Leto 1.
Poštnina - * S“ - pavšalirana*
Ljubljana, sobota 13. decembra 1919«
mBMBaHSBmZFM*
Štev. 228.
smmmmmmmmmmmmmmm
Cene po poiti:
ii celo lito. S M*— za pol leta . 8 Zfl— za četrt Irta. B Hrza 1 mesu.. B 2*19
Uredništvo Ir ipran: naftarjeva ulica it. I
Uralu, telefon itn. H
Posamezna Številka 40 vin. NEODVISEN DNEVNIK ” Posamezna številka 40 vin.
Mir sklenjen.
LDU London, 12. dec. (DuuKU) Bal-lottr je danes v govoru .izjavil: Čeprav mir 2, našim glavnim sovražnikom še ni for-
malno sklenjen, se more smatrat: irot za popolnoma zagotovljen.
Slovenska Ljudska Stranka in regent.
LDU Belgrad, 12. dec. Povodom intervjuja, ki ga ie Nj, Vis. regent Aleksander dal sotrudnilcu »Petit Joumala«, je g. Stanko Banič, narodni poslanec, član Jugoslovanskega kluba, poslal ministrskemu predsedniku to-le pismo: »Gospodu Ljubi Davidoviču, predsedniku ministrskega sve-ta, namestniku ministra za zunanje posle, fielgrajske novine od 10. t. m. (Beograd-ski dnevnik«, »Politika«) prinašajo intervju 'Nj. kraljevega Visočanstva regenia *■ 'n-^rudnikom v Petit Journala«. Glasom i je baje Nj. kraljevo Visočanstvo reger.:: Med drugim rekel tudi to:
»To pa ne pomenja, da v deželi ni poetičnih borb. Mi imamo ustavobran.itelje, klerikalce. Ta stranka je nova.«
Ni mi znano, da bi v naši deželi obstajala stranka, ki bi se imenovala klerikalno, s pristaši, ki bi se imenovali klerikalci. Ker politični nasprotniki Ljudske stranke mienujejo klerikalno, kakor tudi zastopnice Ljudske stranke klerikalce in ker je nedavno tudi član naše vlade g. minister
dr. Kramer v svojem intervjuju s sotrud-nikom beograjske »Pravde« o razmerah v Sloveniji imenoval Ljudsko stranko v Sloveniji klerikalno, smatram, da se gorenji izraz o klerikalcih nanaša na Ljudsko stranko.
Ni mi potrebne poudarjati, da Ljudska stranka ni nova in da nazivanje Ljudske stranke kott klerikalne in njenih pristašev kot klerikalcev, žali slovenski in hrvatski narod, ki v velikem delu pripada stranki.
Vsled tega smatram za svojo dolžnost, da vprašam gospoda predsednika:
1. Ali je navedeni tekst intervjuja avtentičen;
2. ako je, a) ali se je ta intervju izvršil z vednostjo te kraljeve vlade, b) kako ta kraljeva vlada to opravičuje. Prosim o tem vprašanju pismenega odgovora.
Izvolite, gospod predsednik, sprejeti izraz osobitega spoštovanja. Beograd, dne 11. decembra 1919. — Stanko Banič s r., narodni poslanec.«
Cehi o absolutizmu v Jugoslaviji.
Ljubljana, 13, dec. Glasilo čehoslova-ške demokratske stranke »Narodni Listy« Pišejo o naših razmerah: »Demokratska Zajednica«, jedro vladne večine, nam je Po programu najbližja in simpatična; vzlic temu smo mnenja, da je nesrečen in nedemokratičen njihov sklep, da vladajo absolutistično	in da	niso	vsega poizkusili, da
bi vladali	s pomočjo	narodnega	predstav-
ništva. — Brnski dnevnik »Den« piše na Uvodnem	mestu	pod	naslovom:	»V Jugoslaviji se	vlada	absolutistično«	med dru-
gim sledeče: »Sedanja demokratsko-soci-
alistična vlada gospodari brez potrebne razsodnosti. Vse drž, potrebe oskrbuje z odredbami ter oktroira celo take stvari kakor je novi volilni red za občine, To je položaj, ki je v demokratični državi nemogoč.« Dalje pravi: »Podobne razmere ne pomagajo h konsolidaciji (utrditvi) nove države, pač pa omogoča v Jugoslaviji brez dvoma velike zmede. Po avstrijsko vladati v deželah, ki so po stoletnem robovanju zaupala v prihod svobodnega razvoja vseh sil, je hazardna igra z ognjem.«
Konferenca društev za Ligo narodov
v Bruslju.
