Naročnina mesečno OBBBB ^^^ ^ Ček račun: Ljnb* inozem- ^ ^^^ ^^^^^^^^ ^^^^ ^p ^^^^^^^^ (jana stvo 40 Din — ne- 10.349 za inserate; inozemstvo 120 Din ^^^^^^^ M^^^^M ^^^^^^ ^^M Uredništvo je v gA ^H^^ ^^^^^^^ ^Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ul.b/Ill ^ jeva 6, telefon 2992 205o!°— no^a^29%.^2994"in^oso 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Boj med Španijo in Katalonijo Kalalonci odklanjajo vsako debato o avtonomni ustavi - Bajka o komunizmu na Španskem - Socializacija tekstilne industrije v Kataloniji Stara ali nova Romunija (Od našega dopisnika) Bukarešta, 2. avgusta. Profesor Jorga vlada že štiri mesece. Poskusil je na vseh poljih uveljaviti močno pest in odstraniti glavne rane, ki so zastrupljale romunsko politično in gospodarsko življenje. V svojem zadnjem dopisu sem skušal biti pravičen in sem hotel objektivno presoditi in oceniti pozitivno delo profesorja Jorge ter priznati zasluge, ki si jih je stekel tekom svoje še kratke vlade. Toda reči se mora, da povsod ni imel srečne roke in da se že kažejo široke razpokline, ki vedno bolj zevajo in ki pretijo zrušiti stavbo, preden bo dokončana. Romunija ni edinstvena iz narodnega stališča. Ona vsebuje različne kulturne toke, med katerimi so najbolj zdravi oni v »novih pokrajinah«. Še manj je pa zedinjena v pogledu uprave in v pogledu javnega in privatnega prava. Poskušati rešiti konflikt, ki mora nastati iz te raznovrstnosti, ki izhaja iz globin ljudske duše, z enostavnimi splošnimi formulami o centralizmu in o enotnem romunskem narodu ali o enotnosti romunske državne misli, je otročje tudi za Romunijo, kjer je prebivalstvo manj razvajeno z demokracijo ali s svobodo v negovanju samobitnih kulturnih potreb posameznih edinic naroda. Da, otročje tudi za Romunijo. Velika Romunija. ki je izšla iz svetovne vojne, bi morala voditi računa o sestavinah, iz katerih je sestavljena romunska država ter v interesu državne misli brez strahu in brez oklevanja decentralizirati upravo ter dati posameznim delom možnost, da vzcvetejo vsak v okviru svoje kulturne edinice. Profesor Jorga je ob svojem nastopu javno priznal ta upravičena pričakovanja, ko je naglašal svojo vero v živ, organi-Sen državni organizem, ki se bo besno naslanjal na hauke zgodovine in na nujnosti vsakdanjega življenja. Predhodniki profesorja Jorge so nekoliko poskusili decentralizirati državno upravo in uvesti vsaj nekoliko samoupravnih oblasti. Trdi, okorni, okosteneli starikavi centralizem, ki je bil v navadi v stari Romuniji, se je začel umikati mlademu, svežemu in gibčnemu samoupravnemu pokretu. Sedaj pa se sliši, in te vesti so zelo verjetne, da bo pu-ofeeor Jorga ukinil vse upravne svoboščine in predpisal upravo, pomerjeno po kopitu stare Romunije. Za mesec september se pripravlja upravaa reforma — tretja v razdobju šestih let, g. urednik — katera bo podredila vsa vprašanja kompetenci centralnih ministrstev. Torej odslej se zopet ne bo smel v Romuniji zidati lesen most preko potoka, ne da bi centralno ministrstvo ne dalo predhodnega odobrenja in vsakega slugo pri državnih uradih bo smel imenovati le minister. Ljudstvo se bo degradiralo zopet v objekt vsemogoče birokracije in ne bo smelo izreči niti želje o kakšnem četudi Cisto lokalnem vprašanju. Kakšen vtis naj takšna »reforma« napravi osobito v novih pokrajinah, ki bo vendarle uživale precej samoupravnih svoboščin, si lahko mislite. Ako profesor Jorga pod pritiskom razmer ali pod vplivom kakšnih avtokratičnih namenov resnično izvede tako zastarelo »reformo«, potem je lahko prorokovati, da je Romunija še le v začetku velikih notranjih bojev. Ker je država prej nego konsolidirana, je res še manjkalo tega, da postane zmešnjava še večja in razprtija še bolj nevarna. Drugo, kar moram v zvezi z delom nove vlade omeniti in kritizirati, je način, kako se hoče izpeljati »izenačenje zakonov«. V Romuniji obstojajo namreč štirje različni zakoniki zasebnega in kazenskega prava. Stara Romunija prenaša še zakonik, ki je bil pred kakšnimi 50 leti na brzo roko skrpucan iz Napoleonovega kodeksa. Na Sedmo-graškem in v Bukovini velja staro avstrijsko pravo, v Banatu in okolici madjarsko pravo, v Besarabiji rusko. Razumljivo je, da je takšno stanje nevzdržno in da mora priti do enotne zakonodaje. Toda le po dolgotrajnem in temeljitem delu. Vsak zakonik ima nekaj dobrega. Novo pravo naj bi bila sinteza v6eh dobrin. Do tega pa se pride le, kot sem rekel, po dolgotrajnem, vestnem in temeljitem delu. Ako zasleduje človek delovanje vlade profesorja Jorge v tem pogledu, mora odkrito priznati, da je in vsekakor netemeljita. Nekateri ministri bi seveda radi, da bi bilo izenačenje zakonov v zgodovini zvezano z njihovim imenom, zato pa tudi ne morejo trpeti kakšnega zavlačevanja in bi najrajši videli, da bi se pravno izenačenje izvršilo kar čez noč, neglede na to, da mora tako delo biti le zelo površno, nedosledno, da, celo kontradikto-rično, torej brez vsake dejanske