Ljubljana, torek 29* septembra 194*-XX Cena soočat (JREDNlfiTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCLNJJEVA ULICA ft IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije In Inozemstva UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A*t MILANO TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-2S Računi prt poštno Čekovnem zavodu: Ljubljana Stev. 10-351 Izhaja vsak dan opoldne — Mesecu a naročnina 11.— lir, za inozemstvo 15.20 Ur CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. Intensi tiri delle artiglierie presso Alamein Due velivoli nemici distrutti H Quartier Generale delle Forze Amna-te coni ii ni ca in data di 28 settembre 11 seguente bollettino di guerra n. 854: Nel settore nord del fronte di Alamein intensi tiri dele oppe^te artiglierie. In combattimento a**reo un bomnar-diere nemlco e stato nbbattuto. Velivoli hritannici hanno ieri attaccato »engasi dauneggtanuo aieune abitazioiu I pri vate e causando 11 feriti tra la popo-: laz ione. Nel cielo di Malta la caccla tedesca ha : distrutto uno »Spitfire«,, I X'n nostro sonimergibile non e rientrato alla base. Risnlta salvata la magjrior par-te deircquipagg1o. Le famiglie dei man-canti sono state informate. Intenzivno delovanje artiljerije pri Alameinu Dve sovražni letali sestreljeni Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je ©bzavil 28. septembru naslednje 854. vojno poročilo: V severnem odseku fronte pri Alameinu živali no streljanje obojestranskega topništva. V letalskih borbah je bil zrušen en sovražni bombnik. Angleška letala so včeraj napadla Ben-gazi in poškodovala nekaj stanovanjskih hiš. Bilo je 11 ranjenih med prebivalstvom. Nad Malto so nemški lovci uničili en Spitfire. Neba naša podmornica se ni vrnila na oporišče. Večji del posadke je bil resen. Družine pogrešanih so bile obveščene. Znanstveniki Ducefu Kim. 28. sept. s. Duce je dobil naslednji brzojav: •»Znanstveniki Italije izražajo, ko pričenjajo delo na 41. zborovanju Družbe za napredek znanosti, svojo globoko hvaležnost Vam, Duce, ki ste hoteli, da bi ob 20-letnici fašistične revolucije iz Rima odmeval glas znanosti, med tem ko se junaške Oborožene sile na kopnem, na morju in v zraku hrabro bore za imperialno bo- dočnost italijanskega naroda. Predsednik Mariano Amelio.« Seja me ^ministrskega odbora za oskrbo Rim, 28. sept. s. Danes se je ob 13. uri pod predsedstvom Duceja sestal v Beneški palači medministrski vzporejevalnj odbor za oskrbovanje, razdeljevanje in cene Delo odbora, ki se je kenčalo ob 19.30 se bo nadaljevalo v sredo ob 1". uri. Pospešeno in ojačeno delo m* za zimsko pomoč Navodila tajnika Stranke Zveznim tajnikom in ženskim Fašijem Rim, 28. sept. s. V Odredbenem listu je Tajnik Stranke dal naslednje smernice in navodila tajnikom zvez bortenih Fašijev in pokrajinskim zaupnicam ženskih Fašijev za podporno udejstvovanje v zimski dobi: V prihodnji vojni zimi bo italijanski narod še vedno v vojni in usmerjen z vsemi svojimi silam k zmagi. Velikodušnemu narodu, ki s plemenitostjo svojih krvnih žrtev premaguje vse težkoče, mora Stranka, ki je izraz narodovih čustev in tclmač njegovih potreb, dati ves prispevek popolne fašistične solidarnosti. Zvezni tajniki naj navodila prilagode potrebam posameznih pokrajin in naj jih še pomnožijo ter najdejo najboljšo pot. da pridejo v stik z narodom, ki na bojiščih, v tovarnah ter na polju b:;e boj ter dobiva vojno. Da je podpora učinkovita, mr.rs ustrezati potrebam, kjerkoli se pojavijo. Nastaja nujnost vedno tesnejšega ž;vljenja z narodom in za narod, pri čemer se lahko obširno uveljavijo ženski Fašiji. Povečati je treba število obiskovalk in -zbrati med Fašistkami one. ki se znajo približati narodu na najboljši način z dobroto, vljudnostjo in razumevanjem. Ne sme se zanemariti dežele, kamor prihaja pomoč dostikrat prepočasi! Ženski Fašiji naj nadaljujejo svoje udejstvovanje pri podpori oboroženih sil ter naj še pospešijo delovanje pri podpori družinam vpoklicanih, pripravijo naj se volnena oblačila za borce in za tiste, ki jih potrebujejo. Pospeši naj se zbiranje raznih oblačil med premožnejšimi sloji. Delovna središča za zbiranje teh oblačil naj se ustanovijo v ženskih Fasijih za fašistične žene. mlade fasistke in mlade Italijanke. Oblačila naj se predvsem delijo v ljudskih četrtih otrokom in starcem. GIL naj spopolni šolske obednice in naj jih organizira v vseh osnovnih šolah. Obe- di naj bolo skrbno pripravljeni, topli in izdatni, čim več brezplačnih obedov naj se razdeli. Učenci družin, ki lahko plačajo, naj primerno prispevajo za obede. Pospeši naj se razdeljevanje šolskih knjig- Irez-plačno, povečajo naj se stipendije, pri čemer naj se predvsem upošteva gospodarsko stanje šolarjev in dijakov ter napredovanje v šoli. GIL naj bo v stikih z ženskimi Fašiji, pri razdeljevanju oblačil potrebnim. Podpora delavcem naj bo izrelno skrbno opravljena. Podpirati je treba delavske menze v tovarnah, tako da bodo delavci čutili blagodat toplega in izdatnega ter cenenega obeda. Delodajalci naj k :emu znatno prispevajo. Obednice naj bodo zakurjene in vodilni ljudje v tovarnah raj zauživajo enake obe le z delavci. Podpira naj se življenje delavcev na deželi, nudi naj se pomoč njih otrokom. Treba je omejiti do skrajnosti zborovanja, zlasti zborovanja v množicah. GILL naj prireja svoje prireditve v šolah in na prostem, v kolikor to dopušča vreme. Kadar koli je le mogoče, naj se pomoč nudi na domu. Vsi sedeži Fašijev in pripadajočih organizacij naj bodo stalno odprti, tako da mor3 vsakdo kadarkoli mu je potrebno, govoriti s predpostavljenimi. Poskrbeti je treba, da se racionirana živila razdeljujejo brez zakasnitve, da ne bo pritožb, katerim se je lahko ogniti. Stranka mora biti povsod navzoča, kjer je potrebno, zlasti tam, kjer je borba najhujša in kjer so žrtve največje. Treba je nuditi narodu duhovno in gmotno pomoč tudi na notranji fronti, kajti tudi tu se narod bori in stranka mu mora na vse načine pomagati. Treba se je lotiti vprašanja zimske pomoči z vso naglico in načrtno. Vsi hierarhi naj gredo na delo v skladu s potrebami množic in sicer z duhom požr-tvovanja in z vero, da je treba vse storiti za vojno in za zmago Mussolinijeve Italije. Neomajna zvestoba Madžarske Velik odmev govora grofa Budimpešta, 28. sept. s. Govor grofa Ciana v vili Madami ob priliki obletnice podpisa trojnega pakta, objavljajo listi v celoti in z velikim poudarkom skupno z govori nemškega in japonskega zunanjega ministra. Grof Ciano je, kakor zunanja ministra Nemčije in Japonske, tolmačil soglasna čustva ne samo italijanskega naroda, temveč vseh k trojnemu paktu pripadajočih narodov. Beseda grofa Ciana je obširno odmevala na Madžarskem, kjer globoko občutijo zvestobo do trojnega pakta in sil Osi. Solidarnost evropskih narodov pišejo listi v Budimpešti, je globoko konstruktivna in sloni na krvi, preliti na skupnih bojiščih vzhodne fronte. Ob obletnici podpisa izredno važnega zgodovinskega diplomatskega dokumenta, ki je izraz volje evropskih narodov, ki niso zasužnjeni angloameriški plutokraciji. je Madžarska preko svojega ministrskega predsednika znova svečano potrdila svojo neomajno zvestobo do sil Osi. Madžarska vidi v trojnem paktu granitni temelj novega reda. ki ga bo zmaga sil trojnem pakta in pripadajočih držav zagotovila Ev- ropi. Listi poudarjajo tudi izjavo predsednika ministrskega sveta Kallava glede vojne v kateri Madžarska sodeluje z vsemi svojimi silami proti boljševizmu. Madžarski narod prenaša z globokim patriot_ skim duhom žrtve vojne, dobro vedoč. da s tem krepko prispeva k zmagi madžarskega orožja in orožja sil trojnega pakta. Odmev v Berlinu Berlin, 28. sept. s. Berlinski večerni tisk objavlja obširne izvlečke iz govora zunanjega ministra grofa Galeazza Ciana. Besede, s katerimi je bilo izraženo globoko prijateljstvo in zavezništvo ter skupna usoda trojnega pakta, posebno podčrtavajo listi, ki opozarjajo na velike politične, gospodarske in kulturne cilje Italije, Nemčije in Japonske, katere hočejo doseči s sedanjo učinkovito vojaško kolaboracijo. Visoko idealne razloge, zaradi katerih se narodi /trojnega pakta bore, in katere je v glavnem omenil grof Ciano, podčrtava ves tisk. V 4 dneh 14 ladij s 104.000 tonami >vi uspehi podmornic Osi na Atlantskem oceanu — Uničena je bila večina konvoja s prevozom ameriških čet Iz Hitlerjevega glavnega stana, 28. sept. Nemško vrhovno vojno poveljstvo je objavilo naslednje izredno poročilo: Nemške podmornice so na severnem Atlantiku v glavnem uničile v Anglijo namenjeni transport ameriških čet. Zadele so na velik konvoj, ki so ga sestavljali veliki potniški parniki, ki so bili pod močno zaščito natovorjeni s četami, municijo in vojnimi potrebščinami. Po večdnevnih hudih bojih so potopile najprej 19.000-tonski potniški parnik z dvema dimnikoma, ki se je po zadetku s 3 torpedi najrnil in potopil. Prav tako so zadele še 17.000-tonski potniški parnik z dvema dimnikoma, ki je po zadetku z 2 torpedoma ob ogromnem ognjenem zublju zletel v zrak. Nadalje sta bila potopljena Se ena 11.000-tonska ladja in 1 rušilec v zaščiti konvoja, 2 nadaljnja transportna parnika pa sta bila poškodovana s torpedi. S tem uspehom so podmornice zadale sovražniku hud udarec in potopile v sovražnem prevoznem ladjevju 3 posebno brze edinice s 47.000 tonami, ki jih je običajno uporabljal za posebno važne in nujne prevoze Čet, Druge podmornice so na Atlantskem morju od afriške do ameriške obale potopile še 11 drugih ladij s skupno 57.000 tonami, tako da je sovražna plovba v zadnjih 4 dnevih zopet izgubila 14 ladij s skupno 104.600 br. reg. tonami. V septembru že doslej skoro milijon ton Berlin, 28. sept. s. Po sedmih izrednih poročilih o potopitvah sovražnih ladij, ki so bila objavljena v septembru, so nemške sile potopile skupno 146 sovražnih trgovinskih ladij za 933.CO0 ton. Ta izredna številka kaže že zdaj. da je bilo v letošnjem septembru potopljenih več ladij kakor isti mesce lani. Izirube so največje, kar jih je bilo zabeleženih v enem mesecu v tej vojni, z izjemo meseca aprila 1941, ko je bilo potopljenih 1.200.000 ton sovražnega brodovja. Tedaj so bile izgube tako velike zaradi velikih izgub, zadanih Angliji ob umiku angleških sil iz Grčije in v borbah za osvojitev Grčije. Kako je bil ameriški transport razbit Berlin, 28. sept. s. O zmagoviti akciji nemških podmornic preti ladjam za prevažanje ameriških čet na Atlantiku se do-znavajo iz vrhovnega poveljništva oboroženih sil nekatere podrobnosti. Trije veliki potniški parniki, ki so jih nemške podmornice potopile, so bili tako opremljeni, da so lahko prevažali v celoti 13.000 mož z vsem orožjem. Ladje za prevažanje čet v Anglijo so tvorile konvoj, ki je plul lahko z največjo brzino. Konvoj so spremljali številni rušile: in korvete, ki so bile tako razpostavljeni, da so poveljniki nemških podmornic takoj spoznali posebno važnost teh transportov za sovražnika. Ko je sovražnik ugotovil, da so v bližini podmornice, jim je skušal preprečiti napade s tem. da je plul križem kražem. Opaženo je bilo, da so ladje naglo spreminjale smer celo za 180 stopinj. Rušilci in korvete so takoj pričeli manevrirati ter metati globinske bombe. Kljub temu je bila pri dnevnih napadih transportna ladja tipa ^Podkralj Indije« prva zadeta s tremi torpedi. Nekaj sekund nato se je čula strašna detonacija in ogromni črni oblaki so se dvignili nad ladjo, ki se je takoj nagnila ter se prevrnila nato in se potopila s svojimi 19.000 tonami. Ko je podmornica po večurnem zasledovanju s strani sovražnih spremljevalnih ladij, ki so neprestano metale globinske bombe, prišla na površje je opazila samo še razbitine ladij na morju. Ostali dve veliki transportni ladji sta bili potopljeni ob nočnih napadih. Ena izmed teh ladij je morala imeti razen čet na krovu tudi veliko količino streliva, kajti takoj po zadetju je eksplodirala z groznim