PROSVETA V. - - » GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTR Ur*4ntlk1 1» u premik t s. uwMUk OfflM Of MIT Saetk Livb4AW An ^ LETO—YEAR XXV, POLICIJA VET ZAPRLA VHOD , VBELO HKO Bojazen pred izgredi MvMh vojakov. General Butler pozval , veterane, aaj ostanejo v Wa-, shlngtonu Washbagton, D. C., 20. jul. — 2e v drugič tekom enega tedna ao avtoritete zaprle velike železne duri, ki vodijo v Belo hišo, močni oddelki policije pa ao obkolili predaednikovo palačo. • Ta akcijo je jbila pddvseU, ker je avtoritetam prišlo na u-ho, do nameravajo bivil vojaki prirediti velike demonstracije pred Belo hišo* Df> tega ni prišlo, toda policaji niso pustili nobenega. v bližino predsednikove palače, ako nI mogel ugotoviti avoje identitete s posebno iskss-nico. Včeraj je ns shodu vetersnov nastopil generalni major Smed-ley D. Butler, upokojeni poveljnik mornariške pehote in poraženi kandidat za zveznego senatorja v Pennsylvoniji. V svojem govoru jih je urgiral, nsj se ne umaknejo Is Washingtona. "Mnogi bi rsdl videli, da bi šli domov," je dejal Butler. "Tega ne smete storiti. Vi imate prsv tako pravico do vzdrževanja svojo lobije v Washingtonu kot United States Steel korporacija. Nobenega koraka nassj ne smete nsprsviti. Kakor hitro potegnete vašo zastavo dol, bo vaše gibanje izhlapelo. Tisti iz-med vss, ki nameravate oditi domov, rabite svoje glasovnice proti sovražnikom, ki ignorirajo vaše zahteve." O Pozno*popoldiie se je oglaall v Bell hHi Urban Ledoux, znan dobipdelni delavec, ki je v New Yorku poznan pod Imenom "Mr. Zero." Predložil je peticijo, v kateri urgira predsednika no sklicanje izrecnega zaoedonje kongresa, da sprejme zakonodajo za Izplačltev bonuaa, medtem po mora vlada skrbeti zs nasičevanje veteranov. Ledou* je bil prejšnji dan obsojen ne plačitev globe $40, ker je vodil piketiranje prod Belo hišo. Kasneje je Ledoux Izjavil re-porterjem, da bo čakal ns predsednikov odgovor 24 ur. Ako bo Hoover Ignoriral peticijo, bo ponovno organtelral piketiranje pred predsednikovo pelačo itn Chicago, I1L, četrtek, 21. juliji (July 21), 1982. Jane amT Konvencija delavske federacij Uradniki kritizirajo voditelje ADF, ker oo eo tsrekH proti brezposelnootnemu zavsgevo* ■J» _l Butte, Mont__(FP)—Držav- na delavska federacija oo • jo na svoji konvenciji izrekla proti stališču, koterego so Green in drugi voditelji Ameriške delavske federacije segovarjali no zodnjl konvenciji te organizacije. Delegatje so odobrili poročilo predsednika James D. Gra-hama, v katerem je bičal uradnike mednarodne orgsnisocije, ker so pobijali zahteve glede zavarovanja proti brezposelnosti in drugo socialno zakonodajo. Konvencije je ijključilo v svoj zakonodajni program točke ss uveljavljenje osemurnlko v vseh induatrijsb, prisiljeno šolstvo ss otroke do •iestnsjstogs leto ln šeeturnik sa delavce, ki so upo-sleni pri gradnji cest in drugih državnih delih. Grahom je dejal, da kontrak-torji Ignorirajo delsvske zakone pri gradnji jsvnlh del ln resul-tat tegs so nizke mezde. Kon-traktorji tudi uposlujejo delov-ce lz drugih držsv, kar je kršenje zakone. V zsdnjth mesecih je bilo že več kontraktorjev kas-novanih radi kršenje togo zakone. ' Bilka Mi Mlltkhai i> ■sas^ddari Mavol RecatUi J* eden ubit, ruijwlfc b 127 ■ntlrulh EmmartM dožH aplka-eijo ui . Dvanajst držav se 'jo obrnilo no finančno karporactjo sa pomoč. Predsednik Hoover fto al podpiool predloge Washington, D. C„ 20. jul. — Ulinoiskl governer Emmerson je včeraj vložil formalno aplikacijo za posojilo $10,000,000 lz sklada rekonstrukcijske flnenč-ne korporacije, dasi predeednik še ni podpisal predloge, ki je bila sprejete ta zaključni seji kongresa prošlo soboto. Pričakuje se, da predeednik stori to danco ali Jutri. VsoU deoet milijonov dolarjev, katero okuša Emmerson izr poslovati od finančno korporacije, Je niska v primeri • ootre-bami. Državna organizocljs ss pobijanje bede potroši krog sto-tisoč dolorjev dnevno sa nasičevanje 160,000 družin. Državni delavaki department pravi v svojem poročilu, de ime Illinois 600,000 brsspooelnih, od katerih 600,000 prajomo podporo. Governer ss« priznava, da bo vso-U (Jk-aet milijonov dolarjev po-rabljena v trah meoeclh. Dvanajst drugih drlav ss je obrnilo na flaenčao korporodjo za poeojila v skupni vsoti $17»,-000,600. Nedvomno M ss jih prijavilo vuč, tods tega m rajo storiti radi raetrikdj v dr-šsvnlk Ifouvtltudjah. _ MarseiHee, Bl., 20. jul. — Spor med neuttiJAiml ln unijakimi delavci, ki je tlel že več tednov, so je vtoraj razvil v bitko, ki je eoajela pol uro ia v kateri je eden ubit, dva težko ranjena, 14 obstreljenlh, dvsjset drugih ps pretepenih. Avtoritete so sretirale 127 o-sob in jih odvedle v okrajno jet-nlšnico v OtUwo. Jes ns rek' Illinois, ki je v procesu kon strukcije, je potom zastrožlls močna straža, ker obstoji boja-zen pred novimi izgredi. Šerif E. J. Welter in njegovi možje so pripravljeni, ds jih potlsčijo. Nekateri so sugestlrall, naj se obrnejo na governerjs, ds pošlje držsvno milico, toda Welter je Isjsvll, ds le nI potrebe zs tsko akcijo. Ubiti delsvec se je pissl Steve Sutton in njegov dom Je bil v Jollotu. On Je bil člen skupine Itlristo mož, ki se je oborožile s policami ln navsllU ns s pu-škanft oborožene neunijske delavce, ki so se ssborikadlrall za težkimi trnki ln električnimi žicami. Suttoh se Je zgrudil, ko ga je zadelo več llber lz puike, ln ji pol ure jasneje umrl. Napadalci so priUi lz treh okrajev z namenom, da plketirajo jez in uprizore demonstracije po navodilu unljdkth uradnikov. Charles Mendelson, unljski delavec, jo Identificiral Dnright Wsllaca, ki je upoolen pri gred-njl Jeze, kot moža, ki Je ubil Sut-tona. Wsllsce pravi, do jo nedolžen ln da sploh ni oddal nobenega strela tekom bitke. Avtoritete sedsj zaslllujejo aretirane delavce, da Urfotove, kdo Je oddal usodni strel. Ko je Miller-Hutchinson Con-struction Co. pričelo uposlevoti neunijske deUvce prollo spomlod pri gradnji Jezo, Jo to izzvalo veliko nejevoljo pri uoionlatlh. PlaševaU jim je S6 centov no u-ro, dočim je unljske lestvice določala 76 centov. Poolovni agent unije Tonjr Augustino is JoiieU jo skušal organizirati unijo v Morseilleou. da bi potom samo linijski delavci gradili jes. To je Issvslo odpor, ki se jo včeraj razvil v krvavo bitko. ilehokok državnega sodišča Odlok pomeni, ds Imsjo zamorci pravico biti porotniki AnnapoHs, Md.—(FP)—Eden najvažnejših aodnijekih odlokov, ki se nanaša na pravice zamorcev, je bil podan, ko je državno speletno sodišče dovolilo novo obravnovo zamorcu Euelu Lee ju, ki jo bil sposnan krivim umora nokoffo farmarja. Sodišče je upoštevalo apel Mednarodne de-lavake obrambe, do se dovoli novo obrsvnsvs, ker ni bilo med porotniki, ki so spoznali obtoženca krivim, nobenega zamorca. Odlok pravi, da izključitev zemoraklh porotnikov kržl civilne pravice zamorskih državlje-nov, kar je v-nasprotju z usUvo. Odvetnik Mednarodne obrambe je podprl svoj apel z izjavo, da se ni oziralo ns zamorske državljane pri selekciji porotnikov. List Bsltimore Sun je v zvozi s tem opozoril ne dejstvo, de zakon sicer ne izključuje zs-morskih porotnikov, tods običsj je posUl sakon, kajti noben zamorec nI oedel ns porotniški klopi sednjih 29 let Apelotno sodišče je upoštevslo odvetnikov srgument ln odredilo novo obravnavo. Odlok bo Imel nedvomno dsle-kosežne posledice ln pričakuje so, de ee bo med zamorci v južnih državah pojavilo organizirano gibanje, da zamorski državljani smejo biti porotniki v slučajih, kjer Je življenje člons njegovega plemeno v nevernosti ali ps mu prsti dolgoletna ječo. Daei konatltuclja garantira cl HfiiS fiavtee zamorskim držav Ijšnom, so jim vseeno kratene ns sodiščih v južnih državah, kjer je plemenako sovraštvo do črnosv le močno