koristi. Fasada! Samo da na zunaj nekaj izgledal Ni še dolgo tega, kar so bili sodniki presenečeni z obvestilom justičnega ministrstva, da se bo težavno vprašanje izenačenja zakonov enostavno rešilo na ta način, da se bo stara romunska zakonodaja kratkoinalo razširila na vse pokrajine države. Torej najbolj zaostale in najmanj razvite pravne norme sc naj prepišejo vsemu narodu kot edino obvezne. Od vseh strani vstajajo že protesti proti taki ne samo iz pravnih krogov. Morda bo justični minister spričo takega odločnega odpora, ki prihaja iz novih provinc, vendarle opustil svoj načrt in tako prihranil Romuniji ne samo zastarel in nevzdržen pravni red, ampak tudi nepotrebne notranje politične boje, ki bi znali biti usodepolni za državno edinost baš v sedanjem trenutku, ko romunski narod tare na vseh koncih in krajih največja gospodarska beda. Morebiti se kraljeva prizadevanja, da okrne nekoliko diklatorično oblast vlade profesorja Jorge s tem, da pokliče v vlado na razširjeni bazi tudi stranke, ki se nahajajo sedaj v opoziciji, posebno pa kmetsko stranko, v zvezi z nezadovoljstvom, ki ga omenjani in imajo namen preprečiti, da Jorga s kakšnimi neprevidnimi ukrepi ne podere stavbe, ki jo sicer gradi s tako priznano pridnostjo, D .. .i. Madrid, 5. avg. Izid plebiscita za avtonomni štatut v Kataloniji španskih politikov ni iznena-dil, pač pa jih navdaja s skrbjo bodoči razvoj dogodkov. Katalonci namreč zahtevajo, da ustavodajna skupščina štatut enostavno vzame ua znanje, sklicujoč se na tozadevni dogovor med »očeti sedanje republike« v San Sebastjanu, dočim španska večina skupščnie trdi, da temu ni tako in da je konstituanta absolutno suverena. Konstituanta nikakor ni proti avtonomiji Katalonije, hoče jo pa spraviti v sklad z ustavnim načrtom in le skupno z njim uzakoniti, predvidevajoč avtonomno provincijalno upravo tako v Kataloniji kakor v Baskih in v Galiciji. Res je pa tudi, da hočejo španski republičani avtonomijo Katalonije zelo pristriči. Stališče voditelja Kataloncev, »strica« Macia, pa je popolnoma nasprotno. Spričo 97>%, ki jih je dobil avtonomni štatut, je dne 2. t. m. izjavil pred ogromno množico v Barceloni: »Mi smo sedaj svobodni, nihče se ne more in ne sme pro-tiviti enoglasni volji katalonskega naroda. Sedaj ko smo svobodni, vabimo tudi druge narode Španije, da se osvobodijo in pridružijo nam.« To stališče umevno zelo vznemirja špansko večino, pi v njem ne vidi samo nevarnosti za na-cijonalno enotnost španske države, ampak tudi za obstoječi družabni in gospodarski red. Treba je namreč pomisliti, da avtonomija Katalonije, najbolj razvite industrijske dežele Španije, v današ- njih razmerah pomeni dejansko avtonomijo delavstva. ki bo v katalonski samoupravi imelo večino. To je za sedanjo špansko meščansko republiko tem bolj opasno, ker je Barcelona sedež skrajnega levega krila sindikalizma. Pravkar pa je siudikalistični poslanec Katalonije v skupščini Llui predlagal, da naj se tekstilna industrija Katalonije, ki predstavlja 00% vse katalonske indu- ' strijske proizvodnje, socializira, tako da bo proizvodnjo vodilo izključno delavstvo po svoji strokovni organizaciji. Temu se industrijci seveda ljuto upirajo, češ da je privatna last neprekršljiv princip družabnega reda in so se obrnili na madridsko vlado, da nastopi v njihovo korist. Katalonska delegacija je pa obenem tudi predlagala, da se ustanovijo obvezna razsodišča in pa pravica soudeležbo delavstva v vseh industrijskih podjetjih, dokler bi se le-ta ne kolektivizirala. Vlada, ki bi proti katal. avtonomistom gotovo s silo nastopila, če bi se ne bala sindikalizma, ki po vsej državi preži, kako bi dobil oblast v roke, skuša delavstvu ugoditi v toliko, da je minister za delo Largo Caballero predložil v ustavodajni skupščini zakonski načrt, ki daje delavstvu praviro kontrole nad upravnim vodstvom industrijskih podjetij, z motivacijo, da bodo delavci, če bodo dobili vpogled v resnično stanje industrije, odnehali od svojih pretiranih zahtev. Ta kontrola bi se vršila potom fabriških svetov. Borba med vlado oziroma ustavodajno skup- ščino in Kalalonci bo vsekakor jako ostra. 75 letni stric Macia bo te dni prišel sam v ustavodujno skupščino, katere sej se do sedaj še ui udeležil, in ho zahteval registracijo katalonskega avtonomnega statuta. Ker je zlasti minister za notranje zadeve Maura hud nasprotnik sindikalistov, o katerih meni, da bodo iz Katalonije napravili sedaj tudi politični eentrum borbe proti španski republiki, bo gotovo prišlo do burnih prizorov. Saj mu je poslanec Llui že v zadnji seji očital, da je »krvoločna bestija in morilec«. Republičanska večina pa že sedaj grozi Kataloncem, da bo odpravila carinsko protekcijo njihove manufakture, ki se v Španiji prodaja dražje nego v inozemstvu. Seveda ta grožnja niina učinka, ker bi bili |>o njej prizadeti tudi industrijci. Angleški listi, ki so na srečnem razvoju španskih razmer iz zunanjepolitičnih razlogov jako