188. Številka. Izhaja vmak dan popoldne tsnemil nedeljo in praznike. Inserati: Prottor 1 m/m X54aVM za male oglase do 27 m/m viSine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčljski in uradni oglasi 1 m'm K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m'm K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust , Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Uprdvnistro „Slov. Naroda" in „Narodna Tlakama" ulica št. 5, pritlično. — Telefon št. 304. Knailova „Slotenaal Navod* velja v Jmgo*lari|l: celoletno naprej plačan . K 180-~ polletno.........90— 3 mesečno 45-— 1 tt ........15- .....m 20 — Pri morebitnem povišanja se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai poiljejo v prvič naročnino vedno po nakaznici. Na samo pismena naročita brez posiatve denana se ne moremo ozirati. r LjaMlaal In po eafttt i V 1—aoaartoat celoletno ...... K 240 — polletno . .......,120-— 3 moMČno ........ 60'— Uredaletvo „ilov. Naroda1' Kaeflova nlloa št 9f I. nadstropie. Telefon štev« 34. Dopiae spvolooia le podpisane In sadoaino trankovane. flS9"~ Rokopisov ne vrača. Poiomtina Številka velja 1 krono. Poštnina plačana v gotovini. Ob tla s takim gospodarstvom! »Sram nas ie, da moramo delovati v takih političnih in novinarskih razmerah! Sram nas je, da se moramo vojskovati s takimi nasprotniki!« Tako srno vzkliknili, ko smo prečitali današnji »Slovenec«. Neverjetna je drznost, da si »Slovenec upa očitafi našemu listu dvolično vlogo v gospodarskih vprašanjih. Ves čas smo in bomo zastopali stališče v »Slov. Narodu«, da je ozir na državo in blaginjo ljudsna prvo. Dosledno smo zahtevali, da treba našemu domačemu konzumentu zagotoviti hrano in žhljen. potrebščine po zmagljMh cenah. Cenimo trgovino in obrt visoko, nimamo pa smisla za svobodo izvoza, dokler je pri nas trda draginja in ni pokrita domača potreba. Teea vodila smo se in se bomo držal!, ne glede na levo in desno. Grajali smo zarade in mahinacije pri Ninčirevi »Središnji zadrugi«, ki so izzvale dviganje cen, prav tako kakor grajamo načelo svobodnega izvoza, Če se ne zajamči domača prehrana po zmagljivih cenah. Ali ve »Slovenec«, da v Ljubljani ni krompirja, ker ga naši kmečki in prekupoval-ski oderuhi nočejo dajati celo po oderuški ceni? In vendar naj bo prost izvoz? Naš včerajšnji članek je vsled stvarnih navedb obudil splošno pozornost. »Slovenec ve, da mu pritrjajo tudi klerikalci. Zakaj ga »Slovenec« ni objavil v celoti? Zakaj ne da, da bi njego* i ljudje imeli celo sliko in videli, kako postopajo prijatelji gospoda Korošca? »Slovenec« je navedel le del našega članka! Naj bo! Ali v tem primeru je nedopustno, da v citiranem našem teksu potvarja naše besedilo s prlstavki v oklepaju na način, ki bralca vodi v zmoto. Kakšno je to novinarstvo? Sicer pa naj gospoda okoli »Slovenca« ohrani mirne živce. Mi bomo nadaljevali to pot in bomo imeli obilno priliko, dokazati »Slovencu« in klerikalnim vodnikom, da jim je deveta briga blaginja prebivalstva, če se more- jo z mandati in drugimi dobrinami okoristiti strankarsko. Kako burjo ste gnali zaradi valutne reforme! Danes sami dragoceno priznate, da smo mi branili pravične gospodarske interese našega prečanskega naroda. Vaša stranka pa je pozabila roparsko relacijo 1 : 4 takoj, ko je prišel gosp. Korošec do moči v vladi in mu je v železniškem ministrstvu dana prilika, da dopušča razdiranje našega železniškega prometa v Sloveniji. Mi pa smo še danes tega prepričanja, da valutna reforma v relaciji, ki ubija naše gospodarstvo, ne sme obveljati in da naš narod ne bo volil v konstituan-o gospodarski Katiiiu! Sicer pa «"emu tako daleč nazaj? Pravkar ste gospodje od Slovenske ljudske stranke v svoji domeni pokazali, kako slabo branite koristi prebivalstva. Dovolilo se ie kratkomalo povišanje premogovih cen in znižalo aprovizacijske kvote za občutno množino, češ. da je svobodna trgo-\?na za premog. Da, svobodno tr govino ste hoteli priznati za premog tujcem in Židom. Dokler je pa šlo za naše ljudi, ste imeli verižni-ške urade, ovajalce in pa tarife za cene. Taka gospoda naj ne govori o dvoličnosti y gospodarskih vprašanjih listu, ki kakor »Slovenski Narod*, brani dosledno upravičene gospodarske interese našega naroda v valuti, v prehrani, v premo-govem vprašanju, v vprašanju železniškega prometa Itd.! Naš list in pa ljubljanski župan sta nastopala vedno proti svobodni trgovini v povojnih resnih časih, ko se najboljši del naroda ves izmučen bori za svoj obstanek, ne glede na partijske interese. Obramba upravičenih gospodarskih Interesov našega nrebl-valstva In pa blaginja spfošnostl ostane naša platforma tudi za naprej! Mi smo za Izmučene konsu-mente! Siti partijski vodniki nn se jim rogajo In bodo najbrž *r Jalje podpirali 2ide! KoroSka glasooalna cona H in B. Sedaj vlada zopet mir po viharju. Delovanje gre svojim potom mimo naprej, naa aparat se ni pokvaril. Razumljivo je to. če ee vzame v obzir dejstvo, da smo doživeli že toliko razočaranj, katera so nas menda že v toliko streznila, da se bodemo odslej zanašali le na svojo moč. Ozadje naj se zanese na nas aparat na bojni črti in naj se ne vznemirja zaradi pisanja celovških novin. ker če bi bilo vse res, kar pišejo, bi morali biti že mi vsi, a z nami vred in-teraliirana komisija, notorični norci. Kdo se ozira na pisarenje celovških no-vin. ki se lovijo, kakor toneči za slamnato bilko? Že sam izbruh najgnjusnej-£e gnojnice proti nam je dokaz, da so onemogli, da so igro izpuhih', dokaz je pa rudi dejstvo, da treznomisleči Nemec v Celovcu, katerih je ogromno število, lista >Karntner - Landemannschaftc niti ne pozna, a >Freie Stimmen« ne čita, ker se jih boji prijeti v roko, da si z vsebino ne umaže prstov. Kdor tega ne verjame, naj gre v Celovec in prepričal $e bo o tem. Begunci, ki so se vrnili v cono A, so povesili glave, ker so prišU do prepričanja, da jih je celovška klika ves čas njih bivanja v coni B pošteno farbala. Glavne razgrajače in tolovaje smo zaprli, če niso še o pravem času odnesli peta nazaj, od koder so prišli, kjer sedaj postopajo in mislijo o bodočnosti. Postali so melanholični, ker tudi ni čudno, če so stvar trezno premislili. V Jugoslavijo ne smejo, ker bi jih zajela roka pravice, a v Avstriji sa nje ni bodočnosti, ker niti avstrijski državljani gami nimajo dela In ne hrane, katero resnico jim predočuje jo vsak dan graške in dunajske novine. Netočno informirana naša javnost ei gotovo predstavlja število in kakovost koroških beguncev z ono primor- skih, istrskih in dalmatinskih. Med koroškimi in našimi je pa tako velik razloček, kakor noč in dan. Koroških beguncev v pravem pomenu besede 6ploh ni, ker so se oni, ki so svoječasno šli pred jugoslovensko vojsko vsled na-hujskanja, Češ, da bodo naši vojaki ljudstvo klali kakor ovce in uničili vse na bestijalen način, že zdavnaj z dovoljenjem na&ih oblasti vrnili in mnogi od njih že tudi pridno agitiraj o za Jugoslavijo. To neznatno število, ki se je pa sedaj vrnilo je po večini tako, katere je zajela roka pravice, če niso pravo-Čaeno zopet peta odnesli. Slučaj Fritz v Rožeku je pa posebne vrste, kjer je igrala glavno vlogo neorijentiranosi nažega sodnika in napeta domišljavost člana krajevnega odbora interaliirane komisije — Italijana. Za oba se je našlo takoj zdravilo in stvar je bila urejena, in tudi Frits, kakor vsi njegove vrste, bodo po gotovem receptu ozdravljeni. Da so igro na Koroškem zgubili, ve celovška klika prav dobro, zato so nam hoteli vprizoriti nemire v coni A, da bi imela italijanska vojska povod obe coni okupirati. Ker pa mi nismo taki backi, ki bi teh pobožnih želja ne poznali, smo tudi to nakano pravočasno parirali in namesto da smo ga sprejeli, smo dali udarec, ki za enkrat dobro drži. Nemci so ti pa, kakor rečeno, prerezali svojo zadnjo nemirno Žilico in s tem dosegli to, kar ao ti najmanj želeli. Oni so odpravljeni in zadnjo besedo povedal jim bode el koroški narod na dan plebteeita. Inesralllrmna komisija v postopa do sedaj dovolj korektno In radi g. prof. Cvijien ne so moro eJItatt popustljivosti. Izvršil Je svojo nalogo briljantno, kakor smo nrerjeni, da Jo bode izvršil tudi njegov naoledsik gospod Jovanovid Radi teh par vrnivših se hujskačev naj se pa naša javnost ne razburja, ker jim je naš '♦narodni zdravnik« napisal recept, po katerem jih bomo popolnoma ozdravili — zgubili bodo eteklenino — do tedaj imeli bodo pa gotove vrste na- gobčnike. Glavna stvar je podpora ozadja in popolno zaupanje v koroški aparat, ki izborno funkeijonira. Za eventualno iznenađenje s strani Italije naj pa naši fantje pripravijo pesti in domovina bo rešena. T. V. Konusnci'a s Cehoslooailio. Češkoslovaški zunanji minster dr. Beneš se je mudii te dni v naši sredi. Prišel je kot oficijalni odposlanec svoje vlade, one čehoslova-ške vlade, ki danes lahko ediia v vsej Evropi pokaže res velik mske uspehe in velikansko delo za svoj narod. Tn te vlade, solidna vlade, ni bilo sram. da ie prva poslala svojega zastopnika v našo državo. Kako mučno ie bilo čutiti, da ie /.astonnik prijateljskega naroda prišel k nam ravno v času, ko smo zonet enkrat tičali v svoii krizi' Pa tudi to ni ori-iateli^ke nam vlade oviralo in morda ne bomo na napačni nori. če trdimo, da je nrihod dr. BeneŠa morda nosoeš;l rešitev našc kriz^. Glavno na le, da vemo sedal, da Imamo zavarovan hriW da vemo. da se Mađari In Av«tr?»