ukoreninjeno. Prusija bo dobila diktatorja Grožnja s diktaturo razjarila republikance Berlin, 20. jul. — Kancelar Papen je danes postal dlkUtoi Pruslje, dr. Frenza BrochU, lu-pana v Essenu, pa je imenova' ss svojega pribočnika Dlktatoi al je prldržal Izredno oblast i namenom, da vzpostavi red v Prusljl. Berlin, 20. jul. — Kancelar Papen Je včeraj pozvol pruske ministre, nsj go obvestijo, ksj sploh nameravajo storiti ss preprečjtev isfredov v Prusijl, ki so v sadnjih dneh zahtevsli 16 življenj. Ako odgovor ne bo zadovoljiv, bo Papen podvzel odločno okel-jo, ae glssl poluradna izjava. Tc smatrajo v Prusiji sa grožnjo ds nsmeravo kancelar vsposts viti dikUturo. Grožnja Je iszvsla velik pro-test med pruskimi republlkan cl. Ko je Pepenova vlada ugo dlla želji Hitlerjevih fsžlstov \t od poklicala nsrodbo, ki je prepovedovala nolnjo uniform fsli stični armadi, Je praska vlads opozorils kance»srja, da bo tc dovodlo do isgrodov. Pruake avtoritete pravijo, ds so fslistl namenoma provocira-II Izgrede v Altoni, ko ao prlre dtll parado po ulicah komuni-stičnega distrlkta. tyspen je včeraj tzjsvll, da se Je večino Is gradov pripetila v Prusljl in ds policijo ni isvrllla svojo dolžno stl. Ns to izjavo so republlkan ei odgovorili, da so hltlerjevcl, katerim daje ftderalns vlsda potuho, izzvsll Isgrede, ds Uko uglsdljo pot ss vzposUvitev dlk^ure._ rudarji groze z direktno akcijo Brespoaelnl na poti ? Woah Ington Sslt Uko Clty, Utah.—Večja skupina brasposelnlh lz toge mesto in Denverja je ns poti proti Wsshingtonu. Vozijo se ns tovornih vlakih. V Wsahlng-tonu nsmersvsjo posUviti loto-rllčs ln osUtl Um toliko čsss, ds jim vlsds preskrbi delo. Albert S. Foulk, voditelj bresposelnih, je dejsl, ds njegovi možje niso rsdlkslci, tods zs-htevsjo delo. On prtčskuje, ds gs bodo dobili. Delavske demon-stradje v Indiani Francoski deUvcl navaUlI no belgijske pokorno Bruselj, 20. Jul. — Več* sto francoskih brezpoeelnlh delsv-cev Je včeraj prekoračilo mejo, ko so peki v obmejnem belgijskem meatu znižali cene kruhu na Itiri cente za kilo. Ko so se vračali v Francijo, bl bilo kmalu prillo o Izgredov, ko so obmejne strate skulele delovcem i preprečiti povrotek v lekaHlaihtovaraah Krog oto tovarn jo moralo ss * preti vrsUradl sUvke noga vlčarjev _ Hlgh Polnt, N. C* 20. Jul. — Velike množice brezpoaelnlh delavcev so lsrsbile priliko, ko Je Itlristo delsvoev v neki tuksjš nji nogevičerski tovorni zssUv kslo. Brezposelni so potem 111 od tovorne do tovarne tn prlelllli lastnike ns usUvItev obrsU. Krog ato tovarn, ki uposlujejo nsd lest tisoč delsvcev, Je moralo zs preti vrsU v tem mestu ln okolici. Grupe bresposelnih so usUvl-le električno silo v tovsrnsh In pregovorile delovco, da so zapu-atill delo. Vae se je vršilo na miren nsčin, dasi Je bila policij* pripravljeno na napsd ns delsv-ce s plinskimi bombsmi, do če-aar ps ni prišlo. Ko ao bresposeln! usUvlIl obrat v tukajšnjih tovsrnsh, so od-šli v Thomssvllle, kjer so prisilili lsstnlke tekstilnih in drugih tovsrn ns uklnjenje obrata. Nogsvlčsrskl delsvel so za-aUvkall, ker Jim Je družba reducirale mezdo Pravijo, do bodo zooegll živilo, oko ne bo legielatura atorllo ničesar sa brespooelne Hsrrlsburg, Po. — (FP) — Uradniki United Mine Workers unije, ki so dospeli som, so Isja vili, ds rudsrjl ne bodo mirno »renašall stradanje. Mike Hartready, predaodnlk -udarske unije v Hazletonu, jo lejal, da je že obvestil lastnike Uvilsklh sklsdlšč «•* vfliski Wfod svojo kontrolo. Propaganda se vrli od navadnega prigovarjanja in bluffa do ekonomskega in socialnega bojkota Ur zakritega terorizma. Z bojkotno grožnjo pridobe največ trgovcev, med katerimi so večinoma mali pocestni branjevci in razni kramarji. Včasi pa teroristične kampanje fa-ilstov zadenejo na odpor in provocirajo maščevanje. Najaktivnejši, najarogantnejii in najdrznej-il med amerUko-italijanskimi faiisti je bil Sal-vatore Arena, vodja "Faiiatične alijance" v New Yorku. Na zadnjega 4. julija je Arena nadlegoval množico italijanskih antifašiatov, zaplete) ae je v telesni konflikt in bil j« ustreljen. ~ Mussolinijevi agenti v Združenih državah ao takoj razglasili Areno za mučenika in junaka. | zgodovino druitva, kar j« bilo za je dal življenje za "sveto stvar sUvne do- date, ki nima bodočnosti, toda danes je orjak, ki nima para med naiitn narodom. Toda danes ao izredni čaai. valed katerih trpe vae dal. organizacije. Uko tudi nafta jednoU. Z deležno voljo ia bratsko pfrnočjo bomo premagali tudi io krizo, in obvarovali na-ie organizacije ped hujiim u-fT^ože je bil na mostu tudi to pot Tony Tomilč is OaJUanda. Calif.. in bivii aktivni član jubilejnega druitva )e opisal pionirsko dobo druitva, ki ie slabotno in po številu majhno tudi to druitvo imelo doatikfat trnjevo pot. Oc pa kot rojen humorist in ie , tKwmm ............... . muzikant povrh, je dostikrat k&, toda delo druitva "Spoznan- spravil v dobro voljo tudi n*J- je" it. 72 SNPJ nadkriljuJo mar-sikaUro drugo enako skupino, ki ima že pol stoletja zgodovine za seboj. ■ Program je bil zelo peaUr in zanimiv, kar Je nekaj novega za naie poletne izleU. Občinstvo je z zanimanjem sledilo in aploš-no odobravalo raznim točkam programa z glasnim odobravanjem. Program je vodil društveni bolj čemerne lji$ii. Malo godbe in zdravega humorja tudi na druftt. sejali in priredbah ne škoduje. Tone prinaša pozdrave od Članov iz zlate Calif orni je in želi društvu mnoga napredka Ur zahvali za gostoljubnost članov, kaUre je bil deležen povsod, kjer se je ustavil na dvar tedenskem bivanju tukaj. Zadnji na programu Je bU A-Sular, član gl. porotnega odbora. predsednik Frank Rugel, in sioer v krepkih besedah je povdarjal tako kot ga zna samo on. Po-1 vzroke Uga kaoaa, ki Upe tudi zdravni govor je opravil predaed nik. Br. Tony Tomiič iz Oaklan da, Calif., bivii član jubilejnega društva, je zaigral koračnico SNPJ (ugUsil Bambič iz Ohia), zakar je tel splošno pohvalo. Nato predsednik opiie 25-letnico ki #____________________, m movine." Organizirali so zanj impreaivne obrede. Italijanski poslani* je odpotoval iz Waahingtona v New York in noail je krsU. ovito s fašističnimi in italijanskimi barvami, v cerkev; iUlijanski generalni konzul v New Yorku je tudi pomagal nositi, prav Uko druga visoka fašistična gospoda. Krsto so neali iz cerkve na pomol in jo med velikimi ceremonijami položili na parnik, ki jo odplul z mrtvim "junakom" v lUlijo. Med potjo je vea čaa sUU častna sraža ob krsti in velike ceremonije so se ponovile v Messini. kjer je bil Arena pokopan z vojaškimi častmi. Bal ob času, ko so bila ceremonije v Italiji zaključene, je pa kanadaka policija a pomočjo fotografij in prstnih odtisov odkrila v Salva-toru Areni—vodilnega gangeža in bandiU, ki je leU 1924 sodeloval pri ropu neke banka v Kanadi. Roparji ao ubili bančnega ala ln ranili drugega ter odnesli $150.000 plena. Tak jtmak Je bil Salvatora Arena, vodja fa-iistične organizacije v New Yorku! Zanimivo bi bilo izvedeti, kak napia bo imel njegov nagrobni spomenik v Messini. j Ameriikim podrepnikom in Muaaoliniju bi bili Uhko prihranjeni stroiki i»ogrebnih ceremonij, če bi bila kunadska policija dobila tega tička v svoje roke. predno je zapustil kanadsko zemljo in pobrisal v New York. naša društva in JednoU. In edino zdravilo je v jdeUvski politični stranki, katere moč mora seči do vlade. In takrat bo po-metla s alstemofi, ki povzroča take krize. "Letoa smo v voljnem ktu. PosJuž|te pe prilijca. Oddajmo stoodstotno glasove so- Jubi- Chicago, Ul. — Cenjeni bratje in seatre društva št. 72! Zelo mi je tal, ker vsled okončin ne morem oaebno priaoato-vati obhajan ju 25-letnice obstoja vašaga društva in se z vami pogovoriti, kar upam, ker razumele položaj, da mi boste oprostili. VeUko bi ie dalo