truščem. To ogromno ladjo s 17.000 tonami so valovi požrli v nekaj sekundah Tudi po potopitvi tretje ladje se je nadaljevalo žilavo zasledovanje, med katerim sta bili zadeti še dve nadaljnji ladji, katerih potopitve pa ni bilo mogoče opazovati zaradi besne in močne reakcije zaščitnih ladij. Toda tudi proti tem so nemške podmornice izvedle učinkovite napade in potopile en rušilec. Na ta način se je razblinilo upanje sovražnika, da bi mogel premagati izredno važno oskrbovalno pot kljub nevarnosti, ki jo predstavljajo podmornice. Skupine nemških podmornic še naprej križarijo v Severnem Atlantiku. Priznanja bivšega angleškega vojnega ministra Buenos Aires, 28. sept. s. List >Razon« objavlja članek bivšega angleškega vojnega ministra Hore Belishe, ki je v popolnem nasprotstvu z vsemi zadnjimi Churchillov^ mi in Ales°androvimi optimističnimi izjavami. Belisha je izjavil, da je premoč Anglije na morju v zatonu, ter ugotavlja trpko, da je v prvi vojn* zadostoval sistem konvojev za občutno zmanjšanje izgub brodovja. To pot so pa prav konvoji vzrok najhujših izgub zavezniškega trgovinskega brodovja. Spremljanje konvoja je bilo v prejšnji vojni navadna upravna mornariška zadeva, ki so jo opravila nekatere edinice, med tem ko v tej vojni konvoji zahtevajo ogromno spremstvo z nosilkami letal, oklopnicami in težkimi križarkami. Belisha podčrtava, da je angleška admirali- teta smatrala za *zmagooriit z laujami z mnogo večjo brzino. Znano je, da mora vsak konvoj naravnati lastno hitrost po hitrosti spremljanih ladij. Navadno pa brzina ni nikoli večja od 10 vozlov na uro. Potniške lati je. ki so bile potopljene, so pa fmele povprečno brzino IS in 19 vczlov. Ker so bile ladje nato-vorjene s četami, so imeli Američani nedvomna hude Izgube. S tem uspehom je bilo skupno z uspehi v zadnjih štirih dneh v drugih predelih Atlantika potopljenih 104.000 ton. kar je hud odgovor na nedavne izjave šefa pomorskega urada Amerike, ki je trdil, da so se izgubo Amerike na tonaži v zadnjih mesecih zmanjšale. 2-Doutsehe Allgemeine Zeitung« in drugi listi komentirajo izredno poročilD ter ga spravljajo v zvezo z izjavami nemškega zunanjega ministra glede scd.an toga vojaškega položaja. Ta novi uspeh nemških podmornic, zaključuje list, je lakoj potrdil varno in mirno občutje gotovosti v bodočo zmago. Prodor tudi v severni de! Stalingrada Zavzetje novih postojank v severnozapatfnem Kavkazu -Sovjetski protinapadi povsod odbiti Iz Hitlerjevega glavnega st^na, 28. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo- V severnozapadnem delu Kavkaza so zavzele nemške in slovaške čete v hudih in ogorčenih borbah nove višinske postojanke. Ob obali Črnega morja je nemški brzi čoln potopil 1000-tonski parnik. V boju za Stalingrad so nemške čete prodrle sedaj tudi v severni del mesta. Doslej osvojeno mestno ozemlje je bilo popolnoma očiščeno sovražnika. Borbe od moža do moža, ki jih vodijo nemški, ru-munski in hrvatski oddelki, se nadaljujejo ob uspešnem sodelovanju in pod združenim ognjem topništva na kopnem in protiletalskega topništva letalstva. Sovražni razbremenilni napadi južno in severno od mesta so se izjalovili. V srednjem odseku fronte in pri Rževu je bilo razbitih deloma s pr-.u sunki več napadov, ki jih je izvedel sovražnik z močnimi silami. Lastna napadaina akcija se je uspešno nadaljevala. Jugovzhodno o Ilmenskega jezera so se zrušili ponovni sovražnikovi napid: ? hudimi izgubami zanje. Tudi južno od Ladoškega jezera so bili odbiti ponovni napadi sovražnika v trdovratnih borbah. Z močnimi silami izvršeni poskus sovražnika, da bi prodrl proti vzhodu preko reke Neve obkoljevalni obroč Petroijrada, se je ponesrečil z velikimi izgubami. Število uničenih čolnov se je povečalo na 395. Na fronti ob Ledenem morju je letalstvo podnevi in ponoči obstreljevalo sovjetska letalsli oporišča. Nemški lovri so pri tem brc lastnih izgub sestrelili 2G sovražnih let? . Ponesrečen sovjetski poskus prehoda čez Nevo Berlin, 28. sept. s. Glede ponesrečenega poizkusa za prehod čez Nevo, o čemer javlja včerajšnje poročilo nemškega vrhovnega poveljništva, se doznavajo nekatere podrobnosti. Da bi dosegli olajšanj? na drugih borbenih odsekih, so boljševiki 26. septembra izvedli svoj doslej največji poizkus za prekoračenje Neve. Sovjeti so mislili, da bodo akcijo lahko izvedli iznenada v jutrnji megli, katero so še povečali z umetno meglo. Načrt sovražnika pa je bil takoj prepoznan in številne sovražnikove skupine so bile učinkovito obstreljevane. Z uporabo izkrcevalnih čol- nov, orožja in čet v masah je boljševikom uspelo deloma doseči nasprotno obrežje Neve. toda bili so napadeni ter v hudih borbah uničeni ali ujeti. Več sto ujetnikov so zajeli Nemci. Boljševiške izgubo v tem odseku so vedno večje. Zmagoviti napadi v kavkaskih gorah Berlin, 28. sept. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemške in zavezniške čete včeraj izvedle zmagovite napade v severnozapadnem Kavkazu. V ofenzivnem sunku, katerega cilj so bile močno utrjene postojanke boljševikov ra nekem gr. bcciu, so se razvile izredno hude borbe okrog več. utrdbic. Po srditi bitki je bilo 22 utrjenih položajev zavzetih in uničenih. Druge nemšl* skupin* so prekoračile predel, ki so ga boljševiki močno utrdili in so napadli vrh neke gore, kjer so se Sovjeti razvrstili v obrambo. Tudi planinske čete. ki se bore v visokem gorovju, so zavzele sovražne postojanke. V t In akcijah se je skušalo več sovražnih skupin, ki so izgubile stik z glavnino, znman osvoboditi pred obkolitvijo. Na Tereku je nemška pohota ob podpori letalstva, ki je pripravilo teren četam, vodila z napadi na postojanke in baterije sovražnika silne borbe na grebenu n^ke močno utrjene gore. Več bunkerjev in topov je bU^ uničenih z bombami iz nemških letal. Nemška lovska letala in protiletalsko topništvo so zrušila v področju Kavkaza 15 boljševiških letal. Lokalni boji pri Voronežu Berlin, 2S. sept. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so bili včeraj na mostišču pri Voronežu samo borbe lokaln ga značaja v katerih je bila osvojena neka sovražna strateška postojanka ter je bilo ujetih mnogo sovražnikov. Z napadi severnoza-padno od Voroneža, ki niso imeli nobenega uspeha, je sovražnik izgubil 15 tankov. Nemška letala so uničila postojanke metalcev bomb in prednje sovjetske opazovalnice. V napadih iz nižine na zbirališča boljševiških čet. so dosegli poseben uspeh piloti italijanskih lovskih letal. Sovjeti so izgubili pretekli teden 384 letal Berlin, 28. spet. s. Doznava se iz vojaškega vira. da so nemški lovci v številnih letalskih dvobojih tudi globoko na sovražnem ozemlju od 20. do 26. septembra v celoti zrušili 340 boljševiških letal, med njimi mnogo letal angleškega in ameriškega izvora. Protiletalsko topništvo je uničdo 35 sovjetskih letal. Z bombardiranjem sovražnih letališč je bilo uničenih nadaljnjih 9 boljševiških letal. Tako znašajo boljševiške izgube v preteklem tednu v celoti 384 letal. V isti dobi je bilo izgubljenih 37 nemških letal. Angleški strah pred novimi nemškimi letali Stockholm, 29. sept. s. Strah pred oja-čenim letalskim bom bar i iran jem Anglije narašča iz dneva v dan, poroča londonski dopisnik lista »AHehandac Angleški strokovnjaki slede z največjo pozornostjo napredku nemškega letalstva, ki brez prekinitve gradi vedno nova in popolnejša letala. Mnogo se govori v Londonu o letalih Me 210 ki so tehnično znatno boljši kot prejšnji »Messerschmitti 110«. Angleško javnost so razbrile tudi vesti o novih leta-lih tipa Junkers 86 P« in letalih »Messer-schmitt 109 G«, ker se pravi, da lahko operirajo tudi v visini 12.000 m. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 29. septembra 1942-XX štev. 222 Dve predstavi Dopolavora Uprizorjena je bila obakrat Goldonijeva n< Ljubljana, 29. septembra Na pobudo Zveze borbenih Fašijev v sodelovanju s Pokrajmskim Dopoltvorom je Filodramatika >E. Duše:: Dopolavora železničarjev iz Triesta priredila preteklo soboto v drami dve predstavi igre Carla Goldonija »Gostilničarka«. Prva predstava je bila namenjena vojakom. Tovariši v orožju so jo sprejel: s polnim odobravanjem in izrazili svoje navdušenje z obiln'mi aplavzi in odobravanjem. Ob koncu predstave so Filodramatlki razdelili prisotnim cigarete, ki jih je podaril Urad borcev Fašistične zveze. Eksc. Robot t i in najnestnik generala Mentalna sta izrazila čestitke marljivim Filodramatikom in svoje zadovoljstvo za lepo manifestacijo. Druga pre'stava pa je bila namenjena oficirjem, ki bivajo v Ljubljeni in italijanskim Dopolavoristom. Gledališče, ki je bilo v vseh vrstah polno zasedeno, je nudilo Izgled velikega dogodka tudi zato, ker je bila to prva predstava v italijanskem Jeziku po zasedbi. Občinstvo je uživalo ta izvirni goldonianski biser, ki je vedno svež in živ in ki so ga igrali vsi igralci brez razlike z veliko spretnostjo, ter nagradilo vse z živahnimi in prlarcnimi aplavzi ob koncu vsakega dejanja in tuli pri odprti sceni. Predstavi so prisostvovali Eksc. Grazioli. arm2dni poveljnik Eksc. Robotti, Zveznega Tajnika je zastopal Zvezni Podtajnik Capu rso, namestnik generala Montagna in drugi zastopniki oblaste v. za lastnike športnih naprav Obvestilo CONI-a — Obvezna prijava premoženja športnih naprav Ljubljana, 2Q septembra. Zaupn'k CONI ja 5poroča: »Na osnovi pooblastila, danemu mi z ur.dho Št. 31 z dne 20. februarja' \W-XX \':- "-kega komis-iTJa jn objavljeno v »1'rad-nem lisru« št. 15. odločam, kakor sltdi: a) Do 15. (oktobra 1942-XX mi moTajo vse pokrajinske športne organizacije (odbori, zveze, komisarji, društva, ^kupine, sekcije itd.) sporočiti podrobno, kakšne premičnine in nepremičnine imajo na teritoriju pokrajine. Kot nepremičnine je rjzum^:i /lOadbe vsake vrate, zemljišča. gozdove in vode. Kot oremienine jc razumeti športna orodja vsake vrste (vključno avtomobil, motorna ko'osa. Čolni, puške itd.). cprav'j., pralne stroje, pokale in trofeje, arhiv m denar. Za nepremičnine jc treba navesti tudi ka-ta^tralnc podatke, natančno lego, gradbene načrte z odno&nimi merami, zntsek stroškov za gradnja in nakup, prepis kupnih pogodb /a zemljišča in zgradbe ter fotografije nepremičnin. Za premičivne jc treba sestaviti podroben inventar z ugotovitvijo sedanje vrednost: vsakega predmeta, kjer »o v trenutku izjave ti predmeti ohranjeni in ceebni podatki osebe ki jih hrani. Za denar jc trvba navesti, če je naložen v bankj in v kateri. b) Z dnem objave te odredbe ni dovoljeno kup:«ti in prodati nepremičnine za športne namene, kakor ni dovoljcr.a uporaba športnih naprav v druge svrhe. Dovoljenja za eventualne oprostitve od tega predpisa bo treba zapn->;ti zaupnika CONIja. ki jih bo od primera do primera predložil v pregled višjim oblastem. c) Vse premičnine in nepremičnine, last Športnih organizacij, so* od danes neposredno izročene zadevnim predsednikom, ki so odgovorni zanje osebno m bedo morali morebirna pogozdovanja in primanjkljaje opravičiti. Posebna obvestila mi je treba dati za arhive in upravne registre s tečno navedbo kraja, kje so shranjen1., m osebne podatke osebe, ki jih rma po nalogu predsednika eventualno v hrambi. d) Športne organizacije, ki imajo v najemu od tretjih nepremičnine za športno porabo, mi morajo dati obvestila o njih do 15. oktobra 1942-XX. Navesti morajo vse tehnične podatke, ki se nanašajo na uporabljano športno napravo, osebne podatke lastnika nepremičnine z istočasno priložit-vijo prepisa najemninnke pogodbe. Sporočiti je treba prav tako eventualne služnosti, ki izvirajo iz najema kakor obveza vzdrževanja naprave v dobrem stanju, nadzornega osebja itd. Prijavo morajo napraviti rudi rrganizacije. ki uživajo športne naprave brezplačno. e) Vsi lastniki nepremičnin določenih za športne namene (bazeni, stadion:, športna igrišča, telovadnice, skakalnice, proge, strelišča, shrambe za stroje in orodia tenis, zavetišča itd.), jih morajo do 15. oktobra 1°42-\X prijaviti zaupniku CONIia. Navesti je treba natančen krai, kje se športna naprava nahaja, katastrske podatke, gradbene načrte z vsemi meriili, ki se tičejo športnega dela. celotno vrednost nepremičnine, fotografije, prcpi>e zadevnih pogodb in eventualnih vezi glede lastnine Prijave se tičejo tudi zemljišč, na katerih stojijo zgradbe, in eventualne obveze za druga društva in oblastva. V prijavi ie treba podrobno navesti, če se upravlja naprava neposredno ali pa je dana v na i cm aii pa prepuščena brezpilačno. Navesti je treba, kdo jo uživa, kakšna je najemnina in kakšne so zadevne obveze. Za vse obstoječe pogodbe je trreba priložiti prepise. f) Odgcvori. ki bodo prispel i po 15. oktobru ali ki bodo prispeli nepopolni, ne bodo upoltevani. Društva in osebe, ki so odgovorne za neprijavo ali pomanjkljivo pri*avo. bodo prijavljene pristojnim oblastem in športne organizacije Tzključcne od kakršnega kodi de'a. Za Eossinijev festival Odlična uprizoritev z grofa Almaviva Ljubljana. 