<^i ne bodo smeH spuščati v nikakršne oiistolovščine. če nas bo nnVHcala usoda, da noknže-mo svoiemu nasilnemu sosedu pesti in zobe. Veseli nas. da smo movl! v rrf-iateliskem državniku zaslediti tudi še nekai one stare tradicionalne čustvenosti, k? ie vladala med nami in Čehi v prošlih časih, veseli nas to, ker ie to izraz češke du*e. ki se niti v dini^marfij nf rno^la zatajiti. Obema priiateb**k»rna državama v korist je bila dr. Beneševa not v Beograd, ne samo v obrambnem oziru. marveč tudi v kulturnem Ni gospodarskem pogfedtf. Obema na ie b'ia v korist tudi zato, ker so se razbistrila nekatera načela in ker so se postavile smernice tudi za srlida-rični zunanieuoUHčni nastop obeh vlad in r»neh držav. LDU Beoin-ad. 17. avgusta. Na včeraišnjem dineju, ki ga ie priredil na čast češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Benešn naš zastopnik ministra za zunania dela, ie imel ministrski predsednik dr. Vesnič naslednji govor: »Oospod minister in dragi mi prijatelj! Dvojno srečen sem. ker mi je danes čast. da Vas pozdravim v imenu vlade Nf. Vis. krab'a Srbov. Hrvatov in Slovencev. Dvoino srečen sem, ker Vas pozdravim kot zastopnika nam bratskega naroda, ki nam ip mil in dracr k? nam ie žp storil toliko nepozabnih in tako visokih in nesebičnih zaslug. Sreče" s^tn 1 *r imam nrfHko. da sem mogel zasledovat? Vaše delovanje tekom zadniih pet let do ooPtfčneira. vstafenia Više plemenite zemlje. Srečen sem In moli tovariši in priiatelii so srečni, da vidiio danes med seboj prvega ministra za ztmauie posle češVoslovaške republike. Srečni smo, ker vidimo med seboi onega, ki ie vodil politiko svoJega velikem naroda in k? ie med vsemi slovanskimi narodi najbolj razumel boriti se zoper raji Jarem In ki ie bf! vedno nam prijateljsko naklonjen v sreči !n nesreči. Mi smo trdno prepričan?, da trpljenje, ki smo ga slnmno pretrpel! pod vlado Habsburianov. da nas le to trpllenfe le bor? zbližalo, kakor pa naSa stava fli naS Izvor. Za nas Je to zblllanje sa vodno »rpečateno s krvio. W zrno to fot đebri bratje prelil! za sveto stvar In napredek, za pravo In svobodo. Noben dnu? narod se sa vome nf tako JtmasTro boril za dernokraHč-m težnje, kakor ravno čeboslovaki na en! strani. Srbi. Hrvati fn Slovenci Ha na druri stran!. Noben HaroćTnf talfo pjofcolco zainteresirati na teh neftrecenlffvffi dobrinah, te na zato. Irer smo si rav*o mJ steVR zanfe toll-Icb žrtev fn zrsTuk. V tem trenoffrti se moramo spomnit! hvatefne naklo-nlcnostL ki smo io dolini naJim ve- likim priiateliem in zaveznikom v vsej dobi našega narodnega osvobo-jenja. Danes moramo stremeti za tem. da udejstvujemo težko nalogo, da si zasrotovirno potrebni mir. Na drueri strani pa si ne bomo pustili dopasti, da bi se kršile podpisane mirovne pogodbe. Mar nismo vredni svojih nravic, ko smo žrtvovali že toliko junakov in mučenikov? Pozdravljam in poživljam Vas. draid priiatelii. da vzdiemete čaše na zdrav-| ie našemu oriiateliskemu narodu in Češkoslovaški republiki! fzpiimo to čašo na zdravje nienega velikeza predsednika in njenega zunanjega ministra. Na Vesničev erovor je srovoril zunanji minister češkoslovaške republike dr. Beneš naslednji jzovor: Oosriod predsednik in draei mi priiatelii! Čast mi je. da se Vam zahvalim v imenu vlade češkoslovaške republike in v imenu češkoslovaškega naroda za Vaš liubezniv sprejem in za Vaše srorke besede, ki ste lih zo-vorili. Iskreno vzmdoščeu sem se "apravil na pot v Beograd In z velikim z-animaniem sem stopil na ozem-lie Srbov. Hrvatov in Slovencev, kf Je vendar koučnoveliavno enkrat svobodno in uiedfhfeno. To je prva ^radna misija češkoslovaške republike, ki ie prišla k Vam. Ta misiia pa oribala k Vam v trenotku težkega "oHžaia za vso rTvropo. Mirovna po-rrn<*h?) JEe n! popolnoma aplicirana, reševati moramo vsa^rlanfe probleme, ki nam Jih je vsili? sedanji polo-žai Pod takimi okoWinami nrihaia k Vam naša misiia, da bi razpravljala z Vami. kako bi mogli skupno z Vami ra7Prav1iatl o vse>h teh vprašanim, kako bt se mogli norazgovoriti o svojih stališčih. Nekatera ista vprašauia imamo med seboi. treba ie. da diski1 Hramo o nnh z ozirom na prošlost in na bodočnost. Našo skupno preteklost pozna ves svet. Tzmed vseh Slovanov imajo Čehi najralSi Slovence. Hrvate in Srbe. in lahko rečemo, da ie na svetu malo narodov ki bi se tako dobro razumeli Vai-of naš in Vaš. Še nikoli pa odnošaii med našim narodom niso hv\ tako rloboki in tako iskreni. Padi smo Vas imeli vsled Vaše vdanosti slovanski stvari, kateri bomo tudi mi vedno zvesti. Spoštovali smo Vas zaradi Vaše velike ljubezni do domovine, toliko tlačene in teptane. T.iubimo Vas vsled Vaše hrabrosti, ki ste k> pokazali o priliki brarrrbe Vaše svobode. Spoštovali smo Vas istotako vsled VaŠesra trp-lienia. ki Je pripravilo pot Vaši svobodi, trpljenja, ki ie bilo istotako osnova fn temeli neodvisnosti češkoslovaške. Pred vofno smo skupno dejali na to. Vr»ko H mo*dJ vnn<;tavi*i odnošaje. ki smo tih vendar dosegli med vofno. Vsi se Še spominjamo dogodkov Jz oosledmih let pred vojno ter za vojne. Pri vsem ste nam bili Vi znatna podpora, posebno v začetku, ko sva šla predsednik Masarvk in Jaz v Pariz, da započneva delo za našo neodvisnost. Hobro £e spomi-njaite tega. kako ste nas Vi osebno oodpfrari posebno za delovanja konference, na kater! ste Vi našerrrn narodu storili toliko m tako velikih uslug. Danes se moram spomJniati vseh teh trenotkov. Ne moremo si kal. da ne bi pr! pogledu na vse to se orijentira!! za bodočnost. Delat! moramo na to. da se naša dva naroda približata drue drucemti ter pokaže-ta vse! Evrnnl. da hočeta sodelovati na tem. da se vpostav! mir v Evropi, da demieta v pacifiškem smislu Tn da demokratizirata Evropo. Naša dolžnost je. da delujemo na to s sodelovanjem vseh Slovanov. Mi pa naša dva naroda, moramo v tem skleniti tesno zvezo ter pričeti z delovanjem, skrbeti moramo za konsolidacijo naše notranjosti ter zagotoviti si končnoveljaven mir. Če bomo složno delovali, ramo ob rami, nam bo uspeh zagotovljen. Ne pozabimo pa v tem trenotku na naše velike za veznike. Ostanimo verni politiki, ki smo jo vodili za vojne, imejmo vedno čut hvaležnosti in prijateljstva napram onim, ki so nam pomagali v veliki voini. Vedno hočemo voditi politiko pravičnosti. Dovolite, gospod predsednik in vsi dragi mi prijatelji da naoijem prijateljstvu med našima narodoma, še posebei vsei kraljevin! SHS. Izpraznimo to Čašo na zdra Vašega vzvišenega suverena Ni. kr Vis. krabeviča namestnika Aleksandra. LDU Zagreb. 17. avgusta. »Narodno Djelo« poroča iz naizaneslii vega vira iz Beograda, da konvenci-ia. sklenjena med našo in češkoslovaško državo, nima samo obrambnega značaja, temveč da ie mnogo glob liega pomena, ter ie osnovana rw širši podlagi. LDU Beograd. 17. avgusta. (IV) Včeraj ob 9.30 je češkoslovaški minister za zunanje stvari dr. Beneš sprejel zastopnike tiska. Pri tej priliki je izjavil: Cilj mojega pota v Beograd je že davno znan. Ta rx>t je bila v našem načrtu, ko smo bili vParizu. ko smo skupno z jugoslovansko delegacijo sedeli v mirovni konferenci. Ta pot je danes posebnega pomena, ker je politična situacija osobito komplicirana. Za direktni in konkretni cilj tega potovanja pa je treba smatrati nastopno: Na mirovni konferen, ci smo podpisali mirovno pogodbo, ne vidi se pa. da bi v polni celoti stopila v življenje. V interesu češkoslovaške republike in kraljevine SHS ie, da se vse pogodbe od naše strini. kakor tudi od strani zaveznikov podpišejo ter izvršijo In da se na ta način ustvari v Evropi mir. Naravno je. da imamo mi kot države, ki smo vsaf deloma pripadali teritoriju bivše Av-sto-Ogrske. direktni interes, da se izpolnila saintgermairL in trianoska mirovna pogodba. St.-germainski mir se bo polagoma udejstvil ter upamo, da se bo udejstvil tudi trianonski mir. Naša pogajanja imajo izključno pacifistični cilj. gre pa za to. da vlada v Evropi mir in red. Gre tudi za to. da se v Evropi ustvari stabilizacija političnih odnošajev in da narodi morejo začeti delo za notranjo konsolidacijo in organizacijo. Ta politika ima dva cilja: v Evropi je bilo mnogo ljudi, ki so mislili, da se mora Avstro-Ogrska obdržati. Ravno toliko liudf je. ki mislijo, da bi bilo treba obnoviti nekako donavsko federacijo. S *em. da bomo ustvarili sporazum v srednji Evropi, bomo dokazali najbolje, da Avstro - Ogrska ne bo potrebna in istotako ne bo potrebna nikakršna konfederacija in da se bo v vsei Evropi kljub temu osnova! in obdržal mir in red. Idemo za istimi cilji, za katerimi je šla mirovna konferenca in na ta način delamo popolnoma skupno v ententnem duhu sprejetih principov in interesov, ne samo v interesu naših slovanskih narodov, temveč tudi v interesu vse Evrope. Kar se tiče rusko - poljskega konflikta, je češkoslovaška republika izjavila, da bo nevtralna ter bo tudi popolnoma vstrajala v nevtralnosti. Bili smo vedno proti intervenciji v Rusiji, predposta vira Joči, da se (a problem ne more rešiti z intervencijo. Smatramo za potrebno da Poljska m Rusija čimprej skleneta mir. ker se bo samo tako mogla ustvariti podlaga za rešitev vseh drugih evropskih konfliktov, "osnodarsko-no-litična situacija v češkoslovaški republiki se konsolidira. Pri nas so posamezni razredi: delavski, poljedelski to btiržui5ki dobro oreantefrini »SLOVENSKI NAROD*, dne 19. avgusta 1920. 