Ljubljana, 13. dec. Na konferenci, ki se je od 30. novembra do 4. decembra vrnila v Bruselju, je vseučiliški profesor Pi-tamie zastopal jugoslovansko udruženje za društvo narodov. Glavni cilj konference je bil organizirati federacijo takih društev, obstojajo v raznih državah; poleg tega Pa posvetovati se o tem, kako bi se dal Pakt o Ligi Narodov izvršiti oziroma izboljšati. Sprejel se je provizorični statut navedeno federacijo, ki bo štela kot ®voje organe glavni zbor, generalni svet in Permanentni bureau. Glede kompetence tega bureau-a je stavil jugoslovanski dele-<Lat sledeči predlog:
»Permanentni bureau federacije društev za Ligo Narodov bo brez odloga proučeval vsa vprašanja intemacijoiialne važnosti, ki bi utegnila ogrožati svetovni mir, 'tako da lahko potrebne predloge predloži oficijelni Ligi Narodov, ko bode le-ta konstituirana. Med temi vprašanji, ki se morajo razrešiti prej ko mogoče po principih mednarodne pravičnosti in želji prebivalstva, bi moralo biti uvrščeno kot eno najbolj perečih, vprašanje Primorja in vzhodne obali Jadranskega morja ter svobode {(lede tega morja.«
Ta predlog se ni javno diskutiral, ker je šlo po mnenju predsedstva in večine pripravljalne komisije sedaj le za provizorično organizacijo federacij in ne za konkretna vprašanja; pač pa bode ta predlog vknjižen v protokole konference (isto se je zgodilo s podobnim kitajskim predlogom glede Shantunga). Od ostalih sklepov bodi omenjena resolucija, naj se število držav, ki so zastopane v svetu Lige, kakor hitro mogoče pomnoži, kar je za male države velike važnosti; potem sklep, naj bodo vse države v mednarodnem sodnem dvoru enakopravno zastopane; slednjič resolucija, po kateri se društvo narodov naproša, naj čimpreje formulira principe, ki bi garantirali narodnostnim manjšinam v vsaki državi enakost pred zakonom, versko svobodo ter svobodo jezika. Ta predlog za katerega je seveda glasoval tudi jugoslovanski zastopnik, je bil sprejet, toda brez spreminjevalnega predloga tega zastopnika, naj se še izrecno povdarja reciproci-teta med vsemi državami v omenjenem pogledu. Na konferenci so bile zastopane vse velesile razven Severne Amerike in Nemčije ter veliko število malih držav.
Naše meje proti Mažarskl.
LDLi Belgrad, 12, decembra. »Epoha« poroča: Včeraj smo prejeli obvestilo pres-biroja, da je vrhovni svet sklenil, da bo uieja Madžarske sedanja administrativna Mejna črta madžarske države ter Hrvat-ske in Slavonije. Ta informacija je zbudila vznemirjenost v vsej državi, ker se smatra, da se ta meja nanaša tudi na Bačko in Baranjo. Informirali smo se na merodajnem mestu ter smo izvedeli: Tu je govor samo °,e~em,delu iužue meje proti Madžarski l ~yekenyesa v smeri proti Barču. Tu * Madžarski pripadla neka mesta, ki so e no bila mira in ki so nekdaj stala na esnem dravskem bregu, sedaj pa so na fevem. Z odločbo vrhovnega sveta, da bo-Aovsi	iia Um ^fjrlku
administrativna črta madžarske države ter Hrvatske in Slavonije, ostanejo mesta, glede katerih je s prvotno rešitvijo postala njihova pripadnost dvomljiva, naša. Vprašanje meje proti Madžarski v Bački in Baranji se rešuje neodvisno od tega ter je pričakovati povoljne rešitve,
Nepri|azna poročila.
LDU Pariz, 12. dec. (DunKU. Brezžično.) Iz Stockholma javljajo: Boljše viški odposlanci pri konferenci v Jurjevu so izjavili, da so boljševiki pri zadnji ofenzivi na zapadni fronti imeli težke izgube, vsled česar se je ustavil napad.
Dvojno lice.
Javni nastop jugoslovanske socialdemokracije je poln neodkritosti in nasprotij. Besede se glasijo drugače kakor izgledajo dejanja. Lice je prijazno, a srce sovražno, in obratno.
Socialdemokracija je besnela proti liberalcem. Očitala jim je, da v nobenem vprašanju nimajo jasnega programa, razven da ščitijo povsod kapitalizem. Smrt jim je želela in napovedovala. Toda social-demokrr.škim voditeljem se je naenkrat zahotelo po mehkih in z dinarji obloženih ministrskih foteljih, in socialdemokraška stranka je morala obrniti svoja jadra. Kar je prej proklinjala, sedaj blagoslavlja, kar je prej pošiljala v smrt, sedaj nanovo oživlja.