napisati in ie več povedati ob tem vašem trenutki}, v lah izrednih časih, na kalere najbrže nihče pred petindvajsetimi leti ni računal, toda vse to mnogo ne zaleže, dokler ljudatvo in naše članstvo ne pride do apoznan ja, da edina reiitev iz te minerije je: odprava krivičnega kapitalističnega sistema, vsled katerega trpi vse človeštvo. Slovenska narodna podporna jed nota je brataka podporna organizacija, vzlic temu U naša usUnova dela in propagira, kolikor ja v njenih, mejah dovoljeno in omogočeno, za boljšo in pošteno človeško družbo, ki ho slonela na enakopravnosti in pravi brataki vzajemnosti. Zato je dolinost delavcev, ki se želijo za- —FederaUd Pieiu/w. Betty Gow, pestunja Lmd berghovemu otroku, je pihala pred sodiščem proti aleparju Curtian. >. I • Zakaj je poleti vroče? V poletnih maaecih sU si aolnce in zemlja približno navpično nasproti in posledica je, da ae razgreje zrak. Učinek aolnca zavisi namreč samo od položaja obeh planetov, ne pa od rai-dalje med njima. Zimsko aolnce je a. pr. po-vrtini naše zemljŠ bližje kakor poletno aolnce, ker pa padajo njegovi Žarki poševno na zemljo, izžarevajo raaaj toplotne energije. Zakaj se potimo? Da ostane temperatura človeškega telesa na enaki stopnji, ao potrebne regulacijske naprave, ki pri večji vrlini od VnanJe strani skrbe tudi Za večjo oddajo vročene navzven. Toplotna produkcija človeškega telesa se namreč ruda potisniti pod gotove stopnjo, ne da bi oškodovali življenjski procesi. Povečano oddajanje toplote nastaneamed drugim tudi na U način, da potne žleze, ki nasje vplivajo živci, izločajo pot in da U pot z n*Še kože izhlapi. K^r pa je za spreminjanje vode v paro potisna toplota, se a tem telesu jadteguje vročina. Poleg tega hlapi še voda naravnost iz krvnih cevk (nevedno potenje), kar se posebno občuti v puščavi. Zakaj smo iejnit Ce se močno potimo ali pa te telo na kak drugi način izgubi vodo, se kri ggosti. Skušnja nam pove, da povzroči žejo že samo nekoliko zvišana zgoščenost v krvi nahajajočih se soli, kar si lahko razložimo z draženjem nekih 'živčnih središč. j - v.' , Zakaj pas vraHrui utrudil ^ Telo ureja temperaturo z oddajo vode, ki izhlapi na zraku v pare. V veliki vročini, pa je zrak često tako nasičen z vodnimi parami, da telo ne more v^eč oddajati toplote od sgoreva- hajate 25-letnico obstoja vašega društva in vašega dela. Vem, da je že več bratov in sester, ki I nja, zaradi česar mora vročino spet vase vsr- marsikaterega novo, ko Ja slišal ] dalističnim kandidatom, čez kake tetkoče in ovire so morali pionirji društva, da so zgradili U kar ae slavi danes. Pregled: Smrtnih alučajev IS. bilo število jih je vam ugrabila smrt. Drugi so se preselili za kruhom. Vero pa tudi, da ste še pri društvu stari začetniki in orači ledine. Vem, da je prišlo tudi od vašega društva nekaj mladeničev, ki se res zavedajo kaj je SiNPJ pa tudi vedo njena načela in smerni-oe. Vem tudi, da za časa mojega varovati sa slučaje bolezni, ne- ___ „ __ sreče *li amti, da spadajo k oga- _____ _____________ lejno društvo je danes majhno] nizaciji kot je Sfc*PJ. Kaša jed- ^ vami je bilo društ- po številu, toda d&o, ki ga je in j noU ja ie atoriU veliko dobrega VQ V€dno M pravice delavstva, ga še vrši bo živelo, ker bivši ne le aa svoje članstvo, pač pa p^p^^ j€ vge napredne stva- člani pionirji tiče danes drugod I za delavstvo v splošnem, kar bi ^ ki go v korist ubogi de- nauke bratske solidarnosti in JdeUvatvo ne smelo pozabiti. Tudi | ^^ ^ vkii ge tudi pri mla- ^kar n" bilo niL m Uko niT-1 uvesti, katere so tolikokrat sli-| v sedanjih naša jed-1 ^^"kTizhaja"^vaf^i vrst, da eelbino. Danes ob »-letnici šte- j šali ravno pri jubilejnem društ- Predsednik čiU pozdrave poslane po poŠti, ker vsled slabih finančnih sredstev društva bilo mogoče najeti ali povabiti Predaednik Hoover si je znižal letno plačo za 20 odstotkov aH f15,000, Članom svojega kabinete Je pa znižal letne plače za 15%. Predsednik ima $75,000 letne plače in še poaebej $25,« 000 za potovalne stroške. Olunl kabineta imajo |K> $15,000 le t n v plaee; njihova redukcija zna-*u $2250 in oaUne jim $12,750. Hoover ni reven človek. Pridobil ai je lepo premoženje in če ni te milijonar, ni daleč od nji gu. Kljul) velikim stroškom, s katerimi Je v Iveri njegova služba - vmes je precej nepotrebnih—lahko živi zelo udobno tudi z znižano plačo. Vsota redukcije pomeni zanj—malenkost . Stric Sam je posodil Evropi enajst milijard d«Urfrv 7 namenom, da "zavaruje atet sa de-mokrnrijo." Investiral je U denar V demokracijo. Investicijs se pa ni obnesla. Demokracija sveta it* ni zavarovana. Stric Sam je igral na slepo srečo in—izgubil enajat milijard. Prav mu je! Zakaj ni iirral na dobro karto? Ako K v ropa ne more pbičati, zakaj je stric Sam ne }Niž«ne ns l*»ben? To zna dobro narediti a "krepkimi indlvidlji" (zlasti farmarji) v Ameriki. Naj poskusi. Kdo da več za £vro- "Katber" Coughlin iz IfelroiU je dajal v svojem govoru .da so demokratje njegovo zadnje upanje. "Dolžnost demokratov jc\ da poaUvljo Jezusa Krista v Belo hlio!" Katoliški repu-Uikaitci se čudno muzajo. Kateri je l>oljii Krist— Kisatevelt ali Hoover? Povej ml, čiifav kruh jei in i:»;i ti povem, figuuo |M'SiM.OO; odškodnine in operacije $UIM6; prejeli po-smrtnine $7,9iO.OO; skupaj $24 012.78. Več poslali kot prejeH $3,146.36. Ustanovna člana sta še aamo društ. predaednik Rugal in Mike Freee, ki sU biU odlikovana s zlatim znakom SNPJ. Br. Martin Stefančtč, ustanovitelj več društev, Je bil inlciator tudi te ga društva, in njemu gre priznanje, da danes praznujemo 25 letnico. V dneh, ko je bila naš i jednoU še mlada in šibka, je pri uaUnovljanju novih društev vedno treba moža s lelesno volje, In u je bil Martin Stefančič S tem konča predsednik poročilo drutt. zgodovine, ter pokliče Martin Stefančiča kot prvega gcS omika, ki je rekel, da že 23 let govori za «MPJ in še ne mi-all odnehati. Martin pravi, da največ priananja sa uatanovlje-nje novih društev v pionirskih dneh gre llatu "Glas Svobode" pod vodstvom pokojnega Martin Konde. To je bil prvi Ust. ki Jo aejal seme bratetva na avobodo-miselna tla. Kot vedno. Martinu tudi to pot ni manjkalo spodbudnih besed aa jubilejno društ. in SNPJ zakar je prejel aploino »dobravanje. Wm. J. Strah, jireda. kansaiko federacije »NPJ. je v angleščini vzpodbujal našo mladino, katere nl bilo malo, da naj razvije ii- večjo aktivnost za jednoto. zakaj vodatvo org. v bodočnosti S njim, in Jo bodo morali vzeti v avoje roke; čaa do Uga ni več daleč. Splošni aplava posebno od atraai mladina. Frank Baloh, aUr 6 let ln član mlad. oddelka v Auburnu. 