138. štev. ter je s tern orienem zagotovljen ne-falc red. Obstaja mir kljub političnim težkočam, toda ravno zato je bila naša politika od početka politika miru, da bi se čimprej mogli lotiti- reševanja teh notranjih problemov. Mi nočemo nikakih avantur zunaj mej, integriteto svoje zemlje pa bomo branili s skrajno energijo. Pdnošaji med nami in srbskim, hrvatskim in slovenskim narodom so bili vedno prijateljski. Uverjen sem, da bodo tudi pogajanja, ki jih tu vidimo z gg. ministri kraljevine SHS, nova vez v vzajemnih odnošajih naših bratskih držav. Rusko-poljska uoina* V ANGLEŠKEM PARLAMENTU. — (VPRAŠANJE POLJSKE IN RUSIJE. LDU London. 16. avgusta. (DKU Reuter) V poslanski zbornici je predlagal Bonar Law. naj se zasedanje odgodi do 19. oktobra. Pred tem časom naj bi se zbornica sklicala le. ako bi to zahtevali javni interesi. Bonar Law je rekel v utemeljevanju Svojega predloga, da je Llovd Geor-fce objavil sklepe konference v Spai in Hvthju. Ti sklepi obstoje v nastopnem: Proti Rusiji se ne bo pod-.vzela nobena sovražna akciia. ako ne bo ogrožena neodvisnost Polishe 'Anglita fn Francija se ne bosta vmešavali v notranje zadeve Rusije, ako se Rusija ne bo vmešavala v notranja vprašanja drugih dežel. Ako bo polfska vlada sklenila sporazumne dogovore s sovjetsko vlado, potem ne bo to noben povod za posredovanje, naisi bi ta določila vsebovala karkoli. Ako pa bi Rusija skušala naložiti Poljski nepričakovane pogoje, ki bi ogrožali Poljsko neodvisnost, potem bo podan za našo politiko drugi primer. Nimam nobenega povoda, je dejal Bonar La\v. da bi kai takega domneval, ker je sovjetska vlada izjavila v kategorični obliki, da ne namerava staviti drugih pogojev, in ker je včeraj Kamenjev poslal Llov-du Georgeju pismo, v katerem pravi, da se stavljeni pogoji ne bodo izpre-rainjall. V teh razmerah ne bo vlada podvzela nobenih korakov. Mi se zavezujemo, je nadaljeval Bonar Lav, da ne bo vlada, ako se bo iz-jkazala potreba, podvzela nobene lakciie, ne da bi prej sklicala parlamenta in dobila privoljenja za meto-"do. ki bi io v svrho izvrševanja vla-[da predlagala. Nato je govoril Llovd George ter poudarjal, da zveza narodov ne more pričeti delovati, ako ne vlada popolna edinost. Popolnoma jasno je, da ne morejo biti vsi aliiran-ci srede rusko - poljskega spora istega mnenja. Vsekakor bi bilo bolje, ako bi se o glavnih vprašanjih razpravljalo z vrhovnim vojnim svetom. Ta pa se je branil sprejeti odposlanstvo zveze narodov in ruska vlada le izjavila, da ne bo nod nobenim pogojeni trpela kakega posredovanja zveze narodov. V nadalinem govoru je izjavil Llovd George. da bodo on in njegovi tovariši resno poizkušali zagotoviti mir. Poslanska zbornica in prebivalstvo dežele moreta biti predvsem prepričana, da le ,bflo stališče vlade napram Poljski vedno eno in isto. Vlada se niti za las ni odmaknila od politike, ki io te neprestano zasledovala v Tem vprašanju. LDU London. 16. avgusta. (DKU Wolff) V gornji zbornici je predlagal fprd Curzon odgoditev zasedanja, pri ,&emer je izjavil o rusko - DOliski Vojni: Mi nimamo nobenega vojaštva in nobenega denarja za taka voj-•no na razpolago. Javno mnenje v An-iglfli in povsod drugod želi čim pra-ivičnejšega In pametnega miru. Enak Svet se je sporočil tudi poljski vladi. [Danes dopoldne je dospelo semkaj !tudi brzojavno pritrdilo italijanske ?v1ade. LDU Amsterdam, 1/6. avgusta. (DKU — Wolff) Predsednik angleške 'delavske stranke Adamson je poslal na tajništvo mednarodne strokovne zveze in na mednarodno zvezo trans-rxjrtnm delavcev brzojavko, v katedri pravi med drustfm: Največja in najbolj edina skupščina angleške Strokovne organizacije, ki je bila kdaj v delavskem gibanju, ie z zadoščenjem pozdravila izjavo ruske vi i-1 podrte mostove ter je moral zaostati. LDU Pariz, 17. avgusta. (Beograd. Presbiro) Predvčerajšnjim bi morali dospeti poljski odposlanci v Minsk, da se sestanejo z ruskimi delegati radi razgovorov glede sklepanja miru. Jutri se bo vedelo, kakšne pogoje je stavila sovjetska Rusija. Medtem pa se nadaljuje bitka za Varšavo. Zdi se, da se ie odločilna borba za glavno mesto že pričela. Iz pozitivnih virov smatrajo, da bo izid bitke mnogo vplival na pogajanja v Minsku. Pričakujejo, da bo poljska vojska, reorganizirana in ojačena s francoskimi četami, preprečila zavzetje glavnega mesta, toliko bolj, ker so ruske čete že izmučene ter jim manjka topov, municije in nimajo dovolj hrane. FRANCIJA IN RUSU A. LDU Berlin. 16. avgusta. (DKU WoIff) »Vonvarts! javlja: Po >I1u-manite«, je francoska vlada prepovedala protestne obhode zaradi priznanja WrangIove vlade. Medtem agiti-rajo radikalci in desni socialisti za protestno stavko. Pariški socialisti so imeli v nedeljo zborovanje, na katerem so obsojali vojno z Rusijo ter zahtevali mir s sovjetsko državo in priznanje sovjetske vlade. NEMCI IN RUSI. LDU Pariz, 17. avgusta. (Beograd. Presbiro) Po vesteh iz Varšave, so poljske vojaške oblasti dobile v roke važen nemški dokument, ki kaže na organizacijo aero-planske zveze med Nemčijo in sovjetsko Rusijo.__ 12. septembra Politične isesti. — Kriza rešena, novi zapletljaji na vidiku. Beograd, 17. avgusta. Včeraj zvečer se j© vršil sestanek ministrov, katerega so so udeležili Svetozar Pri biče vi č, Ljuba Bavidovič, dr. -Ves-nič in Velizar Jankovie. Dr. Vesnič je sporočil, da je protokol sporazuma podpisan in s tem kriza rešena. Kakor se v dobro poučenih krogih trdi, je prišlo med dr. Vesničem in Narodnim klubom do ostrega konflikta, a je Narodni klub končno popustil in pristal na pogoje sporazuma. V glavnem ostane kar binet, kakor že poroča no, nespremenjen. — V krogih Narodnega kluba se priznava, da so dosegli demokrati pri rešitvi krize znatne uspehe, zlasti v vprašanju agrarne reforme in izvozne politike. Odpor Narodnega kluba proti sporazumu ni dosegel uspeha. Dr. Drin-ković je sicer zahteval od finančnega ministra izjavo, da ni on inspirira! Članka, ki je izšel v zagrebški sijeci 8HS< pod naslovom >Gosenice<, kljub temu, da ni dosegel tega, kar je hotel, pa je ostal v kabinetu. Poleg njega je ostal v novem ministrstvu tudi dr. Nin-čic, %ki je s svojo zavoženo izvozno politiko doživel popolen fiasko. Jasno je, da bodo taki elementi, čijih stremljenje meri čisto kam drugam, tudi v novem kabinetu zastopali se nadalje svoje razdirajoče tendence in skušali kršiti s težkim trudom priborjeni sporazum. ss Imenovanje novega kabineta. Ukaz o imenovanju novega kabineta bo podpisan danes. Pričakujejo 6e prihod dr. MuSiČkega iz Pančeva, da razjasni, ali sprejme listnico ministrstva za kon-stituanto. Pokrajinske vlade se bodo rekonstruirale najpozneje v treh dneh. >Hrvat< javlja iz Beograda, da do danes ob 11. predpoldne novi ministri io niso dobili poziva na dvor, da polože prisego. Prisega se bo vršila jutri zjutraj. Časnikarska vest, da bi imel Pribice-vić prevzeti ministrstvo ^ za notranje stvari, ne odgovarja istini. On ostane tudi nadalje minister prosvete. Takoj, ko bo novi kabinet zaprisežen, bo regent odpotoval v Sarajevo, od koder bo menda prišel na daljše bivanje v Zagreb. = Dr. Vesnic bo nadomestoval dr. morina* poroča U Beograda, da bodo v novo vlado vstopili z malimi izjemami vsi ministri stare vlade, da pa bo g. dr. Vesni o nadomestoval tudi ministra za zunanje zadeve dr. Trumbiča, ki j« odsoten. = Povratak ministra dr. Kakovea V Beograd. Beograd, 17. avgusta. Danes popoldne se je vrnil s svojega potovanja v Ljubljano in Celje minister za socijalno politiko dr. Vekoslav Kuko v ec = Rekonstrukcija pokrajinskih vlad. Zagreb, 17. avgusta. »Riječe javlja iz Beograda, da* se bodo pokrajinske vlade rekonstruirale v nekaj dneh. Narodno predstavništvo se bo sestalo takoj, čim se izvedejo občinske volitve v Srbiji, to je po 22. t. m. V Bosni postane predsednik vlade radikalec, po\ er-jeništvo za notranje posle pa prevzame demokrat. V Sloveniji dobijo demokrati pravosodstvo in socialno politiko. Ban na Hrvatskem ostane dr. Laginja, demokrati pa dobijo poverjeništva za notranje posle, narodno zdravje in gospodarstvo. V Dalmaciji ostane predsednik vlade dr. Krstelj. Odloki pokrajinskih vlad se morajo ^klopati sporazumno, vprašanja pa. ki bi bila sporna, se morajo predložiti ministrskemu svetu. = Zagrebški mestni zastop. LDU. Zagreb, 17. avgusta. Danes dopoldne je bila skupščina zagrebškega mestnega zastopništva. Zborovanje je imelo nalogo izvesti volitve mestnega načel-tttfca (župana). Preden se je prešlo na dnevni red, na ono točko, ki se nanaša na volitev naeelnrka, so predlagali demokrati v mestnem zastopstvu, da se volitve črtajo z dnevnega reda. O tem predlogu se je vnela živahna debata, v kateri je sodelovalo več govornikov. Predlog je bil z večino glasov odbit. Prešlo je na volitve.. Glasovalo je 43 mestnih zatopnikov od 50, 8 glasovnic je bilo praznih, 8 tih je dobil dr. Prebeg (stranka prava). Arhitekt Ve-koslav Heinzl pa je dobil 27 glasov. Heinzl je izvoljen za načelnika mesta Zagreba. Novi mestni načelnik je takoj nato prisegel vrhovnemu mestnemu načelniku, nato pa se je s celokupnim zastopstvom podal v cerkev, kjer se je pel svečan Te Deum. = K izvolitvi zagrebškega župana. Zagreb, 17. avgusta. Pri današnji seji mestnega zastopstva, kjer se je iz-voril tudi novi župan Heinzel, so prišli zajedničarji, ki so kljub protizakoni-tosti zadnjih volitev, kjer so si priborili IS mandatov, v veliko zadrego, ker jim je do predpisane polovice 26 glasov manjkal 1 glas. Frankovci so izjavili, da bodo pri prvi volitvi glasovali za Prebega in da bi šele pri ožjih volitvah bili pripravljeni priskočiti na pomoč svojim bratcem — zajedničar]em. Tik pred volitvami sta priskočila zajedni-čarjem še dva pristaša, tako, da je bil izvoljen za župana Heinzel s 27 glasovi. Pri tem je seveda sedanji gospod župan moral glasovati sam zase. Seja je bila burna, ker eo demokrati glasno protestirali proti brezznačajnosti zajed-ničarjev. —■ Razgraniče valu a komisija. Madžarska deželna vlada ie potom craskefia dopisnega urada objavila dne 14. t m. razglas, v katerem pravi, da želi avstrijska vlada, da prebivalstvo okrajnih krajev povsem neovirano in svobodno izrazi svojo volio razmejitveni komisiji, ki bo v kratkem dospela v okrajno ozemlje. Avstrijska vlada zagotavlja za vse načine izražanja svojega mnenja popolno svobodo in nekaznjivost. Omenjeni komunike dostavlja šes da se vsled dejstva, ker je tudi jugolovanski komisar podal slično izjavo o prostem izražanju mnenja pred razmejitveno komisijo, nudi vsekako možnost, da pred komisijo izrazi svoje nazi-ranje in svojo željo popolnoma svobodno in brez skrbi za kakršnekoli posledice. Na podlagi informacij, ki jih je prejel Ljubljanski dopisni urad na pristojnem mestu, se ugotavlja, da besedilo štajerske deželne vlade, ki govori o popolni svobodi za izražanje naziranja in želj, ni povsem jasno in dopušča možnost dvoumnega tolmačenja. Kakor je bilo že pred nekoliko dnevi objavljeno v listih, je delokrog razmejitvene komisije omejen le na upoštevanje gospodarskih Interesov prebivalcev ob meji. vsled česar se morajo tudi želje obmejnega prebivalstva glede bodoče državno pripadnosti obrati ednoie na gospodarske momente, ne pa na morebitne težnje narodnostnega značaja. Popolnoma nepravilno je torej, da dopušča razglas štajerske deželne vlade možnost ohnačenja v tem smislu, da se ljudstvo poživlja, naj se v demonstracijah in hrupnih nacijonalnih manifestacijah pojavi pred razmejitveno komisijo In tako daje Izrazi svojim nacljonalnim težnjam ter na ta način skuša vplivati na sklep komisije. Gotovo je, da je v naši svobodni državi, ustrojeni na demokratični podlagi, brez posebnega naglašanja nekaznjivostl vsakemu zajamčena možnost, da svobodno Izrazi svoje naziranje In mnenje. NaSi državni Interesi pa zahtevajo obenem, da skrbimo rudi za notranji mir in red. S tem stremljcTijem pa se ne bi nikakor skladalo uveljavljanje lzzivanih nacijonalnth stra-stlsti, ki bi s svojim hrupnim nastopom in nekorektnim vedenjem moralo žaliti zastopnike katerekoli države. V tem smislu je Jugoslovanski komisar tudi označfl stališče Jugoslovanske delegacije. Potrebno Je, da se v tem smislu pravilno pouci obmejno prebivalstvo, ker bo posledica vsakega nekorektnega vedenja prebivalstva pred ragmefltveno komisijo morala nositi doriCna država, Id ga fe zakrivila s po-manUVJflviml al! netočnimi, javnosti namenjenimi Informacfiami. Akr bi torei netočni razglas štajerske deželne vlade provzroCil ob meji neprijazne incidente, pade odgovornost zanje edinole na Stajer- = Socijalistična manifestacija za >Dan Svobode«. Z veliko reklamo po >Naprejux je bila za prošlo soboto in nedeljo napovedana velika socijalistič-na manifestacija za >Dan Svobode« Na predvečer se je vršila na športnem prostoru >Uirije<: nogometna tekma med ljubljansko in celjsko ^Svobodo«. Uspeh precej nezanimive igre je bil 3:0 v prid Celjanom. Tokom sobotnega večera in noči so dospeli v Ljubljano oodrugi iz raznih karjev, a število je bilo precej pičlo. V nedeljo dopoldne so si gosti najprvo ogledali me.-to, nato pa se je vržil ob 9. v veliki dvorani >Unionac manifestacijski 6hod. Predsednik sodrug Dražil je pozdravil goste, nakar je pozdravil zborovalce v iinonu ameriških sodrugov g. Friderik Zalaznik. V imenu hrvatske socijalno-demokrat^ke stranke je pozdravil zborovalce bivši minister - sodrug Vilim Bukšeg. Za njqim je prišel na vrsto bivši minister - proletarec g. Anton Kristan, ki je očrtal gospodarsko stran socialistične ideje Nato so pozdravili zborovalce zastopniki podružnic >Svo-bode*, za tem pa so sledili referati so-drugii Bernota o položaju proletarijata, Frana AJbredita o duševni eužno-Mi proletarijata in o njegovi rešhvi, rodružke Ade Kristanove o pomenu kulturnega dela in 6odruga Vehovca o sedanji kulturni organizaciji slovanskega delavstva. Vsi govorniki ko veprevelike utrujenosti gostov*: odpovedal. — Popoldne 3o se oodrugi zbrali v >Zvrz L«e pičlo število, kakih 500 do bC<' oseb je odkorakalo za godbo in z^avami v Vevče, kjer se je vršila ljudsku veselica. ^Dan Svobode«, za katerppa je bilo toliko bobnanja, ni pokazal ničesar drugega, kakor to, da v delavskih vrstah ne vlada ono edinstvo, kakor ga z ene strani komunisti, z druge socijalisti in b trotje klerikalci tako radi jemljejo v zakup. = Reformistično gibanje na Hrvatskem. Koprivnica, 17. avgusta. Kakor se izve, je odredil mestni magistrat na temelju odloka zagrebškega škofa dr. Bauerja nove volitve župniku, na 18. t. m. Ker ;ie bil dosedanji župnik Zagorac suspendiran ab oiiciis, je mestni magistrat mneoja, da se mora dati meščanstvu prilika, da se izrazi ali za reformisticnega ali pa za katoliškega svečenika. Župnik Zagorac ee je zahvalil za vse ugodnosti, ki eo v zvezi S posli župnika. Večina meščanstva se je sicer že itak na shodu izjavila za reformisticnega župnika in sklenila naprositi Zagorca, naj on prevzame zopet to službo, a on je izvolitev odklonil, priporočajoč ljudstvu, naj izvoli kakega drugega pristaša reformisticnega gibanja. Z vso sigurnostjo se računa e tem, da bo pri volitvah is. t. m. prodrl pristaš reformisticnega gibanja. — »Novosti- — demokratične. LDTT. Zagreb, 17. avgusta. vHrvflt« javlja, da je bil zelo razširjeni zagrebški dnevnik >Novoetk te dni prodan. Kupilo pa je založniško društvo >Rijeć< za dva milijona kron. >Novosti<; bodo odslej zastopale politiko demokratov. ss Oproščen krvolok. General Bata-nov, ki je bil osumljen, da je za okupacije dal postreliti veliko naših ljudi, je bil pred sodiščem spoznan za nedolžnega, ker ie delal po ukazu svoje vlade. = Dobrovoljci in zemlja. LDU. Split, 17. avgusta. A' nedeljo se je vršilo zborovanje dalmatinskega odseka Zveze jugoslovenskih prostovoljcev. Sklenili so protestirati proti ministrski odredbi, s katero se vdovam padlih dob-ro vol j cev odvzame ona zemlja, katero so vsled reženj a agrarne reforme že dobile. Sklenili so tudi. da protestirajo, ker 8e častniki ne smatrajo za dobrovoljce. Naposled so ostro obsodili ministrsko krizo v Beogradu ter poslali tozadevno odločno brzojavko regentu. = Conte Sforza namerava popuščati v jadranskem vprašanju? Iz Rima 86 poroča: V političnih krogih sodijo, da ima conte Sforza namen kolikor le mogoče hitro rešiti jadransko vprašanje in Čim preje obnoviti pogajanja z Jugoslovani. Zatrjuje se, da je pripravljen za dalekosežne popustitve v DalinacdjL >I1 Giornale d' Italia« piše t tej Stvari: »Smatramo za nemogoče, da M conte Sforza na kakoršenkoli način mislil na rešitev jadranskega vprašanja. Ako bi se spustil v pogajanja z Jugoslovani, bi s tem prekršil dva bistvena pogoja za sestavo vlade, namreč 1. da ne bo nikako ršn i h popuščanj in 2. da vnanja politika ne bo monopol kakega ministra kot je bila pod Nittijem. = Samostojna reška država! D*An-nunzio se je izmislil nov načrt za rešitev reškega vprašanja. Feka naj bi bila samostojna, neodvisna država, republika. Imela bi predsednika in odgovorno vlado, ki bi jo volila zbornica predstavnikov in gospodarski svet. Volilno pravico bi imeli vsi moški in vse ženske po dovršenem 20. letu starosti. Gospodarski svet bi po proporcijonalnem načinu volile posamezne kategorije meščanstva: delavstvo, industrijalci, obrtniki itd. Df Annunzio je izjavil Narodnemu svetu, da noče narediti mestu ni-kakoršne vladne oblike brez pritrditve Narodnega sveta in prebivalstva. Kako daleč naj bi segale meje te 5 države*, tudi ni se določil. Govorilo se je o priklopi tvi vzhodne istrske obali, otokov, ki niso obsežni v london. dogovoru, zlasti Krka in Raba, in pa ozemlje vzhodno Reke, vse preko Bakra. V Rim ga Narodnega sveta, ki menda ne zaupa prav tej novi dannunzijadi; da se tako odpravi zadnji pomislek, češ da bi se s to proglasitvijo hotelo nasprotovati laškim interesom. Dneune vesti. V Ljubljani. 18. avgusta 1920. — Odlikovanje čehoslov. zunanjega ministra. Prestolonaslednik? Aleksander je odlikoval češkoslovaškega ministra za zunanje zadeve dr. Heneša z redom Belega Orla L razreda. Odlikoval je tudi obadvi češka generala, ki sta spremljala dr. Bene-ša, Šajnera in Husaka. — Odlikovani ministri. Odlikovani so z redom sv. Save I. vrste: dr. Anton Korošec, minister za Dro-met; Svetozar Pribićević. minister za orosveto: dr. Hinko Krizman, minister za agrarno reformo: dr. Mate Orinković. minister za pošto in buo-jav: dr. Vekoslav Kukovec. minister za socialno politiko. — Imenovanja. Imenovani so za računske oficiiale T. stopnje X. činov-nega razreda v Ljubljani poštnebr-zojavni asistenti: Jože Stukelj, Joslo Riber, Tvan Kržin. Matija Kune, Fran Rifeli, Maks Mušič, Rudolf Lukež. Stanko Podreberšek, Bogdan Bastet-ger. Karel Lassbacher, losip Pogačnik in Franc Perko. — Beograd - LJubljana, dvs? sveta v eni državi. Službene novine St. 176 prinašaio dne 13. avgust* novo izvirno tarifo ter napjlašajo v IV odstavku izrecno: Ovim rešen jem zamenjuje se rešenje Privredno - finan-sijskog komiteta min. saveta. koie je publicirano u br. 165 »Službenih Novina« od 3. jula ove godine. Ta^Ua publisovana u br. 161 »Službenih Na-vina« od 16. jula bez važnosti je«. Tako torej: Sedaj velja tarifa z dne 13. avgusta in tarifa z dne 30. julija se zamenja, torej ni več veljavna. »Uradni list« v Ljubljani pa publici« ra isti dan. ko beremo to v »Službenih novinatu, tarifo z dne 30. julija. In zdaj naj ne nastanejo zmešnjave! — Uradniško menzo hočcio vreči na cesto. Uradniška menza posluje od jeseni 1918 ter ie omo^>čila eksistenco velikemu številu uradnikov. Že več kot leto in pol se ie nahajala v areni »Narodnega doma*-, v popolnoma neprimernih prostorih, V shrambah so se živila kvarila, člani pa so po. z^mi zmr/ovali. — Končno je »Uradniški menzi« Državni stanovanjski urad naklonil prikladne prostore bivše Krvaričeve restavracije v Prešernovi ulici, last g. Pcrlesa. Ker je gospod Perle s večkratni milijonar, ie bil poseg stanovanjskega urada upravičen *n odgovarja socijalnim potrebam sedanjega časa. Gospodu Perlesu se tudi ne godi nikaka krivica, ker mu ie menza pripravljena plačati primerno zakupnino. Dne 13. t. m. se je »Uradniška menza« preselila v Perlesovo gostilno. Prostori izvrstno odgovarjajo svrhi. Gospod Perles pa se noče uo-i gajati z menzo glede zakupne pogod«* bc. ampak je protestiral proti naselitvi ter sporočil, da pričakufc usrc-ha od priziva, ki fra je naslovil v Beograd. Prepričan je. da se bo uradniška menza morala kmalu izseliti iz njegovih lokalov. Mi sicer ne moremo misliti, da bi ministrstvo razveljavilo odlok, ki je utemeljen in ki ga je potrdilo tudi povorJenKftvo za ciialno skrb v Ljubljani Vendar s« pravočasno obračamo na kompetentne faktorje, da odvrnemo morebitni nesrečni korak. V imenu 150 uradnikov, članov menze jih zagotavljamo, da bodo v takem slučaju Želi vihar, kakor ga niso še \idell pri mirnih slovenskih uradnikih, kajti vprašanje menze je za teh 150 članov 2iv-ljensko vprašan ie. Člani menze. — Premeščen ie višji računski svetnik in računovodja okr. fin. rav. v Mariboru Anton Vinšek k računovodstvu delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani. — Za uoravnlka stalne volne bolnišnice Dravske divizijske oblasti je imenovan sanitetni oodoolkovnik dr. Jovan Miloslavltević. — O jadranskem vprašanju bo govoril voditelj tržaških Slovencev gosp. dr. VVilfan v petek, dne 20. avgusta ob 20. uri v veliki dveranf Uniona. Predavanje se vrši pod okriljem »Jugoslovenske Matice*. Jadransko vprašanje je danes za naš narod gotovo najvažnejše izmed vseh, kolikor jih razburja našo javnost, ker od njega ugodne ali neugodne rešitve je odvisna nele usoda velikega dela naših bratov, temveč tudi gospodarski in politični razvoj vse naše države in ureditev medsebojnega razmerja obeli narodov ob Jadranu za vso bodočnost. Gosp. dr Wilfan pozna razmere v našem Primorju morda najbolje izmed vseh, ker je vse svoje, življenje, prav do zadnjih dni deloval tam doli. Predavanje je va/no zlasti z ozirom na posvetovanje Narodnega sveta in političnih za-AiopDikav začasnega ^emUfit U 188. štev. .SLOVENSKI NAHOD*, dne i 9. avgusta 192U. 3 stran. se vrši v soboto, 3ne 21. fn netietjo, dne 22. avgusta v Zagrebu« — Vsi dunajski akademiki, ki reflektirajo na podporo za leto 1920 —1921 iz obstoječih študijskih fondov, naj se udeleže sestanka, ki se vrši v soboto, dne 21. t. m., ob 14. v restavraciji Narodnega Doma. Ker je zadeva nujna, je navzočnost vseh prizadetih, tudi onih z dežele, zelo potrebna. — Podružnica Jugoslovanske latice za Kapelo - Radence se ustanovi v nedeljo, dne 22. avgusta. Dopoldne se vrši ustanovni občni ✓zbor, na katerem bo govorilo več govornikov, domačinov in Mariborčanov. Popoldne se vrši v Radencih ljudska veselica. Zvečer ob 9. se vozita posebna vlaka proti Ljutomeru in Radgoni. — Pobiranje mostnine za oešce na mostu čez Savo v Krškem ukinjeno. Deželna vlada za Slovenijo ie sklenila v seji dne 29. julija 1920. da se pobiranje mostnine na mostu čez Savo v Krškem od oseb. ki hodijo peš čez most, takoj ukine. — Umrla je vsled griže včeraj gospa Josipina Rebolj, soproga hišnega posestnika in ključavničarja v Jenkovi ulici 18. Rajnka je bila pred leti daljšo dobo prva ekspeditorica pri »Slov. Narodu« v Narodni tiskarni. Zapušča troje nepreskrbljenih otrok. Bodi naši marljivi nekdanji šotni dnic i mir in pokoj. — Koroški dan v Rogaški Slatini. V sredo je priredil koroški odbor s sodelovanjem ravnateljstva in jugoslovanskih dam v Rogaški Slatini »Koroški dan«. V ta namen so bili v čitalnici izloženi razni letaki in listi, ki kažejo, kako skušajo Nemci agitirati proti nam. Jugoslovenskl gosti so se zelo zanimali za to agitacijo in so mnogi šele iz nje spoznali važnost koroškega plebiscita. Zvečer je bil v veliki dvorani koncert, sre-čolov, zabava in ples. Gospe so oskrbele bufet in vino. Večer je bil jako dobro obiskan in je prinesel okoli 12 tisoč kron za koroški plebiscit. — U vedenje selske službe. Z dnem 16. avgusta 1.1. se uvede pri kr. poštnem uradu Sv. Vid pri Ptuju dostavljanje poštnih pošiljatev po selškem pismonoši v sledeče vasi: Po- ' brežfe, Lanca ves in Tržeč. Z istim | dnem se izloči občini Jurovec pripadajoči popisni kraj Tržeč fz noŠt-nega okraja Ptuj. DostavUanje se bo I vršilo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto. — Najden bankovec. Sodišče v Cerknici hrani bankovec za večjo vsoto, ki je bil najden dne 21 maja 1920 na cesti od Cerknice do Begunj. — Kal vse kradejo? Albert L e-bar. baje Ljubljančan, izvežban v sestavi nemških pobotnic in potrdil, je rad pohajkoval pred glavnim kolodvorom. Nosil je tudi jugoslovansko uniformo s kapralskimi zvezdami na ramah. Spal je navadno v vojaški baraki glavnega kolodvora, kjer je tudi dobival kot vojak hrano. Živel je samo od prebrisanih oglju^ fij in tatvin. Te dni je na glavnem ko^ lodvoru izmaknil električni števec, ki je bil last mestne elektrarne in katerega s! je bila izposodila stavbna tvrdka Tavčar in Svetina, ki zida na Resljevi cesti hišo južne železnice. Lebar je dal ta števec nekemu obrtniku v Kolodvorski ulici z naročilom, naj ga dalje proda ter mu pismeno zagotovil, da je števec kupil v Mariboru od nekega dunajskega mehanika. Policija je števec zaplenila, Le-barja pa odgnala v zapore. — Aretacija. Zaridi suma večjih tatvin ste bile aretiram v Chikagu rojena Roza Streiner In Ivana Zdravje, ki ste tudi znani kot lahkoživi žen-ščini. — Kalfo poslujejo vojaška sodišča v trstu. Jasen dokaz, kako hitro in točno poslujejo vojaška sodišča v zasedenem ozemlju, zlasti v Trstu, nudi proces socialističnega urednika Podnje iz Pulja. Podajo je bil 22. junija lanskega leta aretiran zaradi motenja javnega reda in žaljenja italijanske armade potom tiska. Bil je v preiskovalnem zaporu nad eno leto. V soboto je bila prva razprava preložena. — Umrla je višjemu sodnemu ofici-ialu g. Leopoldu Primožiču v Ljubljani njegova hčerka Anica. Kultura. Umetniški veder. Slovenska dijaška zadruga v Pragi in Brnu priredi v petek dne 20. t m. v veliki dvorani Narodnega doma ob pol 9. uri (pol 21.) umetniški večer. Pri tem večeru sodelujejo g. baritonist Pavel Debevec, gojenec glasbene akademije v Pragi, ki fe žel na svojih praških koncertih vsestransko priznanje in nas velenadar-jeni skladatelj g. L. M- Škerjanc. Iz prijaznosti sodelujeta tudi gospodični Dagmar in Veruška Severa, hčerki profesorja češke visoke šole v Pragi, umetnica na polju moderne telesno ritmike. Dasi šele 5 oziroma 13 let stari, sta želi ob svojih nastopih veliko elavo in bili predmet splošnega občudovanja. Z največjim uspehom sta nastopili pri narodni slavnosti pred urezidentom re-auMJJBi Maaarv&x>m in francosko - ari- gleško misijo v Pragi. Mojstrska šola in fenomenalen naraven dar se razodeva v teh nežnih telescih, ki se odlikujejo po grazioznosti in eksaktnosti ritmičnega izvajanja. Ker to ni navaden ples, temveč v ritmičnih gibih prožnega telesa simbolično, izražena češka narodna pesem, opozarjamo slovensko javnost na izrednoet nudene prilike, spoznati udobno češkp umetnost na polju telesne ritmike. >Slov. dij. zadrugi« se je posrečilo tik pred odhodom v Prago ugledni umetnici pridobiti za to dobrodelno prireditev. Predprodaja vstopnic V trafiki gospe Dolenčeve - Huba-dove v Prešernovi ulici. Cene in spored razvidni iz plakatov in posebnih programov. — Opera v Novem Sadu. >Epoha< doznava, da je Kosta Lukovič, oprav-nik gledališča v Novem Sadu, angažiral potrebne moči za novosadsko opero. V prihodnji sezoni prične z dramo vred tudi opera. — Češko gledališče na Dunaju. r?Neues TViener Tagblaltc poroča, da nameravajo dunajski Čehi s pomočjo velikega kapitalističnega podjetja ku-p4ti eno dunajskih gledališč, kjer se bodo vršile dnevno češke predstave. — Konservatorij v Zagrebu, službeni List< prinaša naredbo bana. s katero se prevzema konservatorij hrvatskega zemaljskega glasbenega zavoda v hrvatsko deželno upravo. Uprava zavoda je poverjena prof. Franu Duganu. — Gledališče v Osjeku. Nadalje prinaša isti list naredbo, s katero se prevzema hrvatsko narodno gledališče v Osijeku v last iu upravo hrvatske pokrajinske vlade. Za intendanta gledališča je imenovan G j uro Prejac, za dramaturga Milan Dečak, za ravnatelja opere pa Mirko Polič. — Ruski dnevnik v Pragi. V kratkem prične izhaja t i v Pragi dnevnik >Ruska Volja«. —- Rista J. Odavić: Hej Slovenj ...! Dramska epizoda iz srpsko-avstrijskog rata. Drugo izdanje. Beograd, 1920. Str. 32. Cena 1.50 din. — Levstik Pran: Poezije II. in III. Uredil C. Golar. V Ljubljani, 1920. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena vsakemu zvezku z draginjeko doklado vred broš. 12 K, vez. 2*1 K. Zvezek II. obsega 191, III. pa 192 strani. Ker so Levstikove pesmi posle, je pouatisk dobrodošel. — ( olonia - Poljanec: Kraljica mučenica. Zgodovinski roman. Str. 384. Z zgodovinskimi slikami. Cena broš. 30 kron, vez. 42 K. Roman španskega pisatelja P. L. Coloma opisuje dobo kraljice Elizabete angleške in Marije Stu-artove, torej kruto borbo dveh žensk, ki sta obe sloviti po svoji krutosti, strast-nosti in maščevalnosti. — Žil Pajo: Intelektualni rad i volja. S francoskog Jov. M. Jovanovič. Stran 173. Cena 6 din. — Andrič Ivo: Ex ponto. Str. 11C. Cena 6 din- Mladi hrvatski pesnik je napisal svoje duševne in zunanje doživljaje med vojno ter jih podal v mojstrski obliki. Knjiga velike literarne vrednosti! Več izpregovorimo o njej čim preje. I^iuejša poročila. NOVI KABINET. LDU Beograd, 18. avgusta. Včeraj ob Vt 12. so podpisali zapisnik sporazuma predstavniki vseh strank, zastopanih po vladi Odločeno je, da se vzpostavi stara Ve-snićeva vlada, v kateri bo prevzel namesto Stojana Protiča portfelj za konstituanto dr. Mušičkf. a portfelj ministra za notranja dela namesto Ljube Davidoviča dr. MHorad Draškovič. — Jutri bo kabinet dr. Vesniča prisegel v roke regentu. ČEHOSLOVAKL RUSIJA iN MI. LDU Beograd, IS. avgusta. »Tribuna« javlja: Ker je izjavila Čebo - Slovaška, da ostane nevtralna v poljsko • ruskem konfliktu, bo tudi naša vlada ententi odgovorila v Istem smislu. Zelja vseh Jugosfo-venov je, da se nebratski odnošaji med Rusijo in Poljsko poravnajo ter da obe državi skleneta mir, da hi moglo vse Slovanstvo ujedinjeno služiti samo Idejam bratstva, miru in civilizaciji. ZVEZA S ČEHOSLOVAŠKO. LDU Beograd, 17. avgusta. Snoči se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je dr. Vesnic poročal o razgovoru s čeho - slovaškim zunanjim ministrom dr. Bene-šem in o rezultatih, ln so se dosegli. Poroča! je tudi o zvezi, ki je sklenjena med čeho - slovaško republiko in Jugoslavijo. Ministri so vzeli referat na znanje in odobrili zvezo. POVERJENŠKA MESTA. LrU. Beograd, 17. avgusta. Posamezna povenerrišk a mesta v pokrajinskih vladah še niso določena. Pa se že sedaj lahko ve, da bo dobil mesto podbana v Zagrebu dr. Roje, v SfovertfH pa mesto oovenenika za notranjle zadeve dr. Pitamlc. OBČINSKE VOLITVE V SRBIJI. LDU. Beograd« 18. avgusta. V političnih krogih se govori, da se skliče narodno predstavništvo nekaj dni po občinskih volitvah v Srbiji, kf se vrše dne 22. t. m. VPAD ARNAVTOV. LDU Beograd, 17. avgusta. Organizirane čete albanske vlade so predvčerajšnjim z močno silo vpadle v naše ozemlje pri Debru. Ker je bil sovražnik v premoči, so se naše obmejne čete umaknile s strategične črte na našo prejšnjo črto na desnem bregu reke Drine. Prebivalstvo je vse preplašeno zapustilo svoje domove in zbežalo. Vojaško ojačenje že prihaja in pričakovati je, da bomo vrgli arnavt-sko tolpo čez mejo. Z ozir.om na te izvanredne dogodke na jugosloven-ski meji se bodo odložile občinske volitve v štirih obmejnih okrajih. H glasovanju ne bodo pripustili niti onih vojaških obvezancev, ki se nahajajo tam. STAVKA URADNISTV4 TRŽAŠKEOA LLOYDA. Trst, 18. avgusta. Ker ravnateljstvo tržaškega Lloyda ni hotelo podpisati nove službene praqrmatl-ke, je vse Lloydovo uradnlŠtvo stopilo v stavko. ZOPET EKSPLOZIJA V ITALIJI. LDU Rim, 17. avgusta. (Ber> grad. Presbiro) Blizu Florence je zletela v zrak velika smodnišnica, ena največjih v Italiji. Sedem oseb Je mrtvih, več kot 100 ranjenih. Povod eksploziji ni anan.____. IZPREMEMBA V MADŽARSKEM MINISTRSTVU. LDU Budimpešta, 16. avgusta. (DKU) Minister za promet. Julij Ru-binek. ki interimistično vrši svoje posle poljedelskega ministra, ter minister Štefan Szabo, ki vodi posle ljudskega ministra za prehrano, sta bila svojih dolžnosti oproščena. Štefan Szabo je imenovan za ministra za poljedestvo, poslanec Jožef Vasz pa za ljudskega ministra za prehrano. NEMIRI V ŠPANIJI. Madrid, 18. avgusta. V zadnjih dnevih so izbruhnili po celi Španiji revolucijonami nemiru tako, da je bila vlada prisiljena odposlati proti upornikom vojaštvo in orožništvo. Na več krajih je prišlo med vojaštvom in uporniki do krvavih spopadov ter ie bilo na obeh straneh mnogo mrtvih in ranjenih. Doslej o dogodkih v provincijali še ni natačnej-ših poročil. BOJI ZA VARŠAVO. LDU Moskva, 17. avgusta. (Brezžično) Frontno poročilo od 16. avgusta: Pred Varšavo se nadaljujejo ljuti boji. Severo - zahodno od Novo Georgijevska smo zasedli nekaj krajev zapadno od Wkre, zaplenili smo Šest topov in več strojnih pušk. Dne 14. avgusta so zasedle naše čete Sokolsk. V ozemlju Brody - Tarnopol napredujemo. RUSKO - POLJSKA MIROVNA POGAJANJA. Moskva, 18. avgusta. Danes je prispela v Minsk poljska mirovna delegacija. Ruska mirovna delegacija s Tro-ekvjem na čelu je prispela v Minsk že pred par dnevi. Pogajanja se bodo pričela jutri. Moskva, 18. avgusta. Brezžično se poroča, da je dospel v Bialisfcok ruski ljudski komisar Marchnevski, da se poda takoj po padcu Varšave v mesto. London, 18. avgusta. Angleška in francoska vojaška misija je danes zapustila Varšavo in odpotovala v Poznanj. PREOKRET V ANTANTI? Pariz, IS. avgusta. Veliko pozornoet vzbuja v javnosti članek >JournaI des Debatsa«, kateremu se pripisuje ozke stike z Millerandora. Člankar pravi, da je pričakovati v najkrajšem času velike pregrupacije v antanti, čeprav se upa, da se bo sedanji angleško-francoski konflikt mirno rešil. Ze sedaj pa se da v velikih potezah opaziti dve grupi in sicer na eni strani Amerika in Anglija, na drugi pa Francija in Italija. Kljub pregrupaciji pa bosta Anglija in Francija v gotovih vprašanjih zasledovali enotno politiko. KOMUNISTIČNI KONGRES V BERO Berolin, 18 avgusta. Kakor izve >Lokalanzeigerc, s« bo vršil 22. t. m. v Berolinu velik komunističen kongres, na katerem ee bo razpravljalo o vprašanju združitve vseh komunističnih strank Nemčije z neodvisnimi socijalisti v eno, enotno stranko. Obenem se bo razpravljalo tudi o železnica reki stavki, ki naj ob istem času izbruhne v Italiji. Jugoslaviji. Nemški Avstriji in Nemčiji. Gospodarske oesti. — g Mlinska industrija v Jugoslaviji je organizirana v treh zvezah: Savez mlinova v Novem Sada druži mline iz Banata, Bačke in Baranje; Savez mlinova v Zagrebu zastopa mline iz Hrvatske in Slavonije. Bosne, Hercegovine, Dalmacije in Slovenije; Savez mlinova v Beograda predstavlja mline iz Srbije in Makedonije. Mlini, ki so združeni v teh zvezah, morejo ob 24ur-nem dnevnem delu zmleti na dan 584 vagonov pšenice. Če se računa 300 de lavnih dni, zmorejo letno 164.000 vago nov pšenice. Pripomniti pa jet da niso organizirani vsi mlinarji v teh zvezah. Znatno število je še izven organizacije Pri razpravah za ureditev izvoza je merilo prizadevanje mlinarjev na to. da bi so v obče ne dopustilo izvažati pšenico, ampak le moko. Na ta način bi ostal, kar je gospodarsko pravilno, mlevski zaslužek v domovini. Proti temu prizadevanju so nastopili odločno trgovski krogi srbijanski, češ da hi se s tem dalo mlinom izvozni monopol. Nova izvozna tarifa določa za pšenico izvozno carino 50 dinarjev za 100 kg, za pšenično moko pa 40 dinarjev za 100 kg. Navzlic načelno svobodnemu izvozu je eksport pšenice iu pšenične moke pridržan. Vesti prihajajo, da je za izvoz dovoljen kontingent 15.000 vagonov pšenice. Druge vesti zopet pravijo, da je dovoljen kontingent za Izvoz 15.000 vagonov pšenične moke. — g Sov premogovnik. LDU. S a -r a j e v o, 17. avgusta. Te dni se bo otvoril v Rogatici velik premogovnik. Začela so se že dela za vpostavitev železniške postaje. Ta premogovnik bo najfoljši v vsej Bosni. — g Izvoz moke. Mlinarji so imeli konferenco, na kateri so razpravljali o izvozu moke in o preskrbi vojske z moko. — g Blago za vsled vojne trpeče okraje. Ministrstvo za prehrano je začelo okrajem, ki so trpeli v vojni, izdajati blago, katero je nabavilo. Dosedaj je bilo izdanega blaga v vrednosti 14 milijonov dinarjev. — g Izvoz kož. Češkoslovaška vlada je te dni dovolila izvoz surovih nepredelanih kož. — g Sol iz Poljske. Poljska vlada zahteva od na Že vlade, naj bi dovolila izvoz gotove količine žita, za kar bi nam Poljska dovolila izvoz svojo soli. — Predavanja za vinogradnike. Višji vinarski nadzornik gosp. B. Skalicky predava o trgatvi ter ravnanju z moštom iu vinom v naslednjih krajih: v nedeljo, dne 22. avgusta ob V* 8. zjutraj v Sv, Križu pri Kostanjevici, ob 3. popoldne v Kostanjevici; dne 29. avgusta ob Vi S. zjutraj v Semiču; dne 5. septembra ob V:8. zjutraj v Leskovcu pri Krškem, ob 3. popoldne na Čatežu ob Savi; dne 12. septembra ob V28. zjutraj v Mirni peči, ob 3. popoldne v Trebnjem; dne 19. septembra o bV-'S. zjutraj v Št. Rupertu. ob 3. popoldne v Mokronogu; dne 26. septembra ob 8. zjutraj v Škocijanu, ob 3. popoldne v Beli cerkvi. — g Semenj v Libercah. V času od 14. do 22. avgusta t. I. se bo vršil v Libercah semenj za vsakovrstno blago, kakor tekstilno, steklarsko, galanterijsko, kovinsko blago, usnje, gumi, papir, knjigotrško blago, stroje, vrvi itd. Oblikovalci dobe na izkaznice 60% zniža*-no vožnjo na čeških železnicah. Orbniti se je na semnjski urad (Messeamt Rei-chenberg, Wienerstrasse 20). podrobnosti so razvidne iz prospekta, ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na razpolago. — g Železniška konferenca v Mariboru. Načelnik v ministrstvu za promet Deroko se je vrnil s konference v Mariboru, ki je razpravljala o prometnih vprašanjih med Jugoslavijo in Avstrijo. Konferenci je pristostvovaJo 60 zastopnikov nase države in Avstrije. Navzoči so bili strokovnjaki železni ske, policijske, carinske stroke, kakor tudi drugih strok.. Vsa prometna vprašanja so bila rešena. — g Nove železniške tarife. Dotis-kane so nove tarife za železniški prevoz potnikov in blaga, veljavne od 16. avgnsta. Tarifne postavke so določene za vse železnice v kraljevini v dinarjih. — s: Najdišče azbesta. Interesente opozarjamo, da se je odkrilo v Kotroži, občina Stražarska v okraju Arandjelo-vac najdišče azbesta, ki je občinska last. — g Naši konzulati v Ameriki. >Demokrariia< doznava, da se bosta poleg sedanjih konzulatov v Ne-wyorku, Chicagu in S. Franciseu ustanovila še dva jugoslovenska konzulata v S. Lui-su in PittsTmrgu. — g Obrtniški tečaji. V Uživah se je končal usnjarski tečaj, v Beogradu pa se je pričel večdnevni tečaj za krojače. Udeleženci dobe od ministrstva za trgovino po 100 dinarjev, brezplačno stanovanje in hrano za režijske stroške. — g Bolgarska delegacija v Pragi. V Prago je došla posebna bolgarska delegacija z nalogom, da pripravi vse potrebno za ustanovitev gospodarskih in političnih o dno saje v med Češkoslovaško in Bolgarijo. Sokolsfuo. — Telovadno društvo Sokol v Ljubljani bo izdajalo članom in članicam le-gitiinacije za vlak na pokrajinski zlet v Maribor vsak dan do sobote 21. t. m. od 5. do 7. zvečer v odhorovi sobi v Narodnem domu. — Telovadno društvo »Sokol« na Brezovici priredi v nedeljo 22. avgusta ob prrHki obletnice ustanovitve društva veliko vrtno veselico, združeno z javno telovadbo. Veselični prostor so nahaja tik postaje Lukovica. Za mrzla in gorka jedila, kakor tudi za dobro kapljico je najbolje preskrbljeno. Kozarci naj se po možnosti prineso s seboj. V slučaju slabega vremena se vrši veselica istotam 8. septembra t. 1. Ker je to prva večja prireditev, ki je namenjena manifestaciji sokolske misli v eni izmed najbolj zagrizenih klerikalnih občin, kafeor tudi nabavi telovadnega orodja društvu, ki ee ima boriti proti svojemu največjemu neprijatelju Orlu, se poživljajo in vabijo vsi bratje in se- stre, kakor tudi prijatelji Sokola, da s« to prireditve udeleže v kar največjem številu. — Odbor. k — K prireditvi brezovškega Sokola na Lukovici vozijo sledeči vlaki: Iz Ljubljane proti Lukovici ob 13.18. Iz Lukovice v Ljubljano vozi posebni vlak ob 20.30. Iz Lukovice na Vrhniko pa ob 21.30. Prijatelji Sokola, pridite kar najstevilneje! — Odbor. k] — Sokol v Škof ji Loki naznanja, da' bode prodajal vstopnice k javni telovadbi dne 22. avgusta brat Josko Bibefj v pisarni Sokolskega Saveza in sicer v četrtek, petek in soboto, vsakokrat od 17. do 19. ure, Istotam dobe bratska društva iz Ljubljane in Šiške tudi >Iz-kaznice< za polovično vožnjo. Zdravo! — Velika javna telovadba Sokola L se vrši v sredo, 8. septembra na Koz-lerjevem vrtu, na kar se bratska, dru« stva opozarjajo. Spored javne telovadbo bo jako obširen in izboren. Natančnejši spored se pravočasno objavi! Po javni telovadbi veselica. Zdravo! k — Sokol v Medvodah se najtopleje zahvaljuje g. L. Majntingerju, zastopniku upravništva >Jugoslavije« in g. Go-milščeku, re viden tu drž. žel., ki sta mu darovala skupno 250 K. Posnemajte! — Sokol v Idriji se kljub sedanjim razmeram pridno giblje. Tako je priredil 15. t. m. zopet javno telovadbo na Starem šolskem trga. Pristopajte k „Jugoslavenski matici'4! Tnrlsflka In sport. — Prva dirka z motocikli v Sloveniji ter gorsko prvenstvo za Slovenijo 1920. Športna zveza, kolisarski odsek priredi 20. t. m. prvo dirko z motocikli v Sloveniji in sicer kot gorsko dirko na serpentinah h Sv. Trojici p. Vrhniki. (Podlipa - Smrečje) (cesta Vrhnika* Žiri) 8km. Motocikli bodo razvrščeni po konjskih silah. Zaeno priredi kolesarsko dirko za vse člane športnih klubov Slovenije na isti progi. Start za obe tekmi Podlipa pri Vrhniki. Izvedbo je poverila Športna zveza klubu kolesarjev in motocdklistov Ilirije, kamor naj se pošiljajo prijave. Motocikliti morajo označiti natančno znamko, konjske sile etc. motocikla. Prijavnina za motocikle K 20, za kolesarje K 10. Zaključek prijav 25. t. m. — Nogometna tekma Zagreb - Sa-botica. LDU. Zagreb, 16. avgusta. Včeraj je bila nogometna tekma med reprezentanco mesta Zagreba in reprezentanco mesta Subotica, ki je končala z 2:1 v korist Zagrebu. — Olimpijske igre. > Republika* doznava, da je minister za narodno zdravje izdal kredit 30.000 dinarjev ta one Beogradčane, ki se udeleže med^ narodnih olimpijskih iger v Ant werpnu. — Konjska dirka v Budimirn. V nedeljo se je vršila v Budimiru pri Sanj ievu konjska tekma, ki je de ni bilo od leta 1912. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje ter jo je posetilo nad 30 tisoč ljudi. Pri tekmi sta se dogodili dve nesreči: Vladko Popovič si je prj ;>adcu zlomil ključno kost. neki dni2:3 tekmec pa se je poškodoval na glavi. Tekme se ponove 29. t. m. Drnltoene oestl In prireditve. — Slov. zdravniško društvo. Dni 22. t. m. ob 9.30 dop. se vrši v univerzitetni dvorani deželnega dvorca izredni občni zbor Slov. zdrav, društva v Ljubljani z edino točko dnevnega reda »Ljubljanska medicinska fakulteta. Ker je nadaljni obstoj in izpopolnitev med. fak. ogrožen, se uljudno prosi vse zdravnike da se tega občnega zbora gotovo udeleže. Dolžnost vsakega društvenega člana je, da pripomore s svo* jo udeležbo k najbolj sijajni manifestaciji. — Društvo železniških uslužbence? za vzajemno podpiranje ob smrti v Ljubljani sklicuje za v nedeljo dne 22, avgusta 1920 ob 8. zjutraj v prostorih društva 2>Slavec< v Narodnem domu v Ljubljani, prvo nadstropje, izvanredni občni zbor z dnevnim redom: Lj Pri* klopitev društva >lnnsbrucker-Sterbe* verein« k našemu društvu. 2.) Preured' ba pravil. 3.) Volitev novega odbora. 4.) Določitev podpore in Članarine in 5 raznoterosti. Hprcii-žaclja. -P Amerikanski sladkor je dospel t Trst in se bo prodajal v prosti trgovini brez izkaznic. Ker se bo prepeljalo v Ljubljano le toliko sladkorja, kolikor ga bodo naročili trgovci, zavodi, zadru* ge itd., se ti vabijo, da se n e m u d o * m a zglase pri g. Lileku, skladišče Kri-sper, Dunajska cesta 33, ker se na poznejše prijave ne bo moglo ozirati. Cena nadrobni prodaji se pozneje uradntf določi. _' Poizvedbe. — Zgubilo se je v Spodnji Šiški vai Hjučev na verižici. Oddati jih je proti dobri nagradi Železniška ulica 162. — Zgubila se je 17. t m ročna torbica od gostilne pri Figovcu po Marije Terezije cesti skozi Spodnjo Šiško de Zgornje Šiške. Pošten najditelj se naproša, da jo izroči v upravniStvu >Slov. Naroda« proti nagradi. Glavni urednik: Rasto Pustoslernšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. stran. .cn^ENSKI NAROD*, dne 19. avgusta 1920. 188. štev. • Proda se poljska kovač- (Hobeibank), šivalni stroj, naklo, potelni aparat. Ponikvar, Sv. Petra c. 33. 62 6 Hišica z enim stanovanjem in malim vrtom se kupi v bližini mesta. Ponudbe pod »Hišica 6227' na upravo Slov. Naroda. 6227 I1u#tl/nlac9 nova> Kompl., z dobro UVUKUIcSa pnevmatiko od K 2.200*—. Pnevmatika po znižani ceni. F. Batjel, Ljubljana. Stari trg štev. 28. Slive (čei&IJe) za kuhanje Žganja pošilja na vagone Franjo Perger, trgovec, Dobova. 9116 Dijak zamenja stanovanje s hrano V Idriji, s stanovanjem in hrano v Ljubljani. Naslov pove upravnižtvo Slovenskega Naroda. 6238 Dobro eksistenco č^C?^ tač na gozdni rog, krilni rog in 1 kla-veriat. Ponudbe na Gradska glasba Sisak, Hrvatska. 62 28 Milo najboljše amerikansko, zelo maščobno nudi po 43 K in se dobi vsako množino, kolikor kdo žili. Prosim prepričajte se. Priporoča se tvrdka A. Kušlan, Ljubljana, Karlovska cesta 15. 6177 M. D. Dr. Fran Viront specijalist za kožne in spolne bolezni ordinira zopet redno '/2 2 — 3 pop. Ljubljana, Miklošičeve cesta 18 II. (na oglu Sodne ulice). €216 Tehnike stavbne stroke sprejme Kranjska stavbna družba, Ljubljana, Levstikova ul. 19. 6178 Seštevate! stroj, tSS&£ (Burroughs selbstschreibende Additionsh masehine) proda Mastna hranilnica Celje. 6165 Zamenja se stanofaoje iUVSEd- sobo v sredini mesta s stanovanjem 4 do 5 »ob. Ponudbe na upravo SI. N. pod »Sredina 6107«. Trnu nisi v vsen barvah, senčniki I I dflUVI (Schildi) za čepice, potnice (Schvveissleder) za klobuke na drobno m debelo, priporoča tvrdka J. Wanek. Sv. Petra cesta 19. 6049 Čisto svinjsto mast, sprejema ponudbe od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janka Popovic, LJubljana. 5931 2 zlati remont, uri -L dvojnim pokrovom (precizija) radi odpotovanja za K 3000.— na prodaj. Hotel W:!son soba št. 16. 6202 Pritožno stni nakup Išče se snljša devoika \ \ mali 0+rnbnm — Naslov na Dr. Vjekosiav liuSulll. Rotkovič, Vukovar, Slavonija 6179 vajena boljšega likanja se išče za graščino na Gorenjskem. Plača po dogovoru. Ponudbe pod .Perica 0221" na upravo Slov. Naroda. 6221 V naiem se odda mer v prometnem kraju cb železnici na Dolenjskem dobroidoča trgovina. Naslov pove mravo Slov. Naroda. 6243 vjpn viešta, poštena marljiva, koja lilu znade dobro kuhati, traži se za r?stavraciio lječilišta Samobor kraj Zagreba. Dober postupak i plača. Tud! se sprejme natakarico Penslja Svratiste „Lavica* Samobor kraj Zagreba. 6188 listje za štrene i/Heinjs in proda1? na debelo in-.Grobno m2 po K 480 pri večjih navočirTh znaten popust Steiner Anton, L|nbl*an&, Je ran ova ulica 53, Trnovo. 4256 Klobuke volurj« in u ktoboCevlM prebarva takoj v vseh modernih niansah ravnotako vse druge predmete. 6086 Tovarna tos. Heich, Ljubljana. Proda te eo par pny, k leta stara z vprego in vozom. Poiz?e se Poljanska cesta 18. 6209 Ifimlm ali vzamem v najem v\W|#MID takoj prazno tovarniško poslopje s prostornino 1000 m2. Ponudbe na Ante Prstel,L|ubl(&na, Rimska c. 18. 6119 Stroi za izdelovanje cementne strešne finOlfO (D°PDetIalzziege'mascnine) in UjiCAC ca 350 modelov se proda, nadalje še 100 ročk od petioleja z zaboji. Ponudbe na I. Razboršek, Šmartno pri Litiji. 6164 !!fe se uroti visoki sagradi meblo-vana ali nemeblovana soba v sredini mesta za staro vdovo. Ponudoe pod B.Miraa starka* na Anončr.1 zavod Drajjo Bese-'jak. Ljabljana, Cankarjevo nabrežje 5. 6235 Ročke (langlje) K£&. 30 litroy. Istotam se proda tudi pralni prašek znamke ,,Wuschermadel" in „Carrara". Poizve se pri dr. M. Natla-čenu, odvetniku v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 8./I. 6214 JCniigovedja tS^lTJ stalno službo išče stavbeno podjetje Prednost imajo, kateri znajo stenografijo in strojepis. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »MB 6677« na upravni-štvo Slov. Naroda. 6077 Zenit na ponudba! Državni nameščenec se želi seznaniti z gospodično neomadeževane preleklo-rti 23—28 let staro s pohištvom in nekaj premoženjem. Retne ponudbe s sliko pod .Srečna 1389" na Anončni zavod Drago Bese'jak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. S 6233 JBBffgfl milili I—BBB Veletrgovina vina spra me M tnmste pohlko proti fiksni plači ali proviziji. NasLop takoj. Ponudbe z zahtevo plače i. t. d. cod šifro: ,Vino" Ljubljana 4. 6222 velike k1 TeerproduCften u. D?c! Achau Is?; WU ti 'rstno opremljene. *~Hriksi? ^/-sber - Falrkanbar;-*, ta z velikimi destilacijami. 6019 i«' Iraži se za Hovisad u jednu otmenu porodicu pored četvero veče dece jedna guvernanta, koja perfektno govori njemački, francuski i svira u glasovir. Prvenstvo imaju sa višegodišnjoj! praksom. Oferte imaju se slati sa foto-arafiom do 25. 0. m. u Rođačku Slatinu na familiju Georgiević, Zagrebački dom. Plata i oskrba prvorazredna. 6173 Gonilni Jermeni iz pravega usnja za stroje se dobe ozir. v najkrajšem času izvrše. V zđlogi Fesslerjevi patentni gonilni jermeni v širini 50—160mm. Dalje različne konjske opreme od navadne do najfinejše izvršitve prinoroča Ivan Kravoa, sedlsraUa de'avnicn, Btsribor, Koroška c<;si:: 17. Trgovina: Alefetsn-črcvr. c. 13, poleg Speđ. ,Ba kan« 5993 Vsled predloga ospoda Frauca Bodlaia, posestnika ni Kregarje era Štev. 13 se bo prodalo na javni dražbi dne 21. avgusta 1920 okoli 100 kub. m zdravega pravilno tesanega smrekovega lesa Tramov). Les leži na prostoru dr2. smodnišnice v Kamniku in si ga morejo interesenti ogledati. Đnžba se 00 vršila na licu mesta ob 2. uri popoldne. Mestno županstvo liamaik, dne 16. avgusta 1920. Županov namestnik: Grasek, 1. r. 10% M ševiot, rjava za srednje velikega, skoraj nova za 1800.— K takoj radi odpotovanja na prodaj. Hotel VVtlscn soba št. 16. 6201 Spretna slovenska steooptioja in strojepiska, zmožna tudi knjigovodstva, matematike in drugih pisarniških del, išče službe. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6247 £%+%m*%m I žensko in moško kolo 1 ^9m%Mw 1 $e dobro ohranjeno. otroŠKa postelja brez vložke, moSke čevlje št. 46, srebrna ura. Vse to se ceno proda radi odpotovanja. Zaloška cesta 13, vrata 17, hodnik. 6225 Naša miljenka, od nas vseh iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestrica D!KA DEBEVEC učenka 8. razreda pri urk ink h v Mckin'r.h je včeraj zvečer ob 8. uri v svoji nežni mladosti 13 ih let končala svoje drago življenje. Vsem, ki ste jo poznali, jo priporočamo v trajen spomin. Pogreb bo v sredo, dne 18. t. m. ob 5. uri popoludne iz mrtvašnice na Žalah. Spavaj sladko naša zlata Dika! V KAMNIKU, dne 17. avgusta 1920. Budolf in Fanica Debevec. starši. Božo Debevec, bratec. Nadica Debevec, sestrica. uglasevalec gl&iovirjev Is trgovec z glasbili Ljubljana, Wolfova ul, 12 ovencem ki potujejo v Zagreb, se priporoča 14 Pod zidom za Jelačičevim trgom. Ima sobe za tujce, toči prvovrstna ljutomerska vina, ima dobro kuhinjo po zmernih cenah ter prosi za prijazen obisk. 58?6 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornlc: nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materijal in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujić BeograS, Jvtiteiina uL 15. 1% Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je iskrenoljub-jjena soproga, dobra mamica, sestra, svakinja in teta, gospa Josipina Rebolj roj. Vrhove soproga hlsn. posestnika ln klini, mojstra danes, 17. avgusta 1920, v starosti 45 let po kratki mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, dne 19; avgusta 1920 popoludne ob pol 5. uri iz hiše žalosti, v Jenkovi ul. 18., na pokopališče k Sv. Križu. Blago pokOjnico priporočamo v molitev in blag spomin. LJUBLJANA, dne 17. avgusta 1920. > — CLAVNA ZALOGA d. TREBfTR SV. PETRA CESTA6. - LJUBLJANA - TELET intcrur3. st.s39. Kanim lenega pa, V0J;l\kl\lZ'; Vfl do 3 leta starega, zanesljivo dobrega in zvestega Čuvaja ter z dobro dresuro. Ponudbe z navedbo cene pros« Jo*. Ko&tanjsek, trgovec v Mozirju, Sa-vinska dolina. 6189 delo sprejema po najnižjih cenah Anton StiolnSak, Ljubi'anc, Rožna alfe* s!. 31. 6239 KomptoaristiBja Jg^H&A venske in nemške korespondence se sprejme takoj. Z znanjem hrvatskega jezika ima prednost. Pismene ponudbe le oddati osebno. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6237 2 puliti! Kozel (Bockbuchs-flinte) C. 16X9'3-potem Mauser za kroglo 7 mm, ob:.' puški novi, krasn), precizni, predvo n! izdelek, izborno ustreljene, se prodaste z naboji vred. Kje, pove gostilna J. R. Ljubljana, Trfiška cesta 11. 6241 m se v$3 inraika nn Klavir ki dobro igra za ples, za plesno Solo v Zagrebu. Prednost Imajo, ki so že igrale v plesni Soli. Plača po dogovoru, nsstop 15. septembra. Reflektantinje naj pišejo na .Ple«ni zavod CoronePi* Zacrreb, JelačiČev trif 1, z navedbo starosti. 6219 gospod, stalno v Ljubljani, 28 let star, ako mogoče s poiebnim vhodom ali brez in s hrano, boljšo čisto priprosto za takoj al; s prvim septembrom aH tudi pozneje. Posredovalec dobi 100 kg jabolk ali denar. Ponudbo pod „Obratovodja 6208* na upravniStvo Slov. Naroda. " 6208 leniovano sobo le v kosih in drobno dobavlja na vagone A m, tovar, isšfeo. asfooni Ponudbe m Oraier chem. Produkten Fabrick JOSEF LABER. G. m. b. H. Oraz Karlanerstrasse S. 6242 T Romun [>er2l5Kd dobavlia ,fiVS4 Laško Ženit na ponudba! Gospodična intel bi se radi dobro poročila — ker ne gre ji drugače Srečo visoko ceni, t'»re| nopolnoma manjkajo lastnosti hiSr.ega zmaja Dop se s sliko do 28. avgusta pod *22,6244* na upravništvo Slovenskega Naroda. 6244 MuGJnn mlzn s črnim marmorjem in velikim brušenim zrcalom potem damsko kolo in kredenca iz če*njevega lesa se rr.di odpotovanja prodajo. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 6234 : Hrt/fitsR! DFv-ofrfe ■ iedlAi strumni lisi n drž&vi Bt Soradjuiu naši prvi stručnjaci u Industrij, produkciji dr^a kao i šumarstvu. Predplata godišnje K —. Adresar in-dostrije drva Cijena postom K 14 —. 6021 Zidno opeko r.arezno ^utorno) navadno strešno opeko dobavlja A V A" Lubečno. M]o (ta) za tkanine Glavno zastupstvo za'Jugoslavijo Oskar -ftt i drug ZB9 Telsfon 11-38. rob, VlaSka ulic« 59 Večjo količina ulna letn. 1910 In 1913 619> ima na prodajo po ugodnih cenah Oskrbmsivo grofa Attemsa v Brežicah ob Savi Albert Katić, Bakar Preporučam cij. mušterijama svoj dobro uvedeni otpremnički posao sa kulant-nim i brzom otpremom i dopremo"! dobara na sve strane, poimence sa stanice parobrodarske BAKAR na željezničku stan'cu Bakar 1 drugamo. Broj telefona 10. Ovlašteni carinski oteremnik. 6245 tad Hotel »Triglav1 popn hotel „Ilirija" Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 22. popol-oma prenovljen s 60 moderno opremljenimi sobami. BaT 99" 2 minuti od glavnega kolodvora ~*M Alojzi! Itrbit lastnih. 30 hektolitrom rizlinga oddam po ugodni ceni ljubljanskemu gostilničarju proti poznejšemu plačilu. Vprašanja na poštni predal štev. 164. 6052 25 vagonov prima kuhinjske SOLI dobavi — odpošlje lahko takoj — z izvoznim dovoljenjem Rudolf Raiph Gradec (Oraz) glavna pošta. 6 . zanesljive moči se sprejmeta pri tvrdki Gregorc & VerliČ, Ljubljana, THE REX CO., trgovina s pisalnimi stroi Underwood in pis. potrebščinami se je Dreselila iz Šelenbr . '71 v Gradišče l£. SO. 622? ter vse druge telovadne potrebščine, kakor hlače (trico), majice pasove etc. ima zopet v zalogi 8cliwab JSia&J^lc Dvorni trg 3. Ljubljana. Pod Narodno kavarno. Sprejemajo se naročila sa krofa po meri I 9231 Traži se za kupiti oj LOKOMOBIL Od 20 do 2fi H? Pooiide h sdren: taa. Hilol Komadina, Meštar. 1 -SA P. t občinstvu vljudno naznanjam da ostane moja trgovina v Wo)fovi ulica št. 4 zaprta zaradi dopusta osobja od 16.—30, avgusta Julij Klein. ijt Cenjenim damam T naznanjam, da sem ni utjledtil modni teden na Dunaju in prinesel seboj vse jo urna le %a jesensko in zimsko sezijo, tako da morem ie seda i iz