Socialdemokracija se je zvezala s kapitalistično liberalno stranko, nazvano sedaj demokratsko stranko, ter jo rešila političnega pogina. Kapitalizem slavi orgije. Vse naše gospodarsko življenje vzdihuje pod težo kapitalističnih verig. Imamo nad potrebo žita, a nam primanjkuje kruha; imamo več kot dovolj živine, a si ne moremo kupiti mesa; imamo dovolj kož, a nimamo obutja; imamo vse polno izvoznih predmetov, a ne dobimo od nikoder obleke. Kapitalizem sedi na našem gospodarstvu, socialdemokrati pa stoje poleg njega na straži,
Socialdesmokratjie (obetajo starostno zavarovanje, ureditev invalidskega vprašanja, tudi za delavce ugodno rešitev agrarne reforme, Socialdemokratje reno-mirajo s socializacijo železnic, rudokopov, industrijskih podjetij. Uradnikom in uslužbencem hočejo priznati človeka dostojno življenje. Kmetskemu delavcu in malemu posestniku hočejo priteči na pomoč. Toda vse to je laž, kar govorijo.
Sedaj imajo socialdemokratje vso moč v rokah. Ž njimi stoji in pade sedanja vlada. Brez njih ni vlade. A kaj so storili? Nič, popolnoma nič. Socialdemokraški program se ni za las približal svojemu uresničenju. A socialdemokraške mase še kljub temu zamaknjeno zrejo v svoje voditelje.
Jugoslovanska socialna demokracija ima dvojno lice: eno je lažnjivo, kadar obeta; drugo je resnično, kadar ne izpolnjuje danih obljub. Besede in dejanja ne soglašajo.
Kako skrbe demokrati za državne nastavljence.
• Dne 30. novembra se je vršil v »Mestnem domu« shod državnih nastavljencev in železničarjev, kjer so zahtevali, naj se jim pomaga gmotno, ker s to plačo pri današnji draginji ne morejo shajati. Zahtevali so, da se sprejme nova službena pragmatika, ki jo je zverižila današnja demokrat-sko-socialistična vlada.
Na tem shodu je premleval fraze o veliki ljubezni do državnih nastavljencev tudi demokratski poslanec dr. Novak, Kakšno ljubezen goji demokratska stranka do državnih nastavljencev, je dokazal imenovani poslanec. Rekel je, da bi demokratsko-socialistiona vlada že sprejela novo pragmatike, toda s tem bi sie zvišali izdatki, za kar bi jih mogla enkrat pozvati opozicija pred sodišče (kar jim vtak ne bo odšlo). Novo pragmatiko lahko sprejme le Narodno predstavništvo, ki je po mnenju dr. Novaka nesposobno za delo. Edini, ki danes delaio (hm!) so ministri. Demokratska zajednica, ki je sklenila, kakor je izjavil dr. Novak, da se zastopstvo naroda razpasti, je tudi sklenilo, da »e primerno zviša draginjska doklada.
Tako je informiral dr, Novak državne nastavljence, ki mu pa niso verjeli. Saj je znano, da ministrstvo dela razne dolgove, razsipa denar brez vsake kontrole, le ubogi državni nastavijenec naj čaka, kdaj da se zljubi sklicaiti demokratom Narodno predstavništvo, ki naj reši državnega na-stavljeoca današnje bede. Po zatrdilu dr. Novaka so bile nove draginjske doklade
drjuftenim	vlierir	nm	tfatoni mč* V v
Turški možic. -	,*s
(Inozemski humor. — Po »De Amster* damer«.)
m
Turški možiček — otroška igrača, brca od desne, od leve leti, glavo pripogne, na noge poskoči, trdneje ko prej v Carigradu stoji.
Par dni po tem shodu so se odpeljali zastopniki državnih nastavljencev v Belgrad, kjer naj bi posredovali, da se pospeši vprašanje novih draginjskih doklad. Toda, čujtel Demokratski ministrski predsednik Davidovič je sporočil tej deputaciji, da zanjo nima časa in je ni hotel sprejeti. Navsezadnje pa se je vendarle premislil in deportacijo sprejel prihodnji dan. In ta demokratični ministrski predsednik, katerega klub ima tako veliko srce za državne na-stavljenpe (samo pri volitvah, da dobi glasove), je izjavil, da imajo državni nastavljeno dovolj velike plače in zraven pa še lahko postra&i zaslužijo — tu je mislil gotovo na demokratsko-socialistične ministre in njih uradnike — in zato ne rabijo nič več plače. Ko so jim pa naši pokazali zobe, je končno ministrski svet — jx> dr, Novakovi izjavi je kdaj že sklenil — šele pričel se posvetovati o novih draginjskih dokladah in jih menda končno tudi sprejel, vsaj tako so poročali listi, kar pa državnim nastavljencem še ni znano. In kakor se zdi, bomo čakali, a ne dočakali.