interesirani, svetujejo obema strankama zmernost in odjenljivost, ker je sirer v nevarnosti država kot taka. Takozvani komunistični praznik 1. avgusta je potekel po • vsej Španiji popolnoma mirno. Komunisti v Španiji v resnici nimajo nobene opore in so tudi v konstituanti ostali brez poslanca. Delavci pravijo, dn jih ne rabijo, češ da je njihov sindikalizem za evropske razmere veliko bolj prikladen. nego komunizem, ki prihaja iz Rtisijp. Španski delavci so brez izjeme načeloma proti vmešavanju Rusije v njihove zadeve. Po bombnih atentatih Avstrijska vlada odredila najstrožjo kontrolo Dunaj, 5. avg. tg. Z ozirom na dejstvo, da gre pri bombnih eksplozijah v mednarodnih vlakih na jugoslovanskem ozemlju večinoma za avstrijske vagone, v katere so polagali peklenske stroje, je avstrijska vlada odredila, da bo vse vagone, ki bodo tekli iz Avstrije ali preko Avstrije v Jugoslavijo, natančno preiskovala. Preiskava se ne bo vršila samo ob meji, temveč že tudi na Dunaju pred odhodom vlakov z južnega odnosno vzhodnega kolodvora. Kontrolo vagonov bo vršila mešana komisija, v kateri bodo člani policije in železniške uprave. Razen tega bodo vse dotične vagone od konca preiskave pa vse do prihoda do jugoslovanske meje stalno in skrivaj opazovali posebni organi. Bombe tudi drugod Corao, 5. avgusta. Na obmejni postaji Chiasso so našli v oddelku zavirača na tovornem vagonu nerazpočeno bombo. Voz je last francoskih državnih železnic in je odšel pred dnevi iz Dudelanga iz tamkajšnje metalurgične fabrike čez Švico v smeri proti Brescii v Italiji. Rim, S. avg. ž. Službeno se poroča, da je v soboto zvečer na železniški postaji Chi«>60 eksplodirala v nekem tovornem vagonu bomba. Bomba je bila skrita v slami. Ta vagon je odšel iz Francije preko Švice in prišel v Italijo. Ni se moglo ugotoviti, če je bila bomba položena v vagon na od-hodni postaji v Franciji, ali se jc to zgodilo v Švici. Pogreb zemunskik žrtev Belgrad, 5. avgusta. I. Danes se je tukaj vršil pogreb žrtev barbarskega železniškega atentata pri Zemunu, gospe prof. Danice Brunetti in hčerke Miroslave. Pogrebu jc prisostvovala ogromna množica belgrajskih meščanov. V imenu predsednika vlade je bil prisoten vrhovni inšpektor Radoslav Danič, poleg tega se je udeležil pogreba tudi profesorski kor univerze z rektorjem dr. Vladom Mi-trovičem na čelu. Na grobu je imel govor Jovan Jenitcki. Nova mdsha konlerenca 80 indshih držav je povabljenih v London osebnost središče zanimanja G andhijeva London, 5. avg. Včeraj se je zbral v Bombayu izvršilni odbor nacijonalnega kongresa, ki bo defi-nitivno sklepal, kateri člani bodo zastopali kongres na II. konferenci okrogle mize v Londonu. Ghandi, ki ho na vsak način od kongresn določen za glavnega delegata, se bo aajhrž vkrcal skupaj z ostalimi povabljenci 15. avgusta, čeprav mu jc Mussolini ponudil kot gostu Italije zastonj parnik, ki odplovc iz Bombaya žc 8. avgusta. Vprašanje, kako se, bo Ghandi za Anglijo oblekel, še ni rešeno. Ghandi je uvidel, da v Londonu nikakor ne bo mogel hoditi okoli z golim vrhnjim telesom, in se je odločil, da obleče volneno haljo, kakor jo nosijo indski vozniki pozimi. Vendar je indski podkralj lord Willingdon izrazil svoj dvom, da-li bo dvor Njegovega veličanstva kralja Jurija s tem zadovoljen. Na II. kongres okrogle mize je povabljenih nič uianj ko 80 indskih držav. Zadnji umori angleških funkcionarjev niso političnega položaja izpremenili. V tako ogromni državi kot je Indija število teh umorov, ki se zgode i vsako leto, ni nenormalno. Zato se niso podvzeli tudi nobeni izredni ukrepi razun na severozapadni meji in v Birmi, kjer se vsakdo, ki bi koga umoril ali umoriti nameraval, obesi najmanj v teku 24 ur. Vplivni voditelji kongresa atentate odločno obsojajo. Poljska išče stikov s sovjeti Poliaki zagovarjajo zbližanje med Francijo in Nemci o Varšava, 5. avg. d. Tukajšnji listi zanikavajo poročila inozemskih listov o pogajanjih, ki bi se naj vršila med poljsko in sovjetsko vlado. Tudi uradni tiskovni urad javlja, da je sicer bil od poljske strani napravljen poskus za razgovor o sklepu pogodbe, ki bi izključila v bodočnosti sovražnosti med Poljsko in Rusijo, toda da so takoj spočetka zadeli na težave, ki niso dovolile razvoja debate. Poljska vlada jc po informacijah nemških listov baje zahtevala med drugim od sovjetske vlade tudi garancijo za njene meje z Nemčijo. Sovjeti so to suhoparno odklonili. Baje je prišlo do teh poskusnih razgovorov le na posredovanje francoske vlade. Nemške domneve so maloverjetne, ker Poljska ne, more zahtevati kakšnih tujih garancij za meje, ki so ji bile dane v mirovni pogodbi, katero je pod- Dr. Jelenič umrl Zagreb, 5. avgusta. Danes zjutraj je preminul znani hrvaški učenjak in zgodovinar frančiškan dr. Julijan Jelenič, profesor zagrebške univerze. Udarila ga je kap v njegovi celici v frančiškanskem samostanu v Kaptuli. Rojen je 1877 in je študiral filozofijo in bogoslovje, 1895 je bil profesor bogoslovja v Lyonu v Franciji. Nato se je preselil v Sarajevo. 