Sev. 293.
T LJnbllanl. ? petek, n. decembra nn.
Leto XXXIK.
= i/eija po pošti: ==
„a oelo leto naprej B £B'— v. a pol leta „ . „ 13 — za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za N«m6t|o celoletno „ 20'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	LJubljani na dom:
Za celo le o napre) . & 24°— za pol leta „ . „ 12*— za četrt leta „ . „ 8'— ztt en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prejeman mesečno K l'£0
Inseratl: i
Enostolpna patltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 f sa dvakrat . . . . , 13 a sa trikrat .... n 10 „ u večkrat primera popust
Poslano lnrekL notice:
•Boatolpna peti trt sta (ti u] 30 vinarjev
; Izhaja:
vsak dan, Isrsemi! sadal|a Is prasnlka, ob 5. mrl popoldma.
Uredništvo je v Kopitarjevi nllol »to?. 6/IU. f okoMsi se ne vračajo; neiranklrana pisma a« ne = prejemajo. - Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |a » Kopitarjevi nllol itev. B. &vatr poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštna bran. račnn št 28 JU. - Opravnlškega telelona it 188.
PanflSnja StevVka obsega 6 strani
Govor lr. Šusteršiča
v državnem zboru dne 14. decembra 1911.
Visoka zbornica! Dovoljujem si v imenu manjšine odseka predlagati visoki zbornici, naj se vladi dovoli namesto od nje zahtevanega šestmesečnega proračunskega provizorija samo štirimesečni do konca aprila 1912. Ta predlog utemeljujem sledeče:
Predvsem govore zanj parlamentarno konstitucionelni vzroki. S parlamentarnega stališča mora veljati nepremakljivo načelo, da se more dovoliti vladi proračunski provizorij samo za neobhodno potrebni termin, to se pravi, samo do onega časq, do katerega je parlamentarna rešitev rednega proračuna mogoča. Mi moramo, ako hočemo imeti parlamentarno, konstitucio-nelno življenje, z vso odločnostjo delati na to, da pride zbornica kolikor mogoče hitro do rešitve rednega državnega proračuna (Popolnoma prav!), kajti duša parlamentarnega življenja je proračun. To je resnica, ki je priznana v vseh ustavno vladanih državah, pri nas pa se je, kakor kaže, žalibog nekoliko pozabila. (Zelo resnično!) Redno obravnavanje državnega proračuna je conditio sine qua non, da se more sploh govoriti o res ustavnem življenju.
Naše konslUucionaino stališča.
Zbornica mora proračunsko misliti, proračunsko čutiti. Kako pa naj bi bilo to mogoče, ako neprestano gospodarimo samo s provizoriji, ako ne pridemo do obravnave državnega proračuna, ako zbornica sploh ne pride v položaj kontrolirati uporabo stotin milijonov, ki so vladi na razpolago, ako zbornica ne pride do tega, da izreče svoj odločilni votum o uporabi ogromnih vsot, ki pridejo v roke vlade potom davkov, plačanih od prebivalstva? Zato moramo, gospodje, ako res parlamentarno in ustavno čutimo, paziti strogo na to, da. se ne dovoli provizorij za dalje časa kot sc ga neobhodno mora dovoliti v interesu ohranitve parlamentarnega, ustavnega poslovanja. (Pritrjevanje.)
Vsa parlamentarna delavnost se mora koncentrirati v prvi vrsti na to, da dospe-mo kolikor mogoče kmalu do obravnavanja in rešitve državnega proračuna. To pa ni le samo dolžnost parlamenta, temveč je tudi prva in najodličnejša dolžnost resnično ustavne vlade. Taka vlada je dolžna položiti na tehtnico vso svojo avtoriteto, vso svojo odgovornost, tudi svojo eksistenco, da se vrši redno obravnavanje državnega proračuna in se reši.
Gospodje! Povdarjal sem že ob priliki prvega branja in povdarjam sedaj zopet: Dolžnost resnično ustavne vlade ne temelji v tem, da upravlja resorte, nasprotno, ta dolžnost, čeprav je tudi važna, stoji šele v drugi vrsti Prva dolžnost vlade je, vzdrževati ustavnost, torej predvsem parlamentarizem, postaviti se, ako res ustavno misli in čuti, popolnoma in brezpogojno na tla parlamenta in izvrševati potom parlamenta naloge države. (Odobravanje.)
Vsekakor je značilno za naše razmere, da obravnava proračunski odsek najprej druge zadeve v času, ko bi bilo treba obravnavati državni proračun, zadevo, za katero je proračunski odsek izvoljen. S strogo parlamentarnega in ustavnega stališča bi se moralo proračunskemu odseku naravnost prepovedati obravnavati druge zadeve, dokler ni rešil državnega proračuna, kajti to je pač njegova prva in. najvažnejša naloga, za to je postavljen.
Nočem nadalje preiskavati, vsled kakšnih vzrokov ni bilo mogoče, lotiti se v odseku proračuna za leto 1912., kajti to bi vodilo predaleč. Konstatiram samo, da je z ozirom na današnji položaj zbornice nro-računski provizorij — to se mora objektivno priznati — potreben. Kaj je zakrivilo ta položaj, je drugo vprašanje. Kakor stoje danes stvari, moremo v tem trenotku samo ali parlamentarno votirati proračunski provizorij ali riskirati ex-lex stanje ali eventualno zopet povzročiti uporabo § 14. Mislim, da je s parlamentarno ustavnegr stališča najbolj prav, votirati začasni pro-
račun, kakor se tudi v drugih parlamentih v enakih slučajih zgodi, seveda ne provizorija za tako dolgo, kot ga vlada zahteva, temveč samo za oni čas, za katerega je ravno v resnici potreben. (Tako je!) Mi ne želimo nobenega ex-lex stanja, ker bi nc bilo tako stanje niti v interesu ljudstva niti države, mi ne želimo uporabe § 14. državnega temeljnega zakona, ker mislimo in čutimo demokratično in smo zato za normalno funkcioniranje parlamenta. Zato ravno smo glasovali za prehod v specialno debato, da pride v specialni debati naše strogo ustavno stališče do veljave. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Toda, gospodje, iz nujnosti provizorija še dolgo ne sledi potreba ravno tega provizorija, ki ga vlada zahteva, to je provizorija za pol leta. Kar se tiče termina provizorija, obstoja interesno nasprotstvo med vlado in parlamentom. Ako bi imeli res ustavno vlado, ki je nimamo, bi tega interesnega nasprotstva vsekakor ne bilo. Toda mi nimamo nobene ustavne vlade v pravem pomenu besede, kajti vlada, ki zavzema danes te prostore, ne misli in ne čuti ustavno. Vlada ima seveda interes na kolikor mogoče dolgotrajnem provizoriju, parlament pa, ako razumeva svoje interese in ako ima ravno in trdno hrbtenico (Pritrjevanje), ima interes na kolikor mogoče kratkem provizoriju'in mora, ako noče izgubiti svojega lastnega ugleda, pokazati pogum in eneržijo, da uveljavi te svoje interese.
Gospodje, mi predlagamo štirimesečni provizorij ter trdimo, da štirimesečni provizorij popolnoma zadostuje ne samo z ozirom na parlamentaren, temveč tudi na vos ustaven položaj. Vlada bo sklicala po novem letu deželne zbore. Dobro, mi smo s tem popolnoma zadovoljni. Deželni zbori naj imajo priložnost, posvetovati se o deželnih zadevah in o njih sklepati. Deželno-zborska zasedanja bodo kvečjem trajala do srede februarja. Kolikor je odvisno od de-želnozborskih zasedanj, more zbornica okoli srede februarja, recimo med 15. in 20. februarjem zopet priti skupaj in potem ima dovoli časa, da reši državni proračun do srede aprila popolnoma v odseku in plenumu. Od srede do konca aprila ostane še vedno dovolj časa za gosposko zbornico in za sankcijo. Ako rečem, da je dovolj časa za rešitev državnega proračuna, je saino-obsebi umevno odvisno to od tega, če vlada redno obravnavanje in rešitev proračuna res hoče. (Tako je!) Kajti jasno je, da proračun vsekakor ne more biti do konca aprila, pa tudi ne more biti do konca julija ;n tudi ne do konca decembra rešen, ako vlada ničesar ne stori za to, temveč izpre-govori samo tupatam kako besedo, naj sc loti zbornica obravnavanja in rešitve proračuna ali enako. (Pritrjevanje.) Potreben, res potreben je z ozirom na sedanji ustavni poslovni položaj proračunski provizorij največ do 30. aprila. Ako pa se postavimo na stališče, da ta zbornica sploh ni zmožna obravnavati in rešiti proračuna — in na tem stališču, kakor je videti, stoji vlada, ker zahteva šestmesečni provizorij —, potem, gospodje, prosim za oproščenje; pospravimo svoje stvari skupaj (Pritrjevanje), potem smo mi popolnoma odveč! (Pritrjevanje.)
Sedenja vlada ne zasluži zaupanja.
Toliko sem hotel omeniti s splošnega pari uentarno ustavnega stališča. Zbornica pa ima tudi zelo važne politične motive, ki bi jo morali nagibati, da ne dovoli daljšega provizorija kot je neobhodno potreben. Vsaka stranka, ki gre preko meje neobhodno potrebnega, strenka, ki votira vladi šestmesečni provizorij, ki ga zahteva, se s tem glasovanjem deklrrira kot vladna stranka sans phrase (Pritrjevanje) in pokaže s tem brezpogojno, neomejeno zaupanje do sedanje vlade, naj potem stokrat izjavlja, da je začasni proračun samo gospodarska zadeva. Gospodje, mi smo že druge pesmi slišali peti od iste strmi. (Veselost.) Lahko se izgovarjajo, kakor hočejo, ne pomaga popolnoma nič: stranka, ki glasuje za tako dolgotrajen provizorij, je tetovirana z vladno marko (Veselost) in te ne izbriše s svoje kože r:' -'-r (Od"V"-vrrjel,	*.■> '
i lilev, ko je tr^ba ponašati
cionalnosti, trudila, to znamko nekoliko prelepiti. (Veselost.) Toda to vse ne bo nič pomagalo.
Sedaj, gospodje, bi vendar stavil vprašanje: Ali zasluži sedanja vlada grofa Stiirgkha tako neomajno zaupanje? Ali zasluži to brezmejno politično zaupanje — in za to se pravzaprav gre? Kajti, ako končno votiram za dva meseca daljši provizorij, kot je neobhodno potreben, bi ravno-tako lahko votiral enoletni provizorij, to je čisto vseeno. Kakor hitro gremo preko neobhodno potrebne meje, potem tečemo kmalu čez drn in strn za vlado. (Klic: Tu se neha vsaka meja!) Tu se ravno neha vsaka meja in prične se brezpogojno dirjanje za vlado.
Ali ima zbornica povod tej vladi tako brezpogojno zaupati? Danes jc bilo čitati v časopisih — in sicer v listih, ki čutijo z vlado —, da je vlada vsled nekega predloga zagrozila, da bo v slučaju, ako bi bil tisti predlog sprejet, takoj odgodila zbornico in uporabila § 14, Da, gospoda, to sprejmejo gotovi krogi čisto mirno na znanje! Zdi se mi, da se je velik del politične javnosti že odvadil, kazati v tem oziru kako občutljivost. (Pritrjevanje.) Gospoda, mi smo čuli tudi od strani gospoda ministrskega predsednika v odseku na direktno vprašanje pojasnila o razmerju vlade gospoda grofa Stiirgkha do § 14., pojasnila, ki vzbujajo velike pomisleke. Njegova ekscelenca je pri tej priliki sicer z vso odločnostjo zanikoval, da je s § 14. v j kakem posebnem ljubavnem razmerju, i (Veselost.) Tega tudi nihče ni trdil. Toda j pojasnila gospoda ministrskega predsedni- | ka o njegovem razmerju do § 14. so bila ' zelo dvomljiva in v nobenem oziru zado- ' voljiva; kajti kaj je gospod grof Stiirgkh j dejal? Rekel je, ako se njegove izjave v j celotni zvezi premotrivajo, sledeče: Najljubše bi mi seveda bilo, da mi zbornica vse votira, kar hočem; ako pa sc to ne zgodi, moram pač najti drugo pot, ki je tu za siio. Gospodje, to ni nobeno pravo ustavno mišljenje gospoda ministra. (Poslanec dr. Heilinger: Ki postavlja na glavo zakone!) Samoobsebi umevno! (Medklic.) Gospodje, to ni nobeno stališče, ki bi moglo vzbujati posebno politično zaupanje 1 do vlade grofa Stiirgkha.
Že prej sem trdil in trdim vnovič, da nimamo nobene ustavne vlade m ker nimamo ustavne vlade, namreč nobene ustavno čuteče vlade, ji ne moremo tudi mi kot parlament brez razlike strank in narodnosti politično zaupati.
Sedanji sistem vlade in državne iinance.
Vlada tucli sama ne dvomi o tem, da ne uživa političnega zaupanja, in zato se je lotila sredstva, ki so ga že mnoge vlade, ki jim jc manjkalo zadostne politične podlage, uporabile, četudi v skromnejši meri.