29. septembra Pred približno 150 leti se je narodil materi operni pevki in očetu gledališkemu muzikantu v Pesaru sin edinec Giovachi-no. Ko so ga poslali v sedanjo šolo. da bi se učil še latinščine in glasbe, se je upri suhoparnim in neznosno dolgočasnim profesorjem. Postal je tako slab dijak, da so ga profesorji proglasili za dečka brez talenta. Izročili so ga torej v uk kovaču a tudi za kovaško obrt ni imel niti trohe zanimanja. Za kazen je moral v kovačnici goniti meh in ga pritiskati z nogami. Ta mučno in sramotno delo ga je izmodrilo, da se je vrnil v šolo in se zagrizeno in vztrajno učil tudi klavirja, petja in kontrapunkta. Lepi dečko se je izkazal : .ahoma odličnega pevca ter je kmalu pel na cerkvenem koru in na gledaliških predstavah v Bolcgni. Nastopal je celo kot solist. Hitro si je našel službo pri gledališču kot kerepititor. t. j. poučeval je soliste in zbor. Spoznal pa je med tem delovanjem, da mu je treba vendarle globlje glasbene izobrazbe, in s 15. letom je stopil na glasbeni licej. Marljivo se je učil. tičal mnogo v licejski knjižnici, se seznanjal s skladbami uglednih skladateljev in skrivaj tudi že sam ''omponiral godalne kvartete in celo mase za sole, zbor, orkester in 'orgle. Ko je bil jedva 18 let star, so že vpri-zorili v Benetkah Rossinijevo prvo opero, a ko je dopolnil svoje 21. leto, je bil ljubljenec vse Italije, in njegovo ine je bilo slavno od Sicilije do Nemčije in Francije. Vsa operna gledališča so uprizarjala njegove opere. Napisal je ogromno število komičnih ha tudi nekaj tragičnih oper. oratorij m razne manjše skladbe za orkester in klavir, pesmi za en glas ali dva glasa. Missa solemmis. Requiem i. dr. Njegova plodo-vitost je bila uprav čudežna. Umrl je sredi novembra 1S6S v Parizu, odkoder so njegove telesne ostanke maja 18S7 prepeljali v Italijo in jih shranili v Firenci v cerkvi S. Croce. kjer počivajo najslavnejši italijanski možje. Rossinija, genijalnega. duhovitega in čudovito naglo ustvarjajočega komponista so nekateri še živega in nato že pokojnega brezmejno oboževali, nekateri pa slepo odklanjali in celo zasmehovali. Marsikaj je padlo v pozabo, a marsikaj je ostalo živo krasno, navdušujoče, dragoceno doslej in ostane nadalje. Tudi v Ljubljani poznamo Rossinijeve glasbene umetnine s koncertov, gledališča in z raznih priredb za klavir in druge instrumente, z radijskih in gramofonskih podajanj. Ob njegovih skladbah smo imeli marsikdaj resničen užitek in Ros-sinijeva glasbena humornost, blesteča melodičnost, elektrizujoča temperament-nost in lahkotna igrivost so mu po pravici prinesle naslov klasika italijanske muzike in enega najpopularnejših opernih komponistov vseh časov. Njegova komična opera »Brivec sevilj-ski«. Se zmerom sprva nedovršena« mojstrovina vseh buffaoper«, se drži z nezmanjšano priljubljenostjo cd februarja 1816. dalje na repertoarjih vseh opernih Seviljski brivec LipuSžktmn prvič v partiji gledališč. Tudi v naši Operi je vedno močna privlačnica. Razkošno bogastvo dra-žestnih melodij, ljubeznivi humor ter dramatična efektnost dejanja in oseb, zajetih iz Beaumarchaisove veseloigre, nam nudijo vedno iznova občutek lepote in duhovite zabavnosti, da požene celo najbolj čmernega poslušalca v zadovoljen smeh. Heinrich Heine je bil pesnik in oster kritik, a je zapisal:. >Rossini, divino maestro, Helios Italije, ki razširjaš svoje zveneče žarke preko sveta, odpusti mojim rojakom, ki te sramote po papirjih ln pivnikih! Jaz pa se radujem svojih zlatih tonov, tvojih melodičnih luči, tvojih ble-stečih metuljčjih sanj, ki me obkrožajo tako ljubeznivo in me kakor -*mice gra-cij poljubljajo srce! Odpusti mojim ubogim rojakom, ki ne vidijo tvoje globine, ker jih pokrivaš z rožami, in ki jim niso težak od samih misli in dovolj temeljit, ker frfoliš tako lahkotno, tako božansko okriljen!« Zato je bilo prav, da smo za »Rossini-jev festival dobili zepet »Brivca«. Uprizoritev je bila odlična, saj Betettov Basilio in Jankov Figaro sta močni in krasni kreaciji, ki bi delali čast največjemu odru ter je podajanje opere v celoti vredno vsega priznanja. Zanimiva pa je bila nova uprizoritev, ker je pel prvič partijo grofa Almaviva mladi tenor začetnik J. Lipu-sček. Zopet je dokazal, da je vrlo muzi-kalen. pevski talent in pristen odrski človek, ki napreduje skokoma. Najbolj kočljivo prvo dejanje je podal zelo zadovoljivo in tehnično izumetničene točke z arijo naravnost presenetljivo lahkotno in brez upora. Njegov prožni lirski tenor bo za podobne naloge prav umesten. Ko dobi s časom njegov neveliki, a zmerom krepko probojni glas v viških še več moškega značaja, njegova osebnnnt primerno tehtnost in njegova igra z večjo rutino več ljubeznivosti, bo Lipušček za naš repertoar zelo uporaben pevec. Držal se je vseskozi odlično, brez treme in ni izdajal začetnika v nobenem prizoru. Sonja Ivančičeva je bila Rozina, prikupna v vsem nastopu, vestna in točna s svojo koloraturo, zopet zdrava in docela sposobna svoje težke pevske stroke, želimo ji le Še več toplote v podajanju, več srca v tonih in pa večje jasnosti v izgovarjanju teksta. Vobče je bila nekdaj pretirana komika dokaj omiljena in če jo Se zmanjšajo, bo za opero še bolje. Opera je bila nabito polna dopolavoristov in delavstva iz raznih ljubljanskih tavam. Vstopnice so bile razprodane že v soboto dopoldne. Predstavo so s sivojo prisotnostjo počastili tudi Visoki komisar za Ljubljansko pokraj mo Eksc. E milio Grazioli in njegova gospa, zastopniki Eksc. PoveljniKa Arnrjskega Zbora, Zveznega tajnika, župana in zastopniki mnogih drugih visokih oblasti ter osebnosti umetniškega ln literarnega sveta. Predstava je izredno ugajala, žela gromovite aplavze in prinesla solistom dosti zaslužnega cvetja. Dirigent zebre Je dal uprizoritvi ves svoj temperament, solisti in zbor pa vso svojo pozornost. Tako smo imeli v polni hiši zares prav lep večer. Fr. O. Prodavanje praf. Damianija v Italijanskem institutu Institut za Italijansko kulturo v Ljubljani opozarja učence kon\ erzacijskega tečaja, da v torek. 29. septembru, popoldne ne bo pouka, ker bo ob 19. na sedežu Instituta (Napoleonov trg 6/1) imel predavanje gr. uff. prof. Enrico Damiani. K. predavanju so vljudno vabljeni vsi oni gojenci, ki že dovolj obvladujejo italijanski jezik in lahko slede izvajanjem predavatelja. Znižanje starostne meje za sprejem v Železniška službo Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na svojo naredbo z dne 20. aprila 1941-XIX št. 2, glede na bivši jugoslovanski zakon o železnicah javnega prometa z dne 23. junija 1930 in smatrajoč za nujno potrebno zagotoviti redni promet na železnicah Ljubljanske pokrajine: Cl. 1. Izjemno od določb člena 73. zakona o železnicah javnega, prometa se za dobo, dokler trajajo izjemne razmere zaradi vojne, pooblašča železniška uprava, da sprejema v samostojno izvrševalno službo tudi mladeniče z manj ko 21 leti — a ne manj ko 18 leti — če ustrezajo sicer vsem ostalim pogojem^ ki jih predpisuje zakon. Cl. 2. Ta naredba stop! v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana. 22. septembra 1942-XX. Visoki komisar Emili o Grazioli Razpust Proti tuberkulozne lige v Ljubljani Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je smatrajoč za potrebno, da se preuredi protituberku1 - ma služba pokrajine, odločil: Proti tuberkulozna zveza v Ljubljani se razpušča. Pokrajinski zdravnik dr. Karmel Balistre-ri se imenuje za izrednega komisarja za likvidacijo Zveze z nalogo, da preuredi zadevno službo. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 16. septembra 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli Postavitev Slov. planinskega društva ped nadzorstvo Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je smatrajoč za umestno, la se nadzoruje poslovanje Slovenskega planinskega društva, odločil: Slovensko planinsko drufitvo se. postavlja pod nadzorstvo Visokega Ifomisarja, ki ga bo izvrševal po svojem odposlancu. Komisarjevemu odposlancu je naloga, da nadzoruje delovanje in imovino tega društva. Brez odobritve kojpls^i je\*ega odposlanca se ne smejo opravljati nikakršni posli, tudi ne navadni up»avni posli. Za izredne upravne co?le je potrebna prec-hodna odobritev Visokega komisarja. Za komisarjevega odposlanca se postavlja fašist dr. Karlo Ciiersi. Ta odločba je '-akoj izvršaa in se objavi v Službenem listu xa Ljubljansko pokrajino Ljubljana, 25. septembra 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli Dovoljenja za potovanje iz Ljubljane Po zadevnem razglasu pristojne oblasti se od včeraj izročajo prošnje in dvigajo dovoljenja za kretanje po Ljubljanski pokrajini in za inozemstvo samo v vojašnic: Viktorja Emanuela v Metelkovi ulici gt. 2. Uradni dnevi so: ponedeljek, sreda in petek. Prošnje se sprejemajo samo od 9. do 11, dovoljenja pa je mogoče dvigniti le od 14. do 16. Dovoljenja bo mogoče dvigniti, nečelo-ma, ne prej ko teden dni po izročitvi prošnje. Ista pravila veljajo za dovoljenja po-. tovanj v Kraljevino. ! Racionirana živila za oktober Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-riata za Ljubljansko pokrajino sporoča: j Mesečni obrok naslednjih racioniranih živil se z mesecem oktobrom spremeni, in prejmejo potrošniki na živilske nakaznice: riža 500 g, tesetnin 1.500 g, olja 2 del, I ostalih hranilnih maščob 200 g. grafija >Ljubljančana (D. Vahen). Med zadružnimi vestmi se zadružniki pouče, kaj j;m nudijo njihove prodajalne. Izpred okrožnega sodišča Razprava o odgovornosti za posledice avtomobilske nesreče med Vevčami in Ljubljano — žrtev terja visoko odškodnino Ljubljana, 29. septembra. V ponedeljek je sodil sodn'k poedinec okrožnega sodišča dr. Rant. Najzanimivejša je bila razprava o odgovornosti za posledice avtomobilske nesreče, ki se je zgodila lan: 1. oktobra med Vevčami in Ljubljano. Obtožnico je zastopal državni tožilec Branko Goslar, tako obtoženec kakor oškodovanec sta imela vsak svojega pravnega zastopnika. Na Teharjih pri Celju rojeni 26 letni izdelovalec perila Anton M. ima za potrebe svojega obrata svoj avtomobil in šoferja. Čeprav ni imel oblastnega dovoljenja, je večkrat sam šofiral. Tako tudi usodnega ne, ko so avto. star Ford na visokih vzmeteh, preizkušali na cesti do Jezice, ker so ga predelali na pogon z ogljem. Kakor so izpovedale priče med razpravo, je avto zaradi predelave postal bolj labilen, kar je doprineslo nedvomno tudi svoj delež k nesreči. Preizkusna vožnja je potekla srečno. Popoldne so šli v Dobrunie in ko so se vračali proti večeru v Ljubljano, so v avtomobilu sedeli štirie: obtoženec, ki je šofiral. njegov šofer 2agar. lastnik generator delavnice Cizerl in delavec Za-vadlal. Za nekaj trenutkov so se ustavili v Vevčah, nato pa nadaljevali pot proti Ljubljani. Sredi pota se je zgodila nesreča. T>k za ovinkom, ki je nepregleden zaradi skupine hiš. se je nenadoma pojavil pred avtomobilom kmečki voz, ki ga je voznik pravkar