1908 je položil doktorat v Budimpešti. Od leta 1919 je bil profesor cerkvene zgodovine na zagrebški univerzi. 1921 in 1922 je na-oisal več knjiii pisala Nemčija. Sicer sc pa pogajanja nadaljujejo v toliko, v kolikor so v zvezi s pogajanji med francosko in sovjetsko vlado. Ravnotako se opaža tudi zelo močna struja med poljskimi politiki, ki na vso silo zagovarja sporazum med Francijo in Nemčijo. Sprva so nekateri mislili, da bi to prineslo le škodo poljskim interesom. Sedaj se začenja uveljavljati nasprotno mnenje, češ, da bi bilo zelo neumno zabranjevati zhližanje, ravnotako neumno, kakor bi bilo recimo zaustavljanje lokomotive v polnem teku z rokami. Prej bo spor med Francijo in Nemčijo rešen, proj bo tudi Poljska zavarovana. Zgodovina gre svojo pot, pravi poslanec Mackievvič, in Poljska bo pravilno ravnala, če sc toku zgodovine, ne ho upirala. Balbo v nemilosti Rim, 5. avgusta, ž. Liberalni tisk piše, da je letalski minister Balbo padel pri Mussoliniju v nemilost. Stalno ga spremljajo tajni agenti. Vzrok nezaupanja ni znan. Dunajska vremenska napoved. Nnjprej še zelo toplo, potem pa je pričakovali neviht ua obširnem ozemlju, posebno na zapadit Angleški učitelji v Ljubljani Ljubljana, 5. avgusta. Danes je dospela v Slovenijo skupina 35 angleških učiteljev, ki bodo letovali v Bohinju. Ze na Jesenicah jim je bil pripravljen lep sprejem. Na kolodvoru so bili zastopniki turistovskih oTganiza-cij ter učitelja*va. V angleščini je goste pozdravil odvetnik dr. Ivo Štempihar, v slovenščini pa predsednik radovljiškega učiteljskega društva p. Schif-frer. Šolska mladina je gostom zapela nekaj pesmi, med goste pa so bile razdeljene razglednice in cvetlice. Na ljubljanskem kolodvoru so pričakovali goste številni zastopniki. Tako inšpektor dr. Kotnik od prosvetnega oddelka banske uprave, predsednik UJU Dimnik, tajnik Kobal in urednik »Učiteljskega tovariša« g. Andrej Škulj, dalje g. Mle-kuš za ljubljansko učiteljsko društvo, Pavel Kuna-ver za skavte in Gaberšek za slovensko šolsko matico. Po prisrčnih pozdravih so gostje odšli v hotel Miklič, kjer jim je bila prirejena večerja. V ho telu MiikJič tudi prenočujejo. V skupini je 10 dam iu Ki gospodov. Skupino vodita Mr. E. Edvvard in Miss Edith Boutcher. Do Jesenic sta jim šla nasproti Mi.-« Copeland in g. Kermaunor. Angleški gostje si jutri ogledajo Ljubljano, zvečer pa odpotujejo v Bohinj, kjer bodo tri tedne letovali pri Sv. Janezu. Na Bohinj in na lepote slovenskih planin jih je opozorila Miss Čope larnd. Predavanje o naših izseljencih Danes ob 10 referira v Delavski zbornici izseljenski komisar g. Deželic iz Diisseldorfn o razmerah v slovenskih delavskih naselbinah v Vest-faliji. Sprejem v srednje kmetijske šole Belgrad. 5. avg. AA. Kmetijsko ministrstvo je predpisalo tele pogoje za sprejem učencev na srednje kmetijske šole: Pouk traja tri leto, četrto leto po končanih šolah je posvečeno izključno samo praktični izpopolnitvi in specializaciji, obvezni za one, ki žele stopiti v državno službo. Učenci so lahko redni ali izredni. Redni učenec prvega razreda je lahko vsakdo, kdor je izpolnil vsaj 15 let in Še ni prekoračil 19. leta, mlajši od 15 let, nikakor pa ne izpod 14 let, se lahko sprejme, če je telesno dobro razvit in če je z uspehom ab3o!viral štiri razrede srednje šole ali popolno meščansko šolo ali nižjo kmetijsko šolo, se dobro obnaša in ,ie podanodarttko moč Z a pada in dokazuje soli-darnost treh največjih sil »veta ter njihovo politično sodelovanje in soglasje. K temu je največ pripomoglo energično držanje Francije, v sedanji, po deruti nemškega gospodarstva povzročeni krizi v Evropi. Po kreditni operaciji v korist Angleške banke pride ua vrsto nameravani obisk g. Lavala v Rimu. Sicer se o tej zadevi Se danes ni izvedelo ničesar oficielnega, vendar se skoraj ne more \ei dvomiti, da ne bo obisk vršil in sicer potem, ko se bosta vrnila iz ltima Briining in Curtius. Ta namera g. Lavala, ki je izpočetka nekoliko vznemirila levičarske kroge, se danes splošno odobrava "kot nujna potreba sedanjega položaja. Dokaz temu je Republique<, vplivno glasilo radikalne stranke, ki kljub svojemu tudi še danes ostro poudarjenemu antifašističnemu stališču odločno zagovarja idejo g. Lavala. Pravi celo, da brez Italije absolutno ni mogoče mirno urediti današnjega položil ja Evrope. Seveda se moli, kdor meni. da bi obisk g. Lavala v Rimu mogel kaj izpremeniti smernic mednarodne politike Francije. Te ostanejo r glavnem nepremakljivo iste kakor tudi od fašistične Italije nihče ne bo zahteval več kot to, kar more brez škode za svoj prestiž za pomirjenje Evrope storiti. Ne bomo se veliko zmotili, če smatramo za glavni namen sestanka med Lavalom in Mussoli-nijem prijateljski i>oizkus od francoske strani (kateremu pa gotovo odgovarjata tudi želja in iuleres Italije), da se Italija pripravi do zanesljive kooperacije s Francijo in tako odstrani