Položila je pol milijarde na mizo visoke zbornice in pozvala one, ki glasujejo zanjo, naj si tc pol milijarde razdele med seboj. (Pritrjevanje.) Samoobsebi umevno je to smatrati tako, da se bo te pol milijarde razdelilo v interesu stremljenj strank, ki tu v poštev pridejo. Pol milijarde jc bilo torej danih na razpolago, da se razdelijo; 150 milijonov bo takoj plačanih v gotovini, 350 milijonov pa je obljubljenih. Vprašal bi, ali ni pol milijarde vendar nekoliko preveč za dvamesečni provizorij (Živahna pritrjevanje in veselost) — štirimesečni provizorij dobi namreč vlada gotovo brezplačno; za šestmesečni provizorij pa plača pol milijarde na stroške davkoplačevalcev cele države. Tu bi tudi vprašal, ali ni ta način modrosti nekoliko predrag, in jaz bi stavil vircli usodno vprašanje: Kako misli svoje Švicarje nadalje plačevati? (Živahna veselost in dobro-ldici.) Potem pride namreč £e brambna predloga na vrsto. Ako pa bo vlada svoje častite in prečastite Švicarje navadila na to, da bodo že za tak borni in beraški provizorij dobili po! milijarde, koliko pa jim hoče potem dati za brambno predlogo? Bojim se, gospodje, da bodo stranke, ki se s ponosom imenujejo ! »stranke dela« . . . (Posl. dr. Korošec: Velike strankeI), takozvane velike stranke .., (Posl. dr Korošec: Bogate stranke!) Po--,!-!" '^odo seveda še bogatejše. (Veselost.)
1 v?.nd?r, če se . uo.-o io auaukc polem pri brambai pred-
logi zadovoljile kar z vsako malenkostjo? Seveda, predlogo o lokalnih železnicah vlada previdno drži še v rezervi za spomlad, ko pride brambna predloga, toda jaz mislim, predloga o lokalnih železnicah za brambno predlogo, to bo nekoliko premalo, kajti 1' appetit vient en mangeant (Živahna veselost) — pri jedi pride pravi lek, Ako se dobi za dva meseca provizorija — za 30. junij namesto 30. april — pol milijarde, potem se vendar ne bo dala brambna predloga tako poceni.
Vlada je tukaj stopila na zelo nevarno pot in jaz to obžalujem v interesu države in prebivalstva, ln vse to, ti ogromni izdatki se vrše v času, ko se v odseku niti ni začelo obravnavati o novih davčnih predlogah in o pokritjih, ko se najvažnejše davčne predloge vlade niso niti obravnavale v prvem branju. Lezemo v gospodarstvo 7. dolgovi, ki mora dovesti do katastrofe, ako se temu kmalu in temeljito ne napravi konec. Seveda, visoka vlada dobi v proračunskem provizoriju 150 milijonov za investicije; 150 milijonov! To je gotovo prav lepa vsota; investicij končno ni treba takoj storiti in glavna stvar je: blagajne so polne in vlada more potem, če treba, živeti nekaj časa tudi brez sodelovanja visoke zbornice. (Tako je!) Toda pomislite, gospodje, mi delamo kolosalna. posojila v kreditnih razmerah, da si ne moremo misliti bolj neugodnih. Renta stoji danes tako nizko kakor že desetletja ni stala, in ako poživlja gospod finančni minister zbornico, naj upošteva finančni in kreditni položaj in študira kurzni list, moram reči njegovi eks-celenci: Čestita ekscelenca, v ministrskem svetu bi se moral la poziv slišati, predno se je pričelo ustvarjati to slovito delovno večino na stroške državnega kredita, ustvarjati jo na način, kakor se je zgodilo. To je nekaka obrabljena šala gospoda finančnega ministra. Naša država prične gospodariti na način, kakor gospodari trgovec, ki ve, da je žc bankeroten in izrablja še v zadnjem trenotku kredit. Potem se seveda ne briga, pod kakšnimi pogoji dobi denar, denar vzame za vsako ceno in ga potem tudi neekonomično uporablja. In tako dela tudi naša vlada.
V sedanjih razmerah se. sme napraviti samo neobhodno in nuino potrebne investicije (Tako je!), ker se dobiva danes de-s stališča države se more to reči
nar
le za oderuške obresti. Kako bomo rento oddali? Ne verjamem, da bi bil oddajavtii kurz višji kot 89. (Posl. dr. Korošec: 88!) Torej 88 se računa že sedaj za 4 odstotno avstrijsko rento. Gospodje, in v teh razmerah hočejo naenkrat izvršiti investicije v znesku pol milijarde? In čudno je, da jc vlada pripravljena, izvršiti ogromne investicije, ki danes faktično niso nuino potrebne. Nasprotno se ji oglaša finančna vest v momentu, ko zahteva kdo investicijo, ki jc res potrebna in nujna, kakor predlog dr. Korošca, ki zahteva investicijo za preprečenje depekoracije. (Živahno pritrjevanje.) V istem trenutku, ko je treba pomagati kmetom, v istem trenutku, ko je treba pomagati konzumentom — kajti, ako depekoracijska katastrofa, ki nam grozi, dejanstveno nastopi, potem boste videli, kako bo postalo meso drago; gospodje, potem boste videli, kaj sc draginja pravi — torej, kadar se zahteva kaj v prid konsu-mentom, postane finančni minister trd; kakor hitro se je šlo za 12 milijonov, ki jih je predlagal posl. Korošec v prid naši živinoreji, se je zbudila finančna vest njegove ekscelcnce, gospoda finančnega ministra in cele vlade. Milijonski dobiček za bogate tovarnarje vagonov, da, gospodje, za to je bila vlada takoj pripravljena, toda kaj za stradajoče ljudstvo — ne, gospodje! (Poslanec dr. Krek: In za železni kartel!) Za železni kartel ima sevda tudi vedno dovolj denarja, toda nočem zdaj govoriti o tem. Hotel sem samo konstatirati, da je vlada zaradi ubogega šestmesečnega provizorija dala na razpolago pol milijarde na škodo naših državnih financ in našega kredita.
Pri tej priliki moram posebno povdar-jati tole:
Vlada, njena večina in str.Iišče nasproti Jugoslovanom.
Rekel sem večkrat že v proračunskem odseku, in povem to tudi v zbornici;
Zdi sc mi, da obvlnduje gotove stranke in vlado neka fiksna ideja. Domišljujejo si, da bomo mi drugi mirno gledali, kako si raz-dcljujejo gotove stranke 500 milijonov medseboj. Dobro, ako jih ta naivna vera osrečuje, naj verjejo v to, toda opozarjam jih že v naprej na to, da bo razočaranje zelo neprijetno. (Živahno pritrjevanje.)
Torej glejte, gospodje, po tej metodi se dobi večina. Toda razun razdelitve te pol milijarde nima ta večina nobene podlage. Manjka vsake enotne vezi, ki bi morala oklepati te stranke, manjka vsaka politična misel, ki bi vezala te stranke, manjka vsaka politična podlaga za to tako-zvano večino. (Pritrjevanje.)
Ako hočejo gospodje medseboj ustvariti večino in vladati Avstrijo, morajo imeti neko gotovo medsebojno zaupanje, morajo delati drug z drugim v prijateljstvu in ljubezni. (Veselost.) Toda ravno večinske stranke so si vedno v laseh in se ne upajo skupaj na cesto. Le ena reč jih veže, namreč da bo razdeljeno pol milijarde. (Zo-petna veselost.) Kaj se potem zgodi, se bo že potem videlo. Za nami lahko pride vesoljni potop, si marsikdo iz te gospode misli.
Na taki podlagi po mojem mnenju še ni bila nobena večina skovana, kakor sedanja v tej visoki zbornici. Tako, gospodje, se vlada v Avstriji, v našem parlamentu, anno 1911., ko vsenaokrog šume valovi velikega mednarodnega gibanja in se zaletavajo v naše meje. Pene teh kipe-čih valov že prše preko naše meje, in mogoče stojimo v kratkem času pred važnimi odločitvami. Vsa velika mednarodna vprašanja so prišla v tek in v tem trenutku delamo dolgove v veliki meri, akoravno ni potrebno, in s tem podkopujemo naš državni kredit in finance. Zdi se, kakor da bi jih bilo mnogo tukaj, ki menijo, da živimo na srečnem otoku, da smo Avstrijci v najresnejših časih srečni otočani, ki se za ostali svet sploh ne menijo. Mi smo srečni, ako se medseboj prepiramo; iz tega, da je pri nas mnogo prepirov za prazen nič, je razvidno, kako smo srečni. Inozemstvo tega ne razume. In kaj je posledica? Da |e naš pomen padel v inozemstvu tako, da je Avstrijca, ako pride v inozemstvo, naravnost sram. Berite vendar inozemske liste in našli boste, da ranžiramo nekako ca Bulgarsko. V vsakem svetovnem listu morete brati članke o Bulgarski, o Avstriji ooste brali ali nič ali pa dve, tri vrste. Sreča, da je streljal Njeguš — ako gledamo lo s tega stališča. Ob tej priliki se je saj ropet enkrat pisalo v inozemstvu o Av-»triji. (Veselost.)
Ali ni sploh značilno za naše razmere, da se v tako resnem času in ko vsi vemo, kako stvari stoje, odkriva južno-zahodna neja? (Pritrjevanje.) Namesto tega se bo pa storilo nekaj drugega. Te dni se vrše la Hrvaškem volitve; za to se mobilizira irmada (Čujte! Čujte!) in dirigira na Hrvaško. Zakaj? Da se s silo zabrani zvestim, dinastično mislečim hrvaškim državljanom, oddati svoj glas po svobodnem prepriča-aju. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Dospodje, inozemstvo se nam mora posme-lovati — in ali ne verjamete, da morajo iončno priti v inozemstvu, kjer na nas nekoliko pazijo, na misel: Počakajmo, da bodo enkrat volitve na Ogrskem, Hrvaškem in v Bosni, ko bo mobilizirana vsa avstrijska vojska, ob tej priliki pademo lahko po Avstriji. (Živahna veselost.)
To je naravnost ironija, da se na ta način postopa v naši monarhiji. Nočem več govoriti o tem, rečem le: Žalibog, obstoja škodljiva metoda, ki se je uveljavila v naši državi. Ravno pri Hrvatih se to vidi. Na mnogih mestih mislijo: Hrvati so pridni, di-nastično misleči ljudje, na katere se moremo zanesti, zatorej se ni treba zanje meniti, lahko se jih pusti čakati v kotu, eventualno tudi nekoliko pritiskati; toda. one druge, -hudobne«, te se mora pridobiti za vsako ceno, četudi na stroške »pridnih«. To je metoda, ki se ne izvršuje samo v deželah krone sv. Štefana, temveč je tudi vdomačena v naši Avstriji.
Zakaj so Jugoslovani v vsem quantite negligeable v Avstriji? Ker pravijo, da so Slovenci in Hrvati pridni ljudje — (Poslanec dr. Rybaf: Niso bili nikdar veleizda-jalci!) — se nikdar niso pečali z veleizdaj-stvom, ne pomežikujejo preko meje, na te se moremo zanesti, a pridobiti moramo druge — več nočem reči — in zato so vedno oni ljubi otroci, ki zastonj ničesar ne narede, ne votirajo zastonj nobenega vojaka, nobene bojne ladje; ti morajo iti obloženi z bogatim plenom od vsakega parlamentarnega zasedanja domov. (Tako je!) Žal mi je, da je visoka vlada sedaj ravno pri kosilu (Veselost), bilo bi dobro, ako bi slišala resnico. (Klici: Kje je vlada?) Obenem razmišljajte: Odkod veste, da je potrpežljivost Jugoslovanov brezmejna, kje imate poroštvo za to, gospodje? Končno mora vendar priti trenutek, ko se bo moralo reči: Oni, ki se igrajo z veleizdajstvom, se v Avstriji bogato nagrade in oni, ki so zvesti državi, se kaznujejo. Kaj si mora misliti tudi najpoštenejši človek, ako to vedno in vedno zopet doživlja? Vprašam vrs, gospodje: Kakšne misli in čustva se mu rrorajo pojaviti? In glejte, tako se od rčorai doli sistematično dela za uničenie
državnih čustev (Živahno odobravanje) z ono zgrešeno metodo, ki sem jo označil.
Kako bomo mi postopali.