obračal. Razprava ni pojasnila vseh podrobnosti poteka dogodkov. V glavnem je bilo tako. da je obtoženi pospešil brz'no in tik ob robu ceste švignil za las mimo voza. ki ga je voznic rinil proti sredi ceste. Cim je ta nevarnost minila, so obtožencu popustili živci, izgubil ie obla?t nad krmilom in zaradi premočnega zaokreta se je avto prevrgel. Izpod prevmjenega vozila so se najprei izkopali obtoženec. Žagar in Cizerl. med tem ko se Zavadlal ni mogel rešiti sam. Najtežje poškodbe sta odnesla šofer Žagar in, kakor dokazuje sam, Zavadlal. Z vsemi se je obtoženec pobotal in j:m plačal odškodnino ,ni se pa hotel pobotati z Za-vadlalom, trdeč, da so poškodbe, ki zanie trdi Zavadlal. da jih je dobil pri nesreči, drugega izvora. Zavadlal se je za odločitev obrnil že na civilno sodišče in terjal odškodnino menda 18.000 lir. Za nesrečo pa je relevantna tudi kazenska odgovornost. O obeh se je razpravljalo na ponedeljkov; razpravi. Obtoženec je izjavil, da se ne čuti krivega. Ce ne bi bil vozil, kakor je, in bi morda zavrl, bi se zgodila še večja nesreča. Avto bi bilo zaneslo naravnost v voz in konja ?n bi bile posledice še hui-še. Cesta je bila vlažna, mastna. Trdil je, da je bil poškodovan samo Žagar, med tem ko je Zavadlal še celo pomagal pri spravljanju avtomobila na cesto. Zdravniki so ugotovili, da ima Zavadlal poškodovana rebra in roko. Obtoženec meni, da te poškodbe niso v noben*: zvezi z incidentom. Vozil je z brzino največ 40 km. Kot priča zaslišani Zavadlal je živahno in prepričljivo opisoval potek nesreče. Zatrjeval je, da se je prvi hip onesvestil in da se je zavedel šele, ko rnu je nekdo ponudil kozarec vode. V bolnici je bil dva meseca. Po nesreči so nadaljevali pot z drugim avtomobilom. V Ljubljani mu je pomagal priti do doma nek njegov znanec železničar. Po njegovem je bila cesta suha, ker je ves dan sijalo solnce . Priča Cizerl ni izpovedal nič bistvenega. Za večino svojih odgovorov je bil negotov. Najvažnejša je bila izpoved šoferja 2agarja. ki je potek nesreče opisal delno drugače kakor Zavadlal. V končni posledici se je avto prevrnil zato, ker je obtoženec preveč zaokrenil krmilo. Na vprašanje, ali bi bil on zvozil brez nesreče, je pritrdil. Obtoženec je izgubil prisotnost duha in to je bilo odločilno. Možnosti sta bili namreč samo dve* karambol z vozom aii pa zapeljati avto s ceste v ajdo. Ce bi bil obtoženec ostal hladnokrven, bi bil raje zapeljal v ajdo. Priča je zanikala, da bi bil Zavadlal v nezavesti in povedala je, da je pomagal potiskati vozilo na cesto. Po vsem poteku razprave je ostalo še marsikaj nejasnega. Bil bi potreben ogled na licu mesta, pa tudi zaslišanje kmeta, ki je obračal voz. Na predlog državnega tožilca se je sodnik odločil, da bo zaslišal sodnega izvedenca Štolfo in je zato preložil nadaljevanje razprave na 22. oktober. Huda pokora zaradi nakupa ukradene masti Anton in Ljudmila sta se izgovarjala, da nista vedela, da je Pečarič nepošten. Poznala sta ga že od prej vedno kot poštenega delavca. Dejal jima je, da je mast prinesel z Dolenjske, kjer je zaklal prašiča. Prestopek po uredbi o cenah so vsi trije priznavali. Anton Z. je bil po 333-1 kz in čl. 6 Ln 7 uredbe o cenah obsojen na 15 dri zapora in 100 lir denarna kazni, Ljudmila po 333-1 kz na 10 dni zapora in trgovec V. pa po uredbi o cenah na 7 dni zapora in 50 lir denarne kazni. Vsi trije so prijavili priziv. Obtoženci niso samo izgubili skoro 2000 lir — mast jim je vso zaplenila policija in vrnila lastniku — temveč so bili tudi prav občutno kaznovani. Vsi so starejši, zreli ljudje, ki doslej še nikoli niso imeli opravka s sodnijo! Z Gorenjskega — Kranjsko okrožje za zimsko pomoć. Tudi v Kranju je bila otvor jer a z veliko manifestacijo v strankinem domu akcija za zimsko pomoč v letu 1942-43. Za uvod je igral godalni orkester pod vodstvom kapelnika Uhgerja. V nabito polni zboro-valnici se je zahvalil okrožni vodja Kuss sotrudnikom in zborovalcem za delo v lanski zimsko vojni pomoči in pozval prebivalstvo Gorenjske, naj z dejanji in delom ponovno dokaže, da je pripravljeno opravičiti zaupanje, ki ga ima do njega Gauleiter. Okrožni vodja urada Kmetic je potem poročal o lanski zimski pomoči v kranjskem okrožju. Do 31. marca je vrgla zbirka 491.621.71 mark, za nemški Rdeči križ pa 148.958.17. Prebivalstvo kranjskega okrožja je tako darovalo od 1. januarja do 31. avgusta tek. leta 640.579.87 mark ali 8.46 na vsakega prebivalca. Pri pouličnih zbirkah za zimsko pomoč so dosegle krajevne skupine Golnik in Skofja Loka-mesto po enkrat, Kranj-mesto in Kranj-okoliea po dvakrat najvišje vsoto v okrožju. — Večerne pogovore je treba prijaviti. Vedno večje število medkrajevnih telefonskih pogovorov povzroča v večernih urah tožkoče v medkrajevni telefonski službi. Iz obratno tehn:čnih razlogov je treba večkrat preložiti prijavne čase za cenejše nočne pogovore. Zato je treba prijaviti medkrajevne telefonske pogovore, ki naj bi se vršili med 19 ln 24 po znižanih pristojbinah že čez dan najkasneje do 19. — Enotna skrb In oskrba dojenčkov. Za poenotenje skrbi in oskrbe dojenčkov in malih otrok v posvetovalnicah >Mati in otrok«, eskrbovališč dojmčTcov ln odgovarjajočih naprav je minister narodnega zdravja dr. Conti odredil, da so v vsej državi obvezne eootne zdravstvene pole za dojenčke in malega otroka. Vsi državni in občinski uradi hi stranka se morajo v bodoče posluževati teh zdravstvenih pol. — »Zadrugar«, glasilo Nabavljalne zadruge železničarjev Ljubljanske pokrajine, je pravkar izšel (9. Številka) ln prinaša precej zanimivega gradiva in Številne važne vesti za zadružnike. Objavljen je obširnejši članek »Iz predzgodovine zadružništva«. S posebnim zanimanjem bodo gospodinje prečltale poučni članek Ing. H. Repiča »»Najmanjši sovražniki in prijatelji gospodinje«. Revija ima tudi zdravstveno rubriko. V rubriki »Naši slavni možje« je ob tej priliki objavljen življenjepis A. M, Slomška. Nadaljuje se mono- KOLEDAR Dane«: Torek, 29. septembra: idihael DAN.UME PRIREDITVE Kino Matica: Poslednji ples Kino Sloga: Glaa v viharju Kino Vnlon: Očka za eno noč Razstava »kad. slikarja Tineta Gorjii- pa v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor. Miklošičeva cesta 20. Murma- yer. Sv. Petra cesta 78. ŠAH V Monekovem je zmagal dr. Aljehin M od tem ko še nimamo na nazpr/ago podrobnih podatkov, kako so se končoJa posamezna kola druge polovice monakovskega šahovskega turnirja za prvenstvo Evrope, razen teh, ki jih navajamo spodaj, smo zve-doli po zračni poti, da jo z S12 t*>čkami zmagal svetovni prvak dr. Aljehin. Ne tajimo, da smo tak izid pričakovali in da bi nas drugačen močno presenetil, kljub temu, da je Aljehin v prvi polovici turnirja pokazal nekaj šibkih trenutkov. Toda že njegova zrnata nad Keresom. ki je po našem nrvšlienju bil edini sposoben Aljehina izpodriniti z zmagovitega me^ta. je pokazaHa*, da za sedaj še ni misliti na Aljchinov poraz. Upošte\-ati je treba se veti a, da turnir, čeprav je zbral predstavnike mnogih držav, ni bil najbolje zaseden in da je še mnogo mojstrcA-, ki bi mnoge od sodelujočih polnovredno nadomestit! i. Rezultati sedmega kola nam nir*o znani, T>ae pa nekateri iz osmega. V osortem jo Keres izgubil proti Richterju. Kot je Aljehin istočasno remiz^ral s Foltvsnrrt, »p j« tehtnica zmage že nagibala na njegovo >Trran_ Bogoljubov je premagal Raharja. ki je r tem turnirju zaigral zelo izpod svoje običajne višine. Stoltz je premagal Relistaoa, igri med Barczo in Jungom ter Napol i tonom in Rohackom pa sta se konč-afli neodločeno. V devetem kolu je Aljehin imel za nasprotnika Junga. Mladi mojster, ki mu je nekoč že uspelo poraziti svetovnega prvaka se je upi raji Aljehinu so«t mr, nazadnje p«a se je m< »ral predati. Medtem ko je Aljehin zabele/al tako celo točko, so se morali njegovi najnevarnejši tekmeci zadovoljili r pol točke. Remi s so se končale parc-t i je med Foltvsom in Rellsitabom. Keke*m turnirju \e predzadnje kolo še vedno vodil S ved I>mie<:Sson s 7 prod Nemcem Miillerjern s 6Vi točke. Iz pokrajine Gorizia — Ponesrečenci. 391etna gospodinja Ema Bonfani iz Rastella 8 se je popekla z vrelo vodo po obeh rokah. Desno podlahtnico si je poškodoval pri padeu 591etni Ivan Klemse iz Samarije di Rifembergo. 40-letni Josip Josip Creb;zzi iz Valfredde je padel s kolesa in dobil poškodbe na ramah. Vai trije ponesrečenci se zdravijo v gorizdjski bolnišnici Hrigata Pavia. — Proščen je v Mirni. Na god žalostne Matere Marije so bile v novi cerkvi S. Grado di Merna tradicionalne cerkvene slovesnosti, h katerim so prispeli številni romarji iz gorizijske pokrajincf pa tudi iz drugih pokrajin. S Soodfife štaierske — Celjsko dilctantsko gledaliftče v Rogatcu. Na svoji turneji po celjskem okrožju je nastopilo celjsko diletantsko gledališče tudi v Rogatcu, kjer je vprtzorilo veseloigro ?Blaž išče svojega očeta«. Gledalcev se je zbralo okrog 200. — Obrtna razstava v Mariboru. V okviru velike obrtniške tekme na Spod. štajerskem je bila prirejana v Mariboru vzorna obrtna razsta\-a> ki bo trajala do 4. oktobra. — Spodnje&tajerska za zimsko pomoč. Prvi dan zbiranja prostovoljnih prispevkov za zimsko pomoč je vrgel v okrožju Maribor-mesto okrog 64.000. v Celju 73.000. v Ljutomeru 8.400. Maribor-okolica 34.000. Ptuj 28.000. Brežice 17.000 in Trbovlje 13.500 mark. — Tekmovanje lepih Izlotb. Delovni politični urad štajerskega Heirnatbunda. okrožno vodstvo Maiibor-mesto. ie priredil v soboto jn včerai tekmo lepih izložb. — Dobro obiskan vaftkl večer. V Slivnici pri Celju je bil prirejen dobro obiskan vaški večer, na katerem se je zbralo nad 2.000 prebivalcev Slivnice in okolice. Prireditvi je prisostvoval tudi vodja krajevne skupine in župan Schoffl. Naše eledali&e DRAMA Sobota, 3. oktobra ob 17.30: Večno mlada Šaloma. Premiera. Red PremierskL OPERA Četrtek, 1. oktobra ob 17: La Bohemc Izven, Znižane cene od 18 lir navzdol. RAZOČARANA Ona: — Evo, to ao najine počitnice. Zatrjeval al mi pa vedno, da zaslužiš mesečno 5.000 lir. On: — Saj tudi zaslužim, samo da dobivam tele 500. V tem je moja fttev. 222 »SLOVENSKI NARODc, torek, 29. septembra 1942-XX Stran 3 Pričetek intimnih glasbenih večerov Odlični pianistki M. Bizjak-Valjato ter S. Hniovec sta z dovršenim izvajanfem izbranih dvoklavInkUt skladb pripravili ljubljanskemu glaaheiurmi občjjujtvn prijetno Ljubljana, 29. septembra Ped cl.iiljem Glasbene Matice sta izvajali snocl slikovit ter dobro pretehtan koncertni spored na dveh klavirjih naši odlični rimistki, izvrstni umetnici Mai i Bizjak-Valjalo in Silva Hrašovee. Obe umetnici vršita s temi svojimi nastopi važno glasbeno poslanstvo, saj nam na vsakem svojem koncertu v dovršeni skupni klavirski solgri razodevata mnogem lepote iz obilnega bogastva klavirskih skladb. S svojim snočnjim konoortom sta otvorili vrsto intimnih glasbenih večerov v novi glasbeno kulturni sezoni. Pobuda takšnih intimnih večerov se zdi zelo posrečena, saj vam n^ posegujejo samo spoznavanja spretn«osti ter samostojnega glasbenega mišljenja naših reprodukiv-nih glasbenih umetnikov, marveč nam omogočajo poetopno, smiselno seznanjanje našega, glasbenega občinstva z domačo in svetovno glasbeno literaturo, z njenimi najlepšimi dragotinami ter vrednotami. Zanimanje glasbenega občinstva pritegujejo v posebni meri klavirske skjfiadbe, saj pripada po Lisztu klavirju F^vo mesto v hierarhiji instrumentov. Ta važnost in popularnost klavirja potekata iz harmonične sile, ki z njo klavir izključno razpolaga. Zaradi tega ima ta Instrument tudi sposobnost, da zajame in v sebi osredotoči vso umetnost tonov. V obsegu svojih sedmih oktav zajema celoten potencial orkestra, deset človekovih prstov zadošča, da proizvaja harmonije, ki jih sicer lahko samo zveza stotin iz-vajajočih. V svoj snočnji spored sta uvrstili same bisere iz tiste glasbene literature, ki je namenjena izvajanju na dveh klavirjih. Najprej sta izvajali dve skladbi skladatelja