Novo službeno pragmatiko, katere slabše ne najdeš pod božjim sdneem, naj si dr. Kramer vtakne za klobuk, da bo vsak vedel, kdaj je on kot demokrat hotel napraviti državne nastavljence za sužnje s tem, da jim je v načrtu pragmatike odvzel še tisto trohico pravic, ki so jim bile zajamčene v star;, avstrijski in srbski službeni pragmatiki. Tako postooajo demo-kratje z državnimi nastavljene! in 'h vlečejo za nos za časa svojih medenih 'ednov divjega zakona s socialisti!
Izročitev Meniških paraikov.
LDU Haag, 11. dec. (ČTU) V Firth of Forth je priplulo 200 nemških parnikov, ki jih je morala Nemčija izročiti angleški mornarici.
Proti arcščanskt brambJ.
LDU Dunaj, 12. dec. (ČTU) Pri včerajšnji socialnodemokratski skupščini v Arbeiterheimu je dr. Oton Bauer svaril pred ustanovitvijo meščanske brambe, češ. da bi to pomenilo državljansko vojno.
Ameriško posojilo.
LDU London, 11. dec. (DunKU) »Daily Chronicle« javlja iz New Yorka: Vlada Zedinjenih držav je sklenila, dovoliti zaveznikom odgoditev plačevanja troletnih obresti za 2 milijardi funtov šterlingov, ki to sh Zodi&ieoe <k«AV» noeodiie za vojno.
Stran 2
-t/ečemi list«, dne 12, decembra 1919.
Štev, 228.
Politične novice.
-j- Katoliško gibanje med Hrvati. »Hr-vatslci katolički narodni savez« je te dni priredil v Zagrebu tečaj za voditelje mladinskih društev, na katerem so poročali tudi Slovenci. Kako krepko se razvija med brati Hrvati katoliška misel in delo za njo, priča dejstvo, da je Hrv. kat. Savez v tem prvem letu svojega obstanka ustanovil po Hrvatskem in v Slavoniji do štirideset mladinskih in prosvetnih društev, a v štiridesetih nadaljnh župnijah se ustanovitev društva pripravlja. Tudi po Bosni-Hercegovini in Dalmaciji se začenja živahno katoliško organizacijsko delo. Z novim letom začne v Zagrebu izhajati glasilo kat. mladinske organizacije »Mladost«. To je najlepše delo za narodno edinost in blagor domovine!
-j- Socialni demokratje za odpad od katoliške Cerkve. Češki socialni demokratje razširjajo med češkoslovaškim delavstvom letake, na katerih poživljajo na izstop iz katoliške Cerkve. Svoje proticer-kveno hujskanje končuje socialistični letak z besedami: »Eno »c. k.«, to je cesarsko-kraljevo, smo že odstranili. Sedaj moramo odstraniti še drugo »c. k.«, to je Cerkev katoliško.« — Pri nas pa so socialistični agitatorji še nekoliko bolj sramežljivi, ker vedo, da še ni prišel njihov čas. Zato gospodje Tokan in aodrugi zatrjujejo tako vneto, da niso proti veri. Hočejo dobiti najprej moč in potem s krščanskimi delavci govoriti po češko. Delavci, ne dajte se slepariti!
+ Zblilanje cerkev. Splitski »Jadran« piše 12. t. m. v uvodniku: Politično in drž. zedinjenje našega naroda je privedlo tudi njegovo kulturno cerkveno zedinjenje. Eden najlepših pojavov v našem novem narodnem življenju je bil sestanek duhovništva iztočne in zapadne cerkve dne 3. septembra v Splitu, število zbranih ni bilo veliko, toda veliko in močno je bilo čustvo navzočih, zavedajočih se, da s tem Sestankom polagajo temelje velikemu delu. Znano nam je iz nedavne preteklosti, kako so narodni neprijatelli na Dunaju in 'v Budimpešti negovali to razdvojenost s posebno skrbjo in z vso silo poizkušali v kali udušiti vsako simpatijo za približanje slovanskih plemen. Smernice tega pokreta so popolnoma jasne in točno opredeljene. Kadar bo sklicana pokrajinska skupščina, bo sodelovalo, tako se nadejamo, duhovni-jštvo vseh škofij. Pokazati hočemo, da z 'delom za približanje in zedinjenje dveh cerkev položimo temelni kamen tudi za zgradbo narodnega zedinjenja SHS, Pokazati hočemo, da smo sposobni za veliko Idobo, ki zahteva od nas, da plamteči v bratski ljubezni popravimo, kar so pokvarili zlobni časi, in da se približamo, overjeni, da tako izkazujemo najboljšo uslugo cerkvi in državi, Bogu in narodu!