Včeraj se je s klopi naših starih sobojevnikov, čeških agrarcev, v zgovornih besedah razpravljalo o pomenu Jugoslovanov za monarhijo kot velesilo. Vemo in smo prepričani, da so bile te besede govorjene iz poštenega srca in pravega prepričanja. (Pritrjevanje.) Seveda, posameznik ne more vsega storiti in, častiti gospodje, v Avstriji je žalibog pač tako, da spoznavanje resnice zelo počasi dozoreva, še bolj počasi zore dejanja kot posledica tega spoznanja. Napoleon I. je, kakor znano, s svojim orlovskim pogledom takoj spoznal slabost Avstrije in izrekel krilate besede: Avstrija, pride vedno z eno idejo in eno armado prepozno. Upam, da bodo v tem slučaju dejanja še pravočasno sledila spoznanju. Za enkrat vemo, da stojimo v tej zbornici sami; vsekakor pa tudi vemo, da zaradi tega nismo slabotni. Osamelost vzbuja v samozavestnih možeh čustvo moči. V Avstriji je žalibog tako, da ima vsak toliko pravice, kolikor si jo sam vzame. Žal, da je tako. Povedati moram, da se moram vedno na tihem smehljati, ako se v tej visoki zbornici kdaj navaja člen 19. državnega temeljnega zakona, smejati se moram nad tem,, ako se z globokim glasom prepričanja sklicuje kdo na ta člen 19. Kar se je že vse z rabulističnim tolmačenjem in zavijanjem tega člena storilo, je že burleskno in politične resnosti manjka tistemu, ki se še na ta člen sklicuje. V Avstriji ne koristijo državni temeljni zakoni popolnoma nič in nič ne koristijo zakoni, koristi samo to, ako ima kdo moč, da si vzame pravico, ki se mu odreka. Rekel bi, ako smem govoriti v prispodobi: Svojo pravico nosimo na konici svojega meča. Mi vzamemo, o čemur smo prepričani, da nam gre. To je tukaj edino praktična parlamentarna politika. Tega principa se držimo, ker se vse stranke, ki hočejo imeti uspehov, drže tega principa in nam s tem dajejo zgled. Samo one stranke, ki so se držale te resnice, so kaj dosegle in postale »državo vzdržujoče«. Vse druge pa, ki so rekle, mi'smo pridni in se sklicujemo na državne temeljne in drege zakone, so bile vedno quantite negligeable.
Na naslov Čehov.
.Rekel bi še nekaj našim ljubim, dobrim sosedom, gospodom iz onih čeških strank, s katerimi smo bili vendar toliko let v najožjem bojnem prijateljstvu, s katerimi smo prebojevali toliko težkih bojev, pri čemur gotovo nismo stali v ozadju, temveč smo vedno pogumno in ne da bi nadalje premišljali, skočili tudi v prve vrste in se krepko — gospodje nam gotovo ne bodo odrekali tega spričevala — krepko bojevali ter pri tem zapostavljali vse koristi, ki so nas momentanno mikale. Gospodje, kar naenkrat smo razdruženi, to se ne da tajiti. Med nami se je — dovolite mi primero iz našega bajnolepega planinskega sveta — odprla razpoka v ledeniku. Gospodje, ki poznajo ledenike, vedo, da je taka razpoka v začetku prav ozka, komaj se more vtakniti vanjo noževo klino; toda razpoka se vednobolj razširja in v štirinajstih dneh se mora že napraviti most preko nje in pozneje m^oče razpoka sploh ni več prehodna in zelo dolgo časa traja, dokler se položaj ledu ne izpremeni, da je mogoče zopet iti preko istega mesta. Danes je razpoka, ki se je odprla med nami, še ozka in premostljiva. Ne govorim samo vam, gospodje, temveč tudi nam, svojim strankinim tovarišem, in rečem: Skrbimo z združenimi močmi, da ne zamudimo prehoda. (Živahno odobravanje.) Kajti, gospodje, mi bomo drugače oboji čutili posledice in veselili se bodo tretji. (Tako je!)
Sedaj, častiti gospodje, se obračam zopet do vse častile zbornice in pravim: Premislite se, ali hočete votirati šestmesečni ali samo res potrebni štirimesečni provizorij. Z votiranjem štirimesečnega provizorija storimo to, l^ar nam ukazuje naša ustavna in parlamentarna vest. Mi si ne vežemo rok, mi poskrbimo le, da gredo parlamentarni in konstitucionalni posli brez ovire naprej, mi storimo to, kar je naša dolžnost kot ljudski zastopniki.
Gospodje! Odtegnite svojo roko od danajskega daru pol milijarde nazaj in pomislite vendar nekoliko na bodočnost, na konsekvence, ki bodo nastale vsled tega, ako se bodo za oderuške obresti napravili ogromni dolgovi za investicije, ki v trenutku niso tako nujne, da bi morale biti ravno v letu 1912., ravno sedaj, v najneugodnejšem trenutku, storjene.
Gospodje! Premislite se in jaz kličem visoki zbornici in vladi: Skrajni čas je, da se obrnete s te poti! (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Kdor hoče razveseliti svojo ženo, hčerko ali sorodnico s koristnim božičnim ali novoletnim darilom, naj ji knpi novo knjigo ..SLOVENSKA KUHARICA" S. M. Felicite Kalinšek aU pa ..GOSPODINJSTVO" S. M.Lidvine Purg; .
Gosposka zhornica.
Včeraj je gosposka zbornica Ie« rek'a uničevalno obsodbo nad vlado grofa Stiirghka. Gospodje lordi so seveda tudi parlament .napadali, v kolikor pa veljajo njihove tozadevne besede sedanjim večinskim strankam, jc v njih veliko resnice. Največ jih je slišala -\4lada, kateri gosposka zbornica očita politično mešetanstvo na š odo državnim financam; ožigosali so državno upravo in gospodarstvo, ki da gre nasproti bankerotu, grajali nemški »Nationalverband« zaradi njegovega venolomstva v zadevi laške fakultete in se izrekli zoper demagoške tendence v državnem uradništvu. Tako ostro gosposka zbornica že dolgo ni govorila, kakor to pot. Vlada menda še ni izlepa doživela od strani gosposke zbornice takega opozicionalnega stališča. Gledo na zunanjo politiko se je naglašalo, da je mednarodno obzorje jako temno. V Avstriji ni nobene vojne stranke, skrbeti pa moramo za močno armado, da smo za vsako eventualnost pripravljeni. Seveda se lo di niso vprašali, koliko je na kalamitetah v državi kriva ravno gosposka zbornica. Omeniti je še, da je grof Goess, bivši tržaški namestnik, povdaril, da se bohinjske železnice ne more smatrati za kako kompenzacijo za južne dežele.
Včerajšnjo sejo gosposke zbornice je otvoril predsednik knez Windisch-graetz ob treh popoldne. O začasnem proračunu in o cesarskih odredbah je poročal baron P 1 e n e r.
Opozarja na slabo finančno stanje države. Dozdaj je finančna komisija gosposke zbornice sicer nerada, a le potrdila proračun. Gosposka zbornica se bo sčasoma morala vprašati, če bo mogla nositi soodgovornost, če vlada ne zapusti dosedanje poti. Številke o zahtevah za u adnike še prekašajo številke, ki jih zahteva zakonski načrt vodne postave. Parlamentarno delo se takorekoč plačuje z vedno večjimi izdatki.
Dr. G r a b m a y r graja, ker je molčala, gosposka fbornica nasproti vsem letošnjim političnim dogodkom. Hvali sicer sedanjo Sttirghkovo vlado in se izjavi za* premirje in za nevtralnost vlade v zadevah, ki se tičejo cerkve. Nemogoča je uspešna akcija glede na razdružitev zakona, še manj utemeljeni so pa radikalni napadi na šolstvo in stališče »Svobodne šole« proti obveznim verskim vajam. Če se ministrskemu predsedniku očita, da hoče vladati s § 14., sodi, da bi moral takoj odstopiti vsak ministrski predsednik, ki bi naprej izjavil, da se nikdar ne bo poslužil § 14. Kakor se poslužujejo stranke v svojo obrambo obstrukcije, tako se brani država s § 14. Graja, ker poslaniška zbornica ni rešila pet odredb, ki so se izdale na podlagi § 14. Govornik zahteva, da mora ostati Bie-nerthov zistem, to je: nacionalno nepristranska uprava, in opustiti se mora politično mešetarstvo. Rešiti se morajo predvsem v bližnji bodočnosti nemško - češka sprava, finančna in brambna reforma. Potrebno je narpdno premirje, ker ne trpe zgolj borilci, marveč tudi država, dežele in družba. Nato se peča s finančnim stanjem države in naglaša, da stojimo pred bankrotom. Namesto dosedanjega gesla »neomejeni izdatki in novi dolgovi« mora obveljati geslo: »Varčnost in novi davki«. Vlada naj predloži finančni načrt in naj ne bo preradodarna. Glede na brambno preosnovo sodi, da si ne moremo prikriti z ozirom na svetoven položaj, da potrebujemo močne armade. Dogodki zadnjega pol leta morajo poučiti največjega optimista, kako slabi da so temelji svetovnega miru. V delegaciji kaže podpirati Aehrenthalovo mirovno politiko. Če je tudi eksistenca vojne stranke v Avstriji bajka, moramo o času, ko se vsi ravnajo po načelu, da velja več sila kakor pravica, misliti na to, da s stališča naše države kot velevlasti primerno napredujemo z našo obrambeno močjo. Le moč zagotovi varnost. Če tudi ljubimo mir, moramo biti pripravljeni na presenečenja. Končno ostro kritikuje poslansko zbornico, češ, da praznuje volilna politika, demogogija in šovinizem prave orgije. Graja tudi nemški »National-vevband« zaradi njegovega stališča glede laške fakultete.
Baron S k e n e graja to, da poslaniška zbornica pri izdatkih povišuje vladne proračune in nc skrbi za pokritje. Graja način, s katerim je stavilo uradništvo svoje zahteve. Uradnik je dolžan, da je nepristransk, da spoštuje postave, predvsem mora pa vlado ubogati in poslušati. Uradništvu svetuje, naj nc hodi po napovedani poti pasivnega odpora, ki mora dovesti v anarhijo.
Finančni minister Zn leski go-■ vori o investicijah in naguišn, cla mo-
rajo biti dežele gospodarsko enakopravne. (To pravi Zaieski!) obžu nje, da manjka razumevanja za skui ne koristi države. (Najbolj ravno pri stranki gospoda Zaleskega!) Znižanje rentnih kurzov se opaža malone po vseh evropskih državah, ker je jelo občinstvo kupovati industrijske papirje in akcije bank. To pa kaže, cla stojimo pied ugodno industrielno konjunkturo. Varčnost je potrebna. Z vso silo se mora delati na to, da postane naša uprava priprostejša in bolj ekonomična. Varčevanje je velika čednost, a tudi velika umetnost. Varčevati na nepravem mestu lahko nasprotno povzroči, kar se je nameravalo. Vodna postava leta 1901 ni zadostno pojasnila, kako pokriti izdatke. Po novi predlogi sc namerava v 15 letih izdati po § 1. 193 milijonov, upoštevati se mora tudi 117 milijonov postave leta 1901, skupno to-rej 310 milijonov. Računati moramo sicer z visokimi, a omejenimi vsotami. Minister konča z izjavo, da si je postavil za upravo svojega resorta tri načela: ravnotežje v državni upravi, investicije le, če se izplačajo in nobenih izdatkov, če ni pokritja.
Grof Pininski graja, ker parlament vladi dovoljuje, da dela dolgove, ne da bi tudi skrbel kje in kdo plačaj dolgove.
Grof Goess, bivši tržaški namestnik, naglaša, da se nahajajo v začasnem proračunu pred vsem tri skupine: izdatki za vojaške namene, izdatki za državne prometne zavode in končno izdatki za državno upravo. Neizogibni in neodložljivi so izdatki namenjeni armadi in mornarici, kakor tudi izdatki za investicije za državne prometne zavode. Nasprotuje mnenju, jla bi se smatrali vodni kanali kot kompenzacija za alpske železnice. Alpske železnice (bohinjska in turška proga) so se zgl adile z ozirom na strategične skupne državne koristi. Ostpo graja, ker se izrablja draginja kot agitacijsko sredstvo in izjavi, da bo gosposka zbornica razpravljala o službeni pragmatiki le, če bo obsegala postava taka določila, ki bodo onemogočila pasivno rezisten-co, ki ni nič drugega, kakor izsiljevanje. Upa, da se uradništvo vrne k tradicijam stare avstrijske birokracije.
Poročevalec baron P 1 e n e r končno naglaša, da se mora z ozirom na slabo finančno stanje gledati v prvi vrsti na to, da se pokrijejo potrebščine za armado in mornarico, ki sta neobhodno potrebni glede na mednaroden položaj, da se vzdrži ugled naše monarhije, v drugi vrsti se pa morajo pokriti investicije za železnice. Ne smemo pa delati take splošne investicijske politike, ki je le z dolgovi mogoča. Nasproti nižjim uradniškim skupinam smemo biti glede na izboljšanje njih dohodkov v gotovi meji radodarni, a ustvariti moramo istočasno postavna jamstva proti vednim grožnjam s pasivnim odporom, ker to so stvari, ki jih moderna država ne more prenesti.
Gosposka zbornica je nato odobrila cesarske odredbe in odobrila v vseh branjih začasni proračun.
Grof Sturgkh odgovarja nato interpelaciji, ki jo je stavil grof La-tour glede na podčastnike. Izvaja, da sc z nameravanim zakonskim načrtom o nameščenju podčastnikov hoče raz-iširiti nastavljalno okrožje podčastnikov, in sicer v prvi vrsti glede na mesta državnih uradnikov, kakor tudi pri občinah in pri avtonomnih korpo-racijah. V slučajih, če ni sposobnih certifikatistov za mesta slug, paznikov in stražnikov, naj se po možnosti v prvi vrsti upoštevajo taki sposobni podčastniki, ki več let služijo v aktivni vojaški službi in ki so dobili izkaznice na podlagi dobrih konduit. Nadalje pripravlja vojna uprava predloge, po katerih naj bi dobili materialne odškodnine podčastniki, ki služijo čez aktivno službeno dobo. Nadalje se izdeluje novela, po kateri se zvišajo pokojnine vojaškim gažistom in doklad e ranjencem, invalidne pokojnine podčastnikov in vojakov in preskrbe svojcev takih vojakov, ki so ponesrečili v vojaški službi.