Aleksandra Longo in sicer ubrane »Varijacije na Mozartov tema ter po-ekočno in živahno, blagozvenečo »Malo Buito v treh stavkih. Kakor v vseh drugih skladbah, tako kaže Alessandro Lon-go. ki se v svojem snovanju zelo približuje Ivanu Sgambatiju ter Josipu Mar-tocciju, tudi v obeh navedenih polno melodičnih in do neke mere precej samo-uiklcsti v zasnovi tonov. Sledila je »Stara norveška romanca« enamenitega norveškega skladatelja Edvarda Griega (1S43 1907). Obe klavirski umetnici sta jo podajali z občutjem ln velikim tehničnim znanjem. V svoji reprodukcijski interpretaciji sta verno podčrtali prvine nežnosti, lirične zasanja-vosti. tople čustvenosti, pa tudi zanosne ognjevitosti ter široke razgibanosti, ki prepletajo izredno mikavno skladbo. ^Severni Chopin«. kakor je Griega nazval Btilow, je črpal pri svojem ustvarjanju iz norveške glasbene folklore. Vsrkal Je vase vse nežnosti in trdote, vse ritmične in melodične posebnosti, ki jih odkrijemo v značilni norveški spevnosti, norveških plesih in napevih. Sledove te folklorne, glasbene slikovitosti izluščamo lahko v ^Stari norveški romanci?, kjer se zaporedoma menjujeta ritem in tem- pa To velja tud! aa vse Griegove najbolj znane skladbe od scene iz »Olafa Tryg-vasona* pa do violinskih sonat in glasbe k Ibsenovemi^ *peeru Gvntuc. Posebno z^manje je bilo med številnim glasbenim občinstvom za Izvirno domačo, dvoklavirsko skladbo »Nlzm rej. rfuJta ljudskih plesov«, ki jo je nalašč za ta koncert na dveh klavirjih napiaal skladatelj M. Tome. Ob veselo, naglo žubo-rečih poskočnih zvokih, ki so se utrinlali izpod čarodejnih rok obeh izvrstnih pianistk in ki so tako polno zveneli, smo razbrali starinske, folklorne sestavine plesnih spevov in pesmi, ki tvorijo starodavno tradicijo nizkega reja. Skladatelj je v oblikovno in vsebinsko dognani gradnji prispeval skladbo, ki bo trajne, umetnostne važnosti v naši domači dvo-klavirski literaturi. Občinstvo je se s posebno zbranostjo prisluhnilo tem vedrim, slikovito ubranim zvokom ter se oddolžilo skladatelju ter izvajalkama s posebno prisrčnim aplavzom. Tudi slavni skladatelj orgelskih skladb Josip Rheinberger (1839—1901). ki spada v krog monakovske šole, je bil na sporedu. S. Hrašovčeva in M. Bizjak-Valjolo sta si iz njegovih številnih umetnin izbrali njegov »Koncert«, ki ga odlikujejo umetnostna resnobnost, lepota melodij jn klasična ubranost. Pianistki sta s svojo Rheinbergerjevega »Koncerta«. Ob zaključku sta dovršeno zaigrali nežno, čustveno »Romanco« in temperamentno, razgibano »Tarantelo« Sergeja Rah-maninova. Mehka, ippla sanjavost lz 2 Romance« se bogato dopolnjuje z zanosom »Tarantele«, pričarane iz italijanske melodijske sredine. Viharni finale je slovesno zaključil posrečeno izbrani, sijajno izvajani spored. Prof. Marta Bizjak-Valialo in prof. Silva Hrašovec sta s svojim snočnjim koncertom želi nov, prodoren uspeh. Njuna klavirska soigra je bila ves čas skladna, učinkovita, smiselna. Pri obeh pianistkah, umetnicah so opaža sozvočje umetnostnega občutja in ročne spretnosti, čustvenega zanosa in tehničnega znanja, glasbene poglobljenosti ter biserne prečiščenosti tonov, ki tako sproščeno, lahkotno vro izpod njunih neizrečeno prožnih prstov. Artistično obvladovanje klavirskih tipk se ob vsaki skladbi oplaja z razsežnostjo njunega umetnostnega hotenja ter razpoloženja. Kontakt med obema pianistkama ter občinstvom, ki je popolnoma zasedlo malo fiharmonično dvorano, je bil ves čas zelo intenziven. Nudili sta mu s svojo umetnostjo užitka poln večer, zato sta bili deležni iskrenega priznanja, ki je bilo ob zaključku tako navdušeno, da sta morali dodati. Sličnih večerov si še želimo. Med občinstvom so bili tudi sterilni skladatelji in kulturni delavci, navzočni so bili tudi ravnatelj Italijanskega kulturnega instituta prof. dr. A. Budrovich, prof. Urbani ter predsednik Glasbene Matice dr. V. Kavnihar. DNEVNE VESTI — Ve!:ko neurje nad Fiume. V petek zjutraj se je nad Fiume zneslo neurje. Padlo je izredno mnogo dežja, vmes je zapovrstjo treskalo in grmelo. Podobno ne-urjo je b'do rad Fiume že prejšnji teden. Kakor takrat je tudi sedaj povzročilo manjšo škodo. Med drugim je bil nad eno uro prekinjen tramvajski promet. Precej škode je neurje prizadelo telefonskim napeljavam, ki j:h je na več krajih potrgalo. — Pri ribolovu je utonil. V soboto proti večeru je na Fiume nek neznanec hotel loviti ribe s splava, zasidranega v morju ob AbruSkem nabrežju. Gledalci so opazili, kako je nenadoma padel v morje, ne da bi se več pojavil na morski površ ni. Obveščeni reševalci so storili vse, da bi ga rešili. Vendar niso mogli do večera najti niti njegovega trupla. Zdi se, da je vzrok nesreče nenadna slabost. — Detektiva, ki jo je aasliševal, je napadla. Lastnik tvrdke Perotti, optik Casa-re Antonino v Savoni je pred dnevi opazil, da mu je iz nekega predala v njegovem stanovanju izginilo 20 bankovcev po 1000 lir in več zlatnine. Tatvine sta bili osumljeni njegova sluginja 51-kda Katarina Siri in njegova hči. trgovska pomočnica. Obe sta dejanje tajili. Mati pa se ni zadovoljili samo s tem. Med zasliševanjem je tako nevarno napadla detektiva, da mu je prizadejala več ran. Detektiv jč moral iskati pomoči v bolnici. Obe ženski sta bili aretirani. — Rešitev treh brodolomcev po 36 urah. Iz Terminija Imereseja pri Napoliju poročajo o dramatičnem reševanju treh brodolomcev, 36 ur potem, ko se je prevrnila neka ribiška ladjica. Gre za jadrnico, ki ji je poveljeval 75-letni Sante Dante. Z njim so bili na krovu njegov sin Ivan in mornarja Balestrini in Sanfilippo. Ladja je bila namenjena na ribolov v Porticelli. Med potjo jo je nenadoma zajel velik vihar in jo prevrgcl. Sanfilippo je kmalu omagal in utonil. Ostalim trem je uspelo po obupnih naporih znova obrniti ladjico in rešili so se na njeno dno. Tako so ostali 36 ur predani na milost in nemilost viharju in valovom. Za rešitev niso imeli izgledov, razen, da so zaupali slučaju. Ko s0 bili že skoro popolnoma izčrpani, jih je res slučajno opazil motorni čoln, ki ga je vodil Marij Longhi, ki mu je uspelo kljub težki borbi z viharjem vse tri brodolomce rešiti. — šolski urnik v milanski pokrajini. Tudi v milanski pokrajini bodo šole začele s poukom 1. oktobra. Splošno s 2 bo pouk začel vsako jutro ob 9., ravnatelji zavodov, posebno tehničnih, pa so pooblaščeni odrediti začetek pouka za svoje področje že ob 8.45 oziroma celo že ob 8.30. Spored začetka bo v splošnem tale: od 8.30 do 8.45 se bodo zbirali šolarji pred šolo, od 8.45 do 9. bodo vstopali v šolo in ob 9. se bo začel pouk. Konec pouka bo ob 13. V popoldanskem pouku šolska vodstva ne smejo prekoračiti 16.30 ure, zlasti ne od 15. novembra naprej. — Sestanek senatnega finančnega odbora. V Rimu se je pod predsedstvom senatorja Bevioneja sestal finančni odbor senata, ki je z aklamacijo odobril vojne stroške za Kr. mornarico. Razen tega se je odbor izrekel za nekatere spremembe zakonskega načrta za plačevanje taks in pristojbin ter za legalizacijo podpisov. — Tri leta strogega zapora za usmrtitev lastnega otroka. Pred okrožnim sodiščem v Genovi je bda neka 381etna Nella Ricetti obsojena na 3 leta strogega zapora, ker je kmalu po porodu usmrtila svojega otroka. Njen mož je bil odsoten. Sodniki ji niso priznali olajševalne okolnosti častnih okoliščin. — Cene ovčjega sira v pokrajinah Ve-nezie Giulie. Kmetijsko ministrstvo v Rimu je določilo naslednje cene za ovčji sir rimskega tipa v pokrajinah Venez-'e Giulie (prva cena velja za prodajo na debelo, druga za prodajo na drobno): Udine 19.50 in 22.30, Fiume 19.50 in 22.20, Pola 19.50 in 22.10, Gorizia 19.50 in 22.20, Trieste 19.50 in 22.40 ter Zara 19.55 in 22.10. — Prodaja netipiziranih samoveznic Korporacijsko ministrstvo je odredilo, da smejo proizvajalci svilenih in polsvilenih samoveznic izlelova-ti odslej samo tipizirane vrste. Določeni so tudi termini do kdaj smejo proizvajalci trgovci na debelo in prodajalci na drobno prodajati netipizirane samoveznice. V trgovinah na drobno bodo naprodaj do 30. novembra. Tkanin za samoveznice predpisane po ministrstvu je sedem vrst in bodo stale 30, 30.65, 31.40, 34.20, 18.20, 22 in 26.60 lire po kakovosti in tkanju. Prav tako so bile izlane posebne odredbe glede moških spodnjih hlač in srajc. Tudi za te velja termin, da se smejo prodajati v trgovini na drobno netipizirane vrste samo do 30. novembra. — Senator A. Castellani zdravstveni svetovalec pri vrhovnem poveljstvu. Generalni poročnik zdravstva v rezervi senator prof. Aldo Castellani je bil imenovan za visokega zdravstvenega svetovalca pri Vrhovnem poveljstvu. — Italijanski |n nemški zdravniki v Napoliju. Na sedežu Kr. Družbe v Napoliju so se sestali italijanski in nemški zdravniki, da počastijo Emila von Behringa. Uvodoma je predsednik italijansko-nem-škega združenja očrtal naloge tega zdravniško znanstvenega sestanka. V imenu nemških zdravnikov je spregovoril dr. Uhlenhut iz Freiburga, nakar je rektor prof. Auricchio prikazal zasluge in pomen Emila von Behringa na znanstvenem torišču. Sledile so številne znanstveno medicinske razprave o sodobnih zdravniških preizkusih in aktualnih metodah v vojnem zdravljenju. — Nove cene bencin*. Urad za določanje cen je ponovno maksimiral cene bencina. Cisti bencin stane zdaj 24.4. mešan z alkoholom 22.8, plinsko olje pa 17.12 kun kilogram. — Poštni nabiralniki na stanovanjskih hišah. Hrvatski prometni minister je odredil, da morajo vsi lastniki enonadstropnih hiš' v Zagrebu, Sarajevu, Banjaluki Dubrovniku, Osijeku, Zemunu, Slavonskem Brodu in Karlovcu na svoje stroške namestiti za vsakega najemnika v hiši po en poštni nabiralnik, na primernem kraju v L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Predstave oo aeiavnuufi od la. is 18.15. oo nedelja* u> praznikih ot 10.30 14.30. 16-30 is 18.30 KINO MATICA TELEF. 22-41 Izvrstna družabna komedija v najmodernejšem stilu Poslednji ples Najboljši film elegantne Else Merilni V ostalih vlogah: Amedeo Nazzari, Pao I o Stopa KINO UNION TELEF. 22-21 Zapletena družabna zgodba o otroku, Id si ga lastijo kar trije očetje Očka za eno noč V glavni vlogi: JLeonardo Cortese, Roeetta Tofano in drugi I (UNO SLOGA TELEF. 