111., je dobro saigral par komadov na Harmoniko. Izredna na-darjenoat. Se ' W Tone ia Coli-f orni je mu Je ploakal, daai jo sam ekapert v vlečenju harmonike. Splošna veaeloat. Pevsko druitvo pod vodatvom Sotoika Is Arme, Kana., Je zapelo "Nazaj v planinski raj" in i jednotin prapor, kjer "Ljubezen domovini." Zbor ie nl | je beaede: "Enakoat. leto dni star, pa ae lahko koaa z marsikaterim meianlm pevskim Shorom. Ker ima na raz-ttolagn dobre moči. mu je bodoč noat zaalgurana. tel je buren a-pUvt. Br. Joa. Bratkovlch, član gl. odbora SNPJ, je dober poznavalec pionirske dc»be SNPJ. Prikll- note veliko humanitarno delo j bodo bojevnike za delav- med svojim članstvom s tem, da ] ^ pravice. Videl sem jih sam, iz svojega sklada Izrednih podpor pomaga kjerkoli je potreba in kolikor fihance dopuščajo. Veliko dela, truda ter požrtvo- zunanjih govornikov in bivšftl valnostf je bilo tretja, da smo članov. Prispevki ao priobčeni na 1 zginili organizacijo kakršna je tem mestu in iz teh sije vsa po-hvala in priznanje, da je društvo že v prvih letih svojega ob-stanka bilo aktivno tudi na pro-avetnem polju ter da so nekateri člani že v svoji mladoati zajemali deUvstvo solidarnost in zavest ravno pri tem druitvu. In danea so vam stari pionirji hvaležni. Sledila je splošna zabava in ples. ^ Pera*evalec. s s s Vsebina pisem: Springfield, 111. — Cenjeni so-bratje in sestre društva št. 7E SNPJ v Radley, Kans.! Kot bivši član društva št, 72 SNPJ si Štejem v dolžnost, da čeatlUm drultvu in njega Članom ln članicam ob Času praznovanja 35-letnice društvenega obstanka. Druitvo it. 72 SNPJ je tudi eno mod prvimi, ki se je borilo ln šlo skozi boje za svoj obstanek in za razvoj SNPJ. Zgodovina in preteklost dokazujeta, da so se ustanovitelji druitva št. 1t v polni meri zavedali, da SNPJ ni samo podporna organizacija, ki samo v slučaju bolezni in drugih i ezgod podpira svoje članstvo, Umveč da SNPJ si je dala nalogo njeno članstvo pripeljati potom Izobrazbe lz teme ln mračnjaštva do spoznanja svoje moči, katero delavski razred poseduje. In vsled tega ob času praznounja petindvajsetletnega obsumka društva ftt. 72 ustanovitelji lahko s ponosom zrejo nazaj v preteklost, na svojo plemenita idejo in delo, kl je obrodilo dober sad, kar spričuje obstoj društva št. 71 in razvoj SNPJ. Ponoani ao tudi lahko oatall člani in članice društva it. 76 SMPJ. ki ao v teku petindvajsetih letih pristopali k društvu št. 72 ter po«tali člani društva in SNPJ ln lahko s ponosom zrejo ob tej proalavi društva št 72 na ie blišči-bratetvo ln svoboda", ker s tem gaalom Je SNPJ lla v Javnost na delo med sloven:d.e delavce po avoji ustanovitvi. Slika, katera Je bila vzete ob času. ko je druitvo It 72 obhajalo svojo desetletnico, pradste-vtja čUne naie aobrate ln aoae-atre, katerih ni več med nami, dsmeš ln do katere je deloma pripomoglo tudi članstvo vašega govoril z njimi (na 9. in 8. zboru JSZ). Torej bodite ponoani nanje, bodrite jih še v bodoče, da bodo zavzeli vaša meate. Vae dragače je bilo pred 20— » leti, ko sem bil med vami. Kako se je spremenilo. Sem pa z vami tudi v duhu na vaši slav- društvf, njega pionirji, na kate- Tape nag mi3&erija, tare tu- re ne smemo pozabiti. Kakor so]d[ g^pj 2ato ^ ^ na6a pred petindvajsetimi leti ustanovitelji vašega društva energično deUli za njega napredek in procvit SNPJ, tako moramo mi danea energično nadaljevati za-početo delo in previdno gospodariti v društvih kot v organizaciji, da tako adravo izpeljemo la te krize, kakršne še ne pomni zgodovina le dešele. Bratje, sestre in prijatelji Slovenske narodne podporne jednote! Danes stoji vsa gospodarska struktura dešele v dvomljivi bodočnosti in tudi naša jednoti ni Izjema. Vprašanje je pred nami: Ali bomo kos svoji nalogi ln ali bomo znali lepeljati to našo uata-novo iz gospodarskega kaoaa brez hujših podedic? S skupno kooperacijo, s skupnim delom— gotovo! Ce bomo strogo pasilij na naše sklade, stali na straži pred vsakim izkoriščanjem in previdno Uveatirail naš denar, potem ni bo jasni. Ako se »a nočemo zavedati resne situacije, ki nas ogroža ter bomo ostali indi-flrentni, potem pripišimo posledice sebi. , Apeliram na vaa, bratje ia ae-stre Slovenske narodne podporne jednoU ob tej resni uri, da stojite lojslno na strani avoje organizacije tudi v bodoče, kakor ste v preteklosti, da psalte na njene intersee, kateri so tudi vaši, da tako ohranimo kar smo v potu avojega obraza zgradili ia kar nam je v ponoe. Najtoplejšo hvalo v imenu organizacije iarekam ustanoviteljem vašaga društva, sa njih požrtvovalno dalo. Ce ao kateri Izmed njih že odšli v nokoj. mCJ Jim bo lahka semlja ČUnstvo v splošnem pa bratako pozdravljam ia kličem: Naprej sa večjo In močnejšo Slovensko narodno podporno jednotol Frad A. Vider, gUvni tajnik SMPJ. eee Cenjeni bratje fn seatre društva "Spoznanje" št. 78 SMPJ t MlnUa ao dolga lete. Bil aem mladenič ln pristopil Ji drultvu 72 BNP|. Štejem al to v veliko zadoičen je, ki aem ga začel pri vaa. Vi danes 10. julija 1932 ob- noat, da čuvamo, kar ste vi pionirji zgradili. Je pa tudi naša dolinost, da obrnemo smer niče in vse naše moči za poja-čenje deUvakega pokreta. Kajti čitamo in slišimo govore, pozive, da pojdimo na delo. Ampak odmevi so bili do zadnjih čaaov bolj šibki. Šele sedaj, ko že sko-ro teče voda v grlo, ae para pro-buja in ae zateka v edino stranko, ki se. v resnici bori za naše. interese. To je | stranka. Vse druge, pa naj bodo ie katere hočejo, imajo dru* ge namene kot pa pravo masno borbo. Torej dragi moji sobratje in sestre. Volitve so tukaj, dela nikjer, miserija taka, da ee ne da popisati. Zato ne odlašajte na jutri, ampak danes ob 25-letni^ ci začnite vsi podvojeno delo v prid SNPJ in delavskega pokreta. Poučite svojo mladež kaj je ProaveU, kaj so načela SNIPJ in, pa kaj je Proleterec in Socialist Party. S tem boste naredili dvojno delo, ki bo rodilo sad, na katerega boste lahko ponosni. Med vami se mi Je vcepila v mojo tedaj mlado neizkušeno glavo misel socializma maja Jo minilo 16 let, odkar sem vas zapustil. Nisem pa 1*1 pustil naukov pionirjev ne mižal eocimizma. Hvaležen vam bom veem, ki ate mi prvi odpirali pota svetlobe. Bil aem med va mi 6 let, ki jih imam zapiaana sa nepozabljena. Kako bi bil rad med vami 10. julija, ampak ravnati ae moramo kot nam ukazujejo tisti, za katere smo pustili naše mlade mišice. Pa upajmo in delujmo, da bo prišel čas, ko se bo uresničil izrek: "Delavci svete, združite se!" Te- kavati. To vsrkavanje vročine pa povzroča v nas občutek utrujenosti, ki pa še ni treba, ds bi nas delala zaspane. Utrujenost pa nam vendarle otežkoča telesni napor ln duševno de-,lo. Zaradi tega je v južnih deželah »avada, da ljudje v veliki vročini ležijo na hrbtu in lenarijo. Zakaj jemo poleti manj kakor pozimi? ^ Do neke mere ureja telo proizvajanje toplote s tem, da omejuje notranje zgorevanje. Ce ae pa pri močni temperaturi od zunaj zgorevanje na U način zmanjša, potrebuje U proces manj snovi na zgorevanje, torej ni treba, da se mu toliko te snovi dovaja. Tako prihaja, da použije človek poleti manj zgorljive hrane ka-4cdr |><«imi. Iz prav tega vzroka ae ljudje na hladnem severu hranijo z živili visoke hranilne vrednosti (maščobami) kakor ljudje v južnih kraijh, kjer povaem zadostuje brana iz ogljikovih hidratov, sladkorja, sadja itd. r Zakaj te mleko skieaf Mleko vsebuje, kakor večina organskih snovi, nešteto bakterij, ki imajo, kadar Je vroče, več, ob hladnem vremenu pa manj življenjske intenzivnosti, povprečno med 20 in «0 stopinjami toplote imajo bakterije v mleku najugodnejše življenjske pogoje, to ae pravi, pri tej temperaturi izfofcajo najvišjo količino mlečne kisline, ta kislina povzroča, da se lo-čUo maščobe ia beljakovine od vode, s čimer se mleko skisa. Zakaj vročina teleta širi? Vsako telo sestoj} iz neitevUnjh drobnih delcev, ki ae ne dajo več deliti. To so molekuli, kl neprestano krožijo in čijih brzina se ravna po toplotni stopnji. Teoretično bi *e moralo to gibanje pri stopinjah pod ničlo usU-vltl. Ce se vrofeina poveča, pa razširijo molekuli avoj krožilni prostor, i drufiml beseda mit telo ae razštri. Seveda ima vsako telo svoje posebne zakone, po katerih se širi. Med ko-vinsmi so nekatere, ki se Širijo le v neznatni ali pa najmanjši meri. IZ daj bo pogin kapitelizma in avo-boda delavske mase. Kličem: tlvelil Zdim vam o-bilo napredka pri društvu in na deUvskem polju. Jaaapk Sney. bivši član št. 72, sedaj št. U, tajnik kluba št. U JSZ in Ujnifc vzhodnoobljske konference, Bridgeport. Ohio. Ali ate narolnd na ■Praevtte*? Podpirajte avoj Itatt Kakšnih deset kilometrov od najdišča opičjega človeka nf Javi so pašli holandski geologi pod vodstvo* dfr; Oppenoortha blizu reke Šolo lobanjo človoka is ledne dobe. ' £0 preiskavah Arturja Keitha, angleškega antropologa, je lobanja del telesa direktnega potomca opičjaka, ki pa mora biti 200 do 300,000 let mlajši od