GROŽNJA TURŠKIM DOSTOJANSTVENIKOM Z BOMBAMI,
»Lokalanzeiger« poroča iz Carigrada: Vhode v vojno ministrstvo stražijo, ker se širijo oklici, ki groze s smrtjo tistim turškim dostojanstvenikom, ki se niso zanimali in skrbeli za zadostno obrambo Tripolitanije. Govori se tudi, da nameravajo Bolgari bombne napade na turška ministrstva.
RIMU ZVESTA PORTUGALSKA DUHOVŠČINA.
Iz Lizbone poročajo: D^nalo se je, da je samo šest portugalskih duhovnikov sprejelo pokojnino od drŽave. Vsi dngi katoliški duhovniki trpe miši bedo. kakor pa da bi •ekršlli do'r>r a sv. očeta in škofov. Nr.Jrt portugalske
vlade, da podjarmi s pokojninami katoliške duhovnike na Portugalskem, se je popolnoma izjalovil. Svobodomiselni portugalski republičani zato pihajo jeze.
fiijaisKo-iiiršla vojska.
Nova bitka.
Na laško-turškem bojišču v Tripolisu imamo zaznamovati nov, jako važen dogodek. Laški poveljnik je namreč poizkusil, kako bi mogla laška armada prodirati izven zavzete oaze po puščavi proti pogorju Djebel, kjer je zdaj turška in arabska armada vtaborjena. Italijani so to prodiranje poizkusili izprva s tremi bataljoni, ki so iz Ain Zare prodirali nekako 15 km daleč proti Bir Tobrasu. Ta kolona je pa zadela na jako energičen odpor sovražnika, tako da so jim morali priti na pomoč še drugi bataljoni, končno pa cela divizija. Italijani so se morali vtaboriti, sovražnik pa jih je v teku noči napadel z veliko silovitostjo trikrat, da so se ga Lahi le z veliko težavo mogli obraniti. Lahi so se potem, kakor priznava oficielno poročilo samo, morali umakniti. Prodiranje se torej ni posrečilo,
Oficielno poročilo o bitki pri Tobrasu.
Tripolis, 21. decembra. (Oficielno.) O operaciji, katero,sta predvčerajšnjim izvršila dva bataljona bersaglierev, en bataljon grenadirjev in en oddelek pogorske baterije pod poveljstvom polkovnika Fara, se poročajo sledeče podrobnosti: Poveljnik prve divizije general Pecori-Giraldi, ki je bil izvedel, da je sovražnik zasedel oazo Bir Tobras, je sklenil, da ga iznenadi in je poslal proti njemu goriimenovane čete pod poveljstvom polkovnika Fara, kateremu se je pridružil eskadron konjeništva Lodi. Toda vsled teme in nepoznanja terena je kolona nekoliko zašla in došla v oazo prepozno. Zato je sovražnik o prodiranju kolone pravočasno izvedel, se ojačil in svoje čete spretno dislociral. Potem, ko je topništvo začelo kratek čas streljati, je poveljnik Fara zaukazal napad z namenom, da sovražnika obkoli. Toda sovražnik je bil gosto zasedel griče, jarke in zidove in živahno obstreljeval naše čete, turška regularna infanterija, zakrita od enega eska-drona konjeništva, pa je začela obkrože-vati naše desno krilo. Sovražnika je bilo nekako 3000 mož. Polkovnik Fara je zato koncentriral svoje čete na desnem krilu, sovražnik pa je našo postojanko tako drzo-vito napadal, da je prišel 50 metrov k našim obkopom. Naši so napade odbili. Ko je napočila noč, so naše čete ostale v ob-kopih in čakale sovražnika z nasajenimi bajoneti. Sovražnik nas je še trikrat napadel, a je bil vedno zavrnjen. Okoli 4. ure zjutraj je konštatiral polkovnik Fara, da je sovražnik zapustil svoje pozicije. Ob jutranji zori so naši zakopali mrtvece in se vrnili proti Ain Zari, ne da bi jih bil sovražnik nadlegoval. Med potoma so naši srečali kolono pod poveljstvom generala Lequio, ki se je bila vsled slabega poznanja terena zakasnila. Vse te čete so se vrnile v Ain Zaro ob pol 11. dopoldne skupaj z drugimi polki prve divizije, ki so se bili tudi podali na pomoč, a so se vsi zakasnili. Naše izgube znašajo 6 mrtvih, ranjenih je pa 78 vojakov in dva častnika. Izgub sovražnika ni bilo mogoče ugotoviti, a so morale biti velike z ozirom na to, da je sovražnik jako drzno napadal. Naše čete so se kakor zmeraj izborno in briljantno vedle in se hrabro branile proti trikrat močnejšemu sovražniku.
XXX
K temu poročilu je pripomniti sledeče: Laško prodiranje se je brez dvoma ponesrečilo. Oficielno poročilo priznava, da je temu največ vzrok to, da Italijani ne poznajo terena. Ne samo, da sc jc k rekogno-sciranju odposlana kolona sama tako zakasnila, da so Turki za njo izvedeli in se pripravili, zakasnile so se tudi na pomoč odposlane čete, to je cela prva divizija. Ali ftalijani še zdaj nimajo zanesljivih kart o obližju Tripolisa, ali pa se nič ne brigajo za takozvane poizvedovalne čete, ali to kar se imenuje po našem reglementu »Auf-klarungsdienst«? Pravzaprav bi vsi ti poveljniki zaslužili, da pridejo pred sodišče. Silno neverjetno je tudi, da bi bili imeli Lahi samo šest mrtvih. Pomislimo vendar, da so se morali biti celo popoldne in celo noč do 4. ure zjutraj in da je prišel sovražnik laškim postojankam 50 m blizu!
Vprašanje odstopa Soluma Angležem.
Iz Rima sc poroča: Odstop Soluma Angležem vzbuja v Rimu še vedno nekako presenečenje. Listi grajajo, da sc je Italija z Anglijo na ta način dogovorila. Angleži so se Soluma te dni efektivno polastili in so poslali v Solum eno kompanijo egipčanskih vojakov, toda turški poveljnik, ki se je bil iz Soluma umaknil, se je vtaboril na egipčanskem ozemlju. Na ta način je nastal angleško-turški konflikt, ki se bo pa brez dvoma poravnal. Interesantno je to, rta je Anglija, ki se je v zadnjem času jako laskala Turčiji i'1 !*■ bila nasproti Italiji ne-kČUko hladna, položila zdaj* roko n* Čire-
najiko, ki jo Turčija smatra kljub laški aneksiji še vedno za svojo. Angleški listi sc trudijo dokazati, da okupacija Soluma od strani Anglije nima namena paralizirati laške okupacije Tobruka.
Velevlasti delajo za mir.
Velevlasti pritiskajo na sultana Mohameda V., da sklene z Italijo mir. Pravijo, da jc sultan k temu pripravljen.
Lahi pred Dračom.
Solun, 21. decembra. Tri laške vojne ladje so se zasidrale pred Dračom. Sledile so tri laške ladje. Laške vojne ladje so menjale signale, vsled katerih so smatrali Turki, na nameravajo Lahi sovražno akcijo. V Drač sta bila takoj odposlana dva bataljona z ukazom, da morata odločno odbiti morebiten laški napad.
Lahi obstreljavali otok Safer.
Carigrad, 21. decembra (uradno). Neka laška križarica je obstreljevala čuvajnico na otoku Safer ob obrežju Dže-mena.
Pred nemiri v Turčiji.
Carigrad, 21. decembra. Vlada je sklenila pomnožiti vojake v Carigradu, ker se boji, da vzbruhnejo nemiri radi sporov med mladoturškimi strankami. V Damasku se boje, da se dvignejo inohamedanci proti kristjanom.
Lahi ne pijejo monakovskega piva.
M o n ak o v o, 22. decembra. Tu so se nabirali prispevki za turške in arabske ranjence. Največ so darovali lastniki pivo-varen. Lahi, ki žive v Monakovem, so nato, da protestirajo, tudi pričeli zbirati prispevke za laške ranjence in sklenili, da ne pijejo več bavarskega piva. Monakovski Lahi so pozvali tudi druge laške naselbine v Nemčiji, naj bojkotirajo bavarsko pivo. Tudi v Italiji se zdaj dela na bojkot bavarskega piva.
Odraslim voščilo, mladim darilo!
Bližajo se prelepi božični prazniki in Novo leto. Ta blaženi čas je doba lepih voščil in prikupnih daril. Pa sama gola voščila ne morejo koristiti in darilo tudi vsako ne hasne kaj prida. Da bi se oboje prav dobro obneslo, nasve-tujemo tako-le: Da. boste odrasli res dosegli srečo, ki vam jo želč vaši dobri znanci in prijatelji, se. morate tudi sami potruditi zanjo. Način, kako se doseže prava sreča, in pot, po kateri sc gotovo dospe do nje, nam je dozdaj še najbolj temeljito in zanesljivo pokazala in pojasnila dragocena knjiga o sreči, ki jo je spisal že pred četrtstolet-jem in lani pomnoženo nanovo izdal g. profesor Anton K r ž i č z naslovom: »Osmero blagrov ali nauk o srečnem življenju«. Ta knjiga opisuje vse najimenitnejše pogoje nase zemeljske sreče, pa ne suhoparno, marveč v poljudni in prikupni pisavi, ki jo dobro-.iejno poživljajo mikavni zgledi, spretno ubrane primere, semtertja tudi vesela šaljivost. Dasi nismo preroki, toliko pa vendar lahko smelo napovemo vsakemu, ki bo pridno in stalno rabil knjigo in se vestno ravnal po njenih naukih in navodilih, da bo prav gotovo dospel do srečo, in sicer ne samo do časne, marveč tudi do večne. Da torej nc bodo božična in novoletna, voščila le prazne želje in gole besede, kupite si to zlato knjigo, priporočajte jo pa tudi vsem onim, katerim ste namenili svoja voščila. Pokojni profesor Marn je še v svoji zadnji bolezni rad čita! in tolažbe zajemal iz te knjige ter že takrat izrazil željo, naj bi se izdala nanovo. Pri darilih za otroke nastane tudi večkrat zadrega, kaj naj bi se jim podarilo, da bi jim več hasnilo, da bi. imelo zanje kaj stalne vrednosti. Da stariše in vzgojitelje rešimo take zadrege in skrbi, jih v prvi vrsti opozorimo na naš mladinski list, »Angelček« g. prof. Kržiča. Naj kupijo svojim malčkom nekaj starih letnikov ali pa naj jim naroce nanovo ta ljubki list; najbolje, čc store oboje. Do zdaj je že izšlo 19 letnikov. Vsak ima zase zaokroženo vsebino. Ta mladinski list, pa še zlasti, zato tako zelo priporočamo, ker poleg zabavnih in kratkočas-nih sestavkov prinaša vsako leto tudi nabožne moralne nauke, ki so stalne vrednosti. Naši otroci naj sc namreč polagoma privadijo neke življenske resnobe. Nikakor ne kaže, jih vedno obsipati z otročarijami brez višjega smisla. Pa nikar ne mislite, da, nudi »Angelček« suhoparno »moralizovanje«, ki se ga modemi pedagogi tako zelo boje in morda še s preveliko skrbjo olresajo, marveč vsevprek se naslanjajo nauki na konkretne zglede. Vsak letnik ima kaj posebnega v daljših obravnavah, n. pr.: Šola rajske nedolžnosti, Prvo sv. ob h a j i 1 o in lepi zgledi prvega sv. obhajila, Nebeška lestvica, Šopek M a r i j i u i h čednosti, Ne. 1 a ž n i k pa res nočem biti, Cvetica i* r a j skega vrta, I z-
i' edno lepa če d n o s t (h v a 1 e ž -nos t), V p r i č o B o g a z a t, a, j u j s e!, L e n oba i n p r i d n ost, Kakšne otrok e ima Marija rada, Venec lepih dogodkov iz življenja našega cesarja, Kaj n a s uči p r a t i k a, Dogodki iz s v e t n i š k e g a ž i v 1 j e n j a , D o b r i ljudje. Dvajseti tečaj bode pa odnašal mične zglede pod zaglavjem: Srečni 1 j u. d j e. — Enako toplo priporočamo tudi »Vrtec« in posebej »Obnovljeni Vrtcc«, ki je popravljeni ponatis najstarejših »Vrtcev«, ki so bo nadaljeval, ako se ga bodo poprijeli mladinoljubi.
S i 1 v i n S a r d o n k o , »Mafi svc» tega veselja«, globoko zasnovana, svetopisemska igra je ravnokar izšla in jt dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani; cena 1 K 10 vin., v platno vezana 2 K.