27-3u Merle Oberon ln Laurence Olivier Glas v viharju Drama, v kateri se zrcali žar največjega trpljenja! Znižane cene! Znižane cene! Priporočamo nakup vstopnic v predprodaji! _ I ! pritličju ob veznih vratih. Poštre nabiral-I nike za zbiranje navadnih poštnih pošiljk I je treba namestti najpozneje do 30 aprila. _ Nemški pisatelji na Hrvatskem. Na povabilo hrvatske vlade se je mudila v študijske svrhe več dnj v Zagrebu skupina nemških pisateljev, med katerimi so bili Kari Hans Strobl, Georg Grabenhorst in Hervbert Menzel. Sprejel jih je tudi Poglavnik dr. Pavelič. ki je obravnaval z njimi vprašanje sodobnega kulturnega življenja. Iz Zagreba so se odpeljali nemški pisatelji v Sarajevo, kjer je priredilo gledališče njim na čast posebno predstavo. IZ LJUBLJANE —lj Nabiralci kostanja ie na delu. Ljudje hodijo že v množicah v rožn ške gozdove nabirat kostanj. Zdi se, da bo letošnja »kostanjarska sezona« še posebno živahna. Kostanj je šele začel zoreti ter še ne olpada sam, vendar so ljubitelji tega sladkega sadu preveč nestrpni in boje se konkurence. Letos je kostanj precej dobro obrodil in je tudi debelejši kakor lani. Čeprav so se gozdovi tu in tam precej razredčili, je kostanjevih dreves še mnogo in nekaj časa bo poslej še bolj živahno na Rožniku. Precej so nabrali ljudje kostanja v nedeljo in včeraj. Prav za prav so ga natresli. ker je večina kostanja še nezrelega. Ljudje, ki otresajo in klatijo zelen kostanj, delajo precej škode, ker uničijo ssadni les«, polomijo konce vej, ki bi rodile prihodnje leto. Zato bi lulo prav, da bi še malo potrpeli. —lj Vreme se izboljšuje. V pretekli noči je bil še hud naliv, včeraj podnevi smo pa lahko uživali zopet solnce. Od časa do časa se je sicer oblačilo od juga, a ozračje ni bilo tako nasičeno z vlago, da bi se zbrali dovolj težki deževni oblaki. Sele ponoči je jug nagnal z morja dovolj vlage, da je potem zopet lilo. Včeraj popoldne je bilo še precej toplo, ni pa več vročine. Maksimalna temperatura je znaSala 21.2°. Po nočni plohi se je zjasnilo. Ozračje se je precej očistilo in ohladilo. Zjutraj je bila gosta megla, ki se je pa začela kmalu dvigati. Današnja najnižja temperatura je znašala 10°; davi je bilo torej precej hladneje kakor prejšnja jutra. Zračni prit sk je začel naraščati že snoči in kaže. da se je depresija, ki je črpala doslej topel zrak od juga čez nftše kraje, oddaljuje. Davi je znašal zračni tlak 770 mm in je še ncircšca!. klobucakna »p a j k« vam strokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča RUDOLF PAJK, Sv. Petra c. 38. —lj Praktični učiteljski izpit za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev se bo vršil zadnje dni oktobra t. 1. v učiteljski gospodinjski šoli dr. Kreka v Ljubljani. Pravico prijaviti se k temu izpitu imajo učiteljice gospodinjskih šol in tečajev, ki imajo 20 mesecev praktičnega dela v gospodinjskih tečajih ali razred h gospodinjskih ln meščanskih šol. Prosa j 3 za pripustitev k izpitu je treba vložiti do 10. oktobra t. 1. na Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino (IV. oddelek). Prošnji jc treba priložiti: kratek življenjepis, prepis diplome, prepis dekreta o postavitvi za gospodinjsko učiteljico in zdravniško potrdilo. Potrdilo o službovanju in ocanah izda Visoki komisarijat, IV. oddelek. — Pismeni izpit se pr čne 26. oktobra t. 1. ob 8. zjutraj v učiteljski gospodinjski šoli dr. Kreka. —lj Vpisovanje na drž. trgovski akademiji v Ljubljani bo za vse štiri razrede 1., 2. in 3. oktobra. Polrobnosti na uradni deski. Slušatelji (-ce) Abiturient-skega tečaja se zberejo v četrtek 1. oktobra ob 9. uri v dvorani trgovske akademije. —lj III. moška realna gimnazija v LJubljani. Vpisovanje v prvi rapred bo dne 2. oktobra v ravnateljevi pisarni, in sicer od 8—12 za začetne črke A do L, od 15 lo 18 za črke M do 2. K vpisu je treba prinesd rojstni list in izpričevalo 4. razreda ljudske šole s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu ter davčno potr lilo zaradi šolnine. Vpisovanje lansk:h učencev bo dne 3. oktobra od 8 do 11 v lansk'h učilnicah, torej v 2. a razred v učilnici I. a razreda itd. K vpisu je prinesti lansko izpričevalo in davčno potrdilo. Naknadno vpisovanj 3 za zamudnike bo dne £ oktobra v ravnateljevi pisarni za vse razrede od 8 do 12. Za vpis v 5. razred je potrebno izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu. Vsak učenec mora pri vpisu tudi izročiti izpolnjeno Prijavo, ki jo prej dobi pri šolskem slugi, koikovano z 20 l. Plačati je treba za vse fonde m knjižnice ter zbirke l j 5 20 ter šolnino, ki se določi po razpredelnici, ki je bila 2e objavljena v časopisih. Kolka na prijavo in šolnine so oproščeni otroci invalidov in starši, ki Imajo ali so imeli 7 ali več otrok. Na polovico so oproščeni kolka in šolnine starši, ki imajo ali so imeli 5 ali 6 otrok. Klor ima več otrok v šolah, plača po šoli najstarejši otrok celo šolnino drugi pa polovično. Ce sta na isti šoli dva ali če je več otrok, zadošča eno davčno potrdilo. Kdor plača samo ualuAbenski davek, naj na davčnem potrdilu napiše in podpiše izjavo, da plaču- je samo ta davek in nima za obdavčenje nobene druge imovine. Kdor ne prinese vseh listin in ne plača vseh pristojbin, se ne bo mogel vpisati. Učenci s tujih zavolov morajo prinest: tudi rojstni list. V prvi razred se bodo vpisovali učenci, rojeni v letih 1929.. 1930.. 1931. in 1932. V peti razred se morejo vpisati le učenci, ki niso starejši od 17 let, v sedm; razred ne starejši od 19 let. O iziemah odloga V'soki komi-sariat. IV. oddelek, ako nima učenec več kot dve leti nad predpisano starostjo. Kdor ol prizadetih še ni napravil te prošnje, naj jo takoj odda v ravnateljevi pisamit ker se brez rešitve te prošnje ne more vpisati. Seznam šolskih knjig bo še objavljen v šolski veži, sv. masa in začetek rednega pouka bo objavljen naknadno. —lj Kroni pir na odrezke septembrsKlh živilskih nakaznic. Upravičenci iz Ljubljane dobe za mesec september na svoje septembrske živilske nakrznice na odrezke A. B, C po 10 kg krompirja. Oni, Ivi so v tem mesecu na odrezek A že dobili po 2 kg krompirja, dobe na B in C še po 8 kg krompirja. Zara Ji tega se veljavnost teh odrezkov podaljša do 5. oktobra t. 1. Za enkrat irr>.3jo krempir na zalegi sledeči trgovci: Bahovec J os p. Sv. Jakoba trg 7; Bartl Henrk. Prediamska ul. 24: Goršič Danica, Tržaška c* 24; Jurčič Simon, Biei-\veisova c. 5., Kačar Franc, Vodnikova 0 87; Kladnik Josip. Sv. Petra c. 14: Kon-zumno društvo Vič: Kušar Ana. Tržaška c. 91; Lunder Terezija. Rožna dolina c. V-26; Lulšr.c Franc> Tržaška c 66; Marinko Terezija. Prisojna ul. 7; Mam Neža, Tržaška c. iGlince), Nabavi ialna zadruga ti rž. železničarjev. Cesta Scške divizije; Nabav-1 jalna z druga dr. nameščencev, Vodnikov trg; šarabon Andrej, Zaloška c; Skulj Marija. Tržaška c. 50. Vsak si lahko prosto izbere trgovca. Nadaljnja imena trgovcev, ki bode še prodajali ta krompir, bo mestni preskrbevaini urad objavil naslednje dni. —lj Vpisovanje na strokovno nadaljevalnih šolah v Ljubljani bo v četrtek 1. oktobra 1942 od 14. do 17. ure. Za splošno nadaljevalno šolo in za strokovno nadaljevalno šolo za umetne in moške oblačilne obrti bo vpisovanje v meščanski šoli za Bežigradom na Vodovodni cesti. V telovadnici II. deške ljudske šole ni Grabnu na Zoisovi cesti, pa bo vpisovanje za vse druge strokovno nadaljevalne šole, t. j. za me. banično-te' "»vlv,*» ^brt* in za ženske umetne :n oblačilne obrti. Opozarjamo mojstre in starše ali varuhe, da so dolžni po določilih obrtnega zakona vpisati vajence na strokovno nadaljevalni šoli in skrbeti, da redno obiskujejo šolo. —lj Vpisovanje na II. ženski realni gimnaziji v LJubljani za šoI?ko leto 1942-43 se bo vršilo od 1 do 5 oktobra v poslopju Trgovske akademije po sledečem vrstnem redu: 1. oktobra od 9. do 12 ure v I. razred v ravnateljevi pisarni; v II. razred v učilnicah št. 4. 5 in 6 2. oktobra od 8. do 11. ure v III. razred v učilnici št. 4; v IV. razred v učilnici Št 5; v V. razred v učilnici št. 6. 3. oktobra od 8. do It ure v VI. razred v učilnici št. 4; VII. razred v učilnici št. 5; v VIII. razred v učilnici št. 6. 5. oktobra vpisovanje učenk z drugih zavodov in ostalih v ravnateljevi pisarni od 9. ure dalje. Pogoji so enaki kot lani. Potrebna je prijava, spričevalo, davčno potrdilo. Podrobna navodila so na oglasni detki v Trgov, akademiji. —lj Ravnateljstvo IV. moške realne gtm- naiije v Ljubljani obvešča učence in njihove starše, da se bo vršilo vpisovanje za šolsko leto 1942-43 po sledečem redu-Učenci od II. do VIII. razreda, ki so bdi že prej na tem zavodu, se bodo vpisovali dne 5. oktobra od 8. do 12 ure v svojih lanskih učilnicah. Učenci, kj bodo vstopili v I. razred in ponavljalci tega razreda se bodo vpisoval; dne 2. oktobra v sobi zemljepisne zbirke. Vpisovanje učencev s tujih izvenljubljanskih zavodov pa se bodo vp.sov-aLi dne 3. oktobra v ravnateljevi pj. sarni. Vsak učenec naj prinese s seboj izpričevalo o šolskem letu 1941-42. dve pr -javi izmed katerih mora biti ena kolko-vana s kolkom za 20 lir, dalje davčno potrdilo, ki ne sme biti nad eno leto staro. Kdor ima pravico, da se oprosti šolskih taks. bodisi kot sin vojnega invalida bodisi kot član družine, v kateri je bilo rojeni pet in več otrok, naj pri vpisu predloži tudi tozadevne dokumente: sodni odlok. da je oče res vojni invalid odnosno družinsko knjižico al j družinsko polo. Tabela za odmero šolnine je objavljena v časopisih in velja za vse srednje šole. Vsak učenec brez izjeme mora plačati pri vpisu 7.60 lir za zdravstveni fond in 7.60 lir za dijaško knjižnico in učila. Prijave se dobe pri služitelju. —lj Spored komornega koiu-erta, ki ga bo izvajal Ljubljanski kvartet v ponedeljek 5. oktobra ob pol 7. uri zvečvr v veLM fdharmonični dvorani je naslednji: 1.) Dvorak: Godalni kvartet, opus 35 v d-mo-lu; 2.) Llotki: Koncert za golalni kvartet; 3.) Beethoven; Godalni kvartet, opua 59. št. 1 v K-duru. Ljubljanski kvartet je naše stalno komorno združenje, ki nastopa z velikimi uspehi na umetnških koncertih. Njegovi člani so: Leon Pfeifer. A1K t Iv:-melj, Vinko ssušteršič in C :nk iedlbaiKT. Predprodaja vstopnic v kiiji^uTii Glasbene Matice. —lj Vpisovanie učenk na 1. ženski realni gimnaziji se bo pričelo v četrtek. 1. oktobra ob 8. uri v Lichtcnthurnovem zavodu, in sicer za razrede VIII. in VII. ol 8 -10, za razrede VI. in V. od 10—12, za IV. razred od 14 do 16, za razrele od 16 do 18. V petek, 2. oktnbra. se nadaljuje vpisovanje za II. ra.zred od 8 do 10; prav tako za I.razred od 8 do 12 in od 15 do 18. V soboto, 3. oktobra, od 8 do 12. se bola vpil -vale ponavljalkf domačega zavoda. Vsa podrobnejša navodila so objavljena na r: z-glasni deski v U.ehtenthumovrrn z.iv*':\i. — Ravnatel jstvo. Za terjatve in dolgove nemških izselnikov je določil Visoki Komisar za Ljubljansko pskrajino likvidacijski postopek Visoki komisar za Ljubljansko Ukrajino je glede na -svoji' naredbi z navodili o likvidacijskem postopku za terjatve in dolgove nemških izselnikov z dne 8. novembra 1941-XX št. 143 in z dne 16. februarja 1942-XX št. 39 izdal dopolnilna in pojasnilna navodila, upoštevajoč nujni značaj teh posebnih postopkov. Naredba določa v glavnem naslednje: Vse odločbe sodnih oblastev, Izvzemši tiste, ki so bile izdane v rednem postopku, nadalje izreki in odločbe Pobotn^ga urada in pri tem uradu postavljenih posebnih organov in razsedniških Iborov po gori navedenih dveh naredbah ter poravnave sklenjene pred zgoraj navedenimi oblastmi in organi so dokončne in so izvršilni naslov zoper katerega ni pravnega sredstva. Med navedenimi izrekJ, odločbami poravnavami so vsekakor obseženi: izieki. da terjatve pravno obstoje v primerih, da jih je dolžnik priznal ali opustil svoj ugovor zoper prijave o seznamih, ki mu jih je sporočil Pobotni urad; zapisniki o poravnavi, napravljeni pred Pehotnim uradom, pred razsodniki, pred okrajnim sodnikom ali sodniškimi odbgori, postavljenimi pri okrajnih sodiščih; odločbe Pohotnega urada, da se terjatve izplačajo iz likvidacijskega izkupička in odločbe sodniških zborov pri kraj-nih sodiščih v sporih za terjatve, odločbe sednikev in sodniškega odbora pri °obct-nemu uradu in odločbe razsodnikov pri okrajnih sodiščih v primeru sporov, nadalje izrek Pohotnega urada o tem, da je znesek dolgov končno ugotovljen. Za dovoljevanje :n upravo izvršb so pristojna redna sodišča. Odločbe razsodnikov v sporih se morajo priobčiti Pohotnemu uradu v osmih dneh, prav tako vse sodbe, ki jih izreče sodno oblastvo v rednem civilnem postopku in fudi kazenske sodbe, kolikor obsegajo obsodbo izselnika na plačilo kakega zneska ali na izročitev kake stvari. Zapisnike o poravnavi pred okrajnim sodnikom in pred sodniškimi zbori, podpisane po strankah, sodniku ali predsedniku sodnega zbora in po zapisnikarju, ie pr:obč:ti Pohotnemu uradu v osmih dneh. V istem roku se morajo položiti v pisarni Pobtnega urada zapisniki o poravnav? pred razsodniškim zborom, podpisani po strankah in predsedniku. Ce osebe, ki morajo skrbeti za priob-čitev ali položbo. temu ne ustrežejo, sme opraviti položbo prizadeta stranka. Za odločbe, izdane pred objavo te naredbe, in zapisnike o poravnavi, napravljeni pred tem rokom, teče rok za priobčitev ali položbo od dne, ko je ta naredba stopila v veljavo. Pobotni urad mora izdati potrdilo o opravljeni priobčitvi ali polož-bi na zahtevo katerega koli izmed prizadetih. V smislu čl. 12. naredbe z dne 8. novembra 1941-XX (ki se nanaša na ustavitev civilnih pravd imovinskega značaja in tek. izvršilnih ter zavarovalnih postopkov po osebah ali zoper osebe iz seznamov izselnikov) velja posebni likvidacijski postopek nasproti dolžnikom, ki niso izselni-ki, za dokončanega, ko se uradna dejanja priobčijo strankam odnosno, če ni določena uradna priobčitev strankam, z dnem priob-čitve ali položbe pri Pohotnem uradu. Prav tako se šteje nasproti dolžnikom, ki niso izselniki, poseben postopek za dokončanega, kadar se pravda odstopi redno pristojnemu sodišču (v primerih, če je ob sporu potrebna dolga preiskava in stranke to sporazumno predloga jo), in sicer z odstopom pravde reinemu sodišču. Glede dolžnikov izselnikov pa se stoje posebni postopek za dokončanega z izrekom Pohotnega urada, da je znesek dolgov končno ugotovljen. Izvršilna ali zavarovalna dejanja pa se ne morejo opraviti pred pretekom roka, ki ga dolžmku določi Pobotni urad za poravnavo. Pred vsemi sodišči in drugimi organi v smislu narelb z 8. novembra 1941-XX in 16. februarja 1942-XX smejo na.stopati stranke osebno. Ce se pa dajo zastopati je s samim pooblastilom vselej dana tudi pravica pogoditi se na razsodnika ali skleniti poravnavo, tudi če gre za nepremičnine. Stranka, k! ima zastopnika ali pomočnika trpi sama zadevne stroške. Gornja narelba je stopila v veljivo z dnem obaje v Službenem listu to je 26. t. m. Radio Ljubljana SREDA, 30. SEPTEMBRA 1942-XX 7.30: Komorna glasba. 