svojega predhodnika. Lobanja je podolgovate oblike in kaže mogočne vzbokline nad očmi, so posebno značilne za nsanderUlako razo. Prostornina lobanj« obsega 1300 kubičnih cm (opičji človek je imel samo 990, pekinški sinanthropus pa U60 kubičnih cm.). Geološka steroat najdišča Je nesporna. £0-ločiovok je torej šival i«.pred prlčetkora ledne dobe v Evropi in je torej mnogo sterši od Neandertalca. Najdba tudi potrjuje podmeno, da so ,se človešk* plemena na rasnih delih zemlje razvijala neodvisno drug od drugega. Praktični izumi Na mednarodni tMitentni razstevl v new Yorku je bilo kakšnih 5000 novlfc Izumov, med katerimi so nekateri zavoljo svoje'uporabnosti zbujali veliko zanimanje. Tako so bili razstavljeni kar trije modri 1 aparatov, ki naj bi opravljali dojenje otrok. Takini aparati se pritrdijo ob obeh straneh ti belke aH otroškega vozička Itd. ter imajo steklenico s mlekom, kl sega do otroških ustec Tri druge priprave Imajo namen, ds ob v* rujejo pred Utovi steklenice za mleko, M jih postavljajo pred vrata. Aparat za kuhanje jajc ima signalno pittalko, kl m ogUsi. čim Je Jajce skuhano. Obiskovalci ao zelo občudovali pri pravo, kl reže meeo v plošče, skoraj največ ta-nimanja pa Je sbudU električni zvonec, kl ssm Javi obiskovalcem, da-li ao v kakšnem stanovanju ljudje doma ali ne. ' — ..„ -VT ^r « T'«. ™ ViiK iM Jugoslavije te tt8e- krožilo priletelo in »ko lanfco . mestom. Ljudje bo radoved-letalo z iUfljasski-barvami, oziraj pa ao ae pro- Jslo umi za pristanek. lo J* prieUšona rasnim «aro- Zalogu, kjer ao vojaška vežica Tam pa ao mu povedali, mora leteti v Šiško, če hote raviti pilot leUio v hangar. Ia blasl razgnala, preden ao ae vsi zbrali. tla m m ta dobro teretoa, kl je arja** leUla **r je treba dobro poznati istil ______enokrllno ivema aedežema, v njem pa je 81 s nerad. Videti je bilo, da ima ij na duši-Povedal je, da je .letel iz Gorice, pptem apet, tfi priletel iz et, da je priletel iz vWa. 0-► je letalo? Dejal ie, da je st Aero-kluba v TreU. A volka Čepica y letalu itt fašii znak na f*1* je tt ni maral povedati ljudem, ki j v trumah abraU okrog le-ln pilota. Takoj ao seveda liteH zašlo«*! civilnih in HUIPOV - Tam je izpovedal: | 'iftem ae Jole tttthj, dtoma iz lovščlne, Slovenec. V Ljub-li imam braU fa setfrb, )ri zbežala iz Priiporjia Čez me- iti čez nvejo. A potn^a 11-nisem dobil. Ko pa aem le-kot rezervni letalakl nared-moral tm <*otne vaje v Vi- V Umikanje v stanovanje postaja kar poklic nekaterih. Vlomi 8e v Ljubljani množijo z vsakim dnem. Vlopulci vlaotfjajo v aUnovanja, v kleti, V barake , v hleve, v veše, Vradejo drva ln kolesa, obleke In prstane, radio aparate in knjjge. Vae jim pride prav. Nedavno je policija po-zaprla .skupino HflBb iMflolet-nikov, ki so vršili vlome v stanovanje ln sodišč jih je kaznovalo z zapori več mesecev. Mesto samo postaja čim bolj polno samih brezposelnih, naših in Bosancev. Klatijo se po parkih, prenočujejo po kozolcih na ljubljanskem polju ali pa v naporih policije, ki pogosto "uprizori" nanje racijo ter jih izganja in zapira Toda število brezposelnih narašča, število brezdomcev po parkih raste in z njim vred raste število onili, ki skačejo čez parami? v vlome in tatvine. Ne gre drugače. In Če policija preganja breamelne z racijami in 4a©pri, bo Imela zmerom dovolj dela. In niti dvojne in trojne ključavnice — kot jib zdaj sU-povalci nameščaj 9 na svoja vrata—ne bodo Aivdrževale sjrot, da ne bi vdirale do koščka kruha. Za reševanje brezposelnosti ni poklicana policija. »• JLolfco bo novega srednješolskega nasaščaja v šolskem letu kažejo številke onih, ki ao polagali topite za sprejem na srednje šole in so bili sprejeti. Dejstvo je, da je naval onih, ki ftj radi v prvi razred srednjih šol MEAnttt&s ja, rojena prav po koncu svetov-pe vojne, ko ao rojatva spričo vojnihi let narastla. Nič manj kot okrog 970 učencev je hotelo ljiič!). Toda vsi niao položili sprejemnega iaptU in sprejetih je bilo/646 učencev In učenk. Prvenstvo ima L državna realna gimnealja, kamor je hotelo vato-piti 273 učencev, a je bflo apre-jetih 202. Na klasični pa je bilo sprejetih 2H Starti ao kljub težkim Časom je vedno prepričani da pomagajo svojim otrokom najboljše do kariere, če jih pošljejo v srednje šole. Danes samomor. — Tudi v tem premeru gre za fabriško delavko In ta potaknšen samomor raradl nesrečne ljubezni, /.godilo s* je v Kamniku. Komaj 22 let stara Tončka je prišla v Kamnik delat v neko labriko. Stanovala je v predmestju zgornjega mošta. Imela je podstrešno sobo za Čez noč, težko delo za čez dan, za proste nedeljske Ure pa je Imela veliko ljubezen do npkega fante, ki Jo je nekaj časa itnel rad ter ji bil v veliko oporo. Ko pa se ji je izneveril, je ostalo dekletu le težko delo v tovarni in podstrešna sobica zs če* noč. Oboje je tako šalostno, da aamo s tem ne more živeti — tako je spoznala Tončka ln se sklenila ubiti. Zaprla se je v svoje stanovanje pod etreho. te-apo zaprla okna in zaklenila vrste, stresla žerjavico v pločevinasto posodo ter jo potem napol-ntta z ogljem prav do vrha. Legla je k ognjišču ln se predala atrupenemu plinu. Podlegla bi, da ni slučajno šla mimo njenih vrat soseda ter opazila, da se Dvaklsisl afltalianra nšlivna pieatjensa im, sem izraMl priliko: imeli P* J« <> ^ na razpolago vojaško šolsko j ko govoriti, alo. Z njim pobegnem čez Smrtna nesreča v KoeUnjevici jo, ne da bi mi bilo treba Dna as. junija so v KoaUnje- i potni lfet. Pn aeip se dvig- vici Imeli tisto paradno aveča-v višave ter pri manevrira- nost z razvitjem prapora Strel-u zavil proti Ljubljani. Hotel Bke bili od prlsdjenlftke oblasti ob se je iz Zagorja preselil na svojem prihodu. Orti, kl so za-Knezdol pri Trbovljah, ima sUl- prosili za reiristracijo, naj po-no neareče pri hiši. Poaiml mu kažejo a v o j o "Retristration je opeka a strehe nevarno pobila Card." Tudi prvi državljanski hčerko, ti dni pa je ubilo po- papir, izdan po 1. 1#28, je za-sestnika samega. S svojim al-1 dosten dokaz legalnega bivanja, nom je podiral smreke v gozdu. V vsakem drugem slučaju mora Ko ie je aa nekaj hipov odstra- inozemec ob svojem povratku Iz nll, Je sekal sin dalje. In ko se Kanade biti pripravljen, navesti je oče vrnil, je padajoča smreka natančni dan svojega pjjda v padla naravnoat na očeU Za- Ždružene države, knkor tudi ime konjška ter mu zlomila nogo ter parnrtca. Jako nespametno rav-prizadela hude notranje poškod- na vsak inozemec, kl se poda v be Vendar pa ni šel k zdrav- inozemstvo, in zato tudi v Ka-niku; a ker so poškodbe bile hu- nadw» "je Ua bi bil siguren, da de, je vendarle odftel k ztlravnl- ^ore riahks ugotoviti lz priae-ku a žele čez dva dni. Moral ljenlških zapiskov, kdaj Je pri-je takoj v bolnico, kjer pa je šel v Združene državo, umrl. Nepretrgano bivanje v Zdraže- Umrli eo: V Ljubljani 85-ljt- nlh drŽavah ni Boris Soklič, na Bledu pose- VPRAŠANJE: fcivel sem v stnik Janez Mežan, star 78 let, združenih državah od 1. 1914 na-v Mariboru Edmund rianinšek, prej. ]»red tremi leti sem si vzel na Bregu yri Ttuju Hedvika I-1 prvi državljanski papir. Lani gllfeva, v Slovenjgraaplr In se n« sporni PofaBkušen samevmor Slovenk« njuni ne Številke ne dneva, kda, v Dubrovniku. — V Dubrpvni- je bil Izdan. Kako nsj dobim ku je sluŠila v neki mlekarni duplikat? Slovenka £>anlcs Ponikvarjeva. ODGOVOR: Vložite prošnjo Pred neksj dnevi Je iiotela v L* lajanje dupliksts pri nsj prostovoljno smrt, pa Je skočila bližjem nrfturaHzacIjskem ura z HtOreke obale v globok prepad, du. V tiskovini (Form 26rtlrane, da smejo prositi za pripustitev v Združene države. Zakon poudarja, da se to sme dovoliti le osebam "dobrega moralnega značaja." Nikakor pa nl mogoč povratdk pred pretekom enegu leta po de-portacijl. Ako je bil vzrok deportacije le tehnična prekršitev priseljeni škega zakona aH kaka teleana slubost, kl Je bila med tem od-pravljena, aH celo nezakonit prihod v Združene države ob olaj šujočimi oko)nostmi (kot radi elje, da pride k možu, očetu td.), se bržkone dovoli prošnja zu pripustitev. Na drugi strani; ako je bil kdo deportirani radi Kriminalnosti aH kakega težke-ga vzrolfa, se to ne bo dovolilo. —FLIS. Koifao poroiilo o stanju ! delovanje, kateremu je predpo-■ B . - . Lil ! 