Igra, ki jo polna mističnega čaru in nebeške lepote, je že večkrat napolnila dvorano »Ljudskega odra« in upati je, da se bo igrala tudi drugod.
Opozarjamo pa vse, ki se nameravajo predstave udeležiti, da igro poprej preberejo, ker bodo lažje umoli njeno lepoto in razmotrili njeno globino ter si zagotovili izreden duševni užitek.
Dnevne novice.
+ Vprašanje zvišanja duhovniških plač in naši poslanci. Po zraku je mahnil včerajšnji »Narod« in sc tako korenito osmešil kakor še nikoli tako. »Narod« se je namreč včeraj lotil naših poslancev, češ, da so oni, ki v prvi vrsti zahtevajo povišanje duhovniških plač. Resnica pa je, da so se ravno naši zastopniki v parlamentarni zvezi duhovnikov z ozirom na neugodni čas in na to, da ima glede zvišanja kongrue prvo besedo episkopat, proti nameravani akciji za zvišanje izrekli. Poslanci naše stranke z duhovniki vred so namreč sploh tega prepričanja, da ne gre, da bi se poslanci kakega gotovega stanu, naj si bodo advokati, uradniki ali duhovniki, združevali v gotovih zvezah z namero, se poganjati za lastne stanovske koristi. To stališče je že poslanec Verstovšek zavzel v budgctnem odseku, ko se jc šlo za uradniške zadeve. Istotako so smatrali tudi duhovniki našega kluba za neokusnost in odioznost, da bi se pridružili akciji drugih duhovnikov za zvišanje kongrue. Čas za kaj takega je tudi jako neugoden. Zvišale se bodo plače uradnikom, železničarjem, državnim delavcem, novi kanali bodo požrli sto in sto milijonov. V to svrho bo treba novih davkov. Prepričanj pa smo, da vsega tega liberalci in socialni demokratje ne bodo opazili, pač pa bi zagnali huron-sko vpitje in izrabili za svoje agitačne namene, ako bi država potrošila par milijonov za zboljšanje duhovniških plač, ki so sicer zboljšanja ravno tako potrebne kakor uradniške. — Naše stališče je torej popolnoma korektno, ker naših poslancev ne vodijo nikdar nobeni egoistični stanovski nagibi, ampak vedno le oziri na splošnost. — »Narod« se je torej naravnost katastrofalno blamiral, ravnotako pa tudi današnja »Zarja«, ki našim poslancem v »Zvezi duhovnikov« očita, da zavzemajo stališče, da se mora kongrua zvišati, čeprav je bilo v včerajšnjem »Slovencu« stališče naših poslancev popolnoma jasno označeno. Če pa pravi »Zarja«, naj se kaplani, ki so boljših plač potrebni, obrnejo na Cerkev, smo tudi mi za to, ker sploh perhoresciramo, da bi duhovnik postal državni uradnik, toda najprej naj država vrne Cerkvi, kar ji je za časa Jožefa II. vzela. »Zarja« naj torej najprej za to nastopi!
+ Dclozmožnost istrskega deželnega zbora. Vsled povabila namestnika princa Hohenlohe se vrši danes popoldne v na-mestniški palači v Trstu pod predsedstvom namestnika konferenca zastopnikov italijanskega in hrvatsko-slovenskega istrskega deželnega kluba. K tej konferenci so bili povabljeni: dež. glavar dr. Lodovico Rizzi, njegov namestnik dr. Matko Laginja, načelnik italijanskega deželnozborskega kluba dr. Bennatti in načelnik hrvatsko-slovenskega kluba prof, Spinčič. Konferenca ima namen določiti predpogoje za delozmožnost istrskega deželnega zbora. V slučaju, da bo imela ugoden uspeh, se bodo vršila nadaljna meritorična pogajanja v teku januarja na Dunaju pod predsedstvom in s sodelovanjem notranjega ministra barona Heinolda. — Kakor znano, stoje Slovani na stališču, da se jim omogoči z ozirom na to, da zastopajo večino prebivalstva in so po svojem številu (18 proti 25) v deželnem zboru dovolj močni, v jezikovnem oziru popolno sodelovanje v deželnem zboru, medtem ko se je doslej njihove govore v stenografičnem zapisniku, tudi ako so se nanašali na najvitalnej-še interese dežele, zabilježilo z enostavnimi besedami: »parlo slavo«.
-f Iz deželnega odbora. Sadjarski inštruktor M. Humek je imenovan za I deželnega sadjarskega -učitelja, defini-
tivno jo nastavljen živinorejski inštruktor Jakob Hladnik, Fr. Urbane je imenovan za računskega oficiala. -- V okrajni cestni odbor postojnski je imenovan Franc Križaj, tovarnar v št. Petru. — V odbor obrtnonadaljevalnc šole v Mengšu je imenovan Janez Po.l-boršek, krojaški mojster iu posestnik v Loki. -- Kilometrina veroučiteljem sc določi na 30 h. — Cestni zakon se zaradi nekaterih od vlade zahtevanih izprememb predloži iznova deželnemu zboru. — Za pogorelce v Mokronogu se določi 12.000 K podpore. - Deželni odbor so udeleži obravnav radi avtomobilsko zveze Postojna-Vipava-Gorica.
Z goriškim deželnim odborom se uvede akcija za telefonsko zvezo Gc-rica-Vipava-Ljubljana in urgira naprava gorenjske telefonske zvezo. - Več deželnih objektov se zavaruje pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani.
-! Deželni zbor goriški. Doznali smo iz zanesljivega vira, da bo deželni zbor goriški po premaganih važnih zaprekah in težavah vendarle sklican obenem z drugimi deželnimi zbori.
—	Umrl je v Žužemberku c. kr. poštar v pokoju g. Josip Poka pl. Pokata Iva v 69. lrtu svoje starosti. N. v m. p.!
—	Imenovanja. Za poštne asistente so bili imenovani poštni vežbeniki: Andrej Duša, Josip Polak in Ludovik Fajgelj za Pulj, Ferdinand Langhammer za Trst, Matej Žužič za Rovinj, Franc Vagaja in Ivan Krobath za' Ljubljano in Anton Preinfalk za Sv. Peter na Kranjskem.
—	Radi klica »Viva 1'Austria« obsojen v Vidmu na dva meseca ječe in denarno globo. Dne 16, novembra letos sta se nahajala v Palminovi onstran meje Marko Šfiligoj in Josip Luša, oba z Viška v Furlaniji ob meji. Pila sta vino in govorila z gesti. Govorili so tudi o vojni v Tripolita-niji. Nič preveč nista bila navdušena za Italijane in ne za vojno; zaklicala sta par-krat tudi »Viva 1'Austria«. To je pa razgrelo kri nekemu v gostilni navzočemu vojaku, da je stopil k njima, da ju aretira. Šfiligoj je ušel srečno iz Palmenove čez mejo, ali Lušo so aretirali. V soboto so ga postavili pred tribunal v Vidmu, obtoženega javnega nasilstva (!) in sovražnih klicev. Dve priči ste izpovedali, da Luša ni bil pijan oni dan, on je trdil, da je bil opit, in tribunal ga je obsodil na dva meseca in pet dni ječe ter na globo 180 Ur. Ker je klical »Viva 1'Austria«, se mu tudi v ječi ne bo posebno dobro godilo od strani jetniš-kega osobja.
—	Razpis učiteljskih služb. Na II. mestni deški ljudski šoli (osemrazrednici) v Ljubljani je izpraznjeno službeno mesto učitelja. Prošnje najkasneje do 15. januarja 1912. — Učiteljska služba je razpisana v Ledinah pri Žireh in na dvorazrednici pri Sv. Vidu nad Cerknico do 9. januarja 1912.
—	Društvo »Otroški prijatelj« v Spod. Šiški priredi dne 23. t. m., ob 5. uri popoldne božičnico za otroke, obiskajoče društven vrtec, — Ob tej priliki se bodo otroci obdarili. Božičnica se vrši v hiši Kolodvorska ulica št. 111 (hiša poleg državnega kolodvora). Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, prosijo in vabijo se tem potom vsi dobrotniki in prijatelji društva, da se udeleže te svečane prireditve.
—	Apostolstvo sv. Cirila ln Metoda ie letos zopet- zelo napredovalo in znatno razširilo svoj delokrog. Vse one gospode poverjenike, ki nam še niso poslali poročila in prispevkov, prosimo, da nam do novega leta naznanijo število udov in pošljejo prispevke za leto 1911.
—	Promocija. Gosp. inženir Reich, tehniški vodja betonske tvrdke Zajec & Horn v Ljubljani je bil dne 20. t. m. na nemški tehniški visoki šoli v Pragi promo-viran za doktorja tehnike.
—	Odborova seja »Matice Slovenske« dne 20. decembra t. 1. Tisk zemljevida slovenskega ozemlja napreduje, vendar zemljevid pred enim letom najbrž ne bo natisnjen. — Knjige razen Letopisa so natisnjene in obsegajo 67 tiskanih pol. — Nakažejo se honorarji pisateljem in urednikom. — Deloma se določi program za leto 1912: Zbornik z različno vsebino, zlasti z bibliografijo Šlebingerjevo za zadnjih pet let; Narodne pesmi; Dostojevskega »Spomini iz mrtvega doma«; »Štajerska« kot nadaljnji del »Slovenske zemlje« za sedaj ne more iziti; za ta spis bo treba najbrž dobiti drugega avtorja. — Poroča se o predlogih glede Matičine petdesetletnice: 1. Literarna izložba kot nazoren pregled našega kulturnega razvoja do ustanovitve »Matice«; 2. zgodovinsko-znanstven spis c razvoju »Matice«; 3. Akademija. — Članarine za 1911 manjka še 2000 kron.
—	V vodnjak skočil. 44 letni koči-jaž Josip Spacapan v Trstu je izginil pred dvema dnevoma. Včeraj zjutraj so pa našli njegovo truplo v vodnjaku na dvorišču hiše št. 22 v ulici Ferriera. Ker jc zgornji rob vodnjaka jako ozek, so ognjegasci potegnili ven truplo le po dolgem naporu. Zdravnik reši'ne postaje je konštatiral, da je smrt na-
i stala pred 12 urtuuL
oncinske volitve.
—	Na Dvoru je pri občinskih volitvah zmagala S. L. S. na celi črti.
—	Občinske volitve v rnovsH občini na Notranjskem. Tmovo, dne ?1. decembra Po dolgem času so bile pri nas zopet enkrat občinske tolitve. Minulo je od zadnjih približno 8 let. Dne 18. t. m so se v šile nove volitve in sicer popolnoma mirno, zmagali smo na celi črti. V I. razredu, kjer so sami liberalni mogotci, smo dobili več kot dve tretjini glasov; v II. raztedu petkrat več kot liberalci; v lil. razredu istotako. Tu li vaški odborniki so vsi naši, razen enega, ki je pa tudi somišljenik naše stranke, samo v naši volilni listi ni bil. Vedno bolj jasno se kare resnica: jasna načela, poštena sredstva — gotovi lepi vspehi. To se godi dandanes pri S. L. S., ki na celi črti zmagoslavne prodira.
—	Občinske volitve v Žužemberku. Tukaj so bili danes v občinski odbor izvoljeni v vseh treh razredih pristaši S. L. S.
—	V Smledniku je bil 17. t. m. soglasno izvoljen za župana g. A n t o u Burga r, ki jc doslej vodil županstvo ž e i o 1 c t.
PRESTOLONASLEDNIK NE POTUJE V ŠVICO.
D u n a i, 22. decembra. »Reiciis-post« poroča glede na po očila raznih listov, da ni niti govora o tem, da bi prestolonaslednik Franc Ferdinand bolehal. Nadvojvoda prestolonaslednik io popolnoma zdrav in tudi ne namerava odpotovati v .St. Moritz, kakor so poročali izvestni listi.
NOVI NAPOVEDANI DINAMITNI NAPADI NA BALKANU.
Solun, 22. decembra. Turški poslanik v Sofiji je zaupno poročal solunskim oblastim, da so prekoraSite nove čete bulgarskih anarhistov turško mejo z namenom, da vprizore v Makedoniji napade z dinamitonv
PRETEP V T.UKSEMBURŠKI ZBORNICI. — MIR NAPRAVILI OROŽNIKI.
Bruselj. 22. decembra. Včerej je napadel poslanec Proum v luksem-burški zbornici socialista Welterja, ki je nato zakričal, da ie Proum tat. Proum jo potegnil gorjačo in napadel VVclterja. P ičel se je splošen pretep, ki so so ga udeležili obiskovalci galerije, ki so vdrli v zbornico. Mir je moralo napraviti orožništvo. Pretep se je nadaljeval na cesti. Poslanci so sc piv-tepali s palicami, dežniki in biči. Ranjenih jc več poslancev.
Pojasnila o inseratih daje uprava samo tistim, ki prllože znamko za odgovor.