njeno, stabilnosti mednarodnega položaja tako zelo škodljivo dosedanje lavirauje. Vsi dosedanji glasovi, ki hočejo že vedeti, na kakšni podlagi in po kakšnih medsebojnih političnih koncesijah bi se mogli obe državi sporazumeti, pa so gole kombinacije brez najmanjše dejanske podlage. (iotovo pu je med drugim, da Italija nujno rabi od Francije večmilijardnn posojilo. Francija pa sigurnosti. <1a Italija ne bo vedno manevrirala ra njenim hrbtom v korist drugih. Vendar se morajo rezultati, ki se bodo v Rimu dosegli, zaenkrat presojati še zelo zmerno. Na vsak način je izključeno, da hi »e mogel ie zdaj rešiti tcs komplet,- spornih vprašanj med Francijo in Italijo. Na to noben re»eu državnik ne računa. Berlin, 5. avg. tg. Na obisku nemških ministrov v Rimu bodo poleg splošnih mednarodnih finančnih vprašanj igrala veliko vlogo tudi trgovsko-po-litična vprašanja in problem razorožitve. Sedaj je določen natančen program polovanja. Nemška ministra bo-ta po prihodu v Rim v petek dopoldne »prejeta po Mu^soliuiju v beneški palači. Mussoli- ni bo potem vrnil obisk nemSkiroa ministroma. Opoldne bo potem kosilo v vili Borghe6e. Popoldne bo čajanka v vili d'E|te, zvečer pa bo banket, na katerem bosta imela ofioielni govor Mussolini in dr. Briining. V soboto dopoldne bo zajtrk na nem- škem poslaništvu. Razen tega bo v soboto dopoldne avdienca pri papežu. Najbrž bo nato kardinal državni tajnik Pacelli nemškima ministroma -vrnil obisk v hotelu. V soboto zvečer bosta nemška ministra odpotovala. Svarilo Nemcem Italijanski slažbeni glas o sestanku z Nemci posebnih spletkarij Ne več kakšnih Rim. 5. avg. Spričo obiska Briininga in Curti-usa v Rimu piše »Giornale d'Ilalia< sledeče: »V Rimu se bodo premotrivali veliki problemi sedanjega momenta, gledani s partikularnega stališča nemško-italijanskih odnošnjev, seveda pod vidikom najširšega evropskega interesa, od kate roga se italijanska politika v nobenem slučaju ne more ločiti. Prisrčnost odnošajev med Nemčijo in Italijo jamči za lo, da se bodo ti problemi lojalno proučili. Ni treba teh problemov Se natančneje označevati, ker so jih nemški listi že obširno navedli. To so razorožitev, carinska unija in reparacije. Kar se tiče fašistične Italije, se je Mussolini prvi izrekel za revizijo reparacij v zvezi s kompliciranim sistemom vojnih dolgov, financ iu gospodarstva evropskih driav. Tudi glede razoro- žitve je Italija svoje stališče opelovano konkretno naglasila in sta bili tozadevno Italija in Nemčija vedno soglasni.« »Do razorožitve se bo prišlo samo z resnimi nameni in z odredbami, ki se bodo istočasno storile na celi fronti po principih enakopravnosti. Razorožitev je prva garancija mednarodnega miru, katerega hoče Italija z vsemi silami zasiguratl« So pa še druga vprašanja, ki jih nemški listi ne omenjajo in ki jih bo treba tudi razčistili. Ako naj rimski sestanek prisrčne odnošajc med Italijo iu Nemčijo se utrdi, poicm mora biti v soglasja s principom sodelovanja vse Evrope, katerega si je Italija postavila kol temeljni princip sToje mednarodne politike.c Briining o zadnjih konferencah Inozemsko posojilo zaenkrat nemogoče — Skušafmo pridobiti zaupanje inozemstva Berlin. 5. avg. A A. V torek zvečer je imel državni kancler Briining govor v radiu, kjer je orisal bistvene momente krize, katere glavni vzrok vidi v reparaeijskem vprašanju, nato pa je naglasil, da je kriza imela vsaj to dobro stran, da se je ves svet zavedel, kako je usoda vseh narodov tesno xvezana med seboj. Tako se dajo rnzumeti tudi nedavni obiski državnikov, ki naj bi bili šelo uvod v harmonično vzajemno sodelovanje. Glede vprašanja inozemskega posojila je kan-relar rekel, da je ta trenntek nemogoče iz državno-pravnih in finančnih razlogov. Prav tako se ne da diskntirati o osamosvojitvi nemškega gospodarstva iu o njega izključitvi od sveta. Nato je dr. Bruning prešel na vladne ukrepe, ki jih je njegova vlada v zadnjem času izdala. Izjavil je, da so ti ukrepi v prvi vrsti namenjeni vele-bankam kot najpomembnejšim gospodarskim tvorbam. Toda pri tem nismo pozabili interesov province odnosno manjših hranilnic, ki jim bo posvečena skrb prihodnjih dni. Nato šele lahko računamo z začasnim koncem sedanje krize. Toda o dogodkih minulih dni. kakor tadi o bodočih ne pomaga nobeno kritikovanje. nego nam je potrebna samo pa- met in preudarnost. Kdino preudarnost nam bo irnila zaupanje v inozemstvu do Nemčije. Glede ljudskega glasovanja prihodnjo nedeljo, je končal Bruning, se da reči samo to, da je ta stvar pruska zadeva, ne pa zadeva nemške države. Njega gotovo ne bodo videli na volišču. Francozi zadovoljni Pariz, o. avg. Ig. Veliki brezžični govor kanclerja dr. Briininga je napravil v Parizu dober vtis. Vsi listi odobravajo dostojanstveni, kvarni, pa vendar zelo energični ton. Soglasno se priznava tudi odkritosrčnost in lojalnost izjav. Predvsem pa sta napravili največji vlit nastopni dve točki: 1. izjava državnega kanclerja, da hoče Nemčija nadaljevati