-j- Narodno-socialistična stranka v Ljubljani naznanja v svojem glasilu »Jugoslavija«, da se je stranka ustanovila na celodnevnem zborovanju v deželnozborski dvorani v Ljubljani v nedeljo dne 7. dec. 1919 ob prisotnosti zaupnikov jn delegatov iz Cele Slovenije.
-{- V osješki bančni aferi — ko sta tamkajšnja Zemaljska banka in njena podružnica v Zagrebu s ponarejenimi pečati žigosali za mnogo milijonov kron vtihotap-1 ljenih bankovcev —- so se že začele gibati ikjne sile, da celo stvar potlačijo. »Jugosl. Lloyd« je v svoji zadnji številki priobčil članek, ki slika celo stvar kot brezpomembno reč, za katero nosi vso odgovornost par uradnikov. Temu nasproti pribija »Nar. Podtika«, da sta tako podravnatelj Vodička in za njim ravnatelj Sorger v polnem obsegu priznala krivdo te banke ter se je pri hišni preiskavi v banki našlo še za 60.000 K nežigosanih bankovcev. Dočim so. pa ravnatelja Sorgerja že izpustili iz zapora, so pa zaprli revnega rezbarja, ki je v dobri veri napravil zahtevano štampilio! Uboga pravica v Jugoslaviji pod vlado demokratov in socialistovi
Razpast rumanske zbornice. Belgraj-ska »Epocha« javlja iz Bukarešte, da bo romunska zbornica samo ratificirala mirovno pogodbo in sklenila nov volilni zakon, potem pa se bo razpustila. V tem oziru se je dosegel s strankami popoln sporazum.
-L Italijani na Reki. Iz Bakra poročajo: Na sušaškem mostu so Italijani zopet napeli bodeče žice in prehod zaprli s tako-zvanimi španskimi jahači. Prebivalstvo, ki je videlo te priprave že tolikokrat, se jim roga. — V reško luko sta prispeli zopet dve italijanski torpedovki, To je najbolje znamenje, koliko se more verovati službenim italijanskim zatrdilom, do Italija nima zveze z d’ Annunzijem, Ako se službeni Italiji očita, da podpira »junaškega pesnika«, je ogorčena, njene ladje pa nemoteno prihajajo na Reko.
Dnevne novice.
— Cenejša živila. Vsled sklepa ministrstva v Belgradu se bodo meseca januarja dhjaldfctoelša živila revnim
slojem brez sredstev, dalje delavcem, nameščencem ter uradnikom, ki so odvisni le od svoje dnevne, tedenske ali mesečne plače, oziroma mezde. Ta živila se bodo nakazala v razdelitev: 1. Železniškim aprovizacijam za aktivne železničarje. 2. »Samopomoči«. 3. Pri »Vojni zvezi« včlanjenim konzumom. 4. »Splošni gospodarski zadrugi«. 5. »Gospodaar. zvezi« za člane, ki so tam vpisani. Če pa za sprejemanje cenejših živil opravičeni ni nikjer včlanjen, dobi cenejša živila pri mestni aprovi-zacji. Ker pa se je dognalo, da so v teh organizacijah vpisani tudi imovitejši člani in nekateri celo pri raznih organizacijah, bodo dobivali cenejša živila ne glede na članstvo le tisti, ki dobe od mestne aprovizacije posebno legitimacijo, tako da nihče ne bo mogel dobivati cenejša živila na dveh ali treh krajih. Legitimacije za cenejša živila se bodo izdajala pri krušnih komisijah, in sicer članom »Samopomoči«, na podlagi članske knjižice »Samopomoči«, vsem drugim (razen železničarjem) pa na podlagi pravilno izpolnjene vprašalne pole, ako bodo sprejeti v cenejšo prehrano. Aktivni železničarji sploh ne rabijo nobenih legitimacij, ker dobe cenejša živila pri železniških aprovizacijah. Ako pa imajo aktivni železničarji in člani »Samopomoči« poleg plače še kako privatno premoženje, morajo izpolniti tudi vprašalne pole, katere dobe pri železniških aprovizacijah, oziroma pri »Samopomoči«, kjer jih morajo tudi izpolnjene vrniti. — Hišni posestniki morajo strankam podpisati vprašalne pole, da se ugotovi, da stranka resnično stanuje v dotični hiši. Če bi hišni gospodar ne hotel podpisati vprašalne pole, bode kaznovan. Za svoj podpis pa je hišni gospodar le toliko odgovoren, če bi vedoma podpisal polo, n. pr. ako bi imela kaka stranka posestvo ali premoženje, pa bi ga ne navedla v poli itd. Kdaj se bodo dobivale vprašalne pole in legitimacije, kakor tudi tozadevni razglas magistrata, se pravočasno objavi v listih.