LiuDljanske aovlce.
lj Prosimo nujno pomoči za Božič-nice ob slovenskih mej^h! Naj bi vsak izpolnil nedavno »Slovencu« priloženo položnico »Slovenske Straže«. Delo, žrtve, zvestoba — domovina vstane iz groba!"
lj Moški zbor »Ljubljane« ima danes zvečer sejo za Silvestrov večer.
lj Nasledki Hribarjevega gospodarstva. Na magistratu so blagajne p az-ne. Včeraj so prišli na magistrat učitelji, da potegnejo zaslužene remunera-cije. Dobili pa niso ničesar in se jim je reklo, naj pridejo po denar po novem letu. Marsikateri učitelj se je na remu-neracijo z ozirom na praznike zanašal, a je zdaj v največji zadregi. Hribar je puslil Laschanu prazne kase.
lj Odprte trgoyine. Gremij trgovcev naznanja slavnemu občinstvu, da bodo v nedeljo, 24. t. m., trgovine odprte.
lj Aretiran agent. Danes je bil aretiran po Ljubljani splošno znani agent Karati č. Nabral si je precej grehov.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v petek, se poje prvič v sezoni Bi-zetova opera >Carmen« (za par-abonente). — Jutri, v soboto, drugič Bizetova opera »Carmen« (za neparabonente). — V nedeljo ni nobene predstave. — V ponedeljek popoldne ob 3. uri pri zelo nizkih cenah burka Nebesa na žemljic (izven abone-menta; za lože nepar); zvečer za goste z dežele že ob 7. uri zadnjič v sezoni Smetanova opera »Prodana nevesta« (gostuje gospa Aninka Kramperova v ulogi Marinke) izven abonementa, za lože nepar. Obe predstavi ste dobrodelni. — V torek popoldne ob 3. uri pri zelo znižanih cenah Leharjeva opereta Grof Luksemburški« (izven abonementa, za lože par); zvečer ob pol 8. prvič Williama Shakespeara veseloigra Vesele ženske vindzorske« (za par-abonente). Glavno ulogo Johna Falstaffa igra g. Verovšek, ulogi Flutha in Fluthove g. Nučič in ga, Setfilova, Paga in Pageve g. Danilo in ga. Danilova, Ano gdč. Win-trova, rudnika g. Skrbinšek, župnika g. Molck. V tej veseloigri sodeluje ves dram-
ski personal. — Po praznikih gostuje v subretni ulogi gdč. Janova, subreta slovenskega gledališča v Trstu, ki poje ondi vse prve operetne pevske uloge z izrednim uspehom. Gdč. Janova je mlada Slovenka, ki se je učila petja na Dunaju ter je sodelovala tudi že v nemški operetni družbi,
lj Pri božičnici II. mestnega slovenskega otroškega vrtca, ki se je vršila 21. t. m. v šolskih prostorih, Cerkvena ulica 21, je bilo obdarovanih 60 otrok. Obdarovani so bili z obleko, obutvijo, igračami, s pecivom in slaščicami, v kar«se je porabila božična dotacija 400 K, katere podeli vsako leto mestna občina ljubljanska. Božičnico je počastil s svojo prisotnostjo c. kr. okr, šolski nadzornik g. Anton Maier,
lj Zadruga mesarjev in pre a"eval-ccv v Ljubljani naznanja občinstvu, da se bode prodajalo meso v nedeljo, t. j. 24. t. m v mesnicah in na stojnicah v šolskem drevoredu do 12. ure dopoldne, ker sc v ponedeljek dne 25. t. m. ne bo prodajalo.
Razne stvari.
Sladkorne cene so tudi včeraj ra nemških sladkornih trgih v Hamburgu in Magdeburgu znatno padle, istotako tudi na praškem sladkornem trgu.
Na vislice je obsodilo v Inomostu porotno sodišče italijanskega delavca Chiogia, ki je nekega stavbnega paznika zavratno umoril in oropal.
Zdravi, o proti aku. V londonski veliki bolnišnici so ozdravili, kakor poročajo, nek slučaj zastarele bolezni raka z uporabo radija. Operacija ni pomagala in istotako tudi ničesar drugega. Končno so položili na bolno mesto 250 miligramov radiumbromida, ki je bil razdeljen v različnih steklenih covkah. Čez nekaj dni so ta način zd "avl jen ja ponovili. Bolečina je ponehala, izrastek se je skrčil skupaj in po petih tednih je bila bolezen ozdravljena.
Pro iavstrijske demonst ac"je. Kakor poroča »Vossische Zeitung« iz Kijeva, je množica pod vodstvom dijakov iz duhovske akademije priredila pred poslopjem avstro-ogrskega konzulata sovražne demonstracije ter obmetavala poslopje konzulata s kamenjem. Aretovali so več oseb.
Aretovan avstrijski baron., V Parizu so a: eiovali avstrijskega barona lloclnvSchterja, ker je zakrivil več sleparij v francoskih kopališčih in v Parizu. Stanoval jc v nekem hotelu z damo, ki jo jc izdajal za svojo sestrično, a se je končno izkazalo, da je neka gledališka igralka Andrcvvs.
Telefonska in Drzojavna poročila,
CESARJEVO ZDRAVSTVENO STANJE.
Dunaj, 22. decembra. Korcspomien-čni urad poroča: Cesarjevo zdravstveno stanje je tudi danes zelo ugodno. Cesar je tudi danes nemoteno spal, ob 4. uri vstal in se podal na običajno dnevno delo.
Dunaj, 22. decembra. Cesarjevo zdravje je zelo dobro. Cesar bo prebil božične praznike v družini nadvojvodinje Valerije na Dunaju.
CESAR POMILOSTIL SRBSKEGA DIJAKA IZ BOSNE.
Sarajevo, 22. decembra. Cesar je po-milostil bosanskega dijaka medicine Ku-jundžiča, sina znanega srbskega voditelja v bosanskem saboru. Kuiundžič je za časa aneksijske krize pobegnil v Srbijo, kjer je vstopil v prostovoljsko četo. Ko se je vrnil v Bosno, ga je vojno sodišče kol dezerterja obsodilo na dve leti težke ječe,
KRVAV PRETEP MED NEMŠKIMI IN ČEŠKIMI SOCIAL. DEMOKRATI.
Dunaj, 22. dccembm. V X. okraj'; (Favoriten) so sklicali češki sodrugi shod za kovinsko delavstvo, da ustanove svojo posebno organizacijo. Na shod je prišlo veliko nemških socialnih demokratov, ki so silno kričali in zahtevali, naj češki govornik nemško govori. Referent je pa nadaljeval češko. Sporazumeli so se nato, naj govori enkrat eden češko, eden pa nemško. Ko je pa tajnik nove češke kovinske organizacije začel češko govoriti, so nemški sodrugi začeli metati vanj in v ostale zborovalce vrčke In steVenice. Čehi so sc postavili v bran in svoje nemški sodruge vrgli vun. Več oseb je lahko ranjenih.
JADRNICA SE BLIZU TRSTA POTOPILA.
Trst, 22, decembra. Jadrnica »Ma-risca«, ki je imela na krovu drva za vojno mornarico, sc je potopila. Moštvo sc je rešilo.
STRAŠNO DRZEN ROPARSKI NAPAD V PARIZU.
Pariz, 22. decembra. Tu se je zgodil
ob belem dnevu zelo drzen roparski na-
pad. Štirje oboroženi banditi so na obljudeni cesti napadli blagajniškega slugo, iOlctnega Cab.vja, nanj streljali, da se jc v krvi zgrudil in ga oropali torbe z denarjem, v kateri je bilo 5520 frankov v gotovini in 200.000 frankov v vrednostnih papitjili. Roparji so se nato v avtomobilu odpeljali.
NOVI BOJI V TRIPOLISU. TURKI
ZOPET NAPADAJO. Derna, 22. decembra, (Oficielno.) Turki so napadli v ranem jutru en bataljon alpinov, ki so imeli pri sebi strojne puške in so na visoki planoti okoli Derne utrjevali pozicije, Boj je trajal do pol 11, ure dopoldne. Lahi so s pomočjo dveh oddelkov pogorske artiljerije sovražnike odbili. Sovražnik je napad proti večeru ponovil, in sicer nekako z 2000 možmi. Alpinom je prišlo na pomoč pet stotnij iz mesta z enim oddelkom poljskega in dvema oddelkoma pogorskega topništva. Boj je dolgo trajal in so morali Lahi naposled sovražnika napasti ob desnem krilu, Kljub temu ni bilo mogoče sovražnika potisniti nazaj, dokler ni prišlo novih sedem stotnij iz mesta na pomoč. Lahi imajo 3 mrtve in 24 lahko ranjenih. (V bitki, ki je trajala cel drn in v kateri je bilo na laški strani v boju 26 stotnij in veliko topništva!)
Homs, 22. decembra. Tu se je vršila praska med Turki in laškimi stražami na skrajnem desnem krilu. Opaža se, da prihajajo iz notranjosti prostovoljske čete, da se pridružijo Turkom, ki tabore v precejšnji oddaljenosti od laških straž,
Tobruk, 22. decembra. Italijani so se okoli Tobruka z obkopi na vse strani zavarovali. Sovražne čete znašajo 15,000 mož in tabore 5—6 km stran od mesta. Poveljstvo ima Emer-paša iz Egipta. Domačini so prešli vsi v turški tabor. Praske se vrše vsak dan. Lahom primanjkuje vode in jo morajo dovažati iz Nnpolja. Liter stane 7 centesimov, Lahi skušajo izkopati artezi-ški vodnjak. Iz Derne prihajajo poročila o mnogih spopadih.
Tripolis, 22. decembra. O bitki pri Bir-Tobrasu (glej današnje poročilo v listu) poroča »Tribuna« dodatno: Kolona polkovnika Fara je celih 10 ur po puščavi blodila. Sovražnik je streljal izza peščenih gričev (dune). Italijani so bili zelo utrujeni. Turki so napadali Lahe uprav z blaznostjo. Polkovnik je moral dati povelje, da se laške čete razvrste v četverokotu, da se je navala Turkov ubranil. V sredi četvero-kola so stali poveljniki. Turki so Lahe od treh strani napadali; Lahi so se junaško borili. Polkovnik je konečno poslal enega poročnika v Ain-Zaro po pomoč. Poročnik je pot, ki so jo prej vojaki zgrešili in deset ur hodili, v eni uri prejezdil. Ob 3. zjutraj se je moral polkovnik Fara umakniti, ker pomoči ni bilo; srečali so jo šele ob 7. zjutraj na potu. Baje je padlo 500 (!) Turkov, Lahi pa so imeli »relativno majhne« (!) izgube. Noč je bila jako mrzla.
REVOLUCIJA V PANAMI. New-York, 22. decembra. Ker se je pojavil v Panami revolucijski pokret, se sodi, da napravijo v republiki red Zedinje-ne države.	,
DEMISIJA HRVAŠKEGA BANA. Budimpešta, 22. decembra. Hrvaški ban dr. Tomašič se je danes dopoldne dlje časa posvetoval z grofom Khuenom. Jutri potuje na Dunaj, kjer ga zasliši cesar v avdijenci. Sodi se, da ponudi ban ccsarju demisijo.
PROTIAVSTRIJSKE DEMONSTRACIJE V KIJEVU. Peterburg, 22. decembra. Iz Kijeva se poroča, da jc pod vodstvom pravoslavnih semeniščnikov demonstrirala velika množica pred avstro-ogrskim konzulatom, kjer so razbili več oken. Aretiranih je bilo več oseb.
MFDVED UMORIL PET LJUDI, Katovi.ce (Pruska Šlezija), 22. decembra. A' mestu Kielce na rusko šle-zijski meji se je na trgu pri neki predstavi odtrgal star velik medved. Medved je umoril 3 otroke in 2 odrasla. Kontno so medveda ustrelili.
Koroške novice.
k Za Božičnice slovens' i Koroš' i.
Gen. vikar Jan. Flis v Ljubljani i K; ,osipina Zagorc, Ljubljana 1 K; Marija Podržaj, Ljublana, 3 K; Ludovik Schiffrer, župnik, Žalna, 9 K; Andrej Oset, posestnik Tolstovrške slatine, Tolsti vrh, 2 K; Jurij Gregorič, posestnik, Malavas, p. Globasnica, 1 K 50 h; J. Lexc p. d. Rebernig, Galicija, 4 K; Val. Sobej v Libeličah 40 h; And. Ko-bau, Kotmaarvas, Ivor., 1 K; Cecilija Markovič, Bistrica v Rožu, 1 K; Josip Miklavčič, župnik, Gorje p. Zil. Bistrica, 5 K; Tomaž Schneditz, Železna Ka-pla, Kor., 3 K; Ant. Kolar, župnik. Št. 11 j pri Velenju, Štaj., 3 K 60 h; Iv. Las-nik, orožn. stražm., Tvvinberg, Kor., 2 K; Ant. Peln&r, župnik, Sv. Štefan na Žili, 2 K; čč. šolske ses're št. Jakob v Rožu 2 K; .Jak. Ponikvar, Ljubljana, 2 K; Janez Šporn, Ljubljana, 1 K 50 h;
Fr. Ambrožič, dež. bolnišnica, 1 K 50 h; Štefan Kralj, Dolgobrdo, p. Pliber,;, 4 K; Mihael Ke šič, Podkloštcr, 5 K; Neimenovan 3 K; Uradništvo »Zadružne zveze« po gdč. Urš:ki Kregelj 11 K 10 h. Hitile z darovi. Dvakrat da, kdor hitro dal
k Koroški deželni zbor je sklican na dne 11. januarja 1912.
k Prvo javno grajo koroškemu »nemškemu« škofu, kakor imenujejo koroški Nemci svojega najvišjega dušnega pastirja, so izrekli od nemške strani koroški vsenemci, ko je prof. dr. Angerer pri Sand-wirtu v Celovcu trdil, da je škofijstvo re-pravilno postopalo v pokopališčni zadevi v Velikovcu in Penku. V katoliški Cerkvi so principielne stvari, ki se ne dado rešiti potem »Volksratov« in drugih korporacij, ampak kjer se mora pokazati pravo katoliško naziranje. Škofijstvo je v tej zadevi popolnoma pravilno postopalo. Pokazalo se bo pa sčasoma tudi, na kateri strani so pravi, odkritosrčni privrženci katoliških načel.