1*1 "P|o*n«> kreditno gospodar- zltft« il stabilaziol]! Ct« Stvo, nI mogoče Dokaz: Kar na ...........vaja to poročilo o zlatu, je bilo Leta 1929 je dobil finančni od. povedano večinoma že a temelji- bor Društva narodov nalogo, ša j to jasnostjo pred 4eseti ml leti na preitte "vzroke {spreminjanja svetovni gospodarski konferea-kupne sile zlata in njoga učinek ci v Genovi, Ta konferenca je na na gospodarsko življenje ua.ro- tem ravno ponesrečile, ker je lz-dov." Te dni je bilo objavljeno vadbo teh načel prepustila svo-konČno poročilo. Izreka se načel- bpdni presoji močnih bank in no za ohranitev oziroma splošno hote opustila, da jim da kakšne zopet no uveljavljen je alate va- obvuzue smernice. Ker je to upu-1 u t < •. ki jo smatra odbor "v seda- stila, se v teh deaetlh letih ni nji fazi svetovnega gospodar- storil niti en korak v sklenjeni skegu razvoja kot najboljši si- smeri, in danea ae nahajamo s tem." S tem je povedano mue- pred polomom celega svetovne-nje, s katerim se morajo vsi ga gospodarstva, ki ga evetov-strinjuti, ki ne delajo v zmoti na- na gospodarska konferenca, kl pske. češ, da ima zlato kot sve- jo predlagata Anglija in Ame-lovno merilo napake, ki jih sme- rlka, ne bo preprečila, če ae ne mo očitati iaključno onim, ki so odloči za to, da utrdi svoje apo-odgovorni aa podrobno in lema- snanj« a obveznimi sklepi ln a tično upravljanje z zlatom ter | temi uresničiti. — D. P. j ao s tem danes tudi v velikem delu sa bedo, zaradi katere danes ves svet trpi, odgovorni, Prav najnovejše nacionalne in internacionalne izpremembe na denarnem, kreditnem ln blagov-nem trgu so svetu s vso jasnostjo pokazale, kako ailno nujno ja potrebno uvesti veljavo (sten-dsrd), kl bi jo priznavale vsej dežele. Tako pravi omenjeno poročilo: "Karkoli naj ae še govori o teoretičnih prednostih dru* gih sistemov valute, na vsak na-tln bi splošna uvedba novih me« Študija je pokazala, da vtdHe-vanje juboftnlc stane vet kot plačevanje penaijs Rakerefleid, CnL—(FP)-Kalifornija prihrani |269 na leto na oaebo, ker plačuje penaljo starim oaebam, namesto m ^^ w ^ Jq Društva narodov. v -mU|u ^^ mori|| |MHtptrih. Odbor Društva narodov nava- ti. VaoU penalje ne am« v m»-ja tudi načela za primerno u- benem slučaju preaegati |30 na pravljenje »late valute. Obnovi-] mM0Ct ti ae mora v »pametni meji avo-boda v Izmenjavi blaga ln sodelovanja. Zadovoljivo ae mora rešiti problem reparacij In vojnih SUvkarji isvojevaii New York. —Tridnevna aUv- ^ih; jiinih i načel v upravljanju zlata pri RASNE VUTI Miličniki ubili dečka Athena, O. — Osemnajatletnl Ray Freeman Je |>ostal Žrtev krogle, ko ao miličniki otvorlll ogenj na rudarske stavkarje, k I ao plketirall neki premogovntk Dva dni prej so miličniki, ki po magajo operatorjem pri ražblja nju sUvke, ubili Steve- Bowoiia. Kot Je Že navada, miličniki doHe stavkarje odgovornimtl In štirje rudarji so bili aretirani. Propadanje farmarjev Kast Lanslng, Mich. — Da je 84% od 1,012 farmarjev v Ml-chigauu, ki ao vodili knjigovodstvo svojega gospodarstva, zaključilo lansko leto z deficitom, kaže poročilo državnega poljedelskega departmenta. Povprečni deficit Je znašal 1*20. Pred tremi leti J« samo »1% farmarjev izkazovalo defklt, lani pa Je odstotek povečal na M. vseh v poštev prihajajočih cen trulnlh bankah, to Je, Jako oako sodelovanje po načrtu vseh nov-čnih bank. laenačenjs proračunov držav In drugih Javnih skupnosti na podlagi sdrevlh načel. Kar ae tiče a temi emotri oako zvezane ureditve višioe cen, meni komUlja, da Je nekaj avlša-nja cen želeti. Pri tekih atrem- aet odstotkov, katero Je odredi« la Koma Doli Co„ je reaultlrala v delavski amagl. Kompanijs js umaknila anlšanje. SUvko Je vodila Doli Workera Indus-trial unija, kl je na delu aa or-ganlairanjs te Industrije. Brezposelnost odgovorna aa praana stanovanja New York, — Študija ateno- ijenjlh ae pa ne smemo omejeva-1 vanjakega položaje Je ugotovila, ti le na tehnične ukrepe glede da je veliko atanovanj v tene-valute: Kar ae tiče stabilizacije rtentsklh poslopjih praanlh. Po cen v bodoč«, Je komisija mne- dve in več družin stanuje aku-n ju, da ae nl mogoče ogniti v aem pa j, da prihranijo na najemni-Izpromembom aplošnlh een, na-lnl, Varok Je bmposelšoat, sprotno ps bi ae lahko a gotovimi ukrepi dala doaačl "čimbolj I §MUrjt se nplrsjo radnkrijsm zaželjena In člmvečja aUbll- a<>b0| Wyo,_Krog 700 radar-nost." V zvezi s tem ae sraka j#y j§ u|tJ Mo k|) m op0f||. odbor proti nacionalni aUbillza- ^pj| ,n-fc(Ul.tM WM ^ukcljo cljl na podlagi veletežnlh cen, „ n% tem# kQ ^ un|. pač pa Je "gotevs sUblllzaclJa K nj| ^ Uvaj. mogoča na podlagi mednarodne- jl#t Val drugI ot>e- ga sodelovanja, te je, na P«fUgM rttorjl v državi ao ae zadovoljili "kolektivne ocene vsuh indeks- r<(4uUc|Jo w 80%, v katero Je nih številk, Is katerih Je raavI- un|jjl uula MSm* den razvoj gospodarstva." Pred- f pogoj pa Je seveda, ila, kakor U . v.. ... omenjeno, sodelujejo močne T ***** m^J* b|injlf I Chicago. — Nesnoena vroči- Tega sodelovanja - žal, ila to na s ternparaturu od 90 do 100 nI dovolj jasno povedano - t K^i11"; "J rV.* ^daj sploh nl bik, Brez (kiloče-1 ^^ JJ1,^ nlh pog,odb, »vez ln pravil te ao- [ ZSTZZ. lucirala okrog 400 rudarjev v (ra«t«lku ln Zagorju. Tlata, ki še oeUli, pa je vodatvo rud-ikov priganjalo, da mošnje goro se Je v zidani bsrski v svoji sobi obesiis Ivsnks Arnolo-vs dom s is Loms ln zspoilens v neki kranjski tekstilni tovarni. I, \5t se da. In gkj - pro-JKašel jo je njen brat, ki Jo je kcija se ni zmanjšala ekoraUrSel obiskat iz Ljubljane. Ko nič. Delavcem kar diktirajo, je stopil v njeno aoftojoje na->liko vozičkov morajo produci-]Še1 sedečo ns postelji. Ml^eč,'^a iti ns dsn. ' Bpi, Je pristoprt k nji, 4a hI Jo In kar Je to priganjanje uspe-1 prebudil. Tedaj Je optfH. da — namerava adaj podjetje od- Je obesila na tanko vrv. ki jo jo istiti spet nekaj radarjev v bila pritrdila na tebelj razpela lesnih revirjih, tako v Ur m posteljo. Brat#je naglo pr»-okrog 100. Beda braapo-fkiih je težka, občine denarja ijo aa podporo, sosedje težko !» spet bodo neksj zapornih pometali na cesto. revirjev deeeaa svaj vl-aedeljo ao hoUle trume iDi oditi paš proti LJu-pa )t o JCfvirfter K> škušal obuditi. Prišel je tudi sdravoik, ki pa je ugotovil le smrt. Obe«*e «s iie je kmalu po polnoči. Pod vrgia-vjem so našli ssmomorilkino poslovilno piemo, v ksternn piše, da js šla v prostovoljno smrt zaradi obupe, ker fl Je postsl fsnt ti . *... - - -. ■ t f--* r Raaljl Val vročine je splošen po vsem zagrnem pssu Padec aspeelenosll v Msryleadu Baltlmore, Md. — Zajioslenost v tovarnah Je meseca junija padi* za ftTi, mezdna Izplačila tm zs v primeri s prejšnjim mttsecem. V enem letu se Je zs-noalenost v tovarnah znttala aa l*ader produkti je mehkega premoga PitUhurgh, Pa. — liodukcija mehkega premoga v prvem tednu meseca julija je mo 4,100,000 ton, kar js šUri milijone ton manj kož v Istem tednu lanskega leto. Kako sev jeti pobi js je Pat e Ječ a kajlžnim as kmet* Konvencije gesilsks gnije Sen Dlego, Cal.