved. Ledererjeva je bila prvi hip vsa iz sebe, potem se je pa hitro obvladala in izjavila, da so vse te govorice gola laž. — Navzlic temu je policija uvedla strogo preiskavo, da pojasni zagonetni umor ravnatelja Borossa.
Zakonska tragedija v Zagrebu
V sredo zjutraj se je v Palmotičevi ulici v Zagrebu odigrala nenavadna rodbinska žaloigra. Krojač Vjekoslav Kralj je ustrelil svojo ženo, nato pa izvršil samomor, ženo, ki je bila dvakrat zadeta, bo prepeljali v bolnico. O tragediji poročajo listi:
Krojač Kralj, star 42 let, se je ob prevratu vrnil v Zagreb, k|pr je odprl krojaško delavnico, njegova žena pa je imela nekak bazar.
Kupčija nikakor ni cvetela in tudi Kralj ni imel mnogo posla, in tako se je dogodilo, da je Kralj zašel v dolgove. Njegova aktiva je znašala 52.000 Din, a pasiva 160.000 Din. K vsemu temu pa se je pridružil še z d an ji udarec: gospodar mu je odpovedal iokaL Kralj 6e je nato preselil v Jurišičevo ulico, kjer je skupno z nekim Pepelnjakom odprl delavnico. čez nekaj Časa  pa sta se razšla ln Kralj je moral
družabniku plačati večjo odpravnino. Vse to je silno vplivalo na Kraljeve živce in nezadovoljen ter ogorčen nad vsem, je pred-bacival  ženi,  da  je ona  kriva njegovega propada, V napadih besnosti je Kralj ceste napadal svojo ženo ter ji vedno uničil obleko in obutev. Na Kralju so bili čeztfa-lje bolj opažati znaki abnormalnosti. Mučil je ženo na vse načine, ji očital nezvestobo itd. žena. ki ni mogla tega več pre-našati, je sklenila, da se loči od moža !n pred 2 letoma sta se  zakonca res ločila. Kralj pa je 5e vedno zahjal k svoji ženi v njeno stanovanje v Jurišičevi ulici in J! delal škandale.  Imel je zato pogostokrat opravka s policijo in sodiščem. Sele pred kratkim  sta bila  zakonca pred sodiščem Mož je sumil, da ima žena razmerje z drugimi ln večkrat se je  napram driiglm izrazil, da ne bo miroval preje, dokler ne bo kaznoval svoje žene. nato pa bo izvršil samomor. Svoje grožnje in temne načrte jc v sredo res izvršil.   2e na vse   zgodaj je pribitel v stanovanje žene in ji očital, če. mu da ga je znova tožila. Kakor fepovedu je neka bišna ^crseda, je žena izjavila, da nima z njim nič opraviti ter mu vrgla v obraz psovki  »Soft«,  -..hinavec.-.   Kralj je nenadoma potegnil samokres in oddal na ženo dva strela, nato pa je pristopil k postelji in ei pognal tri krogle v prsa. Bil je takoj mrtev, žena je zadeta od zadaj v rebra ter v eno nogo. Je težko ranje.na. a je upanje, da okreva.
OBJAVA !
Tvornica cigaretnega papirja *Golub* d. dL v Zagrebu (Maksimirska cesta 10) je dobila uradno potrdilo monopolskc uprave, da nima nič skupnega v aferi Mira d. d. v Osit jeku s ponarejenimi monopolskimi bände» rolami ter se opozarjajo gg. trgovci in traf?« kanti, da morejo dobiti pravilno banderoli-zirani cigaretni papir «rGo/ub», «Samum», «Riz Abadie» i «Clubrextrabis» pri gornji tvrdki. 1754
Glavni urednik; RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS
Ad štev. 12.971/25. ret IX.
Razglas
ofertalne licitacije za tlakovanje prostora pred carinskimi skladišči na glavnem kolodvora ter za tlakovanje in asfaltiranje Miklošičeve ceste v Ljubljani
Mestna občina ljubljanska razpisuje na podlagi rešenja gospoda Ministra Financ, C. br. 21.763/25 ter oziraje se na zakon o kaldrmini z dne 31. decembra 1911., nadalje z ozirom na zakon o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. (z izpremembami in dopolnili z dne 27. junija 1921., 22. januarja 1922. in 22. maja 1922.) ofertalno licitacijo za prevzem naslednjih del in dobav
a. ) tlakovanje prostora pred carinskimi skladišči na glav nem kolodvoru v Ljubljani z regularnimi kockami in povezniki (iz granita,   odnosno enakovrednega materijala) v površini 2781 nV; nadalje tlakovanje strmega dela Miklošičeve ceste istotako z regularnimi kockami in povezniki v površini 700 nV
b, ) asfaltiranje (s komprimiranim asfaltom) ravnega dela Miklošičeve ceste (6290 m5), z dobavo in polaganjem potrebnih uvoznih ter širokih ravnih in zavojnih robnikov.
Ponudnikom je dano na prosto voljo, da predlože oferto tudi za eno samo izmed navedenih dveh točk a.) in b.).
Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo interesenti pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Lingarjeva ulica št. 1.
Ponudbe, opremljene s taksno marko za 100 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 10. julija 1925. v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za prevzem tlakovalnih in asfalterskih del ob carinskih skladiščih in na Miklošičevi cesti v Ljubijani» in sicer neposredno v roke predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro. Licitacija se bo vršila isti dan ob 11. uri v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da v celoti in brezpogojno pristoji na gradbene pogoje, ter mora položiti kavcijo 5 % (ali 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija se mora položiti pri mestni blagajni ljubljanski {Šolski drevored 2) do 10. ure dopoldne dne 9. julija 1925.. bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B».
Blagajnične položnice mora ponudnik pokazati predsedniku licitacijske komisije.
Ob enem, toda posebej, je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s taksno marko za 20 Din, da so plačani vsi davki, o usposobljenosti za izvrševanje ponujanih del ter uverenje Ministrstva gradjevina o dovolitvi udeleževanja pri ofertalnih licitacijah.
Mestna občina si izrecno pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponudene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi šestdeset dni po licitaciji.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 9. junija 1925.
in tisk  »Narodne tiskarne«-