Kdor hoče svoji ženi, hčeri ali sorodnici ter znanki za god ali za Sožič kaj r:s 'epega, koristnega in trajnega podariti, naj kupi „$iovensko kuharico", ki je tudi na zunaj ele-gmtno opremljena! — Cena vezani knlgi 6 kron.
šls erslce novice.
š Za Bcžlčnice slovenski štajerski.
Josip Los v Trbovljah 1 K; J. Rebek, Celje, 2 I\; Gregor Presečnik, župnik v pok., Pctrovče, 1 K; Ana Bračun, Pulj, Via Muzio, 1 K; P. Ljud. Rantaša, Ptuj, 47 h; Franc Kužnik, mesar in gostilničar, Videm ob Savi, 12 K. — Domoljubne Slovenke in domoljubni Slovenci, naj Vas ganejo klici od slo.enskih mej! Pomagajte z vinarji, kdor ne more s kronami! V praznikih nabirajte v vseh družbah in odpcšljite darove »Slovenski Straži« v Ljubljano!
š Pri občinskih volitvah v Remšniku so zmagali 14. t. m. kljub pritisku raznili marnberških nemškutarjev Slovenci.
š Iz šolske službe. Na šestrazredni ljudski šoli v Središču je izpraznjeno defi-nitivno učiteljsko mesto. Šola je v drugem krajevnem razredu. Prošnje do 15. januarja 1912. — Za provizorične učitelje, oziroma učiteljice so imenovani: Maks Vari v Jarenini, Karol Urbič pri Sv. Jakobu v Slov, goricah, Franc Vavda pri Sv. Marjeti na Pesnici, Marija Vokač v Račjem, Gizela Zupanek na dekliški šoli v Slov. Bistrici, P. Mavrič v Makolah, Maks Viber pri Sv, Martinu na Pohorju, Ivan Živko v Stude-nicah. — Matija Janžekovič je imenovan pomožnim okrajnim učiteljem za mariborski okraj. — Kot suplenti, oziroma suplen-tinje so nastavljeni: J. Mithaus v Breznem, Frančiška Novak v Selnici ob Dravi, Franc Ramšak na deški šoli pri Sv, Petru niže Maribora, H. Godi v Razvanju, Marija We-ber in Avgusta Janežič na deški šoli v Slovenski Bistrici, Ana Zorko v Makolah in Martina Kovačič pri Sv. Venčeslu. — De-finitivni učitelj na Črešnjevcu Anton Hri-bernik je imenovan začasnim voditeljeir ravnotam.
š Iz Celja, Božičnica, ki se je vršila v Narodnem domu za okoliško dekliško šolo in otroški vrtec, je bila sijajno obiskana. Kot pevci, clcklamator-.ji in igralci nastopajoči otroci, posebno iz otroškega vrtca; so gotovo morali vsakogar zadovoljiti; ; Vsa čast gre v tem oziru čč. šolskim sestram, ki so otroke naučile do take popolnosti. Obdarovanih je bilo mnogo revnih otrok. — V nedeljo, dne 24. t. m., pa sc vrši božičnica za deško slovensko šolo. P i-redi jo Katoliško podporno društvo v hotelu pri »Bolem volu«. — V nedeljo bodo trgovine zaradi božičnih praznikov odprte do 4. ure popoldne. — Iz krogov slovenskih trgovcev v Celju smo dobili poročilo, da nekateri slovenski gostilničarji racli obešajo po svojih gostilnah plakate nemških trgovcev. Brez dvoma bi menda vsak nemški gostilniča • slovenske plakate, kakor tudi prinašalca istih vrgel na cesto. Torej več doslednosti!
š Iz poštne službe. Poštni kontrolor Ivan Conrad v Mariboru jc dobil mesto poštnega oskrbnika v Lipnici, — Imenovana je Lujiza Hauser poštnim oficijanti-njam II. razreda za Podčetrtek,
š C. kr. kmetijska družba v Gradru ima 89. občni zbor dne 27. in 28. marca 1912 v dež. dvorcu v .Gradcu. Začetek une 27. marca ob 4. uri popoldne.
š Slovenska Straža priredi v Mariboru na Silvestrovo v dvorani Katoliškega delavskega društva zanimiv družinski večer.
š Vlom. Iz Šmarja pri Jelšah nam pišejo: V nedeljo dopoldne, ko so bili domači v cerkvi, je vlomil nekdo pri posestniku Štefanu Bračku. Ukradel je 40 kron denarja, srebrno uro z verižico ter precej obleke in perila. Sumijo, da je vlomilec dninar Janez Kolar, ki je od tega dneva neznano kam pobegnil.
S Zgorelo je v noči 8. decembra gospodarsko poslopje Terezije Močnik v Očeslavcih. Škoda znaša okrog 3000 kron. Zažgala je najbrže hudobna roka.
š Na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni železnici se vrši od 27. do vštevši 30. decembra t. 1. knjigovodski tečaj za kmečke posestnike. Prijave do 20. decembra na ravnateljstvo. Priporočamo prav toplo ta tečaj in poživljamo kmetske posestnike in kmetske sinove, naj se ga udeležijo.
š V zaporu se je obesil v Konjicah posestnik F. Irsič iz Tokocova. Zapustil je pismo, v katerem obtožuje razne osebe različnih pregreškov in pravi, da je on žrtev nevoščljivcev,
š Alkohol ga je umoril. Posestniko-vega sina Franc Gajška iz Vrha pri Št. Juriju ob juž. železnici so našli mrtvega na cesti. Poklicani zdravnik je izjavil, da je mladenič umrl vsled preobilo zavžitega alkohola.
š Oko je zgubil. Delavec Martin Ko-zelnik v Št. Florijanu pri Šoštanju je hotel
pred kratkim razdrobiti nek' kamen s kladivom. Ker pa ni imel varstvenih očal, mu je v oko priletel kamenen drobec, vsled česar je oko izgubil.
š Samoumor. Obesil se je včeraj, dne 21, t, m. ob 7. uri zjutraj na celjskem magistratu v uradni sobi magistratnega tajnika magistratni sluga Planine. Zapušča dvoje nepreskrbljenih otrok in ženo, od katere je že bil dalje časa ločen, ker je huda pijanka.
š Smrtna kosa. Umrl je v Mariboru nadkomisar finančne straže Franc Tuma v 59. letu starosti.
š Tatvina. Iz Šmarja pri Jelšah se nam poroča: Posestnik Alojzij Metličar iz Babnereke je bil kočarskemu sinu Jožefu Gaberšeku že dalje časa 200 kron dolžan. Vkljub večkratnim opominom Gaberško-vim ni hotel Metličar denarja vrniti. Da bi si Gabršek dolg povrnil, je šel v Metličar-jev hlev, si tam vzel mladega vola, vrednega 300 kron, in ga peljal v sosedni hlev, odkoder ga je hotel prodati. Gaberšek se bo mora! zagovarjati pred sodiščem.
D*?* Ne pozabite Izpolniti položnice v korist Božičnicam slovenskim otrokom na Koroškem. Vsak na] daruje I Nabirajte med znanci! '•C
pošta Kandija pri Novem mestu na Dolenjskem išče drugega
kočijaža
razumeti se mora na oskrbo konj in znati dobro kočijažiti, ter se, če le možno, izkazati z dokazilom, da je služil kot vojak pri konjenici. Prednost imajo oženjeni. Želi se znanje nemščine, vendar pa to ni neobhodno potrebno. Plača K 60 — mesečno, prosto stanovanje in kurjava; soproga dobi eventualno tudi svoje opravilo. Primerno opremljene prošnje naj se pošiljajo na gorenji naslov.	3763
3482

: Naročajte ..Slovenca
TI4Z.\ JbJ CL>
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 2^. decembra.
Pšenica za april 1912 . . . . .	11 74
Rž za april 1912 . .......10*29
Oves za april 1912......9 69
Koruza za maj 1912......8 54
Zahvala.
Za vse izkazano srčno sočutje in tolažbo povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, stričnika in bratranca, gospoda
Antona Gabrijelčič
posestnika in krčmarja na Brezjah
kakor tudi za toliko časteče mnogobrojno spremstvo nepozabnega k večnemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sploh vsem udeležnikom našo presrčno iskreno zahvalo.
Osobito pa in posebej se zahvaljujemo častiti samostanski in drugi dnhovščini, velečastitemu gospodu kanoniku iz Radovljice, slavnemu ob-činskemn in cestnemu odboru, slavnema gasilnemu dništvu, slavnim telovadnim društvom »Orel«, šolski mladeži, gospodom pevcem iz Brezja za ganljive žalostinke, vsetn cenjenim darovalcem prelepih vencev itt sploh vsem, ki so na kakorkoli način stali nam ob strani v teh za nas toliko težkih dneh.
Iskrena hvala!
Brezje-Gorica, v decembru 1911.
ZalnloCa obllell GaDriielflf-FerjanEič.
asu®!]®!]®®!®]!]®®®®
jal [■! E B !■![» W !■! [j SMi
Legvartov
Koledar
za kmetovalca
za leto 1912 je izšel
z izvrstno in koristno vsebino, vezan v usnj. platno. 3724
Cena koled. je K 1*60, s pošto K 1*80 in se naj blagovoli denar naprej poslati.
Pri 10 Iztls. se da enega za nameček.
Naroča naj se kot navadno
II
I
nasproti glavne pošte.
fl¥l¥li¥l_ SHSamHHSHHISSIISSH!
Kuharica
srednje starosti želi v službo vstopiti v kakem župnišču. Bila je že več let v enaki službi, vajena jc vsakega dela. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 94. 3759 5
SEJEM
živinski in kramarski bode
28. t. m. v Pobu pri Pom-ža lah.
Ker so v okolici sejmi zaprti, jc pričakovati tukaj mnogobrojnega števila živine, zatorej je tudi kupcem obilna udeležba priporočljiva.
3755	tupansfvo Dob.
ZA BOŽIČ:
Žena, kateri manjka potrebne gospodinjske izobrazbe, ne bo znala umno voditi domačega gospodinjstva.
Ker je pa od pravilnega gospodinjstva v prvi vrsti odvisna sreča in blagostanje družine, je za vsako slovensko ženo in deklico sveta dolžnost, da si pridobi tozadevno strokovno izobrazbo.
K tej izobrazbi bo pripomogla v obilni meri poljudno ter praktično sestavljena knjiga, ki uvaja naše žene in dekleta v vse panoge gospodinjstva in ki je pred kratkem izšla pod naslovom:
Magdalene Pleivveisove
BOŽIČ:
Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila.
Šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lidvina Purgaj, voditeljica »Gospodinjske šole" v Ljubljani. Cena K 2 20, vezana K 2 80.
Šesti natis priredila S. M. Felicita Kalinšek, šolska sestra in učiteljica »Gospodinjske šole".
To je najboljša slovenska kuhinjska knjiga, ki je za deklico, ki se hoče šele privadili kuhanja in za kuharico, ki se želi povspeti na vrhunec kuhinjske umetnosti, enake neprecenljive vrednosti, obe bodeta namreč na podlagi te knjige lahko dosegli svoj namen. Slovenska žena, ki hoče biti dobra žene in gospodinja, te knjige ne bo mogla pogrešati.
^Slovenska kuharica", ki je prirejena za najobsežnejše, pa tudi za skromno gospodinjstvo, poučuje, kako je treba jedila pripravljati, da so okusna, obenem pa daje tudi navodila, koliko se lahko v kuhinji prihrani, če se vsa živila popolnoma in pravilno porabijo. Popolna izraba živil je pa v času splošne draginje naravnost življenjska potreba.
Ta dragocen?, knjiga ima kljub svoji obširnosti zelo nizko ceno, in sicer:
Velika izdaja (nad 600 strani, z 18 večbarvnimi tabelami) K 5-20, vezana K 6 —.
Okrajšana izdaja (okoli 350 strani) K 3 —, vezana K 3'60.
Zunanji nastop in lepo, olikano vedenje odločujeta prav pogosto v sreči človeka. Kar prvi nepravilni nastop pokvari, časih ni mogoče nikdar več popraviti. Zato bodi prva skrb vsakogar, da si omisli „Knjigo o lepem vedenju", ki je edina te vrste med Slovenci. Ta knjiga mu bo pravilno svetovala v vseh dvomljivih slučajih in ga varno vodila skozi družabno življenje.