8 00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30; Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert terceta Dobršek> 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20: Pisano glasbo vodi dirigent Segurini. 14.00: Poročila v italijanščini 14.15: Koncert čelista CenJe 6odl-bauerja (pri klavirju Marijan Lipovšek). 14.45: Poročila v slovenščini. 17 15: Lahko glasbo vod- d'rigent Petralia. 19.00: »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Le-ben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.00: Napoved časa — poročila v Italijanščini. 20 20: Komentar dnevnih dogokov v slovenšč ni. 20 30: Vojaške pesmi. 20.45: Radio za družino. 21.15: Obči pevec — KnstanjOte in španska ogrinjala— glasba Riecardi M^rbelli-ja. 21 r,0: Predavanje v slovenščini. 22.00: Klasični orkester vodi d rigent Manno. 22.45: Poročila v italijarščini. NEKAJ SODČKOV od paradižnika je še prispelo. - Interesenti jih dobe: Kolodvorska ulica 3, dvorišče. Inserirajte v ,Slov. Narodu1 5? PREMOG DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva cliea 5 Telefon 20-59 ISTITUTO CONVITTO »G. MARCONI« VENEZLA Campo S. M. Form osa 5866, tel. 23051 Ricevonsi iserizioni anno scolastico 1942-43 Cinna-sio (4.o e 5.0), Liceo classico e scientifico -Istittito tecnico inferio-re (4.o) e snperiore per ragionieri e geometri -Istituto magistrale infe-riore <4.o) e superiore. Preparazione licenza Seuola Media. Possibiliti gnadagnare anno. Convltto - Semtronvjtto Esternato . Dopo-seuola - Accolgonsi arene studenti di Scuole Regie - Programma a rlchiesta. Sprejemalo se Tpisi za šolsko leto 1942-43 za gimnazijo (4. in 5.). klasični in znanstveni licej - nižjo (4.) in višjo realko za trgovsko in zemljemersko izobrazbo nitje (4.) in vKje učiteljišče. - Priprava za maturo srednje sole. Možnost preskočiti šolsko leto. Konvikt - polkonvikt -eksternat - nadzor po pouku - sprejemajo se tudi dijaki Kraljevih šol - na zahtevo program. ■■■■■•tHiiiilitei »■ Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 29. septembra 19*2-XX Goethejeva prijateljica Bettina Brentano ' 222 Vso svojo mladost je sanjarila o njem, ki je Ml obolevate!] njene „ indvajsetletna se je prvič z njim sestala, ko je bil pesnik star ie 58 let adnošaj se je končal po velikem škandalu — Dva-Platonski Gothe Bogati italijanski trgovec Peter Anton Brentano se je rodil v Tremezzu pod predgorjem Bellagia leta 1735. 2e v zgodnji mladosti se je preselil v Frankfurt ob Meni, kjer je ustanovil veliko trgovsko feišo s kolonijalnim blagom »Zlata glavač, •tirideset let star je vdovel. žena mu je zapustila pet otrok. Kmalu se je znova poročil z zelo mlado Maksirruljano Laro-thevo, ki jo je> že Goethe bežno oboževal, ko se je mudil na obiskih v Laroehevi hiši v Offenbachu, kjer je Maksimiljanl-ma mati Zofija navadno sprejemala širok lcrog svojih znancev. Pesnik je takrat bas prebolel ljubezen •o Charlote Buffove in je že premišljal o »vojem »VVertherju« (znano je, da je bila sanj umetnost način sprostitve od nesretne ali nasprotujoče ljubezni), ko je spoznal Maksimiljano, lepo in romantično m!adenko Ornih oči, ki so jo prijatelji kii-•rM enostavno MaJts. Ta ljubezen mu ni prizadevala skrbi. Rešil se jo je, čim je kazalo, da bi mu mogel ljubavni odnošaj Odvzeti njegovo notranjo svobodo. Tako •ladka Maks. nezaljubljena in nikoli srečna ženo. Petra Brentana, ni imela dru-|fe dolžnosti, kakor da je darovala možu ducat otrok in da je vzdihovala v hrepenenju ob spominih na svoje mladostne eanje in romantično ljubezen do Goetheja. Svojemu bogatemu in delovnemu mo-Su je bila vedno zvesta. Bettinino oboževanje brata V Bettini in Klemensu, njenih dveh naj-Izrednejših otrokih, je nedvomno najbolj znova oživel njen romantični in sanjarski duh. Bettina je iz njenega življenja črpala zase največja duševna razvnema-nja. Materin spomin na Gothejevo ljubezen je postal zanjo vodilni življenjski motiv. Mladostna leta je Bettina preživela v očetovi hiši v Frankfurtu, V hiši stare matere po materi v Offenbachu in v ur-šulinskem zavodu v Fritzlarju, kjer je bila katoliško vzgojena, kar na njeno dušo ni mnogo vplivalo, ker ni imela smisla za zunanji blišč, že takrat jo opisujejo kot zelo nemirno in romantično navdahnjeno deklo, katere inteligentnost je vse presenečala. Ljubila je čtivo in glasbo tn se zlasti vnemala za svojega brata Kle-mensa. ki je imel močno njej podobno naravo. Rcman zase poleg njenega glavnega življenjskega romana je njena ljubezen do brata Klcmenta, s katerim je presanja-rila in prefantazirala mnogo ur in dnevev. Njeno čaščenje brata je izredno ekskluzivno in skoro bolno, posebno ko hoče Klemens oblikovati njeno dušo. ki očituje že presenetljivi temperament upornice. Prijateljstvo z nesrečno pesnico Karolino Giindercdsko Ko je bila Bettina stara 17 let. je spoznala tedaj še na 221etno Karolino Luizo Maksimiljano Giinderodsko, pesnico. M je štiri leta kasneje skočila v vodo iz nesrečne ljubezni do proučevalca starin C:e-uzerja. Karolina je tedaj živela v konviktu plemkinj v Frankfurtu. Bilo je to za Bettino izredno prijateljstvo, prava trast. ki se je kakor vse Bettinlne kasnejše strasti in ljubezni do Goetheja, kneza Piicklerja in Nathusiusa končala zelo dramatično. .Dejansko je Bettininemu temperamentu manjkalo ravnovesja. V prijateljstvu ip ljubezni so se njene želje kmalu spreminjale v trmoglavosti in hotenja za popolnim obvladanjem. Nikoli ni mogla mirovati na enem mestu ali ostati pri eni misli, drugih ni mogla poslušati — in to je eden prvih pogojev za trajanje prijateljstva in ljubezni. Bettina je vedno prisluškovala le sama sebi. V delu. v katerem je kasneje opisala nesrečno ljubezen prijateljice, doživlja Bettina njeno življenje, kakor da bi bilo njeno. Njena največja ljubezen je bil Goethe Največja ljubezen Bettine pa je razplamtela za velikega pesnika in misleca Goetheja. To je osrednji tema njenega življenja in njene umetnosti, ki vedno valovi v njej. Tudi ko že je žena Achima Arnimskega, mati sedmih ctrok in jo občudujejo in obožujejo slavni možje, ki jim naklanja bežna in labilna prijateljstva, hrani vse njene duhovne sile spomin na velikega moža. Goethejansko okolje jm Bettino obdajalo vse njeno življenje. Ko je v mladosti odkrila pri materi pisma, ki jih je pisal Goethe, jih je zvesto prepisala. Navdušile so jo zlasti besede, v katerih je Goethe s tolikim zanosom govoril o lepoti njene matere. Posebno jo je pritegnilo, ko je spoznala, da je pesnik v svojem Wertherju dal Charloti celo fizično idealizirano podobo lepote njene matere. 2e od trinajstega leta je poslušala, kako so o Goetheju govorili, da je nasprotnik vseh družbenih konvencionalnosti. To jo je navduševalo in vedno bolj vleklo k pesniku, ki je bil tedaj star že 58 let. Da bi spoznala ozračje življenja svojega ideala, se je nekega dne enostavno predstavila Goethejevi materi, »gospe svetnici«. V veliki hiši na Rossmarku v Frankfurtu je »gospa svetnicam rada sprejela vražjo mladenko, ki ji je govorila o svoji ljubezni do njenega sina. Med njima se je razvilo obsežno dopisovanje, ki Gothejeva hiša v Weimarju ga je potem Bettina objavila. Tako je Bettina poačsi prodirala v intimnosti Goethejevega življenja. Usodno je postalo leta 1807, ko je Bettina mogla s priporočilnim pismom Wie-landa spoznati osebno svejega cbeževan-ca. V svojem delu popisuje podrobno svoje potovanje v Weimar in sestanek z Goethejem. Ker ni strpela na divanu, se ga Je oklenila okrog vratu V pismu Gcethcjevi materi pripoveduje Bettina o tem sestanku takole: »Hiša stoji nasproti vodnjaku in šumenje vode me je oglušilo. Stopala sem po i^T*ostih stopnicah: na stenah so sadreni kipi, ki narekujejo molk. Vse je prisrčno in vendar slovesno. Sebe so tako priproste, da vabijo: »Nikar se ne boj! — so mi govorile skromne stene — prišel bo in bo in hotel bo biti toliko kot si ti. »In evo vrata so se odprla in prikazal se je resen in svečan. Gledal me je. ne da bi povesil pogleda; ponudila sem mu roki, mislim, potem ne vem več nič... Vem samo, da me je Goethe naglo prijel in stisnil k srcu: »Ubogi otrok, ali sem vas prestrašil?« To so bile njegove pive besede, katerih glas je šel v moje srce. Peljal me je v svojo sobo in me posadil na divan nasproti sebi. Oba sva molčala, potem pa je on prekinil molk: »Nedvomno sta zvedeli iz časopisov, da nas je zadela te dni huda izguba, smrt vojvodinje Amalije. « »Oh«, sem odgovorila, »nikoli ne Čitam časopisov«. »Zares? Mislil sem nasprotno, da se zanimate za vse, kar se tiče Weimarja.« »Ne, nič me ne zanima, razen Vas; in razen tega nimam potrpežljivosti, da bi Čitala časopise!« »Dragi otrok. . .« Dolg odmor. Jaz na tistem usodnem divanu. Vi veste, mama, da sem absolutno nezmožna sedeti na tak korekten način. In... oh mama, mama, kako je mogoče biti tako predrzen! Nenadoma sem rekla: »Ne morem ostati na tem divanu!« in sem skočila pokoncu. Odgovoril mi je: »Napravite, kakor vam jc bolj udobno.c Tedaj sem se mu vrgla okoli vratu, vzel me je v naročje in me stisnil k svojemu srcu; vladal je molk, velik molk. Ze toliko noči nisem spala, že toliko let sem se trošila v hrepenenju po njem ... Zaspala sem na njegovih prsih in ko sem se zbudila se je začelo novo življenje.« Tedaj se je začelo med obema slovito dopisovanje, ki ga je Bettina kasneje objavila v zbirki pisem, ki je dala Goethe- Gothejeva žena Krist lana Vulpius jevim življenjepiscem mnogo truda, da so izluščili pravo podobo. Kakor je sama izjavila, v zbirki ni govorila o njem, pač pa njemu in je bila obilno poplačana z njegovimi odgovori. Hrupen prelom po incidentu z Goethejevo ženo Ves odnos Bettine do Goetheja je obstojal iz kratkih slučajnih in bežnih se- Ljtidje pobožno ogledujejo svete podobe, ki zasedene Stankov, v presledkih več let. Bettina opisuje v svojih pismih mnogo nežnih trenutkov in se ne obotavlja zatrjevati, da so nekatere pesmi posvečene njej, čepr iv so dejansko posvečene drugim ženam. Njegova rezerviranost se ni nikoh oddaljila od očetovskega zanimanja za sanjarsko mladenko, v kateri ni nikoli hot^l videti ženske, pač pa »vljudnega otroka-;, tudi ko mu je ona ponujala toploto svoje ljubezni polno silovitosti, ljubosumnosti in muk. Tako je mogoče razumeti, da je v tie-nutku znamenitega incidenta, ki ga je imela Bettina z Goethejevo ženo. prekinil vse odnose z romantično zaljubljenko. Dogodek se je pripetil leta 1811, eno leto potem, ko se je Bettina, čeprav še vedno zaljubljena v Goetheja, poročila s pesnikom Achimom A mlinski m. Obe ženi — Kristina Vulpius Goethe in Bettina — sta se srečali na neki razstavi. Bettina je izrekla na glas zelo nelaskavo sodbo o nekem slikarju, ki ga je Goethejeva žena protežirala. Ta je reagirala in med obema se je razvil ogorčen prepir, ki je postal, ker sta bili obe splošno znani, svet-ski škandal. Medtem ko se je ves Weimar postavil na stran Bettine, je Goethe branil sveto za.konsko vez in čast užaljene žene. Nespametne Bettine. ki je pokazala tolikšno pomanjkanje takta, ni hotel več videti. Zaman ga je Bettina skušala pomiriti. V slučajnih srečanjih je ostal za vedno rezerviran, dokler ni leta 1832 zapisal v svoj dnevnik stavek, ki pomeni neizprosen konec dolge idile: s Nadležna gospa Armin zavrnjena.