~RnsjsU kon-venelja Mednarodne gasllaks asociacije se otvorl v tem mestu I. avgusU. P R O 8 V J) T A ČETRTEK, 21. JULIJA. Up ton Sinclair: Sto procentov Za Procvšto prtvd Buri C—rtUA* kf Urtoe MMUIT. Drugi ki se je Petru dozdeval primeren, je bil Joe Angel, katerega je apoznal ne Stankih protimiliUriatične lige. Norčevali to ae iz imena mladega mota. Bil je rea kot angel i svetlomodrimi očmi, o katerih ae je dozdevalo, da ao rea prišli if neba, — a avetloplavimi laa-mi in malimi jamicami v licih. Ako pa je Joe Angel odprl usU, ae je takoj opazilo, da je an- gelj spodnjih plasti. Bil je najpredrznejši in naj izzival nejši iz-med v neb socialistov, s katerimi je Peter do sedaj prišel v dotiko. Joe se je norčeval Iz Ade Ruth in njenega sentimenUlnega ponašanja napram vojni obveznosti. Sedaj ni čas ae-stavljati pesmice in vlagati reaolucije, tudi takih ljudi se ne potrebuje, ki ae branijo vojaške uniforme. Nasprotno, molje naj poprimejo puške, priuče se naj vojaških povelj in discipline, ds bodo Ishko v pravem čaau to svoje znanje uporabili le v svoj prid, ko bodo zaobrnili puškine cevi. Agitacija in organizacija je potrebna, a le v pravem čaau. Sedaj pa, ko se vlada drzne izzivati proletarce, jih uvrščava v armado, sšdaj pa so v socialističnem gibanju potrebni možje, možje dejanja. Joe Angel je bil v gozdovih, pozna dušo drvarjev in splavarjev. Ti so naveličani vedne-Ka govorjenja. Sestavili so tajne komiteje in prevzamejo vse kakor hitro se odstranijo kapitalisti in njihova vlada. Ako bl med tem postal kak šerif ali državni pravdnlk le preveč nadležen, se ga "odstrani'. To je bil najljubši izraz modrookega angela, katerega je v svojih govorih ponavljal vsaj vsaka pol ure. "Da, bil je preveč nadležen in odstranili smo ga. 41 z njenim možem h koncu. Zdrav-, poti spremi do blagajne in ji ipo-nik* pa ni bilo doma. Poklicali maga šteti bankovce, iso torej njegovega brata, ki si- Gospod in gospa Gauthier si cer ni doktor, smpsk še medici- kupiu posestvo v bližini Viie-nec in je imel pravi©* podpikati franch^ ln začneta gojiti pe-osmrtni list. Ko se je prikazaM rlitDino. Podoba je, da se jima pri vratih, je žena zavpila: "Moj je ^^ posrečila. Tako zelo po-, „ u Bog, je že mrtev, je že mrtev!' -rečUa, da se čuti Durand popolne more ustanoviti nikaka organizacija. Vpliv- | M6diclnec j« postal pri vra- nomft varnega in začne razpre-ne osebe imajo povsod svoje vohune, vedo za L^ ^^ je videl vdrt rjav- ^ nui zs nove sleparije. Te-vse, preprečijo vae, najnevarnejše pa apravijo |kMt obrlx> w je čUto apremenil L^ pa n ^pro ... pod zemljo. barvo. (Durand ae je bil malo Durandov braniUlj se je u "Dobro," je zaklical Joe. "Bomo pa pod zem- pre(J njcgavtm prihodom nama- ^nMl, ko je slišal, da je obao-Ijo delali !H zal po obrazu s tekočino iz ore- dl,0 ^^ njegovega klienU "Da, ali kako bi bilo z organizacijo? Drug hovih ,upln) zdravniškemu o-1M |tiri leta ječe. Durand se tu-drugemu ne zaupa, vsak amatra avojega tova- glednlku nj prišlo niti na um, da di . a^ju obsodbe ni moge riša za vohuna." bi »topil bližje. V hotelski piaar- vldr4atl ameb*. fie vedno ga je "Hudič!" je dejal Joe Angel. "Sedel in trpel nl je izsUvil mrtvaški list. Uro l^VMmalo o^j* gledališča, sem vsled našega podviga; meni vohunstva ne \pozn€je j6 prišel še mrtvaški jn ko je vstopil na dvorišče, so bodo mogli očitati. Ne morem več dalje mirno g[edni\L Tudi on je samo pogie- bUi Mnj naperjeni kinoaparati. gledati, ko se nam proleUrcem vedno slabše ^ prf Videl je, da *> vzravnal se je, pokazal svetle godi in to samo zato, ker se bojimo za svojo pri4gaIie BVeče in da kleči že-1 zobe [n tudi Jeanne Gauthierje-organlzacijo." & a* na pri mrliču. IzaUvil je torej ^ je Swno pizn je • Ko so mu nekateri ugovarjali, j* postane I li]|tin0| fa je Umrl Durand na* koBMlj dvignil glavo. Njegova drznejšL In ako to dovede do vseobtega upo- nyW) flmrtl in ^ ^ mrlič lah- j ^ Jj potegavščini je hira, do poboja in umora? Bodo izkoriščevalci pokoplje v osem in štirideset L preskromna, da bi se mogel prejeli vsaj mal nauk ln utrpeli nekaj življen- 1» ** !« P^ . . . tih urah. SME8NICK . . obnašati kakor glavna igralca. ske veselostl ... * 1 ^oda vse to doslej je bila le1 Petru se je dozdevalo umestnejše, da se je otro6ka igra Teiave se šele za-pridružil konservativcem. t ^ ^^ ^ šestih zju- "Ali resnično mislite, da popuščajo kapltall- 1 ^ DurAnd i0- •ti vsled strshu?" je vprašal Let gibati avoje mišice. V noga- "SUvlm, kar hočete," je odvrnil švedski | pet giDau svoje _ mornar Gud. "Kar hočete, sUvlm. Naštejem vam lahko vse denarne mogotce naše dežele. Ako se Jim dopove, da bodo vsi pomorjeni, če takoj ne sklenejo miru—v trenutku je vojna končana." Dospeli so do kočljive točke, kakršno si je Peter želel. , p ^ , I so krsto. A'Durand sedi baš pri|lw^H bi tudi radi videli," ga "Kdo pa so tHJudje^ vprOa Udaj^ca, '» Janji, me najdete Prenehala in vprašala: "Kje?" "V ateljeju," Je odvrnil Peter ln Nelli je napisala: "V ateljeju." "AH to zadostuje?" Je poizvedovala. "Soba št, 17," Je dodal Peter. Vedel Je, da atanuje v tej sobi ruski slikar Nikitin, ki trdi, da Je anarhist. „ „„ Nelll jo pisala dalje: "... soba število 17, Jutri osmi uri. Nikako ime se naj ne imenuje. Stroga tajnost je potrebna. Dejanje!" Peter je navedel osmo uro, ker je vedel, da jo danes zvečer sestanek IWWejcev v njihovem glavnem stanu. Razpravljali se bodo trgovski posli, a Poter je dobro vedel, da bo pogovor slej ali prej nanesel tudi na "taktiko." Med IWW- POJASN1LO lu Valed depresijo krize, U jo zadela tudi članatvo oziroma naročnike na- ejcl se je pojavila močna struja, kl nI bila za- stopil is tramvaja, je videl, da nosi v roki dovoljna a ponižnim zadržanjem organizacije; »ktovko. "Je vse dobro izteklo?" Je vprašala zahtevali so Izrazitih dejanj. Peter je bil sigu- fn ko ji je pritrdil, je dodala: ren, da bo kaj lahko vzbudil zanimanje za bomba." bombni atentat. ' Peter Je zazijal Bil Je tako preplašen, da Vso se je razvilo kar samo, Petru jih nI bilo gft je morala takoj potolažiti, da ne bo eksplo- treba niti vzpodbujati. Modrookl Angel je to- dlralo. V aktovki so le seatavnl deli bombe, gotno vprašal: "AH ae IWW ne bo zganila? tri dlnamitne palice, vžigalniki in deli ure. Dl- NaJ delavce še nadalje naganjajo kot ovce v n^mit je skrbno zavit, ne mo*e eksplodirati, ako klavnico f In zakaj se no bi American City prvi | gm ravno ne vrže na tla. Vendar Petra to ni "Da," Je togotno pripomnil, Henderson, "vsi I Gauthier jeva mu pojasni z&fe-1 vam prav rad prostim, smo tako pridni in čakamo, dokler nam naši vo in ga prosi, naj jima pomasra. gospodje ne dovolijo ubijanja." „ Plan se najprej iavija, slednjič S tem se jo končala debata ln Peter je bil pristane. Val trije porinejo s pe-zadovoljen. Počakal je ugodnega trenotka ter skom napolnjeno lutko v krsto skrivaj vtaknil spisane lističe v žepe Joe An- in pokrijejo "trqpl#." Durand gela, Jerry Rudda, Hendersona ln Guda. Tre- zleze potem pod poiteljo. Ko " i 1U4- p^^ i. -»trebno petajoč od razburjenja je zapustil lokal. Spro- vrnejo pogrobcl z merico pij*- ^J^^e^lepotrjhoo, žena je bila Ideji bombnega atenUta. "Zne- če v glavi, jim razloži Plan, t^^ pJ^^ Jko biti se je treba teh ljudi," je šepetal sam pri je aam položil prijatoUa v »HSSTLd SSmv zk«2 sebi. "Na vaak način ae Jih moram znebiti, kev. Njih delo - pritrditev po- JJ"** JLiza krova je takoj opravljeno. Ta- \Pr^M SLSTi ko odnesejo lutko v krsti iz hiše, M leU Inkjor ni drugače tud^ pred katero stoji mrtvaški vos z duhovnikom in dvema odpo-1 » ^^ slancemapogrebnega zavoda. Za ^Im^Io JSZ vozom stopa Jeanne Gauthier-1 ***** w U krW ^ *** ^ S tem izvršujem le svojo dolžnost." 