— Vlahi na jušni železnici. Od 15. decembra bosta vozila direktna osebna vlaka iz Marbicra v Zagreb in obratno, in sicer vlak št. 5a-5Q4, H odhaja iz Maribora ob treh zjutraj in dohaja v Zagreb okoli osmih, nazaj pa vlak št. 503-32, ki odhaja iz Zagreba ob 13.10 in prihaja v Maribor ob 19.41. Tudi iz Ljubljane v Zagreb bosta vozila direktna vlaka, in sicer iz Ljubljane v Zagreb vlak št, 42-510, .ki bo odhajal Iz Ljubljane cb 17,55 in prihajal v Zagreb cb 22., iz Zagreba v Ljubljano pa vlak št. 507-37, ki bo odhajal iz Zagreba ob petih zjutraj in prihajal v Ljubljano ob 10.15. Brzo* vozna vlaka št, 815 in 810-826 izostaneta. Na progi Maribor—Špilje—Ljutomer vozi vlak 8112a-823a in v protismeri vlak št. 1802-51, Na tej progi izostaneta vlaka št. 50-1801 in št. 1826a-821a. Vse to velja od
15. decembra.
— žrebanje Dobrodelne efcktne loterije preloženo. Ker je bila zadnji čas radi tiskarske stavke izključena všaka-reklama za loterijo in ker zadnji čas radi kolkovanja bankovcev ni bilo mogoče po pošti pošiljati denarja za srečke, je predsedstvo delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro dovolilo, da se žrebanje, ki bi se imelo vršiti dne 18. decembra, preloženo na 3, februarja 1920 ob 6. uri zvečer. Vse, ki razpečavajo, prosimo, naj nerazprodnnih srečk ne poši’jajo nazaj, marveč jih pridno prodajajo naprej. Vodstvo Dobrodelne efektne loterije v Ljubljani, Poljanski nasip 10,
Ljubljanske novice.
lj »Maska satana« na Ljudskem odru.
Jutri, v nedeljo dne 14. t. m, ob pol 8. uri zvečer se bo ponovila na Ljudskem odru Czinerjeva zanimiva enodejanka »Maska satana«, v kateri gostuje ga. Zofija Borštnik Zvonarjeva. Pri isti predstavi se igra tudi »Medved«, ki jo je spisal ruski pisatelj Anton Čehov in je na najboljših grotesk, kar jih poznamo. — V torek, dne
16. t. m. se bo prvič uprizorila Oton Lud-wigova žaloigra »Dedni logar«. Predprodaja vstopnic za obe predstavi se nahaja v trafiki gospe Modiceve nasproti Jugoslovanske tiskarne in v prodajalni Nove Založbe na Kongresnem trgu nasproti Zvezdi. v	*
lj Socialisti med seboj. Pod tem naslovom poroča »Jugoslavija«: V sobi št. 28 ljubljanskega okrajnega sodišča bi se morala vršiti včeraj dopoldne razprava proti socialnemu demokratu in občinskemu svetovalcu Kocmurju. Komunist Nino Furlan ga toži zaradi žaljenja časti, ker mu je na neki strankarski konferenci meseca julija očital, da je »tat, goljuf in da je ogoljufal nemško-avstrijsko socialno demokratično stranko za 50.000 kron«. —-Obramba je predložila številne priče. Sodnik Šteje in čita imena važnih in uariednih urič tor pripomni: »To bo ta
dva dni dosti!... Bo ti’eba iti v porotno dvorano!« — V svrho zaslišanja 27 prič je bila nato razprava preložena na nedoločen čas. Tožitelj Nino Furlan ni bil prisoten.
lj škandalozne razmere pri tukajšnji poštni upravi. Poštna uprava je okoli 150 poštnih uradnic poslala na začasni dopust. V času dopusta pa razen nekaterih izjem ne dobiva nobena uradnica sploh nobene plače, ne podpore. Pri sedaj vladajoči neznosni draginji je puščati dekleta po večini stara okrog 20 let brez vseh sredstev nekaj nezaslišanega. Ako je katera tako srečna, da je za časa dopusta lahko na svojem domu, že gre. Kaj pa one, katera se ne morejo zanašati na drugo, kakor edino le na svoj zaslužek? Ali jih ne žene ta brezvestnost naravnost do obupnih dejanj, ali pa si skušajo pridobiti po drugi poti zaslužka,
,seveda ne vedno po pošteni. Veliko število odpuščenih pa ne zadržuje poštno uprave, da ne bi razpisovala novih praktikanskih mest. Z ozirom na javno moralo se poživljajo vse za to postavljene oblasti,- naj poskrbijo, da se te razmere odpravijo.