neinško-Irancoski sporazum, da ne bo zgradila kitajskega zkiu okoli Nemčije in da se bo odrekla politiki avtarkije, četudi trenutno ui mogoče dobili inozemskega posojila; 2. obsodbn nacionalističnega ljudskega glasovanja z dne O. avgusta. Tudi desničarski listi so sedaj v spletnem zadovoljni. Obsodba ljudskega glasovanja se v desničarskih listih sicer splošno priznava, vendar pa sc opaža, da je bila morda Se nekoliko premedla. Morala v gospodarstvu Vtisi od Socialnega tedna v Mulhouse Muhlhouse. avgusta. Francoski socialni tedni »o postali že stalna nslanova katoliškega socialnega pokreta. Vedno so se predavanj te »leteče univerze udeležili tudi zastopniki Jugoslavije. Letos jih ni bilo. Izostali so tudi mnogokateri drugi akademiki , ki so prejšnja leta redno prihajali iz prekoinorskih dežel. Krog je postal manjši. Gospodarska kriza so je zajedla ludi v socialne ledne, je izpovedal eden govornikov. Med profesorji smo našli večino slarih preizkušenih učiteljev, prišlo je nekaj novih moči. mladih in svežih, ki so prinesli s seboj oster kritičen duh povojne mladine. Predavanja je vodil, kakor vedno, predsednik socialnih tednov, profesor na vseučilišču v Lille, Kugen Duthoit. Letos je izbral za temo teh iso-cialnih duhovnih vaj . kol jih je tako lepo imenoval sedaj že rajni škof Julien iz Arrasa, vprašanje, kaj je 7. moralo v gospodarstvu. Ni je večje konference, ua kateri se bi ne obravnavali problemi v zvezi s svetovno gospodarsko krizo. Vse išče po vzrokih, ki jo je omogočila, vse razmišljuje o najbolj učinkovitih sredstvih, s katerimi bi se dala zajeziti in odpraviti. Socialni teden je hotel iti globlje in dognati, koliko je zakrivilo gospodarsko krizo pomanjkanje morale v gospodarskih odnosih Človeka do človeka. Nastopili so največji sodobni socialni filozofi in drug za drugim iskali etična načela, ki naj kontrolirajo malerielne odnose med ljudmi. Podali so tudi varnih smernic, kako naj se sodobni paganizem v gospodarstvu nadomesti s krščanskimi načeli pravičnosti in ljubezni. V svojem uvodnem govoru je Rugeno Duthoit temo obrazložil. Na stotine vsakdanjih dogodkov nam vedno bolj dokazuje, da so moralni vidiki vedno bolj izginili iz vseh panog gospodarstva. Ni treba. da bi se la ugotovitev preveč tragično pretiravala. toda treba ji je ]H>gledati v obraz in zalo raztrgati vse krinke, za katerimi skriva svojo hinav-ščino. Ni res, da so ekonomske prilike postale nemoralne, ampak brez vsake morale so, kar ni eno in isto. Normalno se vsak trgovec in gospodarstvenik čuti vezanega v svoji najboljši vesti po zakonih morale, ki ne dopuščajo krivice in ga obvarujejo, da se notranje ne zanemarja in s tem ne. škodi svojemu bližnjemu. Knko bi bilo sicer mogoče, da so gotovi gospodarski krogi v dobi velikih denarnih kriz, kol so jih preživele vse evropske države, mirno mogli špekulirati in delovati na to, da i/gubi denar vsako vrednost, ne da bi bili pomisliti. koliko poštenih državljanov, ki eo si tru-donia prihranili svoj denar za stara leta. bo prišlo ob premoženje. Kako bi bilo sicer mogoče, da so nekateri industrije! v svoji nebradani želji po hitri obogatitvi z mirno vestjo ustanavljali mogočne karlele, s katerimi so ubili malega trgovca, nato pa z. isto mirno vestjo diktirali cene. o kalerih je \ ...ikdo vedel, da so krivične. V sodobni gospodarski krizi igrajo moralni vidiki svojo veliko vlogo, Vleuuo. ce govorimo o noanmeznih deželah ali o mednarodnem gospodarskem prometu. Skrajni egoizem našega družabnega reda je pogazil v dušah naših gospodarstvenikov vsak občutek za pravice bližnjega in jim dal neke vrste splošno odvezo za krivice, ki bi jih utegnili delati bodisi posameznikom, bodisi narodom kot takim. To se imenuje poma-njltrarje morale v našem sodobnem gospodarstvu. Kdo bo trdil, dn takšno duševno razpoloženje ni sovplivalo pri desorganizariji našega družabnega sožitja in pomagalo ustvariti mod ljudmi in med narodi samoljubno pojmovanje življenja, ki zopet dovoljuje vsako brezvestno izkoriščanje? /e vsa letu sem, odkar se je videlo, kako moralno etično pojmovanje gospodarskih odnošajev med ljudmi vedno bolj poda. so se slišali obupni klici po odpomoči. Prvi glasovi so prišli iz vrst slabih, katere, je ta brczmoral-nost najbolj tlačila in ki so takorekoč prve žrtve poganskega gospodarstva. Delavstvo opozarja na krivice, katere mu je sodobni brez-inoralni gospodarski red naložil, že več deset-Irtij. Krščanski socialni pokretl, ki so ob istem času vstali po vsem svetu, opozarjajo nn to nesoglasje z vedno večjo vnemo. Manjkal tudi ni glas najvišjega učenika. kajti pred 40 leti je sv. oče s prstom pokazal nn posicdice, ki so neizogibne in nujne, ako se ne bodo upoštevali moralni zakoni pri urejevanju gospodarskih odnošajev. Pred par meseci komaj je sv. oče (Kinovno pozval človeštvo, naj spoštuje krščanska načelo na socialnem polju — gospodarsko življenje je snino del socialnega sožitja — ker samo moralni zakon jo dovolj močan. da odpravi vsak nered v človeški družbi. Sv. oče jc takrat poudaril in bliski profesor je znnl njegovim besedam dnti čudovit sijaj, du ni zadosti, če sc ti dobri principi pridigujejo in sijajno razlagajo, ampak da bo treba iti dalje. premotriti vse naše gospodarsko obzorje, iti od podjetja do podjetja in na podlagi pridobljenih izkušenj ustvariti moralni zakon za tovarno, moralni zakon za delniško družbo, zakon za banko, moralni zakon zn borzo in za veletrgovino.