« Bolgarija modernizira poljedelstvo Sistematsko uvajanje sejalk pri letošnji jesenski setvi so jih italijanski vojaki razdelili na ruskem m ozemlju naj bi v prvi vrsti krile potrebo vzornih perutninskih farm odnosno občin po en dan starih piščancev. Državno podporo za zgraditev vzornih kurnikov bodo dobivali v prvi vrsti člani perutninarskih zadrug. Njim bodo brezplačno na razpolago tudi živinozdravniki. Vzorne farme se lahko ustanove za kokoši, raci. gosi in purane. Vse priprave bo opravila državna zvc.4 peru t ni nar je v. Koruza spada v Bolgariji med najvažnejša živila širokih slojev. Velik del kmečkega prebivalstva uporablja več koruzne kakor pšenične moke za blince, pečene na žerjavici. To je bolgarska narodna jed. Zlasti v gorskih krajih kjer mora prebivalstvo kupovali žite ker ga samo premalo pridela, se porabi mnogo. koruze. Poleg tega je pa koruza zelo dobra krma za živino, konje, prašiče; in perutnino. Zato je ministrski svet sklenil poveriti kontrolo nad zalogami koruze vrhovni rekvizicijsk: komisiji, da. se tako zagotovi prehrana prebivalstva. Kakor druge evropske države si tudi Bolgarije že več let prizadeva povzdigniti svoje kmetijstvo v tehničnem pogledu. Ker ji primanjkuje delovnih moči, nabavlja vedno več poljedelskih strojev. Na drugi strani si pa pomaga bolgarsko kmetijstvo z izmenjavo po vaseh in okrajih. Kmetje iz gorskih krajev pomagajo najprej onim v dolini obdelati polja, potem pa opravljajo poljska dela sami in pomagajo j m kmetje iz dolin. Kmetijsko ministrstvo, kmetska in zadružna banka pa podpirajo kmetovalce pri nabavi poljedelskih strojev, zlasti modernih železnih plugov. Bolgarski kmetje so šx» pred leti mlatili žito na primitiven način, bodisi s cepc ali pa s pomočjo konj. Pri tem načinu mlačve se seveda mnogo žita izgubi, pa tudi slama ni nič kaj prida, če jo pomandrajo konji s kopiti. Zadnja leta pa ta način mlačve vedno bolj izpodrivajo mlatilnice. Letošnjo jesen Je bila. pokrenjena v Bolgariji za zboljšanje kmetijstva še posebna akcija. Da se olajša kmetom setev in da bo posejanega čim več žita, bo vsak okrajni glavar za svoj okraj in v skladu s kra-j€:-nimi razmerami tor Številom sejalk, določil koliko polja mora biti zasejanega. Žito bodo sejali s sejaikami. Vprežno živino mora dati na razpolago dotični kmet sam ali pa lastnik sejalke. Za setev dobi lastnik od kmet- 50 levov za vsak hektar. Kmetijsko ministrstvo bo izplačalo po 50 levov premije tistim lastnikom sejalk, ki posejejo več kakor 30 določila oblasti. V vsaki vasi se določi po en kmet, ki mora paziti, da so sejalke v redu. Te kmete, ki morajo dobro poznati sejalke in ki so osebno cdgovorni za nje, bo plačevalo kmetijsko ministrstvo. Kmetijska razstava v Bukarešti Od 20. do 2S. t. m. je bila v BukaroStl velika kmetijska razstava, ki naj hi dali kmetovalcem pobudo za povečanje kmetijske proizvodnje. Razstava je bila razdeljena v 6 oddelkov. Prvi je prikazoval pomen kmetijstva za gospndaisko fctvllenje države, drugi tehnična sredstva, ki naj s*^ z njimi pospešuje poljedelstvo, obenem pa pobijanje raznih škodljivcev. V tretjem oddelku je bilo nazorno prikazano pridelovanje raznih poljskih pridelkov, zlasti stročnic in tekstilnih rastlin. Četrti oddelek je. obsegal sočivje in sadje ter njuno industrusko uporabo na kmetijah. Peti oddelek je prikazoval živinorejo in sieer ne samo rejo goveje živine, ovac in prašičev, temv. e tudi perutnine in končno čebelarstvo. Y lasten oddelku so bila prikazana sredstva z organizacijo kmetijske proizvodnje in njeno po-vzdigo. Tu je bila posvečena posebna pozornost načrtom obdelovanja zemlje, organizaciji kmetovalcev, kmetijskemu pouku, itd. Poseben oddelek je prikazoval vključitev rumunskega kmetijstva v splošno evropsko kmetijstvo. Razstavo je otvoril generalni tajnik v kmetijskem ministrstvu A. Frunzanescu, potem pa je predaval državni tajnik Her-bert Bakke o borbi Evrope za njeno preskrbo z lastnimi sredstvi. Državni podtajnik za kmetijstvo A. Pana je pa pred.iv d o rumunskem kmetijstvu v novem evropskem prostoru. Vzorne perutninske Sarme Na pobudo kmetijskega ministra je bilo sklenjeno ustanoviti v Rumuniji več vzornih perutninskih farm. Na njih se bo po določenem načrtu gojila domača perutnina, obenem bo pa kmetijsko ministrstvo poskrbelo, cla dobi Rumunija tudi iz inozemstva najboljše pasme perutnine. Za vzome občine, kjer se goji perutnina, se lahko smatrajo tisti, kjer je vsaj 20 perutninarjev, ki imajo najmanj 500 kokoši po možnosti enotne pasme. Vsi perutninarji naj bi bili po možnosti člani zadrug. Valilne centrale Žitni monopol v Albaniji Albanski ministrski svet je izdal posebne odredbe za obvezno oddajo koruze, pšenice, ječmon?., rži in drugih življen jsk.h potrebščin ter za kontrolo c^n in pravilno razdelitev. V ta namen so se vršila pogajanja med kmetijskim ministrstvom ter trgovsko in kmetijsko dni&bo Snsteb. Družba je bila POoblaJMctm nakupovati žito in druga živila ter plačevati kupljeno blago na račun kmetijskega minisMstva, ki določa cene. Od vlade je dobila družba izključno pravico sprejemati v pristaniščih in razdeljevati po deželi vsa iz inozemstva uvožena in posebni kontroli podvržena živila in življenske potrebščine v kolL. kor ne gre za pošiljke državi ali vojski. Utrditev kupole na cerkvi sv. Petra v Rimu Kupolo na cerkvi Sv. Petra v Rimu so renovirali in popravili. Dela ko se pričela leta 1934 in te dni so bila zaključena. Kupola je najbrž kazala v svojih temeljih n.-varne razpoke. V njeni notranjosti so napravili veliko jekleno ogrodje, ki se zdaj po odstranitvi odra komaj vidi. Za to so porabili 50.880 kg jeklenih traverz. Zdaj je kupola dobro utrjena. D. Do Maurier: Prva 104 Roman ne muke ne strahu, in v mojem srcu ni bilo nikake groze. Na misli mi je bilo, da moram izdreti Jasper-ju trsti trn, in vpraševala sem se, kdaj neki pride Robert, da odnese čajni pribor. Kar čudno se mi je zdelo, da mislim na takšne reči, na pasjo šapo, na Maksimovo uro, na Roberta in na čajne skodelice; to pomanjkanje čuvstvene prevzetnosti, ta radovedna in hladna odsotnost vsakršnega obupa se mi je zdela nezaslišana. Polagoma se bo moja občutljivost spet zdramila, sem mislila sama pri sebi, polagoma bom zapopadla vse to. To, kar mi je povedal, in vse, kar se je zgodilo, se bo po malem strnilo, kakor se strnejo koščki igre za vajo v potrpežljivosti, in risba se bo pokazala. Ta mah ne vem ničesar, ne srca nimam ne duha ne čutov, ta mah nisem nič drugega kakor kos lesa v Maksimo-vem naročju. Tedajci pa me je jel poljubljati. Nikoli prej me ni bil tako poljubljal. Ovila sem mu roke okrog tilnika in zamežala. >Tako rad te imam,« je mrmral. »Tako rad —« Te besede sem želela slišati iz njegovih ust, vse dni in vse noči sem hrepenela po njih, in evo, zdaj jih vendar že izgovarja. To so besede, ki sem si jih zamišljala v Monte Carlu, v Italiji in tukaj v Man-derlevu. Zdaj jih izgovarja. Odprla sem oči in zagledala nad njegovo glavo košček zavese. On pa me je poljubljal kar naprej, kakor bi bil lačen poljubov; obupno me je poljubljal in mrmral moje ime. A jaz sem upirala oči v tisti košček zavese; videla sem točko, kjer je bila na solncu obledela, tako da je bila svetlejša kakor drugod. »Kako sem mirna,« sem mislila sama pri sebi, »kako hladna — Maksim me poljublja, jaz pa gledam ta košček zavese. To, ko mi prvikrat pravi, da me ima rad.« Mahoma je prenehal, me porinil od sebe in vstal. »Vidiš, prav sem imel,« je rekel. »Prepozno je. Zdaj me ne ljubiš več. In zakaj bi me tudi ljubila?« Stopil je h kaminu. »Pozabiva, kar sem ti rekel... Nikoli več se ne bo zgodilo.« Mahoma sem se zavedela resničnosti; brezumen strah me je napadel in srce mi je vztrepetalo. »Ni prepozno!« sem se uprla in vstala s tal; stopila sem k Maksimu ter mu vrgla roke okrog vratu. »Ne smeš tako govoriti; nisi me razumel. Ljubim te bolj od vsega na svetu! A ko si me prejle poljubljal, sem bila vsa pretresena in omotična. Ničesar nisem slišala; bila sem kakor iz uma, Takisto, kakor da ne znam več govoriti.« »Ne ljubiš me,« je rekel Maksim. »Zato, vidiš, se ne moreš izraziti. Vem. Razumem te. Vse to je prišlo zate prepozno.« »Ne!« sem se uprla. »Vse to bi se bilo moralo zgoditi pred pol leta. Moral bi bil vedeti___Ženske ste drugačne kakor mi moški.« »Hočem, da me še enkrat poljubiš,« sem rekla. »Prosim te, Maksim ...« »Ne. Zdaj ni več smisla v tem.« »Ne smeva se izgubiti!« sem vzkliknila. »Ostati morava združena, zmerom. Ne skrivnosti ne senc ne sme biti med nama. Zaklinjam te, dragi, za-klinjam te!« »Zdaj je prepozno. Morda nama ostane le še nekaj ur... kvečjemu nekaj dni. In kako bi mogla ostati združena, po tem, kar se je zgodilo? Saj ti pravim, da so našli jadrnico. Rebeko so našli.« Zamišljeno sem ga gledala. Ni mi šlo v glavo. »In kaj bodo zdaj storili?« sem vprašala. »Dognali bodo, čigavo je truplo,« je rekel Maksim. »Po vsem, kar je v kabini, ga ne bo težko spoznati. Po obleki, ki jo je imela na sebi, po čevljih, po prstanih na rokah... In ko bo to ugotovljeno, se bodo spomenili onega drugega trupla... ženske, ki je pokopana v grobnici.« »In ti... kaj boš storil ti ?« sem zamrmrala. »Ne vem,« mi je odgovoril Maksim. »Ne vem.« Nemir me je polagoma spet obhajal. Moje roke niso bile več ledene; žehtele so od vročine, iz dlani mi je udarjal znoj. Čutila sem, kako mi pritiska rdečica v obraz in v grlo. Lica so mi žarela. V domišljiji sem videla kapitana Searla, potapljača, Llovdovega opravnika in mornarje z nasedle ladje, kako gledajo v vodo; videla sem kerrithske trgovce, dečke, kako žvižgajo po cestah, župnika, kako pri- haja iz cerkve. lady Crovvanovo, kako trga rože na svojem vrtu, in žensko v rožnati obleki, ki sem jo bila z njenim fantičkom vred srečala na čereh. Kmalu, čez nekaj ur, bodo vsi vedeli. Jutri za rana, pri zajtrku. »Našli so jadrnico gospe de \Vinter, in podoba je, da leži v kabini človeško truplo.« Človeško truplo v kabini. Rebeka leži na tleh. Rebeka ni v grobnici. Tista, ki so jo pokopali, ni ona. Rebeka ni utonila. Maksim jo je ubil. V hišici na robu gozda jo je ustrelil s samokresom. V sivi, tihi hišici, kjer škrablja po strehi dež. Koščki igre za vajo v potrpežljivosti so že skakljali proti meni in silili vame. In slike brez medsebojne zveze so mi druga za drugo po bliskovo prešinjale glavo. Maksim, kako je tam doli v Franciji sedel zraven mene v avtomobilu. »Pred letom dni se je zgodilo nekaj, kar je dalo vsemu mojemu življenju drugo smer — Treba je, da znova začnem živeti...« Maksimov molk, njegova mrkoba. Način, kako se je ogibal razgovora o Rebeki. Tista nenehna skrb, da ne bi nikoli izrekel njenega imena. Njegov odpor do kamenite hišice in do vsega tistega kosa obale. >Ko bi imela moje spomine, te ne bi mikalo hoditi tja dol .. .« Videla sem ga, kako se je urno vzpenjal po gozdni stezi, ne da bi se ozrl. Gor in dol po stezi, gor in dol... »Odpotoval sem dokaj nanagloma,« je bil rekel gospe Van Hopperjevi; in drobna gubica se mu je zajedla med obrvi. »Pravijo, da ne more preboleti žalosti nad ženino smrtjo...« In potem snočnja noč, maškarada ;jaz, kako prihajam po stopnicah nizdol, oblečena kot Rebeka, Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Pran Jeran — Za Inseratnl del Usta: Ljubomir Volci« — Vsi v Ljubljani