lj Tralkanti, pozor! Na vlogo »Deželnega društva tobačnih trafikantov« ie de-deželna vlada odredila sledeče: 1. Dovoli se, da se prične z nadrobno razprodajo tobaka v vseh ljubljanskih trafikah istočasno ob sobotah ob 8. uri. 2. InvaUdom se določa prejemanje tobaka le ob torkih in petkih med 15. in 16. uro, in sicer le v trafikah: Frančiške Mrvar na Tržaški cesti v utici nasproti lekarne Bohinc, Ivana Strne na Valvazorjevem trgu, Aniona Ple-ško na Sv. Petra cesti, Ivana Podboj na Sv, Petra cesti, poleg cerkve in Antonia Bitsoh na Ambroževem trgu. Ti trafikanti naj to označijo s primernim napisom na vidnem - mertu zunaj trafike. 3. Na vse traLkante izvolite vplivati, da se isti v svrho preprečenja veriženja s tobakom strogo ravnajo po določbah opozoritve, izdane s tukajšnjim odlokom z dne 30. avg. 1919, ki jo mora imeti vsak trafikant na povsem vidnem mestu nabito ali obešeno v trofičnem lelealu.
lj Veliko petroleja so našli včeraj pid raznih trgovcih, ki ga sicer niso imeli za ljudi v zalogi. Zahtevamo, da se ga zapleni in razproda potrebnim.
Rasne novke.
r Komunalno politični načrti za Zagreb. Na sestanku demokratske stranke v Zagrebu dne 7, t. m. je razvil sedanji mestni komisar Ivan Ancel naslednje komunal-no-politične načrte, ki naj jih izvrši prihodnji novo izvoljeni občinski zastop: Uvesti se mora progresivni prihodninski in progresivni najemninski davek, dalje davek na prirastek vrednosti zemljišč. Vsa mestna podjetja morajo postati mestna last. Električna centrala se mora preurediti na vodno moč (Sava!), Vsa mestna podjetja se morajo upravljati centralno. — V svrho primerne regulacije mesta se morata 2 do-sedanjega mesta odstraniti oba kolodvora — državni in južni. Govoreč o potrebi več-
jega števila ljudskih šol se je g. Ancel obregnil ob usmiljene sestre, češ da so njihove dekliške šole ognjišča jetike — demokratska zahvala redovnicam za njih trud pri vzgoji ženske mladine! —; učitelji morajo vsi postati mestni uradniki. Pre-osnovati se morajo šole za vajence. Občina mora po vseh svojih šolah otveriti tečaje za analfabete in ustanoviti ljudsko univerzo, na katero bo imel vsakdo pristop, ki želi izpopolniti svojo izobrazbo. Za bolne šol. otroke se morajo v poletnih mesecih ustanoviti gozdne šole. Za vse otroke treba preskrbeti možnost, da se bodo redno kopali. Revnim šolskim otrokom mora mesto dati obleko in čevlje ter učne pripomočke. Za otroke, katerih starši preko dneva niso doma, se mora ustanoviti mestni otroški dorn. Enako treba skrbeti za zanemarjene otroke. Občina mora z vso svojo denarno močjo podpreti zidavo delavskih stanovanj in delavnic. Za' mestne uboge se mora zgraditi velika pri-prosta hiša, v kateri bodo vsi našli prostora. Ustanoviti se morata mestna ambu-latorija za spolne bolezni in jetične ter moderna najdenišnica. Da bo občina lažje zmagala stavbene naloge, naj se ustanovi lastna mestna opekama. Dokler se ne vrnejo normalni časi, naj občina preskrbuje za prebivalstvo vsa najnujnejša živila in druge potrebščine. Mesto naj zgradi veliko moderno klavnico in ustanovi lastno pristavb za dobavo mleka. — Tramvajska proga se mora preurediti tako, da bo pc njej mogla voziti tudi železnica, -— To so lepi načrti, ki pa zahtevajo za izvršitev drugačnih ljudi nego so povprečno jugoslovanski »demokrati«.