« Kot temeljni Člen tega moralnega zakonika, ki se moro nujno ustvariti, pa naj velja načelo, da mora tukaj dnh nadvladnti materijo. V gospodarskem življenju jc; kajpak bližji cilj denar in zaslužek. Toda daljni, zadnji cilj vsakega gospodarskega udejstvovanja pa mora ostati blagor ljudi po volji božji. Brez spoštovanja tega kardinalncga načela sc ne more govoriti o kakšni gospodarski morali. Katoliška ccrkev v toni pogledu rii nikdar izgubila svojega praven. Njene definicijo o lastnini, o pravični ceni, o upravičenosti obrestne mere, o pravični plači in dovoljenem zaslužku so jasne in neovrgljive. Poglavitno je povsod čuvati splošno dobro in dobro vseh, za leni in v tem okviru samo se sme razvijati moralno upravičeno in opravičljiva želja po dobičku. Ali kraj- še. kader je zadoščeno socialni in gospodarski pravičnosti. Ta moralni /akon se ne da diktirati, /a njegovo uvedbo je potrebna vzgoja. Naloga vseli krščanskih |>okrctov. ki si stavijo nalogo obnoviti naš družabni red, bo obstojala v tem, dn nudijo naraščajoči mladini, ki sc bo |>osvc-tila gospodurskitu poklicem, jasna načela v tem pogledu. Kadar bodo dorasli, jo bodo vsak zase uresničili, kajti bolj kot vsaka pridiga, še tako lepa. bolj kot kakšno predavanje, šc tako poučno, je zgled, dejanski zgled, ki ga ho. do dnli svetu katoliški podjetniki, katoliški trgovci in tovarnarji, katoliški bankirji, ki so napraviti red v svoji hiši in n.ihili nn svoja podjetja moralni gospodarski zakonik evangelija. V tem pravcu so potekala nadaljnja zborovanja, o katerih Vam bom poslal še podrobnejša poročila, ker so zelo aktualnu in baš \ sedanjem trenotku nujno potrebna zn pravilno orientacijo. Nove dopisnice za inozcmsho Belgrad. o. avg. AA. Minister z« promet .te dal v promet nove poitue dopisnice, ki se bodo prodajale po 1.50 Din z napisom Kraljevina Jugoslavija. Uporabljale sc bodo samo za dopisovanje z inozemstvom. Dopisnice z napisom Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so se prodajale po 1.30 Din in ki so veljale za dopisovanje r. inozrms'v.»m, bodo vzete iz prometa. Stare dopisnice bodo veljale samo šo do 'II. avgusta iu se po |eru roku ne bodo mogle več zamenjati. Pofres i; Siciliji Rim. 5. avgusta, ž. V pretekli noči so čutili močne sunke potresa. Zlasti močan je bil potres v Santa Venaria in Arcirealu. l judskih žrtev ni bilo, vendar pa jc nad slo hiš poškodovanih. Msd ljudstvom je zavladala laka panika, da niso zapustili saino hiš, temveč tudi vasi. Kakšen rendez-vous! Pariz, 5. avg. Ig. V carinski pisarni na franco-sko-ilalijanskem mejnem kolodvoru Menlone sla si danes stala nasproti dva propadla finančaiika, Francoz Oustric in Italijan Gualino. Gualino jc izjavil, da sprejme nase jiopolno kazenskopravno odgovornost, da pa upa, da bo lahko dokazal svojo nedolžnost. Od svojih poslov v Franciji ni imel samo nobenega dobička, lemveč celo prav znatne izgube. Opoldne je prišel na mejno postajo tudi poslance Marin, predsednik preiskovalne komisije za Ous'ri-cov škandal, da bo natančno zaslišal itulijnnskeg.i finančnika. Edhonova bolezen New York, 5. avgusta, ž. Danes zjutraj je Edison napravil sprehod z avtomobilom, kar je izzvalo veliko začudenje med ljudstvom, kjer je zelo priljubljen. Liege poplavljen Bruselj, 5. avgusta. AA. Nad Licgcm sc je utrgal oblak. Voda sto|i v ulicah 1 m visoko. Ves promet jc onemogočen. Odgovor mladine G. uredniki Pred par dnevi s»e priobčili uvod. nik z naslovom »Mladina pravi-, takšni smo.« Članek jc vzbudil med nami, ki se prištevamo tkzv. mladini, mnogo živahnega rnzgovarianja in pa tudi — protestov, Pred vsem .smo ugotovili tledečc: Kdor pri nas govori in piše o mladini, seže po nemški knjigi, črpa svoje znanje iz nje in pravi: približno takole je tudi z našo mladino. Malokdo pa poskusa analizirati nas, slovensko mladino, razumeti nas in najti na nas naša resnična stremljenja, nase resnično gledanje na vse velike probleme življenja, tako individualnega, kakor tudi socialnega. Poudarili moramo, da je silno pogreš-no, kar na lepem primerjati in enako ocenjevati mladino dveh tako različnih narodov, kot sta germanski in slovanski. Res jc, da smo bili mi Slovenci bolj kot ostali slovanski narodi pod germanskim vplivom. Toda to vplivanje številnejšega in močnejšega naroda ni nas Slovenee izenačilo z Nemci, čeprav je včasih žc izgledalo, da korakamo za n|imi. ?.e reformacija in protirelormacija nn Slovenskem sta dokaz naše samobitnosti in samostojnosti. Ohranili smo svojo