42. Peter se Je dogovoril z Nelll, da se ob enajsti url zvečer snldeta na nekem križišču. Ko je raso na tajnike In naročnike, mogočo o- soperstavii? Masa je pripravljena isvršltl dejanja, pričakuje le geola ln organizacije, ki jih bo vodila." Nato je ogsomni drvar Henderson dejal, da Jo ravno to nesreča, ker se za sllčne namene potolažilo. Ni slutil, da ga bo Nelli primorala delovati celo s dinamitom, Vprašal jo je, kje Je vse to dobila in si želel Iz vse duše, čimprej rešiti se nevarnih stvari. (Dalje prihodnji«.) Tu je tvoje fe^ — r M rand ^^ gloda svoj lasten pogreb . .. pormrumio gvojo naročnino ta lo Naslednji dan se Jeanne Gau- r| mogote plačati eoMotno pla- thlerjeva izseli is hotela. Durand polletno naročnino, aamo je bil izginU že v mraku. Gau- ^ m ohrani list lo nadalje kot thlerjeva najame nekje v Jh-ed- dnevnik. ŽIVI NRTVEO Stirl leta ječe. dve leti ječe, o-sem mesecev ječe. Ali bl bili obtoženci Uko veseli tudi tedaj, če bi bili slutili, kakšen bo izid te-ga prooeaa? Vsekakor je bilo njihovo veselje rsdost nad žalo-igro, v kateri jim je bilo dano I-grati glavne vloge. Izbruhnili so v smeh vselej, kadar jo prišla kakšna opomba Is ust voditelja obravnave aH kakšnega porotnika. Smejalo se je občinstvo, smejali so se prisednikl sodišča, smejal se Js orožnik, ki je Imel nalog čuvati glavnega obtoženca in muzal se je vodja prooesa, kl je, kadar Je obtožencu zaata vljal vprašanja, držal roko prod obrazom, da ga je akrival ljudem. Mladi obtoženec a pametnim, živahnim obličjem je namreč veljal pred oblastjo za mrtvega. Sedel Je pač na zatožni klopi — s prav sa prav nI bil vsč med živimi, kajti po registrih od 20. junijs 19S1 pri žu-imišču v Lyo-nu je tegs dne umrl za vnetjem možganov In dva dneva ns to so gs pokopali. Ns pokopslišču v l/jromi stoji nsgrobnik. ki nosi njegovo ime. dan rojstvs in smrti ter nspis "Počivsj v miru!". Prve mesece po smrti je bil t s ■rob večkrat okrašen s rožami. Gesto gs je okrssil a cvetjem aam !x>u!a Durand. ki je prihajal na svojo lastno gomile. Pustolovska zgodba tega ne* pridlprava, kl mu Je moral predsednik obravnave med zaslišanjem večkrat zaklicatl: "Proelm, prosim — saj nismo v gledališču — je naslednja: lx>uis Durand je živel a avojo ženo in tremi otroki v bližini I stresa. S težavo se je prebijal skozi življenje. Z ženo ni živel v najlepši harmoniji, pač pa ae Jo aijajno razumel z Jeanno Gauthier. Nekoga dne ae je naveli čal domačega ognjišča — ln pobegnil od hiše. Jeanne Gauthier mu je sledila. Odpeljala ata a Alžlr in ata oetala tam nekaj mesecev. Tudi tam jima niso pri zsnesle vsakdanje moreče skrbi. Pestila Ju Jo revščina. Zato sta al morala lsmisllti nekaj, kar ji ma je pomagalo kvllku. Najenostavnejše se jima je videlo, da se zavaruje Louis Durand za življenje. Sklenil Jo torej zavarovalno pogobo sa 160,000 frankov. Ko jo bila saVarovalnlna sklenjena, sta se odpeljala v Lyon ter ae naselila v majhnem hotelu ob Rhoni. 2e tretji dan po vaelltvl v hotel pa je javila Gauthlerjeva, da Je njen "mož" zbolel in jo proaila hotelirja, naj pošlje po zdravnika. Hotelir je povedal nsslov bližnjega sdrav-nika in poslal ponj. (Njegovo 1-me so v proceeu is eočutja so-molčsli). Zdravnik jo obljubil, ds pride zvečer. Eno uro pred nspovedanim oblakom pa j« mest ju opremljeno stanovanje ln Um žlviU Durand in ljubica kot zakonca Gauthier tri mesece. V tej dobi pridno obiskujeU i —m——i grob pokojnika na lyonskem po- Louis Durand povžll trideset Up kopališču in ga krasiU s cvet-t>let kinina. Ko so je pojavil jem. Slednjič pride težko priča-zdravnik pri "bolniku," je sled- kovani dan, ko izplača zavaro-njega oblival pot. Zdravnik ga valnlca gospe Durandovi prvo je Imel za težko bolnega, poseb- polovico zavarovalnine 75,000 no Še, ker je žila v zapestju bur-| frankov. Durand sam jo na tej no utripala in je mož dihal s te- Ph. Godlna. upravitelj. ame* UatMMTljMI mi M UM CENE 80 ZMERNE Zdravili za naduho ii mrzlico zastonj za poskus ST. MABT'8, KAN8.—D. J. um, lekarnar t 710 Lase Boilding, a Mary's, Kaos., isdskrvsloc zdravit ss naduho, v katerega ima toliko stopanja, da pošlje fl-25 steklenico p poŠti vsakomur, ki »u pife noj. Njegova ponudb« je, da sa zdravilo plačate potem, ko ste ee prepričali k ste pooplnoma sadovoljni. Pošljite mu vaše ioae in aislov še danes k povejte na čem trpite.—(Adv.) I NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA I , . (j Pe ikltf t. redne konveadje sa sešs) lahke imN as Ust Preevsta h prištele eden, dva sH tri flsas is esM drniine la te enega mslova k si ■očninL Ust Pmsvsts stane ss vss enaks, ss Osas sH neOase H JI m »letno naročnino. Ker pa člani le plačajo pri imsaSi $U0 sa Uš«, ae Jim to prišteje k naročnini. Ml prištejemo enega, drs sU tri flsm k ene drnšine k eni naročnini. Torej sedaj si vsreks, led. ša Je list v* drag sa člane g. N. P. I. List Proaveta |s vsls lastnina Is geteve k Mre v vaald dmžinl nekdo, ld M red Htal Ust vaak dam. Torej sedaj ImIi prilike, ds as tsdl Vi asreilte as dnevnik Proevete. Cena late PreeraU j« Zs Unš. države la Kannde $UI Zs Oeeve ls Chlcsge Ja......97M 1 tednik la.......4...... 411 1 tednik la............... Ul S tednika la^i.i'.1....... Ml S tednika ia..............Ul S tednike la^........... Idi I tednike la...•••«»• Ispolnite spodnji knpon, priložite potrebM veste daasrja aH Ma« Order v pisma la si naročite Presvete, Ust, ki |e vsls lsstshii. PoJaenOe:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, al* če se preeeU proč od dražlne la bo zahteval asm svoj list tednik, bik moral tisti člsa Is dotične drniine, ki je tako skapno naročena na dnml Proeveto, te takoj aasnsalti npravništvu lista, la obesam doplaCati dotite vsote liste Prosveta. Ako tegs ae store, tedaj mors npravništvo snihN datum aa te vsote asročnika. PROSVETA, SNPJ, MS7 So. Uwndale Ave, Chlesgo, m. pollljem naročnino ss Ust Presvete veste $- __:____a irsMvs It— Naslov 11 m i...... .................................................. *' Meete--------Drlsvs.-. Nov naročnik_____________________ Star naročnik- Ustavite tednik la gs pripišite k moji si aMMft assev w4 lavo in neenakomerno. Zdravnik jo aodil, da ima Durand vnetje] možganske mrene. Opozoril je na j to bolnikovo ženo, ki je narahlo oanačll težavnost slučaja. Za pri- j mer, da bi nastopile kakžne spremembe. Je naročil, naj ga takoj pokličejo. Hotelirju, ki Jo čakal spodaj pri vratih, pa jo zdrav- ] nik isjavll, da je vsaka pomoči Izključena. Smrt, je IzjavU, lah-| ko nastopi vsak trenutek, morda še v teku noči. Hotelirja Je to ujezilo. Prav Uga mu jo manjkalo! NekoUkolMvoal tajaflri |r dn«i boljše volje je postal šele, ko je|ki, pri katerft prišla k njemu Durandova lena ln naročite pečenega piščanca in I Naročnina m eašo loto jo UM vina. Čudil ao je sicer, kako mo-| ta za pol lota pa (Mi OaaJ ro imeti v Um položaju takšen SNPJ NMoOMia razoin Znamenje (Juno 30, 1932;, pomeni, da vam jo naročnina pote dan. PonovtU ja pra-da vime. Ako ja mogigi usUvljen, ker al pliftop Ako jo vnl ttst plačaš tom*m MA mmmlma^A IA b* "f pVvjnfl9| Jf ■oUvljea vol ■lova, plAlU nam liptealf lil navadite oUri li aovl Nafti nlwkl po TISKARNA S. N. P. J. v tiskarsko obrt spadajoča dela Itd. v VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJfPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ■i pol lato fl žt bMd loto 17JO, psi loto $«.71, m Ma- tok, bil pa je zadovoljen, ker mu jo dals zaslužiti s naročlloo| ln nI ničessr vpralal. Okoli polnoči Jo Durandova Iona skrbno zagrnila savess v sobi. Durand jo vsUl s svojega ležišča, povžll polovico piščanca, naslednje jutro pa jo spet legel v posteljo. tena| Oaal pa ae ja ob njem zvijala in jokala. I Mladinski List Okoli U. zvečer jo prilla ho-1 leto 91JI. Ulirja prosit, naj polije nemu-1 UpTMTMUtrt doau po sdravnlka, čel, da gre m; g, L»wa|alo Aft« fm pojasnila daje fodštro tiskano Cone mmrrm, valj Aa delo prv« vz«U ■i H iste •1.70. s. n. p. j. printery j. , «. M67-69 Sa. Lainriafe Avam CHICAGO, ILL. • i —• TAM SE DOBI NA lEUO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA