84.it.- 5. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust Poštnina aavšaSirana. Posamezne steviSte 1 Din. V LItsb?IanS, v tore?? 11. aprila 1922. GOSLA : Jtefcaaicstiiii & J* nja, ki se tičejo financ, trgovine in prometa. V te komisije odpošlje vsaka država po dva zastopnika, izvzemši Rusijo, ki bo zastopana le v komisiji za ruske Zadeve. Vsaka komisija bo imela po 55 članov, ruska pa 58. Zastopniki male antante so izjavili na tozadevno vprašanje angleške in italijanske delegacije, da mala antanta ni navezana na nobeno velesilo in da bo v posameznih vprašanjih sklepala popolnoma samostojno. Tajništvo konference bo izdalo o'sejah poročila v italijanskem, angleškem in francoskem jeziku. Genova, 10. aprila. (Izv.) Včeraj dopoldne so ruski delegati Čičcrin, Litvi-nov in Vorovskij v imenu ruske delegacije posetili italijanskega ministrskega predsednika De Facta in italijanskega ministra zunanjih poslov Schanzcrja. Ruski odposlanci so obrazložili svoj načrt glede gospodarske obnove Evrope, kakor so si jo oni zamislili, in so pri tem pokazali, da se hočejo držati čim bolj pomirljive politike. Izjavili so, do hočejo storiti vse, kar je v njihovi moči, da bo imela genovska gospoda-:ka koherenca uspeh. ;onrerenca. Prodposvetov&nie sklkatollav. DOLOČITEV DNEVNEGA REDA. — NAČRT EVROPSKE GOSPODARSKE OBNOVE. — RUSKA DELEGACIJA. — MALA ANTANTA NASTOPI SAMOSTOJNO. Genova, 10. aprila. (Izvr.) Včeraj Popoldne so se sestali delegati zavezniških držav k predkonferenci, ki je trajala do osmih zvečer. Na tem sestanku seje določil natančen program današnje otvoritvene seje, ki se ima pri-^eti ob 11.30 dopoldne. Po sklepih pred-konfere-nce bo na današnji seji angleški ministrski predsednik Lloyd George Predlagal italijanskega ministrskega Predsednika Facto za predsednika mednarodne gospodarske konference v Genovi, nakar bo razvijal program konfe-ence. Nato bosta nemška in rumunska Negacija pozvani, naj podasta pro-gramatične izjave. Ni še gotovo, ali bo na današnji seji ves program izčrpan in an se bo nadaljeval na jutrišnji seji. Ru-* a delegacija je že podala izjave v lavnosti, v katerih naglaša, da bo vse storila, da bo imela konferenca ugoden ~’d. Domenjeno je, da bo oficijelni jezik a mednarodni gospodarski konferenci ngleščina in francoščina, dopustna pa ® tudi italijanščina. Nadalje se je dolo-da se ustanovijo štiri komisije, in tri evropske in ena ruska. Evrop-*ae komisije bodo obravnavale vpraša- Otvoritveni stvori. ITALIJANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK DE FACTA JE IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA KONFERENCE. Genova, 10. aprila. (Izv.) Daiies dopoldne je bila mednarodna gospodarska konferenca slovesno otvorjena. — Italijanski ministrski predsednik Facta je bil izvoljen za predsednika konference. Po izvolitvi je bil otvoritveni govor, v katerem je med drugim izvajal: Na gospodarski konferenci v Genovi gre za Veliko podjetje mednarodnega in popolnoma človekoljubnega delovanja. Izbrisani so tukaj vsi spomini na vojno Sovraštvo. Tukaj nismo več prijatelji I® sovražniki, nismo več zmagovalci in Premaganci, ampak le ljudje in narodi, ki hočejo združiti vse svoje sile, da se doseže skupen socijalni cilj. Zlasti v gospodarskem pogledu je Evropa razdeljena v toliko taborov, ki jih ločijo bariere drugega od drugega. Nadalje So v srednji in v vzhodni Evropi dežele, Posebno Rusija, ki so v gospodarskem življenju Evrope vedno izvrševale zelo Važno nalogo in jo bodo tudi v bodočnosti morale izvrševati, ki pa so sedaj Izločene iz gospodarstva v Evropi, v Svojo in na našo škodo. Mi moramo z Vsemi silami iskati sredstev, da odpravimo to nenormalno stanje. Italija bo z Vso silo in v popolnem prepričanju podpirala one sklepe, ki bodo najbolj pripravni, da zajamčijo trajen mir in stalnost odnošajev med narodi. — Nato je Povzel besedo angleški ministrski predsednik Lloyd George, ki je osvetljeval itiri glavne točke canneskega dogovora Brzojavni pozdrav Poincarela. Pariz, 10. aprila. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare je poslal Predsedniku italijanske vlade De Fa-cti brzojavko, v kateri ponovno obžaluje, da se ne more udeležiti mednarodne gospodarske konference v Genovi. Sicer pa bo minister Bar-tnou izrazil prisrčne želje Francije ?a uspeh konference. Izkušnje, ki jih ie morala prestati Francija, niso dovedle Francije do tega, da bi izgubila iz vidika večne zakone evropske solidarnosti. Francija jef odločena. spoštovati pravice, izvirajoče iz Sedanjih razmer. Pripravljena pa je, i Edrpsp ne noto roparacijs&B komisije. Berlin, 10. aprila. (Izv.) Danes opol-^ne je bila v Parizu označena uota, s katero je nemška vlada odgovorila na noto reparacijske komisije. Nota naglasa najprej dejstvo, da je vrednost marke od decembra leta 1921 silno padla. Ako se Nemčiji ne posreči pridobiti potrebnih deviz za nabavo inozemskega j-jta, potem preti Nemčiji gladovanje. Nemška vlada je v velikih skrbeh, kako bodo stvari v poletju razvijale. V interesu vsega sveta je, da se predeči pada nje nemške marke in da se 2Jbrani polom Nemčije. Težišče tega 'Prašanja leži v odplačilih v zlatu. Relacijska komisija se tedaj naproša, da »regleda odločitve od 21. marca 1922 in izrazil pričakovanje, da se bodo zastopniki držav našli na tej podlagi za skupno sodelovanje. — Francoski minister Barthou je izrazil pričakovanje Francije, da bo genovska konferenca izhodišče za novo svetovno orientacijo. —■ Zastopnik Japonske baron Iši je na-glašal velika pričakovanja, ki jih Japonska stavlja na mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi. — Belgijski ministrski predsednik Theunis je izrazil želje Belgije, da se na konferenci dosežejo čim ugodnejši sklepi in da imej konferenca kar najboljši potek. —- Po državnem kancelarju dr. Wirthu je povzel besedo zastopnik sovjetske vlade, ruski komisar za zunanje stvari Čičerin, ki se je spominjal izjave ministrskega predsednika Facte, da tukaj ni zmagovalcev in premagancev. Ruska vlada je prišla v Genovo v interesu miru in obnove. Potrebno je sodelovanje vseh narodov. Obnova Rusije je potreben predpogoj za rekonstrukcijo sveta. Ruska vlada je pripravljena odpreti svoje meje vsem narodom. Čičerin je sklenil z besedami zahvale italijanski vladi in z najboljšimi željami za uspeh konference. Genova, 9. aprila. (Izv.) italijanski minister za zunanje stvari je sprejel jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Ninčiča, nato pa načelnika češke delegacije, ministrskega predsednika dr. Beneša. z vsemi svojimi močmi in iz vsega srca sodelovati pri delu, da si nesrečni narodi zopet opomorejo. — Francija se ne bo samo pridružila pobudam, storjenim v to svrho, ampak bo konferenci predložila tudi pozitivne in praktične rešitve, ki naj pospešijo gospodarsko obnovo Evrope in splošno blaginjo. Francija ima najsrčnejšo željo, da se konferenci posreči doseči, da bo mir do-nesel obilnejšega sadu in da konferenca pripravi človeštvu boljšo bodočnost. sporazumno z izvedenci in zastopniki onih držav, ki so pri tem neposredno interesirane. Z ozirom na noto od 28. januarja je smatrati kot edino sredstvo, da se krijejo reparacijski stroški in da se ustavijo menični tečaji — zunanje posojilo. Le tako posojilo bi omogočilo izplačitev v gotovini že leta 1922. Zahteva, da se naloži Nemčiji 60 milijonov novih davkov in da se izdajo posebne kontrolne odredbe, nasprotuje zagotovilom, katera so dali zavezniki dne 16. junija 1919. Večje obdavčenje v Nemčiji, kakor je bilo takrat dogovorjeno, je nemogoče. Nemška vlada bi se z nadzorovanjem državnih financ nikakor ne mogla strinjati. Saja zakonodajnega odbora. Beograd, 10. aprila. (Izv.) Današnja seja zakonodajnega odbora se čuvarja ob iu.ou. inu unevnem re-uu je razprava o paragrann ^6 111 od zakonskega načrta o uržavnem svetu in upravnih souiščin. — Demokrat ur. secerov zahteva, naj se upravno soutsce ustanovi men v velikem Deckereku. — iviimster za izenačenje zakonov Triikovrc odgovarja, ua tega premoga ne more sprejeti, Ker zauosiuje upravno somsee v oeogra-ttu. — ur. zrine lauiičic (jugosiovan-Ski kiuoj in demokrat O/Uornovic zame v ata poseono upravno sodisce za svoje voniiio onrozje. Minister ou-Kiauja oca premogu in pravi, ua oo muorovmic osmi seuez upravnega somsoa za urno goro m uaimacijo. — i\ato preiue ouoor na glasovanje o S 40, m je sprejet z večino giasov. S -id se giasi: »juoiuer se ne precno-ai zakuh o ustanovitvi somse za vso državo in o uoiocnvi onousa apeia-cusian sodisc, se ustanovi sest upravnih suiusc, in sicer v ioeogra-uu za severno brnijo m Vojvoomo. v Zagreou za Drvarsko, biavorujo irt ivieujimurje, v barajevu za bosno ni rrercegovnio, v ueiju za blovemjo in rrekmurje, v bkoplju za južno briijo in v Dunrovniku za Danna-ooo in urno goro.« — isato priue na vrsto s ou. Demokrat VViiuer zahteva, naj se nauaije ostane tinancuo upravno soaisce v Zagreou. — Minister za izenačenje zakonov 1 m-Kovic odklanja ta preuiog, nakar sprejme oaoor viadm premog z večino giasov. s 5o se giasi: »nnaneno sodišče v Zagreou se ukine in preneha delovati, čim začne poslovati v Zagreou upravno sooišce. usooje se stavi na razpoloženje.« — rire-uen pride do tretjega, definitivnega glasovanja o zakonskem načrtu gie-ue državnega sveta in upravnih sodišč, izjavlja zemljoradnik Lažic. oa bo glasoval proti. Minister rriiko-vič opaža, da zemljoradniki glasujejo proti, kakor jim ravno nanese. Pri končnoveijavnem glasovanju je predlog sprejet s 16 proti 8 glasovom. — Nato se začne debata o razširjanju srbijanskega zakona o okrožjih in srezih na ozemlju Crne gore. V debati se razvije prerekanje med poslanci Črne gore, ker vsak brani svoj kraj. Zakonski načrt je končno sprejet v podrobnostih z 18 proti 3 glasovom. — Seja je bila nato zaključena. \ Sitim Fedn? Jztac Jj Vitomir Fedor Jelenc je mrtev. Danes ob enčetrt na enajst je izdihnil svojo v bojih za ideale preizkušeno dušo. Od svojih mladih dni je bil navdušen Jugoslovan. Ne samo v besedah, tem-čev tudi v vseh dejanjih svojega življenja. Že leta 1914, ko je bilo pri nas sr-bofilstvo še identično z veleizdajaLtvom je on zapustil meje svoje ožje domovine in se podal v Jugoslovanski Pijemont, v Srbijo, kjer je vstopil v srbsko armado v času, ko je bila pri večini naše inteligence jugoslovanska ideja komaj še v povojih. Udeleževal se je vseh bojev srbske armade v svetovni vojni, pretrpel s srbsko vojsko zgodovinski umik preko zasneženih, smrt dihajočih albanskih gora in se boril za življenje in smrt v smrtno tragičnem boju, ko je srbska vojska skupno z ruskimi in romunskimi oddelki hotela predreti nemško-avstrij-sko-bolgarsko fronto v Dobrudži. Takrat so zavezniški odeleki pustili srbsko vojsko na cedilu, toda junaška srbska vojska, ki se je bila zagrizla v sovražne vrste, se je po strašnih izgubah zopet izgrizla iz jeklenega obroča sovražnih topov in bajonetov in se, sicer maloštevilna po strašnih izgubah, toda nepremagana vrnila v svoje vrste. In Vitomir Fedor Jelenc je z vso svojo narodno idealno požrtvovalnostjo sodeloval v teh zgodovinskih bojih. Ravno v zadnjem času ko je prejel za svoje usluge spominsko kolajno, ki je krasila ob redkih slavnostih njegove prsi poleg številnih drugih kolajn, ki si jih je pridobil v osvobodilni vojni s svojo hrabrostjo. Kot novinar je sodeloval že pred vojno pri nekdanjem »Jutru« in »Dnevu«. Sedaj je bil uslužben zopet pri »Jutru«, kjer je bilo objavljenih tudi več njegovih podlistkov — spominov na vojne čase in dogodke. Uredništvo: VVolfova ulica 1/1. Telefon 30H Uprava: Mariji« trg 8. Telefor. 44, Rokopisi se ne vračajo, anjem je priložiti znamk* za odgovor. .em Bnl prati nJugosIavH* »Med vojno smo vsi prisegli, da ne zaidemo nikoli več v fanatično divje pobijanje med seboj, a Slovenska ljudska stranka je že na vse te prisege pozabila. Pod vodstvom duhovščine je SLS na deželi znova zagazila v najgloblje blato in kakor pred vojno ji je danes bojni klic: Proti političnemu nasprotniku je dovoljeno vsako orožje! Zato se znova operira $ lažmi, obrekovanjem, uničevanjem časti in eksistenc. In uporablja se tudi že kol in nož! Tako se je SLS v surovosti kai; naglo povzpela do tistega vrhunca, ki ga je kot nedosežni zmagovalka zavzemala pred vojno po naukih dr. Šušteršiča.^ »Povsod najdete samo hujskanje, roganje, opravljanje, za* viianje resnice in pretiravanje na škodo političnega nasprotnika. Tu vidite, kako brezsrčno hudobni, satansko zlobni, škodoželjni, maščevalni in nesramno lažnjivi so listi, čijlh naslovi se nalepljajo za reklamo na naše cerkve, župnišča in samostane, listi, ki jih priporoča naša duhovščina ljudstvu z lecp kot edino poštene.« (»Slovenski Narod«, 11. aprila 1920.) Tako piše torej »Slovenski Narod« današnjega datuma o klerikalnih listih. Če bi se stavec zgoraj citiranih vrstic pravilno zmotil in postavil mesto »Slovenska ljudska stranka«, »Jugoslovenska demokratska stranka« in mesto »dr. Šušteršiča«, »dr. Žerjava« in mesto »naša duhovščina«, »naši demokrati«, potem imamo verno sliko tudi našega demokratskega časopisja. Ne prihaja nam na misel, da bi hoteli klerikalne liste prati njihovih grehov^ katere jim v veliki meri po pravici očita »Slov. Narod«. Toda stara narodu^ prislovica pravi, da naj človek, ki ima maslo na glavi, ne hodi na solnce, h\ da mora biti človek, ki hoče drugemu očitati nepoštenost in nečistost, sani pošten in čist. Demokratsko časopisje pa ima ravno v zgoraj klerikalnem časopisju očitanih stvareh toliko masla na glavi, da se je res čuditi predrznost$ »Slov. Naroda«, da se je prišel izpostavljati solncu. Vsakdo se bo še spominjal s kakimi sredstvi se je borilo demokratsko časopisje proti svojim političnim nasprotnikom ob priliki zadnjih občinskih volitev. Koliko je takrat operiralo z lažmi, obrekovanjem iti uničevanjem časti in eksistenc. In od takrat naprej pa vse do danes koliko je bilo v demokratskem časopisju hujskanja, roganja, opravljanja, zavijanja resnice in pretiravanja na škodo političnim nasprotnikom, posebno pa še proti našemu listu in njegovemu lastniku. In vse to po dr. Žerjavovem bojnem klicu: Proti političnemu nasprotniku je dovoljeno vsako orožje. Jasno je, da je demokratom naš list bil že od vsega počaika trn v peti, ker našega lista niso mogli pobijati z zvenečimi frazami o protikulturnem in protinarodiiim klerikalizmom in ker so vedeli, da čita »Jugoslavijo« vsa napredna slovenska javnost. In voditelji JDS so staknili glave skupaj in storjen je bil sklep: »Jugoslavija« mora postati naša ali zlepa ali zgrda. Najpreje sqi poskusili zlepa ter ponujali lastniku našega lista ponovno težke milijone in mu poleg tega obljubovali še vse mogoče osebne koristi in časti. Ker pa list zanje ni bil na prodaj, so hoteli podkupiti uredništvo in končno res prevzeli nekaj urednikov »Jugoslavije« k »Jutru«. Toda vražje »Jugoslavije« kljub temu ni hotelo in ni hotelo biti konec — nasprotno, postajala je vedno boljša it\ vedno bolj priljubljena med slovensko javnostjo. Tedaj pa so demokratski vodite1 ji zbesneli. Sledil je gospodarski napad na lastnika našega lista, ki naj bi ga gmotno uničil in mu onemogočil izdajanje »Jugoslovije« kot neodvisnega lista. Napad ni uspel. Tedaj pa so pričeli bruhati demokratski listi od »Jutra« in »Pondeljka« nagnusnega spomina preko »Domovine«, »Taborja«, »Nove Dobe« in »Ptujskega Lista« pa doli do oč({-karskega »Slovenskega Naroda« gnojnico na naš list in njegovega lastnika in doživeli smo koncentrirano gonjo, kot je slovenski narod v taki ostudnosti do tedaj še ni doživel in upamo, da je tudi ne bo. In zopet je bilo vse zaman. »Jugoslavija« stalno pridobiva na vplivu med slovensko javnostjo in se bori za pravico proti krivici brez ozira na desno ii| levo. In zopet so gospodje ponujali težke milijone, da bi dobili naš list v svoje roke in zopet ni bil naš list na prodaj. Volitve se bližajo in gospodje demokratski voditelji vedo, koliko so grešili proti svojim volilccm in svojemu narodu. In oni vedo, da ve to tudi »Jugoslavija«, ki jih ne bo pardonirala, kakor ni pardonirala dosedaj nikogar, ki je zavestno grešil proti našemu narodu in naši državi. Zato so pričeli znova zlivati gnojnico na naš list in njegovega lastnika. Tu vidite, kako brezsrčno hudobni, satansko zlobni, škodoželjni, maščevalni in nesramno lažnjivi so listi, ki jih priporočajo demokrati ljudstvu kot edino poštena. Sela finančnega esSfeera. SODNIKOM SE DOVOLIJO ŠE NADALJE IZREDNE DOKLADE. Beograd, 10. aprila. (Izv.) Za danes dopoldne je bila napovedana seja finančnega odbora, na kateri naj bi se razpravljal zakonski predlog o proračunskih dvanajstinah za mesec maj in junij 1922. Predsednik dr. Voja Veljko-vič pa je ugotovil, da ni prisotnih dovolj članov za sklepčnost in je zaradi tega odgodil sejo za popoldne. — Na popoldanski seji finančnega odbora se je najprej razlagala določba naredbe ministrstva za promet, nakar se je vršila debata o proračunu za pravosodno ministrstvo. — Justični minister dr. Markovič sporoča odboru pritožbe sodnikov povodom znižanja doklad, ki so se jim zaradi tega ukinile, ker dobivajo izredne doklade. Sodniki želijo, da se jim dovolijo zopet one doklade, ki so jih imeli prej poleg drugih doklad. — Predsednik C u r i h , io. aprila. (Izv.) Berlin 1.70, New Y°rk 514. London 22.71, Pariz 47.30, Milan 27.75. Praga 10.05, Budimpešta 0.60, Zagreb 1. 5, Varšava '0.13, Dunaj 0.066, avstrijske krone 0.07. Dunaj, 10. aprila. (Izv.) Zagreb 2367 ^373» Beograd 9448—9472, Berlin 2570—2580, Budimpešta 937—943, Lom'on 33-950—34.000, Milan 41.270—41.330 New York 7681.50—7693.50, Pariz 70.750 do dr. Veljkovič ugotavlja naziranjo članov finančnega odbora, da se imajo sodnikom zopet dovoliti Izredne doklade. O tem predmetu pa ni storjen riikak sklep, ker ni bil predložen noben konkretni predlog. Minister dr. Markovič pravi, da se mora prej sporazumeti z zastopnikom finančnega ministrstva, da more izdelati tozadevni konkretni predlog, ki bo predložen v eni prihodnjih sfei finančnega odbora. — Nato preide odbor na razpravo o ukinjenju nekaterih okrajnih sodišč v Vojvodini in Dalmaciji. O tem predlogu sekcije se razvile živahna in deloma tudi burna debata, ki je imela za posledico, da je predlog odklonjen. O podobnem predlogu demo* krata dr. Sečerova in zemljoradnika Laziča bo finančni odbor razpravljal ni prihodnji seji. 70.850, Praga 15.227.s0—15.247.50, Sofij* 5270—52S0, Curih 149-325—149.625. Vali* te. Dolarji 7631.50—7643.50, bolgarski l,* vi 5170—5180, angleški funti 33.775 J6 33.825, francoski franki 70.750—70.850, it*« lijanske lire 41.070—41.130, dinarji 9443 do; 9487. rumunski leji 5619-5631. Švicar«!? franki 148.625 148.875, češkoslovaJk« krone 15.215—15.235, madžarske kfoiW 943—S4K. Iziava. Na nečuvene napade v »Domovini*, :&Slov. Narodu« in v »Jutra* ne odgovarjam, ker so mjgnusnejši izbruhi slepe strankarske strasti. — Na trditev »Jutra*, da, ko je bila vsklicna razpra-Prava v Mariboru, »da je takrat Anton Pesek na kolenih s povzdignjenimi rokami prosil milosti*, izjavljam, da je to absolutna laž. Nikdar in nikjer nisem niti na kolenih, niti s povzdignjenimi rokami, niti kako drugače prosil kakršnekoli milosti. Po stilizaciji »Jutrove* notice, bi se lahko sodilo, da sem pri vzklicni obravnavi *na kolenih s povzdignjenimi rokami prosil milosti,* a to ni res, kajti pri vzklicni obravnavi niti navzoč nisem bil. Res pa je, da se je po obravnavi sklenil med uredništvi dogovor, da se preneha z ostudno gonjo zoper mene, ker sem itak izstopil iz političnega Življenja in ker se je — kakor so izjavili — studil način boja zoper mene celo nekaterim urednikom demokratskih listov. Ta dogovor pa ni bila nikaka milost, in če hočejo moji rablji nadaljevati svojo torturo, naj jo, milosti ne bom prosil; Zgodila se mi je vnebovpijoča krivica, prenašal sem največje duševne muke, ki se jih more prizadjatl človeku, ki je mož in oče, hujše muke, kakor na natezalnici srednjeveške inkvizicije, a svojih rabljev nisem nikoli prosil milosti in jih ne bom nikoli. Nadaljujte torturo, saj imate moč in sredstva, vladno moč in ves vladni aparat, od servilnega učitelja, od štrebar-skega Šolskega nadzornika, poslušnega okrajnega glavarja, od cele armade ovaduhov in detektivov do vsemogočnega ministra, saj so Vam na razpolago bogati viri dispozicijskih fondov. Strete me lahko, a uklonite nikdar! ANTON P P SE K- Železničarjem v vednost Dosedaj je ministrstvo saobračaja Ukrenilo glede poviškov železničarjem Sledeče: Zakon o novih draginjskih dokladah Je gotov z izmenami člena 4 in 5, ki sta osobje razdelila na tehničko in ne-tehničko. Clen 4 se glasi: Administrativno pisarniško osobje, katero nima niti tehnične, niti strokovne izobrazbe, dobljene bodisi s strokovnimi izpiti, ali dokončanjem strokovnih kurzov, ali strokovnim delom (službeno vporabo) najmanj tri leta, dobiva draginjske doklade po zakonu za državne uslužbence, upokojence in upokojenke. Iz člena 5 se je črtala beseda »tehnički«. S tem je odpravljena krivica za pisarniško osobje, tako da dobi sedaj vse osobje, ki ima izpite višje doklade, izvzeti so samo oni v pisarnah, ki nimajo izpitov in tri leta službe. Za direkcije vseh novih krajev ta določba ne prihaja v poštev, ker takega osobja ni v direkcijah. Tabele ostanejo kakor •o bile sprejete 26. decembra 1921 od srakonodajnega odbora in objavljene v »Jugoslovanskem želzničarju«. Kot dopolnilo tabele se je uvrstilo še šoferje in sicer dobivajo šoferji 22, 21, 20, 19, 18 dinarjev, namestniki šoferjev pa 16, 15, 14, 13, 12 dinarjev dnevne draginjske doklade. Kilometrina za vlakovno osobje se poviša od 1. aprila sledeče: 1. Strojevodjem, kateri so dosedaj dobivali povprečno prepotovane 3500 do 4000 km kilometrino okoli 180 do 200 dinarjev in ravno toliko premije se da doklada na kilometrino in premijo v iznosu 120 odstotkov. 2. Kurjačem, ki so dosedaj imeli za povprečno 3500 do 4000 km 100 dinarjev kilometrine in ravno toliko premije, se da istotako 120 odstotkov doklade na kilometrino in premijo. 3. Vlakovodjem, ki so dosedaj za povprečno 3500 do 4000 km dobivali kilometrino v iznosu 120 do 150 dinarjev na mesec se poveča kilometrina za 170 odstotkov. 4. Prtljažnikom in sprevodnikom, ki so sedaj za povprečno prepotovanih 3600 do 4000 km dobivali 145 do 150 dinarjev kilometrine, se da povišanje za 150 odstotkov, 5. Zavirači, kateri so za povprečno 3000 km dosedaj dobivali okoli 100 dinarjev kilometrine na mesec, dobijo povišanje kilometrine za 140 odstotkov. 6. Prostorni mojstri, nadpremikači in premikači, ki so za premik dobivali 85 do 90 dinarjev mesečne kilometrine se da povišanje za 130 odstotkov. 7. Kreditnikom vseh velikih postaj, Kateri nimajo beneficij progovnega in postajnega osobja (stanovanj in vrtov), B» da ona kilometrina, ki so jo sedaj Jtaieli premikači, uračunivši jim vsako gro službe kot premikačem. Po proračunu ministrstva znaša to povišanje kilometrine letno 12 milijonov dinarjev. Tolmačenje člena 3, zakona o dinar-gktti plačah za vse nove kraje glede stanarine še ni v ministrstvu končano, stavil sem predlog, da imajo vsi nastavki dobivajo viiie draginjske do- klade pravico do brezplačnega naturalnega stanovanja oziroma 20 odstotne osnovne plače kot stanarino. Za delavstvo je izveden v ministrstvu saobračaja predlog za povišanje draginjskih doklad v sledeči izmeri: Delavstvo se razdeli poleg predstoječe razdelitve začasnega pravilnika po letih službe v 4 kategorije. Kategorija prva do 5 let, druga 6 do 10 let, tretja 10 do 20 let, četrta nad 20 let. Kvalificirani delavci: I. razred 22, 25, 30, 35 II. « 20, 22, 25, 30 III. « 18, 20, 22, 25 IV. « 16, 18, 20, 22 V. * 14, 16, 18, 20 Polkvalificirani delavci in nekvalificirani s težkim delom: I. razred 20, 22, 24, 28 II. « 18, 20, 22, 26 III. « 16, 18, 20, 22 IV, « 15, 16, 18, 22 V. « 13, 14, 16, 18 Nekvalificirani delavci z lahko službo: I. razred 18, 20, 22, 25 II. « 16. 18, 20, 24 III. « 14[ 16, 18, 22 IV. « 13, 15, 16, 20 V. « 12, 13, 15, 18 Učenci za rokodelce: I. 11. III. leto službe T. ' 12 14 16 10 12 14 a 10 12 3 9 11 7 8 10 Dinarjev: Rodbinska doklada 3 dinarje dnevno za člana rodbine. Ministrstvo je razdelilo državo v 5 razredov, kakor pri nastavljencih. Ostale določbe so vzete iz zakona o draginjskih dokladah za nastavijence. To je predlog ministarstva saobračaja, ki pride najprej pred ministrski svet, finančni komite ministrov v glavno računovodstvo in potem pred finančni odbor narodne skupščine. Minister je obljubil, da bode zadevo pospešil tako, da pride predlog najpozneje 26. ali 27. t. m. pred finančni odbor. Posamezne točke glede rodbinskih doklad ne odgovarjajo predlogom centralnega odbora narodnih železničarjev in Je potrebno, da jih finančni odbor narodne skupščine v smislu stavljenih zahtev spremeni. Po predlogu ministra saobračaja naj veljajo nove draginjske doklade za delavstvo od 1. marca 1922, na kar centralni odbor ne more pristati, ker je v zakonu rečeno, da mora minister istočasno in sorazmerno povišati doklade delavstvu, kakor so povišane nastavljencem. Tudi o tem bode končnoveljavno sklepal finančni odbor narodne skupščine. Centralni odbor narodnih železničarjev, ki tudi vrši vse dolžnosti vrhovnega vodstva koalicije, je podvzel korake pri posameznih parlamentarnih klubih in bode po mojem prepričanju uspel, ako že-leznčarji trdno stoje za vrhovnim vodstvom. Pri tej priliki moram omeniti, da je brezglava in nepotrebna agitacija raznih novih osrečevalcev železničarjev, akciji vrhovnega vodstva škodovala. Kričanje raznih apostolov kakor Beltram itd. samo zavlačujejo delo. Resnica je, da se draginjske doklade železničarjem samo radi tega niso izplačale, ker ni imel minister saobračaja dovolj sposobnih uradnikov, ki bi bili pravočasno vse predloge izdelali. To največjo napako bode centralni odbor narodnih železničarjev odpravil s treznim delom in dokazi, in obenem tudi moral revidirati stališče napram koaliciji, odnosno onim ljudem, ki izrabljajo bedo jugoslovanskega železničarja v svoje postranske in zahrbtne svrhe. To povdarjam izrecno vsled tega, ker je g. Beltram izvolil nastopati po postajah na tak način, da se čudim, da mu železničarji po dosedanjih izkušnjah niso dali onega odgovora, ki ga je zaslužil. Tovariše vseh »Zveznih podružnic« pozivam, da nujno predelavajo predlog o delavstvu in najpozneje do 22. t. m. predložijo eventuelne sklepe, oziroma spremembe Osrednjemu odboru ZJ2, Gradišče 7, da stavim tozadevne predloge pri debati v finančnem odboru. Ivan Deržič, narodni poslanec. Ultimatum. Trst, 6. aprila. Preteklo nedeljo, dne 2. aprila se je vršil v Gorici mogočen shod goriškega ljudstva obeh narodnosti. Shod se je vršil zjutraj ob 11. uri na Telovadnem trgu. Udeležilo se ga je okrog deset tisoč zborovalcev. Ta shod je bil glasen protest proti vladi, ki se še vedno obotavlja izplačati ljudstvu vojno odškodnino. Ogromna udeležba pa je pokazala da je skrajni čas, da se vlada nauči spoštovati zakone, ki jih Je sama postavila in da je ljudstvo že sito samih obljub in da bo poseglo po najhujših sredstvih, če bi ta poslednji glasni opomin ostal brez uspeha. Govorili so: uradnik dež. odbora Gorkič, dr. Bitežnik, predsednik župan- ske zveze župan Mikuž, uradnik pri deželnem odboru dr. Besednjak ter poslanec Šček, ki je povedal z učinkovitimi besedami, da naše ljudstvo ne potrebuje nikake nege in skrbi, kot so to ministri ponovno in ponovno zatrjevali poslancem, ampak naše ljudstvo zahteva, da vlada spoštuje zakone ter da ljudstvu, kar mu po zakonih pritiče. Pozval je ljudstvo, naj dvigne roke v znamenje prisege, da bo, če vlada do 1. maja ne ukrene popolnoma nič, seglo odločno po sredstvih, ki jih predvideva konec resolucij. Deset tisoč delavnih, žuljavih rok se je dvignilo, da priseže svojemu poslancu in tako pokaže svojemu poslancu neomajno voljo ostati v borbi za svoje pravice. V imenu socijalistov je govoril Štolfa, v imenu komunistične sekcije je govoril Kosič. Govoril je tudi podpredsednik Zveze stavbinskih zadrug, arhi-tektRadovič in drugi. Govorniki so nastopali na dveh tribunah; na eni slovenski govorniki, na drugi pa italijanski. Shod je bil izborno organiziran. Zborovalci so se zbirali v predmestju in na to odkorakali v vrstah na zborovališče. Vsaka deželica je imela posebno zbirališče. Zborovalce so vodili v mesto župani in občinski zastopi. Po zborovanju se je razvil velikanski sprevod s Telovadnnega trga skozi ulico Alvares, čez Verdijevo tekališče in Semeniško ulico na Travnik (Plazza Grande), odkjer je odnesla deputacija na zborovanju sprejeto resolucijo k civ. komisarju Maggioniju. Ljugstvo' se je ustavilo na Travniku in je čakalo na povratek deputacije. Civ. komisar je obljubil deputaciji, da stori vse, kar bo v njegovi moči. Ko se je deputacija povrnila na Travnik, so zopet izpregovorili množici poslanec Šček, dr. Besednjak in eden izmed italijanskih govornikov. Dan je potekel mirno, brez vsakih incidentov. Brez dvoma je napravil ta ogromni in odločilni shod na vlado velik utis. Neprijetno bo dimilo vlado, po sebno tisto mesto resolucije, v katerem se grozi z odstopom vseh občinskih za-stopov in s prenehanjem plačevanja drž. davkov. Resolucije, ki so bile sprejete, so sledeče: Vojni oškodovanci, zbrani na mani-festacijskem zborovanju dne 2. aprila 1922, sklenejo enodušno v obrambo svojih pravic, ki so ji zajamčene v vojno-oškodninskem zakonu in v protest proti vsaki očitni ali tajni kršitvi postave, sledečo RESOLUCIJO: Vsebina zakona o vojni ošlcodnini se je v glavnih temeljih že pretvorila in se še vedno pretvarja po samovolji izvr-ševalnih organov, kakor je neoporečno razvidno iz neštetih novih dekretov, novih okrožnic in tajnih odlokov, posebno pa iz najnovejše odredbe od dne 2. febr. 1922. Zakon, ki je imel prvotno človekoljuben namen, zabranjuje, da bi se ga tolmačilo in omejevalo v posameznih pokrajinah in za razna plemena na različne načine. Opozarjamo zato, da pomenijo vsi vladni uprepi, ki so naperjeni zoper smoter zakona, neznosno in sovražno nasilstvo. Sklicujemo se na neodložljivo potrebo, da se postavi strogo določen rok za izplačilo in likvidacijo vojnih oškod-nin, kajti beda, v kateri živi ljudstvo naše dežele, mora končno prenehati. Finančna kriza države nikakor ne opravičuje brezmejnega zavlačevanja izplačil, kajti zakon sam je določil vire, katerih naj se vlada posluži, da pride do potrebnih sredstev. Kaznjiva lahkomiselnost, s katero so uničevali in zametavali vojni plen, ne sme obremeniti oškodovanega ljudstva, ki bi bilo z izkupičkom vojnega plena skoro pokrilo svojo vojno škodo. »Zvezni kreditni zavod« v Benetkah, kateremu je vlada izročila monopol za izplačilo vojnih predujmov, je postopal s krivično pristranostjo z novimi pokrajinami Ugotavljamo nadalje, da je vlada s celo vrsto novih dekretov skušala odreči državljanske pravice neštetim našim ljudem z izključnim namenom, da ne plača vojne odškodnine. Povdarjamo končno, da vlada ni raztegnila na občine novih pokrajin onih dobrot, ki so jih deležne stare pokrajine, ter je s tem onemogočila kritje občinskih dolgov. Iz vseh teh razlogov se ne omejujemo več na brezplodne proteste, ki jih nihče ne posluša, temveč: sklenemo: Ce vlada tekom meseca aprila ne izda in objavi jasnih določil, s katerimi se: I- Potrdi in zagotovi popolna veljava in izvršitev zakona o vojnih odškodninah dne 27. marca 1919, ter obenem prekliče vse. javne izjemne odloke, posebno pa odlok dne 2. febr. 1922. II. Prizna vojna škoda na industrijskih, kmetijskih, obrtnih in hišnih premičninah, ki se morajo odplačati po natančnih predpisih šestega odstavka imenovanega zakona, ki jasno določuje predvojno ceno in znesek, ki je danes potreben za nabavo. III. Zahteva, da se starostna obraba zaračuna v mejah, ki so določene v zakonu. IV. Poskrbi, da bodo finančni organi tolmači zakona in ne agenti državne blagajne. V. Odredi, da se vojne škode v goriški deželi odmerijo in izplačajo do meseca decembra 1923. VI. Raztegne odlok 3. julija 1919, s katerim se poravnajo občinski dolgovi na račun države, tudi na občine novih pokrajin, ter se poleg tega rešijo nujno vse prošnje za vojno odškodnino, ki so jih vložile občine. VII. Ugotovi nemudoma državljanska pravica naših ljudi i. s. na nedvoumen način in s popolnim priznanjem njihovih pravic do vojne škode. VIII. Prizna neodvisnost naših denarnih zavodov, ki izplačujejo predujme od »Zveznega kreditnega zavoda« v Benetkah. IX. Ukine sleherno plačevanje obresti za predujme države. X. Odredi, da vojni odškodovane! ne plačajo do likvidacije vojnih škod nikakega davka, sklenemo: da se bo sklical 1. maja 1922 v Gorici SHOD, na katerem se bo izvedel naš današnji sklep, da odstopijo vsi občinski zastopi Goriške dežele ter se nehajo plačevati vsi državni davki. Za republikansko stranko, odsek uo-rica, adv. Stecchina. .. .. Za ital. ljudsko stranko, pokrajinski odbor. Za Furlansko skupino D’ Azione — G. Bramo. , . Za ital. soc. stranko, Pokrajinski oa-sek — Štolfa. Za Zvezo industr. in trgovcev Goriške — Ing. Ribi. Za nar. stranko fašistov, odsek v Gorici — V. Graziani. Za Zvezo zadrug vojnih oškodovancev na Goriškem — Ing. Glessig. Za italijansko kmetsko stranko, P o* krajinski odbor v Gorici — Gorjan. Za Agrarno zvezo Goriške dežele — Dr. G. Kosolo. Za italjanske občine — Dr. G. Kosolo. Za Zadružno zvezo v Gorici — David Doktorič. Za politično društvo »Edinost« -* D. Jos. Bitežnik. . Za Kmetske delavske zveze — Dw Engelbert Besednjak. Za Zvezo slovenskih stavbinskih za-drug — Arh. Radovič. Za Zvezo slovenskih županstev Dr. Peter Medvešček. Za Zvezo Goriških ital. stavbenU* zadrug — Ing. Culot. Za stalni agitacijski odbor vojnih oškodovancev, Goriško - Gradiščanske —- Predsednik arh. G. Luzzato, tajnikaj odv. A. Targionl, odv. M. Sturani. Časopisni glasovi. »Slovenski Narod« piše, da smo med vojno vsi prisegli, da ne zajdemo nikoli več v fanatično divje pobijanje med seboj, da pa je Slovenska ljudska stranka, že na V9e te prisege pozabila. Pod vodstvom duhovščine je SLS na deželi znova zagazila v najgloblje blato in kakor pred vojno ji je bojni klic: proti političnemu nasprotniku je dovoljeno vsako orožje! Zato se znova operira z lažmi, obrekovanjem, uničevanjem časti in eksistenc. In uporablja se tudi že kol in nož! Tako se je SLS v surovosti kar naglo povspela do tistega vrhunca, ki ga je kot nedosežna zmagovalka zavzemala po naukih dr. Šušteršiča pred vojno. Poskrbite, da postanejo Vaši teoretični nauki, ki so nauki Budhe, Krista in Mohameda ter vseh istinito blagih in modrih mož in žen vseh stoletij, tudi meso in kri predvsem v stranki, ki vihti nad sabo prapor s Kristusovo sliko! Potem izgine surovost sama iz vrst našega naroda. »Naprej.« Na ljubljanskem zborovanju pridobitnih krogov so zborovalci razpravljali tudi o zadrugah, ki imajo neko posebno stališče nasproti raznim drugim trgovskim podjetjem. V trgovskih krogih prevladuje mnenje, da zadruge ne plgčujejo nobenih davkov, akoravno je resnica edino le to, da morajo zadruge plačevati ravno tiste davke, proti katerim odločno protestirajo. Nasprotno so zadruge glede davščin mnogokrat bolj prizadete kot trgovci, ker morajo polagati javne račune. Nad zadružništvom se trgovci spodtikajo tudi vsled tega, ker so zadruge imele od vlade več milijonska posojila, ki so pa bila dovoljena v izjemnih razmerah in izključno le v to, da se obvaruje pasivne kraje največjega po-manjkanja.O novih kreditih zadrugam pa niti govora ne more biti, ker se gre samo za novo razdelitev starih kreditov. Zadružništvo vodi velik boj. čigar končni cilj gre za tem, da izvije last trgovskih sredstev, obratnih in prometnih, privatnikom iz rok m izroči vse to organizacijam konsumentov. Zadružništvu se v boju *• ta veliki cilj po pravici lahko dajo kak* predpravice. »Jutro« piše med drugim k otvoritvi genovske konference, da je vodilna idej* konference gospodarska-politična in mo1 ralna, načelna in pravna. V Genovi se sestanejo naši delegati s predstavniki nov* Nemčije in v Genovo pridejo tudi _ dele« gatje sovjetske Rusije, voditelji največj« revolucije, kar jih je videl moderni Sedaj je Rusija na pragu, ali naj se uda poginu, ali naj se obrne in stopi zopet t zvezo evropskih civiliziranih narodov, Anglija 9e bo trudila na genovski konferenci, da bi povsod zmagalo načelo zaupanja, popuščanja, odpuščanja, zbliževanja, dobrega sosedstva, trgovine in blagostanja. Mi odhajamo v Genovo z nezaupanjem, ker je reška uvertura pokazala« da genovska kompozicija ne bo ugodil* našim ušesom. «Novi čas.« V Avstriji so plače urad-ništva in delavstva, urejene temeljem indeksa cen življenskih potrebščin na t* način, da se z vsakim zvišanjem cen, zvišajo tudi plače. Ta način ureditve delavskih mezd drži kapitalistična podjetja trdo v kleščah in razumljivo je, da kapitalisti napenjajo vse sile, da bi se jih oprostili. V dosego tega namena so avstrijski industrijci po zadnjem dunajskem velesejmu razglasili, da je u9peh velesejma neugoden in da avstrijska industrija vsled predragih delavnih sil ne more odoleti nemški konkurenci. Vendar nesramna igr* avstrijskih kapitalističnih krogov je bil* zadnje dni razkrinkana in uradni podatki kažejo, da ima dunajski velesejm zaznamovati izdaten uspeh, Prodalo se je _** 120 milijard avstrijskih in 16 milijard j*' goslovanskih kron blaga. 70 odstotkov 1Zr ložnikov je dobilo naročila in sicer pride na vsakega izmed založnikov po nO* vih odjemalcev. Praznih rok so odšli »*-mo tisti sejmarji, ki so hoteli delati nepoštene kupčije po metodah, ki eo ** udomačile med vojno. Dnevne vesti. — Priprave za kraljevo poroko. Pred-sedništvo pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja: Priprave za svečanosti o priliki poroke Nj. Veličanstva kralja vodi pod predsedstvom načelnika v ministrstvu za prosveto Branislava Nušiča poseben odbor v Beogradu, ki bo sestavil ofi-cijelni spored svečanosti in tudi odredil vse potrebno glede udeležbe Slovenije pri teh svečanostih, Ker je ta odbor v stalni zvezi s predsedstvom pokrajinske uprave, se obvešča javnost, naj se glede vseh nameravanih prireditev s strani Slovencev obrne na predsedstvo pokrajinske uprave. — Skrajna krivica se dogaja g. Antonu Pesku od strani demokratskih hajdukov. Umaknil se je pred demokratskim nasijem popolnoma iz političnega življenja; toda to demokratskim nasilnežem še ne zadostuje, še vedno nadaljujejo gonjo zoper njega. Brez vsakega najmanjšega vzroka ga je napadla »Domovina« ter pogrela v poldrugo stran dolgem uvodniku stare laži in obrekovanja ranjkega »Pon-deljka«. Ker je »Jugoslavija« nato prinesla članek »Poglavje o političnih špekulantih«, s katerim nima o. Pesek prav nikake zveze, ker ga ni niti spisal, niti in-spiriral, niti ga pred objavo čital, sta lopnila po njem hitro »Slov. Narod« in »Jutro«. Čeprav se g. Pesek ne udeležuje niti direktno niti indirektno političnega življenja, čeprav se ne udeležuje nobenih sej, sestankov ali shodov, niti ne piše v časopise, tudi v »Jugoslavijo« ne, je vendar vedno vsega on kriv. Ob vsaki mogoči in nemogoči priliki ga demokratski časopis! napadajo, blatijo in zbadajo. Kadar ni demokratom kaj po voji, kdo je kriv? Ta preklicani Pesek seveda! — Da bi oblažili v javnosti blamažo, ki jo je pripravil občinski svet ljubljanski z izjavo dr. Periča dr. Žerjavu in zadnji shod trgovcev dr. Kukovcu, so se demokrati zopet zaleteli v g. Peska, da bi na ta način obrnili pozornost javnosti v drugo smer in s tem kolikor mogoče ublažili svojo blamažo. No za enkrat ni uspelo, kakor že tolikrat ne. — G. pokrajinski namestnik v Trbovljah. Pretečeno nedeljo se je naš g. pokrajinski namestnik Iv. Hribar pripeljal v Trbovlje. Na kolodvoru so ga sprejeli vodja okrajnega glavarstva v Crlju, vladni svetnik dr. Žužek, namestnik gerenta v Trbovljah Plavžak, šolski nadzornik Vodušek, državni nadzornik Fitamic in odvetnik dr. Dimnik. Na potu s kolodvora v Trbolje ti je pokrajinski namestnik ogledal več delavskih stanovanj. Od 94P naprej je g. namestnik sprejemal v *ol> delavske deputacije, ki so mu predložil* razne svoje težnje. Dalje so se namestniku poklonili tudi zastopniki trboveljsk* in okoliških občin, ravnateljstvo rudnik* in razna narodna društva. Ob 13-30 »* g. namestnik odpeljal v Ljubljano. —Značilna pravda. Pred ljubljanski® sodiščem se bo v kratkem vršila pravda dr. Žerjav kontra dr. Kraigher. Kakor J* znano je slednji dr. Žerjava javno M®0** žil politične koruptnosti. Ker je dr. Žerjav vsled tega vložil tožbo radi razžaljjv nia časti, nastopi dr. Kraigher za obdolžitev obširen dokaz resnice, smo izvedeli, ima dr. Kraigher že dosedaj zbranih mnogo slučajev, katere bo por bil kot dokaze za koruptnost dr. žerjava* — Čudež v Mariboru. Dočim imamo v Ljubljani — in baje po celi srednji kv' ropi — deževje že četrti teden, čitamo. »Marburger Zeitung« z dne 9. t. m. P°ZV magistratu, naj da vendar ulice in ho nike škropiti, ker se dvigajo oblaki pra®-* ki ogrožajo človeško zdravje. Ker je ribor še tudi v Evropi, in ne moremo m>-sliti drugače, kakor da je notica obl«** v uredniškem predalu izza lanske pol* suše ter je sedaj prišla prav za sušo, v ne na cestah, temveč v — uredništvu. — Nova palača za ministrsko pr*» sedstvo. Ministrski predsednik I*...?5LoV laščen, da najame posojilo 15 A,ako dinarjev za zgradbo palače za mi®9t predsedstvo. . . _ nt. Izprememba v osebju. Za višja p sarniška oficijala sta imenovana Bizjak v Litiji in Iv. Kolina v Radovlja«; za pisarniškega oficijala v Trebnjem v g. Al. Stoger. Za kanclista sta 5®.en°Aern certifikatista gg. Iv. Soklič pri o kr ajn ^ sodišču v Gor. Radgoni ter Fr. Scnrou . Sevnici. Premeščena sta višji Pr,sar oficijal g. Martin Pen k okrajnemu dišču v Rogatec in kanclist g- Jr Vončina iz Gornje Radgone v Kom® — Odobrena šolska knjiga. . K? x* jinska uprava za Slovenijo ? pjijl-prosveto in vere) je odobrila šolsko • ^ go »Slovenska stenografija. Drugl Ce« Debatno pismo. Priredil Pr. Novak.« na kinjigi je 16 Din. — O izpitnih taksah prosile. #(jnj obrtne pravice je prinesel zadnji n;str-list (»štev. 35) uredbo oddelka stva za trgovino in industrijo ni. •Stran &. Velikonočne pozdrave pošiljajo Cltateljem »Jugoslavije« in vsem poštenim lOjakom: slovenski orožniki iz Bosne in Hercegovine, slovenski fantje iz Bjelova-ra pred odhodom v Srbijo in slovenski Jantje pri 9. pešadijskem puku iz Nego-tina. ~ K napadu na postajenačelnika v Šmarju pri Grosuplju se nam poroča, da •o bil« vesti deloma pretirane in netočni. Sploh ni bil napaden postajenačelnik, temveč službujoči prometni uradnik g. R. ■rompe. Napad ni imel roparskega namena, temveč te izviral iz osebnega sovra- istva. Napadalec je neki domači invalid, ki • baje nekaj časa študiral. Napadalec .ie ompeta udaril od zadaj dvakrat z roči-e° po glavi, ko se je ta ob pol 3. uri po-polnoči vračal od pregleda proge v pisar-,B°. Pompe je napadalca zgrabil ter ga po daljšem ruvanju vrgel ob tla, kjer je nezavesten obležal ali pa se potuhnil. Ko se J* namreč Pompe čez nekaj časa z dru- !*im uslužbencem vrnil k nezavestnemu, e ta potegnil revolver ter oddal, dva »tre-«• Eden teh strelov je zadel Pompeta v ni no> * 80 ^ bolnici kroglo odstra- nil- Tudi rana na glavi ni težka. Kriza na sdravstvenem polju. Po Oestu se širijo govorice, da namerava šef *drav8tvenega odseka za Slovenijo g. dr. J-Jtmar Krajec odstopiti. Glavni vzrok te-je baje nerazumevanje, ki ga kaže centralna vladn napram potrebščinam Slovenije na zdravstveneme polju. tr TT al' nesreča. Včerajšnji ju- »•anji vlak je pripeljal na novomeško po-Jn k neznanega potnika vsega krvavega m brez zavesti. Odpeljali so ga takoj v ooimco usmiljenih bratov v Kandiji, kjer J* "or* * smrtjo. Njegova identiteta še ni , °B1\ana- Orožniki »o takoj pričeli s po-»vedovanjem. Ne ve sc še, ali se je zgodil » «l°čin ali nesreča. 1_ ^ Velik požar v Jaršah pri Meng-IJL", "edeljo popoldne okrog S- ure je Majdičev mlin v Jaršah, ki je bil i* M*1?83 jih na Slovenskem. Ogenj se j' DIlskoma razširil na vse dele poslopja magacine. Rešiti je bilo mogoče le ne-, ega Plenice in moke, vse drugo je . *r*ev požara. Na- kraj požara so fr« . Požarne brambe iz Domžal, ®nika in Mengša in so neutrudno gasile Škoda se ceni na 40 milijonov atnnika in Mengša in so neutrudno gasile SoT*- ..............' - ■pVlom in tatvina. V Kričavcu v •^tkniurjti platna, kilogramov ,.-i« je bilo vlomljeno v klet polnile? Adama Kučana. Neznani vlo~ eM.11 80 Pokradli mnogo perila, • blazine in okrog 20 ■“•»tl. Skoda se ceni na 25.000 kron. „ . ~7 Najdeno truplo. Pri Vevčah so v , ?eJJ° Potegnili iz Ljubljanice. truplo na-1 onika Mat. Visočnika, ki so ga že dalj Jr** Pogrešali, ali se je tu zgodil samo-^0f. nesreča ali zločin, &e ne ve. . . *— V 040 urah okoli sveta. Ross Smith et* dne 25. t. m. iz Londona z zrakoplovom okoli sveta ter upa polet izvršiti * urah. Ljubljana. Redna javna seja občinskega sveta. *> se vrši danes dne 11. aprila 1922 ob S. *j°Poludne v mestni dvorani ima sledeči J}n*vni red: A. Javna seja: I. Naznanila f^dsedstva. II. Odobrenje zapisnika zad-?;*,v8eje. III. Zaprisega novo sprejetega P*e*čana. IV. Poročilo mestnega magistra-5? 0 raznih prošnjah za sprejem v domo-«nsko zvezo mestne občine jubijanske. Finančnega odseka poročila: I. o po-knjigovodstva glede načrta pravil-***• o pobiranju prirastkarine na vred-®5>at. nepremičnin po mestni občini, a. o tt*pisu pokrajinske uprave glede nepotr-~tve občinske doklade na osebno dohod-f'no. 3. o predlogu odbora za ureditev delfskih plač glede prispevka mestne občili*,* delavski pokojninski zaklad. 4. o polnilu županovem glede razširjenja ter ,*ntuelnega komunaliziranja cestne elek-•rifne železnice. S. o poročilu gospodareča urada glede naknadnega kredita za **fadbo opornih zidov in kanala pri mest-2‘ hiii Mestni trg 27. 6. o poročilu gospo-, r>kega urada glede naknadnega kredita r* nujne poprave v mestni hiši štev. IS-5* Poljanski cesti. 7- o poročilu gospodarskega urada glede pridobitve primeme-■* atavbišča za zgradbo linijskega urada ?. Dunajski cesti. 8. o dopisu županovem jj!*3e naprave centralnega šolskega vrt« P »Srišča v Ljubljani ter glede povečanja *0Ukega vrta na barju. 9- o samostalnem Podlogu obč. svet. Freliha glede držav-“*8a prispevka za mestni stanovanjski ®ra t. m. v Jakopičevem paviljonu. Maribor. JU 1923. Vlil. Ubožnega odseka poro- |l'° o predlogih upravnega odbora me-!r?nske imovine glede podelitve meščan-podpor. IX. Upravnega odbora me-•tne zastavljalnice poročilo o dopisu me-.™*ga knjigovodstva glede spremembe * 32 zastavljalničnih pravil, tičočega se ®*ervnega zaklada. X- Samostalna pred-„ *.. obč. svetovalca Jegliča glede ka- v«i c*i* Martinove ceste. 2. obč. sveto- aiCa Pirca glede naprave trotoarja v avnikarjevi ulici. B. Tajna seja: I. Na--j^nua predsedstva. II. Odobrenje zapišita ,zacNe seje. III. Personalno-pravnc-°dseka poročila: o raznih personalnih ta *Vak uslužbencev mestnega magistra-ha x r branilničnih uslužbencev. IV. Finančnega odseka poročili: o dveh proš-orf= 1 za •nHostno vdovnino. V. Obrtnega useka poročila o raznih piošnjah za raz-£re koncesijo. ““ R°sta Ristič. Nai poziv vsem po-aac«m J« ‘«a*l v toliko uspeh, da j* »o- Rudarska akademija v Mariboru? Pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar je poslal mariborskemu županstvu dopis, da se namerava v Mariboru ustanoviti rudarska akademija, ako preskrbi mestna občina prostore. Ker občina ne razpolaga s primernim poslopjem, je občinski svet sklenil, naj se najprej dobe informacije, kakšno poslopje bi bilo potrebno in kakšni stroški bi bili s tem zvezani. Občinski svetnik g. dr. Sernec je pravilno opozoril, da bi bilo za rudarsko akademijo najprimernejše mesto Celje, kjer je že rudarska šola in so tudi rudniki in plavži v bližini, česar vsega v Mariboru ni. Predrzna sleparka. Mala hčerka železničarja Samarina je prinesla iz konzu« ma košaro nakupljenih stvari. Pred prodajalno jo je nagovorila neka gospa, češ, da je dobra prijateljica njenih staršev ter jo naprosila, naj ji gre v trgovino zamenjat limono, med tem bo ona drsala košaro. Ko se je deklica vrnila iz trgovine, ni bilo na ulici gospe in ne košare. Umrl Je kavarnar Jos. Zigert, star 46 let. Ceile. Celjski trg. Na trg so pričeli okoličani zadnji čas prinašati že zgodnjo solato. JaJca «3 bila do zadnjega časa po 4 krone komad, ker pa se približujejo prazniki, je cena poskočila na 5 in tudi 6 kron. Mesa Je za silo na razpolago po 48 kron za kg. Prekajeno meso »e prodaja po 118 kron kg. Mast se prodaja po 96 kron kg. Moka (pšenična) Je po 24, 25 In 26 kron kg. Druge žtvljenske potrebščine se zadnji čas niso zvišale. — Svinjski sejmi ob sredah in sobotah so se zopet pričel L Mestno gledališče v Celju. Danes v torek gostujejo v našem gledališču člani ljubljanske drame v drami »Golgata«. Vreme Je pri nas še vedno deževno In hladno. Posebno v nedeljo Je bilo Izredno slabo in deževno. Ljudje že komaj pričakujejo solnčnih dni, ker vsled slabega vremena zastajajo vsa poljska dela. Sadno drevje vkljub slabemu vremenu le cvetL Marelice in črešnje so že v cvetju. V petek zjutraj smo Imeli hudo slano, ki je po nekod cvetje sadnega drevja uničila. Naš celjski nemški Ust Je zadnji čas zopet pričel rabiti nemška krajevna Imena: Marburg, Oottschee Itd. Ga bo menda treba zopet spomniti, da tl kraji v JugoslavlJl yeč ne ekstistirajo. Nemškutarenje se zadnji čas zopet pri nas razpaša čez mero. Da govorijo nemški vsi oni, ki našega jezika res ne razumejo, je odpustljivo. Ce pa se nemščine poslužujejo tudi naši ljudje na javnih ulicah po nepotrebnem, to pa »e nam zdi miloreče-on, neumestno. Vožnjo x avtomobili na razne strani je v Celju otvoril g. Ivan Korošec. Prijavni nrad v Celju išče sledeče osebe: Jova Dragelj, ki ima znance v Suhoru: Pavlovič Slavka, ki ima znance y Vel. Orašju; Ahtik Jožefa, kii ma znance v Dubrovniku; Zinin Julior, ki ima znance v Somboru: Štefanija Turkovič, ki ima trg. zveze z Brača Fussman v Zagrebu: Fani Pay, ki ima trg. zveze z »Union* v Zagrebu: Heleno Kisel, prodajalko časopisov in Luigi del Baldo. Travniki so pri nas že lepo zeleni in se obeta kmalu živinska paša. S tem bo kmetovalcem mnogo pomagano P” prehrani živine, katero je povzročila lanska suša. Primorje. Nova Jugoslovanska luka. Ministru sa-obračaja je izročen načrt za napravo pristanišča Martinčiča pri Sušaku. Pristanišče bi bilo dvakrat večje od Baroša ter bi ga zgradila svetovna strokovna tvrdka. Stroški so proračuni eni na približno 37 mllljo-ao.v dinarjev. HaFOška in njeno vprašanje. 2ivimo v dobi raznih konferenc, atentatov in afer, raznih diplomatičnih intrig in strankarstva. Niti eno sili drugo_ ni prineslo državi zadovoljstva in miru, še manj pa bilo v korist našim Slovencem onstran Karavank. Dežela, zibelka Slovenije umira, umira vsled brutalnega nasilja »Heimats-diensta« in germanizacije. Koroško zavedno narodno ljudstvo ječi pod suženjskimi okovi, propada, je zapuščeno in izročeno kruti usodi. Kako dolgo ie — Ali še ni dovolj preganjanja, pobojev in požigov? Vprašamo se: kje je tista beograjska vlada, ki je svečano po svojem zastopniku ministru n. r. Jovanoviču obljubila nam koroškim Slovencem: »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev vas ne bo nikdar pozabila«?? Ista vlada nima samo pravice, ampak tudi dolžnost, ščititi naše pravice in varovati tistih 15.000 Slo-vencev, ki so ji ostali zvesti in glasovali za njo, za Jugoslavijol! Ali nima dosti sredstev za to?? Če potom diplomacije ni zmožna kaj ukreniti proti beraški in razdrapani Avstriji, kaj pa bi, če bi s par divizijami ukrotila ta ponosni »Herenvolk* in ga naučila izpolnjevati in spoštovati mednarodne pogodbe! Koroško vprašanje za nas koroške Slovence ni in ne bo rešeno tako dolgo, dokler se sleherna koroška slovenska bajta ne nahaja pod žezlom ICa-ragjorgjevičev. Če naša vlada, t. j. Beograjska vlada noče ukreniti kaj resnega za naše koroške brate, nam ne preostaja drugega, kot seči po skrajnem sredstvu, po ---------samopomočiI! 11 Dovolj je trpljenja, dovolj preganjanja, otresti se hočemo okov suženjstva in sicer tako, kakor zahteva pravičnost. Razni shodi, interpela-lacije, prpšnje, deputacije, protesti itd. ti nikoli ne bodo potom diplotnatičnih širo-koustnežev rešili našega vprašanja, ampak prepričani smo, če si ga Korotan sam ne reši, bomo čakali do sodnjega dne. Zatorej vsi koroški rojaki in prijatelji naši: na delo za našo domovino, za lepo Koroško v kateri se še vedno poje: Slovenska mat* me je rodila na svojih prsih me djojila. Slovenske pesmi je prepevala, kome je dete pestvala. GIe&'a3išfe In $iasha. Pevski zbor Smetana v Ljubljani. V drugi polovici aprila koncertira po Jugoslaviji »Smetana« in nam pokaže umetnost češkega zborovskega petja. Smetana je nastal iz pevskega zbora »šestnajstih«, ki je izprva štel le 16 članov, nato 24 in poznje so. Med vojno je društvo moralo z delovanjem prenehati. Od prevrata sem pa neprestano raste delavnost zbora, ki dosega čezdalje lepše uspehe. Zborovodja društva je ves čas Rudolf Cerny, profesor petja in član slavnega »Češkega pevskega kvarteta«. Umel je »Smetano« dvigniti' na višino najboljših češ.cih moških zborov. Pozdravljamo ie v naprej prihod idealnih čeških pevcev k nam, da tudi v kulturnem oziru nagnjeano stik ceskoslo-vaške in jugoslovanske vzajemnosti. Za koncert pevskega društva »Smetane* tz Prage so v predprodaji vstopnice od 10. t. m. dalje v pisarni »Glasbene Matice«, na kar občinstvo ie danes opozarjamo. Koncert se vrši v Unionski dvorani. Sedeži po 15, 12, 10, 8 in 6 dinarjev. V ljubljanski operi so pretekli teden uprizorili Henri de Kaonov balet »Baja-ja«T v nedeljo zvečer pa v novi zasedbi vlog Offenbachove »Hoffmanove pripovc-sti«. Predstavi je v intendantski loži prisostvoval tudi bivši kapelnik našega gledišča g. Ivan Brezovšek. Nemški glasbeni svet praznuje te dni petindvajsetletnico enega največjih skladateljev minulega stoletja Johana Brahni' sa. Upeljal ga je v glasbeno življenje zna meniti simfonik in lirik pobeethovenske dobe Robert Schumann. Izmed Brahmsovih del omenjamo v prvi_ vrsti 4 simfonije, slavni »nemški requiem«,_ »Rapsodijo«, »Pesem usode«, »Pesem triumfa« itd. Njegova prava domena je bila komorna glasba, velia pa še danes za enega najznamenitejših instrumentalnih skladateljev po Beethovnu. Odlikoval se je se posebno kot skladatelj pesmi s spremljeva-njem klavirja in je v tej panogi naslednik Schumanna. Brahms je bil ženij, klasik pa obliki, romantik po vsebini svojih del. SePevnst in umetnost. Poročni dar Slovenk V soboto, 8. t. ra. so oddale zastopnice slovenskega ženstva potom Pokrajinske vlade za Slovenijo kabinetni pisarni slede-čo prošnjo: »Slovenski del Narodnega ženskega Saveza SHS je započel s pomočjo vseh slovenskih ženskih društev velikopotezno akcijo za smotreno zaščito dece in mladine v Sloveniji. V ta namen namerava zgraditi v Ljubljani otroški in materinski dom. Ta »Dom« bi ne bil samo pribežališče zaščite potrebni deci in njenim materam, nego — hkratu tudi šola za socialno izobrazbo vseh, ki se hočejo posvetiti kakoršnemukoli socialnemu poklicu, bodisi naravnost pri delu za varstvo otrok in mladine, bodisi pri kakem drugem delu za javni blagor. Slovensko ienstvo je uverjeno, da država pri najboljši volji ne zmaga vsega ogromnega, najnujnejšega in najpotrebnejšega dela za narodni podmladek. Zato jej hoče vsaj nekoliko pomagati. Zastaviti hoče vse svoje moči, da odgoji v Sloveniji duševno in telesno zdrave ljudi, ki bodo v čast in korist države in njenega poglavarja. Slovensko ženstvo je mnenja, da bosta blagoslov in uspeh spremljala njegovo delo, ako ga posveti kot poročni dar visoki kraljevi dvojici, ako imenuje centralo tega človekoljubnega in patriotične-ga dela po bodoči svoji kraljici »Dom kraljice Marije.« Na dan poroke našega kralja in njegove visoke družice hočemo Slovenke postaviti temeljni kamen tej naši zgradbi, za katero nam je ljubljanski občinski svet prepustil brezplačen stavbeni prostor. Kabinetna pisarna blagovoli pri NJ. Veličanstvu kralju Aleksandru in njegovi visoki zaročenki izposlovati dovoljenje, da se sme imenovati naš otroški in materinski dom »Dom kraljice Marije«. Dalje blagovoli na najvišjem mestu predložiti sledečo prošnjo: Slovenke nimamo zlata, srebra in draguljev, nimamo razkošnih dragocenosti, ki bi jih mogle poklanjati kot poročni dar svojemu vladarju in njegovi plemeniti družici. Prosimo pa, da mu smemo pokloniti iz dna svojih zvestih in preudanih src »Dom«, ki naj vzgaja krepke in zdrave sinove in hčere jugoslovenskega naroda, verne in udane državljane. Da vzra-ste ta »Dom« čimpreje, v to se zavezujemo s sveto obljubo in prisego!« — Slovenke vroče visoki dvojici album, ki bodo vanj vpisani vsi pomembnejši darovalci, na prvem mestu obč. svet-ljubljanski, _ki je dal stavbišče v vrednosti več milijonov kron. Naj bi njegovo človekoljubno delo posnemale z darovi vse slovenske občine. Angležinja, mis_ Geldart Br'own je darovala za naš Otroški dom 80.000 K, Društvo žena SHS za siročad v Ljubljani 20.000 kron. Stroški za »Dom« so prera-čunjeni na 50 milijonov kron. Jugoslovenska umetniška razstava^ ob priliki poroke Nj. Veličanstva. Obveščajo se člani Strokovnega Udruženja Jugosl. Oblik. Umetnikov, da se priredi v Beogradu za čas kraljeve poroke umetniška razstava. Vsi člani Udruženja v državi se pozivajo, da se — v slučaju, da niso prejeli posebnega poziv« — obrnejo na Udru-ženje v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in Sarajevu, kateremu pripadajo. Umetniki, ki ne pripadajo nobeni teh organizacij imajo se istotako obrniti na organizacijo dotičnega okraja, katera vrši posredovalno vlogo za vse razstavljalce. Vsi dopisi umetnikov iz Slovenije naj se adresirajo na tajništvo Strokov. Udruženja O. U. v Ljubljani, Tehniška Srednja šola. Pojasnilo umetnikom. Na drugem mestu objavljamo oficijelno obvestilo o prireditvi jugoslovenske razstave v Beogradu. Pravilnik za to razstavo se je sestavil v sporazumu z državnim odborom in vseh organiziranih umetnikov. Pogoji so prav ugodni. Neorganizirani umetniki se razstave seveda tudi lahko udeleže in S. U. J. O. Ur je prevzelo tudi za iste posredovalno ulogo. Kot posamezne razstavljajoče grupe pridejo v poštev za Slovenijo »Društvo slov. upodobljaiočih umetnikov«;, klub »Sava«, klub »Mladih« in klub »Grohar«. Ti izberejo z lastno strogo juryjo dela svojih članov. Dela v klubih (društvih) nevčlanjenih se bodo morala pregledati naknadno skupno v Beogradu, ker iz tehniških razlogov ne gre drugače. Kakor je torej razvidno, se vrši pripravljalno delo na dvojen način. 1. Društva in klubi zberejo umotvore svojih članov ter jih presojajo. 2. Udruženje vodi vsa tehniška dela (dopisovanje z osr. odborom, pakovanje, pošiljatev umotvorov). Ta slednja dela vodi_ Udruženje tudi za neorganizirane umetnike ter je tajništvo vsem slov. umetnikom na razpolaganje. Ustmene informacije daje tajnik S. San-tel vsak četrtek od II.—la. ure v Tehm- Društvene vesti Občni zbor »Kola jugoslovenskih sester.« Pretečeno nedeljo pop. ob 3. uri sw je v dvorani Mestnega doma vršil 1. rcu-ni občni zbor »Kola jugoslovenskih sester«. Občnemu zboru je prisostvoval tudi pokrajinski podnamestnik dr. _V. iia_l-tič. Predsednica ga. dr. Tavčarjeva je otvorila zborovanje in v vznesenem govoru pozdravila zastopnika vlade in delega« tinje, očrtala v glavnih potezah delova* nje »Kola« v prvem letu svojega obstan* ka. Odbornice kakor članice so pridno_ delovale in prispevale k raznim akcijam »Kola«. Zlasti mnogo so se trudile pri loteriji, o kateri izide v kratkem tiskana poročilo o izžrebanih številkah. Nato je sledilo obširno poročilo tajnice in z« tem blagajnice. Po končanih raznih točkah dnevnega reda, je ga. predsednica dr. Tavčarjeva ugotovila dejstvo, da 60 nekateri pričeli »Kolo« bojkotirati. Clamce, ki so somišljenice SLS so namreč iz la« izstopile iz razloga, da se čutijo r društvu osamljene. Predsednica je naglasala, da »Kolo« ni nobeno politično društvo in da ni in ne bo poznalo političnih strank. Nato so sledile volitve. Z viharnim odobravanjem je bila izvoljena za predsednico ponovno ga. Franja dr, Tavčarjeva r odbor pa: gg, Vida dr. Baltičeva, Milene dr. Žerjavova, Helena Pajničeva, Antonija dr. Ravniharjeva, Marija W essnerjeva, Marija Engelmanova, Masa Gtomovat Marija Počkarjeva, Tilka dr, Zbašnlkova Ela Berbučeva, Marija dr. Kokaljeva, M.. Pristovova, Minka Gašperlinova, Maric* Kuharjeva, Marija Petrovičeva, Vika Kaigherjeva, Draga Mulčeva, Rusa Sanr telova, Vijma Benigarjeva, Mar. Lind*, nerjeva, Marija Sičeva, Karla Sapi jeva, Mežkova, Berta Medica, Marija Rozmanova E. Marušičeva. M. Tomazmova, Gu* lichova Hiibscherjeva, Kokalj * Trskano-va in Helena Franketova. Predavanje Jugoslovensko - češkoslo* vaške lige. Opozarjamo p. n. občinstvo na predavanje dr. R. Fuxa o telesni vzgoji in življenju v prirodi. <1 se vrši dan« (jutri) dne II. aprila 1922 ▼ veliki dvora, ni Mestnega doma ob 8. uri zvečer. Vstop nina 1 Din za osebo. Vprašanje preosnove porote. O tem predmetu priredi društvo Pravnik diskusijski sestanek v sredo, 13-1. m. pol 5. uri v sodni palači (soba št, 79). Poročevalec bo univ. prof. dr. M. ]^len-c’ . . »Udruženje jugoslovanskih itiženjetjev In arhitektov« — Sekcija Ljubljana vabi svoje člane k predavanju, ki se vršiiv sredo, dne 12. aprila t. 1., ob 20. uri v Umver-zini dvorani Deželnega dvorca. Predava g, univerzitetni profesor dr. ing. Aleksande* Mitinskij »O preizkušanju malen;ala oso* bito železniškega materijala.« Redni občni zbor »Kluba Pnmorkc s« je vršil dne 4. aprila na Bleiweisovi cesti štev. 21. V odbor so bile izvoljene sledeč« gospe: predsednica Vida dr. Baltičeva. tajnica Olga Zajčeva, blagajničarka Milen« dr. Guštinova. Namestnice: Masa Gromova, Jožica dr. Novakova, Olga dr. Puceva, Odbornice: Ema dr. Dorcičeva, Roza dr. Gregorinova, Marjeta GostiSeva, Marii« Kopačeva, Lojzka Siščeva, Ida Mašerova, Irma Marušičeva, Zofka Strgarjeva, dr. Volavšekova, Milena dr. Žerjavova. Vre-gledovalke računov: Karla dr, Saplov« Smucova. Poverjenlca: Franja Copiceva. Jugoslovensko - češkoslovaška Hfca ▼ Ljubljani priredi v torek, dne 11. aprila19ZZ ob 8. url zvečer predavanje s skiopticnmu slikami. Govoril bo dr. Rlko Fux o telesni vzgoji In življenju v prirodi (Stavttaj:). —« Vstopnina 1 D za osebo. ... _ Moška in ženska podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani *t* imeli svoj običajni občni zbor dne 4. aprila t. 1. v restavraciji južnega kolodvora. Zborovanje je bilo animirano in vzorno, kakor odgovarja tako vzornim rodoljubnim elanom teh dveh najboljših in naj* zavednejsih podružnic. Pohvalno moramo pripomniti, da se je na občnem zboru podružnic nabrala vsota 2300 kron kot poseben prispevek občnega zbora. V minulem letu sta nabrali in pridobili obe po-družnici znesek 118.318 K i5 v. Poleg te-ga še več tisočakov, nabranih ob raznih prilikah za kamne. — Podružnici sta dosegli prvenstvo delavnosti in rodoljubne požrtvovalnosti v Sloveniji. Iskreno želimo, da delujeta z nezmanjšano silo tudi v bodoče in naj bi bili vzpodbuden vzgled vsem C. M. podružnicam. Sokolstvo. Pripravljalni odbor za nabavo sokolskih krojev za L jugoalovenski vaesokolski ziet vabi vse one brata, ki at nameravajo naba- O Sloviti zgodovinski roman M. ZEVACA : “KRAUEVI VITEZ" • je Izšel in se dobi v »Zvezni knjigarni", Ljubljana, Mar. trg 8 v dveh delih. Cena broš. za vsak del din. 15.— x Jugoslovansko novinarsko Udruženje, sekcija Ljubljana naznanja tužno vest, da je nocoj ob en četrt na 11. uro zvečer umrl njen podpredsednik in-Član Centralnega odbora JNU, gospod Vitomir Feodor Jelene, urednik „Jutra“ Blagemu tovarišu in marljivemu ter zaslužnemu in delovnemu odborniku ohranimo trajen in hvaležen spomin. Pogreb nepozabnega tovariša bo v sredo, dne 12. aprila 1922. CJra pogreba se pravočasno naznani, Ljubljana, dne 10. aprila 1922. Za »JUGOSLOVANSKO NOVINARSKO UDRUŽENJE" FRAN SMODEJ, t. predsednik ..Jugoslovj Novinarskega Udruženja, sekcija Ljubljana". 1 : o C. N. in A. M. Wiliiamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) Očividno je stanovalec opustil jalovo iskanje in se vrnil v salon. Zazdaj je bila varna, vsaj pred njim. »Varna« — kako čudna beseda v tem položaju! »Enajst — dvanajst — trinajst!« S pomočjo zavese je bila malone dosegla svoj cilj. »Štirinajst — petnajst!« Bila je tako daleč, da je mogla izpustiti zavezo ter se oprijeti okna. Bog bodi zahvaljen! Vrgla se je z životom čez rob in obležala nekaj hipov nepremično, čuteč vso svojo brezmejno utrujenost šele zdaj, ko je bil napor pri kraju. Ali je bil res pri kraju? Ne še! Ako bi ji zdaj izpodrsnile noge na okrajku, ne bi imela toliko moči, da bi se obdržala in zlezla skozi okno. Visela bi morda minuto, a nato bi — padla .. . »Ustine«, si je zaklicala, da bi si okrepila duha. »Zdaj so takorekoč na varnem! Korajžo. Klo! Še minuto, in tvojih vic bo konec.« Soba, ki je gledala vanjo, je bila temna kakor O’ Rei!lyjeva. Hvala Bogu, tu se ji vsaj ni bati služkinje ali spletične, da bi napravila škandal! Klo sl je privoščila trenutek oddiha na okenski polici. Nato se je pripravila, da zleze čez. Ovila je zaveso okrog desnice, segla z levico v sobo in otipala težak kos pohištva tik pri oknu. Bila je menda toaletna mizica, z zrcalom, ki je viselo med dvema vijugastima stebričema. Klo je potegnila mizo tako blizu k sebi, da se ni dala več premekniti in je nudila trden prijem. Z neizmernim trudom se je vzpela ter spravila najprej eno, za njim drugo koleno na okensko polico. Ta posel se je zdel lehak in bi tudi bil, da ni bila porabila malone svojih poslednjih moči. Njene drgečoče mišice so ubogale le še z največjim odporom. Nazadnje je vendar klečala na oknu. Ena noga je bila že v sobi in je iskala tal. Baš jih je otipala, ko je zdajci zarožljal v vratih ključ; preden je utegnila smukniti pod zaveso, so se odprla nastežaj. Val luči je planil s hodnika in njena bela pojava se je ostro začrtala na višnjevem ozadju noči. XV. POGLAVJE. Številka 17. Vrniti se, je pomenilo smrt in izgubo Beverlevinih listin. Vrhutega je bila že opažena. Spet je nastopilo trenotje, ko ni vedela Klojina bistra glavica kod ne kam. Kakor zmzla cvetka na svojem stebelcu je odrevenela pred oknom. Postava na pragu je bila moška. Luč, ki mu je sijala izza hrbta, je puščala njegov obraz v temi, tako da ga Klo ni mogla razločiti: vendar pa je videla, da je večji oa 0‘Reillyja ih drugačne rasti. Morda je bil stanovalec te sobe, tisti, ki je prej odhajal s svojo krasno gospo. Ni se genil, temveč je stal na pragu kakor vkopan. Klo ga je slišala, ko je mrmral: »Moj Bog!« »Bedak me ima za prikazen,« si je dejala. »Okoristimo se s tem, preden ga mine strah.« In drugi beli čreveljček je stopil na tla, brezglasno kakor list rože, ki se osiplje. Sledil je hipec oklevanja. Ali naj poskusi odriniti moža in zbeži mimo njega na hodnik? Ne, zakaj njen dotik bi ga izpametoval! Treba je bilo nadaljevati komedijo ter izginiti v temi, kakor se spodobi prikazni . . . V vnanji luči je zagledala odprta vrata sosednje sobe. Odondod je vejal tisti prepih, ki se mu je imela zahvaliti, da je ostala živa. Klo je starila dvoje, troje plavnih korakov proti možu, nato pa je krenila vstran ter se utrnila v novo zavetje. Tiho je zaprla vrata za seboj in jih za-pehnila. Ko se je ozrla, je videla tik nasproti stranski izhod, ki je držal v drugo krilo hotela. Skokoma je planila tja in zbežala, ne da bi se upala pogledati nazaj; samo poslušala je, kakor posluša bežeča srna lovčeve korake. Dospela je do stopnic in zdrevila doli, preskakujoč jih kar dve na mah. Na prvem ovinku pa je umerila svojo naglico, spomni vši se, da je baš ura obeda. Večina gostov je bila najbrže v restavraciji ali v mestu, zato pa je morala imeti služinčad tem več posla po sobah in hodnikih. Klo se je šiloma ukrotila in romala počasi iz nadstropja v nadstropje, zakaj v dvigalo se ni upala stopiti; Nazadje, ko se ji je zazdelo,da je prehodila vso Jakobovo lestvico od nebes od zemlje, je bilo res mahoma konec stopnic. Plašno je zavila vprehod, ki se je odpiral tik pred njo ter dospela v prostrano, bahato opremljeno vežo. V veži je bila garderoba, kamor so vstopale dame in zopet odhajale. Klo je slišala v dalji godbo; marmorna balustrada se je videla tam nekje. Ta balustrada je bila dekletu kažipot. Po nji je spoznala, da je prišla v prvo nadstropje; široki hod- ni;:, ob katerem je bila garderoba, je držal na galerijo, ki se je videlo z nje po vsej veliki dvorani. Ta marmorna balustrada jo je navdala z občudovanjem že prej, ko je bila prvič v hotelu. Takrat je videla tudi široke marmorne stopnice, ki so držale na galerijo. Zdelo sc ji je, da morajo biti nekje v bližini; toda ona^se jih je morala ogniti. Ako je 0’Reilly spodaj čakal nanjo, ali magari, če je samo telefoniški sporočil njen opis v hotelski urad, ni bilo dvoma, da jo prestrežejo v spodnji veži z ukradenim ovojem vred. Preveč je bila tvegala, da bi se bila smela ujeti tako po neumnem. Stene so bile polne zrcal; Klo se je ustavila pred enim izmed njih, kakor bi si hotela pritrditi klobuk. V resnici pa je ls čakala dobre misli. Ugenila je, da obedujejo dame, k| puščajo svoja ogrinjala v zgornji garderobi, v posebnih sobah teg£ nadstropja. »Tam zunaj na galeriji jih čakajo možje,« je rekla sama pri sebi. »In baš tam me pričakuje ne; mara tudi ,moj’!« Ko je ena teh dam odprla svoji? zlato verižno torbico in segla vanjo po žepni robec, je izgubila listek I številko. (Dalje prih.) MALI OGLASI PRODAJA: HISA * gostilniško kon-eesijo na prometnem kraju r ljubljanski -okolici. Naslov v upravi lista. 659 NOVA HIŠA z lepim frtom in z gospodarskim poslopjem na periferiji mesta Maribor, Šparčeva ull-fa 42. Cena 125.000 D. 653 Krava a teletom in 2 vola na peresih, A. Žabjak, Poljanska c. 55._______647 Pozor Primorci in Ame-flkanci! V praznem kraju »a Dolenjskem lepo pose-Itvo, obstoječe iz gozdov, njiv, travnikov, lepe hiše in zraven spadajoče gospodarsko poslopje. V hiši se je nahajala usniarska obrt in bi jo strokovnjak zopet lahko nadaljeval, ker je zato pripravno in brez konkurence. Več se poizve na jBleivveisovi c. 14. 644 SS.UZBE: IŠČE SE pisarniška moč, rešča slov., nem. in italijanskega jezika, knjigovodstva, strojepisja in drugih pisarniških poslov za špedi-čijsko podjetje. Ponudbe pod »R. 121« na upravo Usta._________________ 656 VOJNI INVALID išče »esta skladiščnika, potnika, paznika ali kaj primernega. Naslov: L. M. dežel-na bolnica. Ljubljana. 655 POTNIKE, vešče in dobro vpeljane, ki so že z dobrim uspehom potovali za velike tovarne ali tvrdke, iščemo za razprodajo fiašib čevljev. Stalno mesto, plača po dogovoru, nastop takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja, spričevali in zahtevkov na And. Jakil, tovarna kol in čevljev d. d., Karlo- rac (Hrvatska).________6S4 ” Kontoristinjo v starosti 18—20 let z znanjem slo-renskega, hrvatskega in nemškega jezika ter dobro računarico sprejme Ilija Predovič, Fram, štajersko. Stanovanje in hrana v hisi, plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na Ilija Predovič, Varaždin, Medji-murska cesta broj 3 ali_ Ilija Predovič, Fram, broj 10, Štajersko._____________515 Stenotipistinjo, z večletno prakso ter pisarniško moč — začetnico sprejme večje podjetje pod ugodnimi pogoji takoj, ali tudi pozneje. Lastnoročne ponudbe na poštni predal 150, Ljubljana 1. 646 RAZMO s SLAMNIKE, moške in ženske otročje prodaja na debelo, cene solidne, postrežba točna. Alojzij Skrabar, tvornica slamnikov Domžale. Slovenija. 658 Kompanjon z večjim kapitalom se išče za podjetje na prometnem kraju. 652 Sprejme se mesarja za pomoč k obrti. Ponudbe »Mesarica, poštno ležeče, Kranj, Gorenjsko. 649 ZEME FfliiliSBE. AKADEM1ČNO izobrs žen gospod, samostojen, 3^ let star, ne že plesnjiv, pac pa čvrst in živahen, odločen zapustiti samski stan, se želi seznaniti z inteligentno dobrosično gospi-co. ki je lahko brez premoženja. Ponudbe pod »Lepa prihodnjost«, na upravo lista. 6)7 9 Henošne šunke, hpanjsKe klobase nudilo v poljubni množini Tovarne honzerv in mesnih izdelkov nas VRHNIKA mm AUTO iertcin. — Pneumatilta. Olje. — Vsa popravila. Mast. ■— In vožnje. -e prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Auto d. z. o. z. Ljubljani. lOSTaniEV LES prosto vagon in večje množine v gozdu kupi J.Pogačnik, Ljubljana Dalmatinova ulica štev. 1/1. Posredovalci ee dobro plačajo • Kislo zelje prvovrstno, tudi večjo množino ima v zalogi A. Radi, Maribor, Aleksandrova 40. SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri 9.8 E. SK8BERNE Ljubljana. Mestni trg ib 10. I Kostanjev les kupuje ~W3 po dnevnih cenah NA3DRAZ3E Izvozna tvrdka ERNST MARINC, CEUE Kapucinska ulica št. 3 enako tudi druge vrste lesa, posebno tesani les. <055 je ilustr. otroška knjiga „lz Ljubljane čez poljane", zložila Vida Jerajeva, ilustr, prof. g. A. Kos. Dobi se v „Slov. Matici44, Kongresni trg 7/1. od 3 do 5 ure pop. Cena Din 15.— Istotam je naprodaj„1 šla. Cena Din. 12-—. “ ki je ravnokar iz- D1=1 ^ Gradbeno podjetje S U se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. ORIENT, med. trg. šped. In sklad. d. d. podružnica: medn. transporti, zbirni prom** 'iubljana, Sodna ulica št. 3 «r. p°«ad. on*, .padit tel. Intarurb. 46>. lesnih Industrllcev. iliel M ■ silite in ti Kes in „MORANA" „MORANA“ temeljito uničuje stenice in njihovo zalego, »o® Naroča se pri Mar. Škrinjar, Trst, *» & c"u"" 'it Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat. Biče se ZASTOPNIK za JUGOSLAVIJO. Ponudbe direktno na zgornji naslov. i Prodala lesa. Iz gozdov mesta Kočevje se ponudbenim potom proda 1500 jelk v doprsnem premeru od 40 cm naprej, dalje kakih 100 podrtic (Wind-l&lle) 3000 — 4000 stoječih bukev in pri sekanju poškodovana debla. Pismene ponudbe je do 18. aprila 1922 vložiti pri tukajšnjem uradu. Za kavcijo je položiti znesek K 50.000*— v gotovini. Pogoji se lahko vpogledajo med uradnimi urami pri tukajšnjem uradu ali proti položbi lOO K dobe popisi. Premoženjska uprava mesta Kočevje 31. marca 1922. istKmssssssssflKfti Popolnoma varno naložite svoje prihranke v r. z. z o. z. THarijin trg štev. 8. Podružnica v murski Soboti. Hranilne vloge na knjižice obrestuje po 41 2 O O čistih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka, večje stalne vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu pa po dogovoru. Baje posojila na vknjižbo in poroke ter trgovske kredite. =■ Ustanovljen v septembru 1919. ===== Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. Celefon št. 54. Čekovni račun št 11.325. # 2 1 i Oglašujte v »Jugoslaviji u Glavni in odgovorni urednik Zorko Jrakin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija*, Tiska »Zvezna tiskarna* v