vero, ohranili svojo narodnost, svojo kulturo in tiste lastnosti, ki tvorijo iz nas čisto samostojno enoto in zaokroženo celoto. Tudi slovenska mladina je ohranila svoj slovenski specilikum. Vkljub temu, da je preje Študirala v inozemstvu (Dunaj, Gradec itd,), se vendar ni navzela niti običajev nemških buršev, kgj ie njihovih idej. Tem manj pa hodi sedaj po tujih stopnjicah in stoji nad tujim kulturnim vplivom, ko študira doma in je v neprestanem stiku s svojim ljudstvom. VpraSevali smo se dalje, ali smo mi, ali je tudi slovenska mladina taka, kot jo slika Frani-Matzke: vsa vneta za šport; ki nc pozna več mej, preko katerih bi mislila, da ne sme iti; ki ji ni ničesar več skrivnega, nič svetega, nič nerešljivega; ki skrbi le za telesno življenje in izživetje brez vsakega globljega odnosa do religije in brez izrazitega negovanja duševnega življenja. G. urednik! Drznem si reči, da velika večina mlajšega slovenskega izobraženstva ni taka. Prelomila je pač s preteklostjo, toda kar je v preteklosti velikega, to spoštuje in iz tega črpa šc vedno hrano za svoje duhovno življenje. Nemški mladini «e očita, da je vsa vneta za šport. Poglejte, g. urednik, naša športna društva. Kako malo one mladine, ki jo ima Matzke v mislih, t. j. mlajše izobraženstvo od 20 do 30 let. jc v teh društvih. Da, prav malo in žc večina teh ne dela radi športa, temveč jim je šport le sredstvo priti v stik z ljudmi, posebno z dijaki. Naša mladina jc religiozna. Ne kaže svoje vere v širokih gestah, toda o Bogu ve mnogo, ga priznava, ne samo, ker nujno obstoja, ampak tudi, ker ga čuti. ker ga znova in znova doživlja. Naši mladini je zakon nekaj svetega, božjega. Res pa jc, da med nami in starejšo generacijo ni tistega odnosa, ki je morebiti svoje čase vladal Ljubezni in razumevanja smo kaj malo občutili. Polovičarstvo, oportunizem in kompromisar-Stvo nam ni moglo biti za vzor. Zato pa urno odklanjali voditeljstvo, ker nam ni nudilo tega. česar smo potrebovali in tesar smo iskali, namreč ve-likih tn svetlih vzorov, odločnosti in načelnosti, doslednosti in jasnosti. Pa nima radi tega mladina nikake škode; nasprotno v svojem napetem in čisto samostojnem iskanju je večina slovenske mladine prišla na pravo pot, ki vodi do edinw"phf-vega eilja - do Boga. Nc mislite, da ta mtadVa ne gleda na bodočnost in da na velike bodoče dogodke ni pripravljena. G. uredniki Slovenska mladina odklanja primero z mladino drugih narodov, odklanja ludi pomilovanje, pričakuje pa zaupanja. Sm. R. Op, ur. — Gornji .Odgovor« priobčujemo z največjim veseljem. Sicer je nekaj netočnosti v članku, ker jc v našem uvodniku 31. jul. izrecno rečeno, da naj vsak sam presodi, v koliko izvajanja nemškega pisatelja morejo veljati tudi za našo mladino in jc torej člankar nikakor ne indenti-Iicira z nemško mladino in je tudi ne pomiluje, ko izrecno omenja, da mladini ni do pomilovanja, ampak do zaupljivega razumevanja. A jc Odgo-vor« vseeno zelo razveseljiv, ker priča, da slovenska katoliška mladina gradi organično na zdravi tradiciji pozitivno svojo bodočnost. Veseli smo članka tem bolj, ker izhaja iz vrst sodobne mladine. Uverjeni smo, da je njegovo slikanje resnič-no in da bi mu pritrdila ludi večina naJih vzgojiteljev. h Strela ubila 8 vojakov Pariz. 5. avg. tg. Na vojaškem vežbaliltu Sisnn-ne pri Reim.su Je včeraj zvečer ubila strela osem vojakov, več drugih pa ranila. V okolici Chalo:ia sur Snone je strela ubila kolesarja in kmeta. V Lorleiitu v Rretagni je udarila strela v stanovanje in ubila 63 letno žensko in njenih sedem vnukov. „Nautilus" še ni odpltd Bergen, 5. avgusta. Podmornica Nautilus , ki je dospela semkaj pred dvema dnevoma, sc ni odplula na tečaj. Vzrok jc v defektu dcsnejja motorja, ki ga jc inž. Schavv popolnoma demontiral, ne da bi mogel najti vzroka defekta. Med tem je posadka vkrcala na podmornico vse, kar je potrebno za dolgo ekspedicijo na tečaj. Znani raziskovalec Hansen je izjavil, da veruje v uspeh Wilkiit-o\e ekspedicije. Drobne vesli Belgrad, j. avgusta, ž. Na iniciativo na:cga konzula v Ne\v Yorku Jankoviča in ravnatelja jugoslovanskega trgovskega muzeja Joksimoviča bo v Ameriki ustanovljena v kratkem amcriško-jugolo-vanska trgovsk i zbornica, Belgrad, 5. avgusta, ž. Na tovornih postajah in pri sladkornih tovarnah bodo postavljene nove tehtnice, s katerimi se bo lahko točno kontroliral dovoz sladkorne pese. Split, 5. avg. ž. Pretekli mesec ie bilo tu 'e-koliko manjših skupin angleških lui 'sv. Iti !;.- e-jo veliko zanimanje za naše obmo. ke kraje. IV- ob:sk vcc s! upin Cirila in Metoda i ariailia okno s itk^h •o: p o in tov splil-,»lnl!i liškili kom tega meseca se pričakuje angleških turistov. Split. 5. avg. ž. Baziliki sv. je daroval primorski ban g. dr. sliko sv. Ivana, njegovega patroma. Splil, 5. avg. ž. Po statisti'"ih ske delavske zbornice zn.- a o. 4000, med njimi največ zidai cv delavrov. Trst, 5. avgusta, ž. V velikem skladišču fin n Franco št. 18 je Izbruhnil požar, l