£9rev!z8Cila.
a Zdorb za otroke do tretjega leta dobe stranke na zelene izkaznice in sicer Št, 1 do 400 dne 16. dec., št. 401 do 800 dne
17.	dec., št. 801 do 1200 dne 18. dec., št. 1201 do 1600 dne 19. dec., št. 1601 do 2000 dne 20. dec., Št. 2001 do 2400 dne 22. dec. in št. 2401 do konca dne 23. dec, v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Za vsakega otroka se dobi 1 kg zdroba, ki stane 5 K, a Ljubljanski prodajalci sladkorja se vabijo, da se zglase v sladkorni centrali radi nakazila sladkorja, in sicer iz I. in II. okraja 15. decembra; iz III, do V. okraja dne 16. dec.; iz VI. do Vil. okraja dne 17, decembra; iz VIII, do X. okraja dne 18. decembra, vsakokrat od 9. do 11, ure dopoldne. Trgovci morajo prad prejemom sladkorja plačati sladkor v Jadranski banki. — V nadrobni prodaji stane sladkor, ki se bode prodajal na nove sldakome izkaznice, 12 K 40 vin.
a Vsi prodajalci sladkorja se vabijo, da se radi nakazila moke, ki se bode prodajala na sladkorne izkaznice, 2glast nemudoma na magistratu. Galetova hiša, pritličje. Kdor ne bi hotel prodajati moke, naj to takoj naznani, da se odda moka drugemu trgovcu.
a Obrtniška sol. Obrtniki in zavodi, ki rabijo sol, naj sc takoj zglase na magistratu, Galetova hiša, pritličje, ker pozneje magistrat soli za obrtnike najbrže ne bode več delil.
Otrok.
Spisal Rabindranat Tagore. fDalje.)
Ko je to izgovoril, je zavihal hlače do kolen in gazil skozi gosto blato do drevesa.
V trenutku, ko je Rajharan odšel, se je spravil njegov mladi gospod z vso naglico k prepovedani vodi. Otrok je videl, kako je tekla voda mimo, šumeča in požirajoča v svojem teku. Zdelo se je, ko da prihaja tisoč neposlušnih valčkov od katerega velikega Rajherana s smehom tisočerih otrok. Pri pogledu na njih besnost je postalo otrokovo srce nemirno. Splezal je tajno iz voza in odcapljal k reki. Spotoma je pobral malo palico in se nagnil nad strmino reke, ko da bi ribaril, Prešerni povodni duhovi so ga vabili s tajinstve-niini glasovi k igri v svojo hišo.
Rajharan je utrgal pest cvetja z drevesa in ga je nesel v gubah svoje obleke z zasmehom na svojem obrazu. Ko je prišel do voza, ni bilo nikogar v njem. Pogledal je na vse strani, toda nikogar ni videl. Pogledal je zopet na voz, toda nihče ni sedel v njem,
V tem prvem, strašnem trenutku je /.ledenela kri v njem. Kakor črna megla mu je plaval svet pred očmi. Iz globočine njegovega razdrtega srca se je izvil vse prodirajoč klic: »Gospod, gospod, mali gospod!«
Noben glas ni odgovoril:	»Ka-na.«
Noben otrok se ni zasmejal prešerno, noben krik otroškega veselja ni pozdravil njegove srčne vrnitve s cvetjem. Le reka je drla dalje s svojim pršečim, grgrajočim tokom kot popTcj, — kot bi ničesar ne vedela in nima časa, da bi opazila tako malenkosten človeški dogodek, kot je smrt otroka.
Ko se je storil večer, ie prevzela Rai-
haranovo gospodarico bojazen. Poslala je može na vse strani, da iščejo. Šli so s sve-tiljkami v rokah in prišli do brega Pard-ma. Tam so našli Rajharana, ki je tekal po polju gori in doli in vikal neprestano: »Gospod, gospod, mali gospodi«
Ko so pripeljali Rajharana domov, je padel po dolgem pred noge svoje gospodarice. Stresali so ga in izpraševali zopet in zopet, kje je pustil otroka; toda vse, kar jim je mogel reči, je bilo, da ne ve ničesar. Četudi so bili vsi mnenja, da je požrla otroka reka Padma, jih je mučil dalje časa dvom. Isto popoldne se je klatila tolpa ciganov krog vasi in velik sum je padel nanje. Mater je gnalo v njeni divji bolesti tako daleč, tla se ji ni zdelo, nemogoče, da bi bil otroka ukradel Rajharan sam. Poklicala ga je k sebi in ga prosila s tožečim glasom: »Rajharan, vrni mi moje dete: Oh, vrni mi mojega otroka! Dam ti denarja, kolikor ga zahtevaš, samo otroka mi vrni!«
Rajharan se je udaril po čelu in ni dal odgovora. Njegova gospodarica ga je spodila iz hiše.
Anukul je poizkusil, da bi iz čisto razumnih razlogov odvrnil svojo ženo od tako krivičnega suma »Kako, za Boga,« je dejal, »je mogoče, da bi bil on storil tako hudodelstvo?«
Mati pa je odgovorila: »Dete je nosilo zlat nakit. Kdo ve?«
Nato jo je bilo nemogoče prepričati, e	(Dalje.)
Izdajatelj konzorcij »Večernega ltata«.
Odgovorni urednik Jote Rutar.
Tiaha •Juaoatovaaak* tiskarna« v UuUiaa*