Vseskozi se ozira knjiga tudi na posamezne stanove obojega spola; tudi za mladino je knjiga zlata vredna.
Spisal Urbanus. Velja K 3*—, elegantno vezana K 4*—.
iavesta M Knjige so vsaka posebej, še liolj na vse tri sKapai najtesnejše božično darilo, s katerim m:reio razveseliti poseSno naše žensk
Medved Anton, Poezije. II. del. K 4--, vez. K 540.
Sardenko Silvin, Roma. Poezije. K 2-—, vez. K 3-20.
Spillmann I, Zadnji dnevi Jeruzalema.
(Lucij Flav.) Dva dela. K 3'80, vez. K 5 40. Sienkiewicz Henrik, Quo vadiš? Roman iz
Neronove dobe. Vez. K 5 50. Wallace Ludvig, Ben Hur. Romati iz Kristusovih časov. Vez. K 4 50. Beneš-Trčbizsky, Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. K 320, vez. K 4-30. Waal, Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. K 1-50, vez. K 2-10.
Druge za darilo primerne knjige:
Dickens Charles, Povesi o dveh mestih.
K 5 50, vez. K 6-50.
Sheehan, Dolina krvi. Povest iz irskega življenja. K 4 20, vez. K 5 80.
Dostojevski]', Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. K S1—, vez. K 4-20.
Bourget Pavel, Razporoka. Roman. K 2—, vez. K 3—.
Champol, Mož Simone. Roman. K 190. vez. K 3-~.
Haggard Rider, Dekle z biseri. Povest iz ' Neronove dobe K 220, vez. K 3 20.
Ušeničnik dr. Aleš, Socijologija. K 8 50, vez
K 10-80.
Grafenauer Ivan, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. I. del. Od Pohlina
do Prešerna. K 2-, vez. K 2-80.
—	II. del. Doba narodnega probujenja. K 6'20 vez. K 7-20.
Verne Jules, Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Vez. K 440.
Alešovec, Zbrani spisi. Kako sem se jaz likal. Trije zvezki po K 120, vez. po K 2 —.
—	Ljubljanske slike. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom. K 1-80, vez. K 2-60.
55 S
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
lz rcske doline.
Pog'avje o mleku. V Bistrici hi okolici nameravajo zvišati cone mleku liter od 20 na 24 h. Mi seveda kmetom prav nič ne zamerimo, da si izkušajo na ta način dohodke zvišati. Iz naše doline ni daleč v Opatijo in Reko, zato pri nas raste cena vsemu, kar se tam lahko proda. P. avijo, da bodo sedaj Bi-stričani mleko bojkotirali. Ko se jc pa letos podražilo vino za 16 h pri litro, so sicer malo godrnjali, a bojkota proti vinu pa le niso pričeli. O, ko bi se to zgodilo, koliko srečnejših družin bi bilo potem v Bistrici!
Cene mesa so v Bistrici naravnost oderuške! Svinjina se prodaja n. pr. po 2 K kg; mesarja pa kupujeta od kmetov prašiče 1 kg po 1 K, toda lc blago prve vrste. Potem pa kriče, da kmetje odirajo. Tudi cena goveje živine je znatno padla; cena pri mesarjih pa prav nič! Ali so ne bi moglo v Bistrici priti na kak način v okom temu izkoriščanju? Občina naj bi dobila kakega mesarja, ki bi se obvezal sekati meso po ocl občine določenih primernih cenah, za kar bi se napravila od strani občine primerna reklama. Ali pa naj bi se osnovala zadružna mesnica, .seveda na nekoliko boljši podlagi, kakor je že enkrat obstajala, pa propadla. Pogoji so dani, posebno če bi .se pridobilo tudi c. kr. uradništvo in orožništvo.
Kdo dela draginjo? Klerikalni kmetje, ki so bili tako neumni, da so volili v državni zbor dr. Žitnika, tako razlaga naš »fabrikant« vsakemu, ki mu ni predolgočasno poslušati njegove suhopamosti. Pa poglejmo, kdo je kriv pri nas draginje. 1. Od nas se zelo mnogo izvozi v Opatijo, pridela pa nič več, kakor v letih, ko ni bilo opatij-skega letovišča. 2. Razvoj obrti v Bistrici. Odkar so se tovarne v Bistrici sezidale, se je začela živinoreja in kmetijstvo opuščati. V Bistrici je v teku 20 let padlo število goveje živine vsaj za 100 glav; drobnice pa za najmanj 1000 glav. To je samo v Bistrici; v okolici je tudi mnogo manj živine, potreba pa večja. Dokler so se v Bistrici pečali z mlinarstvom, so redili tudi dosti več in lepših prašičev, sedaj, ko imamo par tovarn, pa so v naših hlevih miši in podgane. Pomanjkanje živine, to dela draginjo; naši poslanci pa delajo na to, da se bo v naši deželi gojilo več živine, zato so izposlovali podpore za one živinorejce, ki bodo redili večje število živine. Kadar bo doma več živine, bo tudi meso cenejše. S številnejšo živino se pa izboljša tudi kmetijstvo, ker ima dovolj gnoja. Dr. Žitnik je bil pa med prvimi, ki so se zanimali za oskrbo cenejšega mesa na t.a način. Le tudi »Slovenca« berite včasih, gospod dolgohiikež, pa boste videli, da je res! — Pa v Bistrici so tudi druge stvari drage, ne samo živež. Ko se je začela obrt razvijati, rabilo se je več delavcev, katerih pa doma ni bilo dovolj; prišli so od drugod; z drugimi pa pride pomanjkanje stanovanj in rezultat: dražja stanovanja. V teku desetih let, so se podražila stanovanja najmanj za 60 odstotkov. Nasprotno pa plače za polovico od tega. Tisti, ki so v Bistrici postavili par tova n, so napravili pri nas draginjo. Dobiček od dimnikov gre v roke treh družin, draginjo pa trpi cela Bistrica. Dolžnost lastnikov teh tovarn bi bila, svoje ljudi tako plačati, da bi lahko pošteno živeli. Gospod dolgobrkež, ste li kaj povišali plače svojim delavcem?!
Slovenska kuharica Magdalene Pleiweisove. Šesti natis priredila S. M. Felicita Kalinšek, šolska sestra in učiteljica „Gospodinjske šole" v Ljubljani. — Ta naša najboljša knjiga kuhinjske umetnosti je za vse slovensko ženstvo, izobraženo in preprosto, neprecenljive važnosti. Slovenska žena, ki hoče biti dobra gospodinja, te knjige ne bo mogla pogrešati. Brez nje bo nemogoče se v huhinjstvu dobro izvežbati. »Slovenska kuharica" uči, kako jedi okusno pripravljati, obenem pa daje navodila, kako ceno kuhati in varčevati, kar je dandanes za gospodinjo najbolj važno. Obenem pa je v „Slovenski kuharici" toliko na izbero, da ustreza vsakemu gospodinjstvu, obsežnemu in skromnemu. Velika izdaja (nad 600 strani z 18 finimi tabelami, K 5-20, vezana K 6 — Okrajšana izdaja (okoli 350 strani) K 3-—, vezana K 3-R0. Založila Katoliška Bukvarna v Ljubljani.
Gospodinjstvo. Navodilo za V3a v domačem gospodinjstvu važna opravila. Šolam in gospodinjam sestavila S. N. Lidvina Purgaj, voditeljica ^Gospodinjske šole" v Ljubljani. Cena K 2 20 vezana K-280. Katoliška Bukvarna v Ljubljani. Danes ni mogoče voditi gospodinjstva, naj bo veliko ali majhno, brez primerne gospodinjske izobrazbe* To izobrazbo si pridobi naše ženstvo v obilni meri s pomočjo te jasno
in poljudno ter praktično sestavljene knjige, ki uvaja nafca dekleta in žene v vso panoge gospodinjstva, jih uči, kako gospodinja najbolje izhaja in kako primore k rasti in sreči doma
Knjiga s slikami iz sv. pisma za
nazorni nauk naši deci pod naslovom: »Našim malim«. Vzgojne slike iz sv. pisma. — Ta knjiga olajšuje na podlagi nazornega nauka, naši mladini učenje svetopisemskih zgodb. Sestoji iz več prav primernih, lepo izvršenih več barvnih slik, izmed katerih vsako pojasnjuje eno stran obsegajoče besedilo, ki je res vzeto iz otroške duše in jo bo zato tudi otrok lahko in pravilno umel. Slike s tekstom se bodo neizbrisno utisnile v otroško srce, kar bo dokaj olajšalo gospodu kate-hetu začetno delo v šoli, — Krasna knjiga stane le 90 vinarjev. Knjiga, ki je tudi lepo božično darilo, naj ne manjka pod nobenim božičnim d r e v e s c e m; v to svrho je posebno primerna tudi za to, ker predstavlja naslovna slika ravno svetopisemski dogodek: »Angelj naznani pastirjem Jezusovo rojstvo«. Dobi se v Katoliški Bukvami.
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „Slovenske Straže!" Naročajo se v pisarni „Sloven- ! ske Straže" v Ljubljani.

železnato J{ma-Ymo
Higienična razstava na Dunaju 19C6
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konva escentom in raalo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
iiJrie
VeSkrat odlikovana.
Nad 7200 zdravnisliiii spričeval.
---r- t,
, c. in kr. livarni dobavitelj K
TBST-Barkovije. ==
•H^SSSSSlEStSšSHšHSHilE
Razpošiljam pristna bela briška (rebulo) vina, domača črna in istrska od 60 1 naprej. Franko postaja Gorica po povzetju. Vzorci na razpolago. Cene zmerne. Rudolf Trpin, Podgora pri Gorici. 3727
n
li Petra m št. 2?.
Danes in vsak dan
KONC
slovitega tamburaškega zbora
- „JffWor" lz Saejrefca, -
obstoječ iz 4 dam in 2 gospodov. Bogati vspored sestoji iz narodnih slovanskih popevev in tamburaških glasbenih umotvorov.
Posebnost: Krasni ženski četverospev.
ki je povsod vzbujal navdušeno priznanje. Kavarna vso noč odpria. Začetek ob 8 uri zvečer. — Vstop prost.
K obilni udeležbi_vnbi z velepoštovanjem 3633	Štefan Miholii, kavarnar.
Zlate svetinje: Berlin. Pariz, Bitu itd.
II
ŽELEZNE PEČI
vsako vrste, posebno prnve Musjrravd-jevo Izvirne irske trajno grelne peči. štedilnike, ognjišča za velike kuhinje za vzitlavnnjo kakor tudi niili pi sanine dele dobavlja po lajnižjili cenah trjro> ina z žHeznlno
ŠTEFAN NAGY, LJUBLJANA. 3433
Veletrgovina s špeccrijo ln deželnimi pridelki
Anton Kolenc, Celj e
Glavna trgovina: GraSha cesta 22. Podružnica v Narodnem domu
Prazen je izgovor, da ae mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domaČa zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zuhtevam cenj. gg. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o femur se lahko vsakdo sam prepriča, Četudi z najmanjšim poizkusom. — Velcčastitim gosp. duhovnikom ponudim voščene sveče, kakor tudi druge vrsto sveč, ter olje in kadilo za cerkve. — Kupuiem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor oves, rš pšenico, divji kostanj, že<ocl, suhe gobe, med v satovjn, fižol, seno, orehe, krompir, ma-lisno štupo, smrekove storže, vsakovrstno sadje sveže in suho, vinski kamen, itd., sploh vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah, nadalje kupujem vsakovrstne vreče ter petro-lejske in oljnate sode. — Imam tudi v zalogi r.žovo moko in otrobe za krm lo živine v ceni od K 9 — do I< 15-—, 100 kg pri odjemu celega vagona ter »Luk.ulus« za pitanje svinj. 21)73
£a slaSc krvne'n Brebolele
je zdravniško pr poročano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko li 4*5 »
BR. NOVilKOVIC, Ljubljana.
se oddasta. Poizve se pri hišnem gospodarju Ivanu Košenina, Kolodvorska ulica št 6.
Izvirni
pisalni stroj iz aluminija za pisarno in dom
»Standard Folding"
Jamstvo za funkcijo. Dvobarvni trak. Slovenska tastatura. Razkazo vanj e neob vezno.
Tfie Rex Co, L;ubljan \ Selenliuroova ul. 7.
postni harcarji (Edelrollei) izvrstni pevci, se tudi pošiljajo po povzetji) franko po 8, 10, 12, 15 kron. Žlahtne sa ice po 2-3 kroni. - 13 samic j< i/pitalo 168 mladičev.	3748
¥31. Kglisv, Sksfja fcttta,
80 sežnjev, ob državni cesti na skovem, po 22 kronr 200 sežnjev državni cesti v Zgornji Kokri, po 16 kron
Pri Hipa oh proda
57«
posestnik in trgovec
Tupaliče nad Kranjem.
in novoletna darila
priporoča
dirožeriia, Ljubljana, Židovska ulica
3711
vsakovrstne fotograf čne »parale in potrebščine z? fotografe, dalje mj-fine^še paifume, m la itd. po najnižjih cemh. Vedno sveže bago.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha MoSkorc.