The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do emage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene OrganizationsX 1 r' Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (NO.) 209. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 26. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 26, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV Mussolini bo najbrž odredil obletnico fašističnega pohoda na Rim za pričetek nadaljnjega prodiranja v Abesi-nijo. — Zanimivi doživljaji časnikarja v divjih abesinskih krajih. Adigrat, Abesinija. — Neki Poročevalec časnikarske zveze, kateremu je bilo dovoljene italijanskih vojaških ob-lasti, da je lahko obiskal tukajšnje mesto, ki leži ob prvih italijanskih linijah, poroča, da je dobil vtis, da ima italijanska -armada vse pripravljeno za nov sunek v notranjščino Abesinije. IJo njegovem mnenju se ute-pričeti to novo prodiranje bržkone prihodnji ponedeljek, ^a ima v kratkem priti do te-£a, kažejo vsa znamenja, da Pa bo padlo ravno na omenje-111 dan, za to obstoji poseben vzrok. Ta ponedeljek, 28. okt. ^o namreč obletnica fašističnega pohoda na Rim, ki se je izvršil v letu 1922, in Mussolini ima vsako obletnico tega Pomembnega dneva v velikih časteh in tako jo bo najbrž tudi letos na poseben način I "proslavil," namreč s tem, da bo dal svoji armadi ukaz naj u prevoza in nošnje orožja. KRIŽEM SVETA ZAGOTAVLJA _ MIR Po tritedenskem potovanju se povrnil predsednik v svoj urad. — Zagotovil, da bo varoval Ameriko pred vojno. Washington, D.C. — V četrtek se je predsednik Roosevelt zopet povrnil v svoj urad v Belo hišo po potovanju, ki je trajalo tri tedne, med katerim je obiskal najprej zapadli e države, nato pa s parni-kom. centralno Ameriko. Prvo konferenco po svojem povratku v urad jo imel z državnim tajnikom Ilullom, in — Moskva, Rusija. — Časo- ... . . ^ ,. , , ,pisi priobčajo razgovor z raa- liki verjetnosti, da pride do jterjo diktatorja Stalina, v ka- sicer *lede italijansko-abesin- tega zbhzanja. Wm je stara Ženica ponosno lske situacije in stališča Ame- iz j a vila, da je celi svet vesel |rike *lede te zadeve. Spravil njenega sina in Rusije, ter biise nato na drug0 del°' ki se takega sina želela vsakomur. med odsotnostjo VLADA BO PODPIRALA BREZPOSELNE IGRALCE Chicago, 111. — Del nakazane svote za federalna javna dela bo administracija v tukajšnjem okraju porabila za podporo brezposelnim oder- j skim igralcem. V ta namen bo prirejala brezplačne "vaudeville" predstave v javnih po slopjih po parkih tekom prihodnjih dveh mesecev, pričen-ši s tem ponedeljkom. Poskrbelo se bo na enak način tudi za dramatske igralce. — Ottawa, Ont., Kanada. — Preteklo'sredo je prevzela vlado v Kanadi stranka liberalcev, katera je zmagala z veliko večino v nedavnih volitvah. Novi vladi načeluje Wm. L. M. King. Prejšnja Benneto-va vlada konservativne stranke je isti dan formalno re-signirala. — Ankara, Turčija. — V mestu Urfa je bil1 preteklo nabralo v uradu. Ob svojem zopetnem vstopu v Ameriko, v mestu Charleston, S. C., preteklo sredo, je imel predsednik kratek govor, v katerem je ponovno povda-, ril, da bo njegova resna skrb, da obvaruje deželo pred vojnimi zapletijaji ne glede na to, kaj se zgodi preko Atlantika. Izrazil je ob tej priliki tudi zadovoljstvo nad tem, ker Iz Jugoslavije. Prvi socijaliziran premogovnik v Jugoslaviji. .Delavstvo je kupilo na dražbi prodan premogovnik v Lešah in sedaj samo gospodari ter daje delavcem večje plače. — Smrtna kosa in drugo iz stare domovine. Delavstvo ukazuje samo sebi nji. Naenkrat je Novak zavpil Leše, 5. oktobra. Že pred ne- administracija za javna dela v to svrho v chicaškem distrik-tu znesek $723,853. sredo aretiran mestni načel- J'e na svojem potovanju po Ameriki videl, da se gospodarske razmere izboljšujejo. Skupno namerava porabiti " " . • ' • . , ____ •„..„_ , nik z enajstimi drugimi osebami, ker so bii osumljeni, da so kovali zaroto proti Kemalovi vladi. Trdi se, da so dobivali podporo od nasprotnikov vla- CE ŽENSKE SLUŽIJO NA POROTI Pittsburgh, Pa. — Eden tukajšnjih sodnikov, F. P. Pat-terson, je pozval na odgovor neko mlado žensko, ki je v njegovem sodišču opravljala službo porotnice in so jo našli, da je govorila z nekim moškim, ki ni bil na poroti. Dekle je pojasnila sodniku, da je tisti moški njen ljubimec, ki pa je zelo ljubosumen; kadar vidi, da govori ona s kakim porotnikom, ki sedi poleg nje, hoče takoj vedeti, o čem sta de, živečih v inozemstvu. — Šangaj, Kitajska. •— Zapoznela poročila govore o katastrofi, ki je zadela mesto Lančov v provinci Kansu. Ek- a vsem tem terenu pa je ro- !načrta "$200 na mesec." Na slavnostnem banketu je dr. huto skalo v j om je namreč puška naj- nje, kako se je ljudstvo z navdušenjem oprijelo ideje. To kaže, je dejal, da so ljudje končno pričeli misliti, česar niso delali že dolgo let. OTROCI NE SPOŠTUJEJO ZASTAVE Saugus, Mass. — Slučaji, ko se šolski otroci branijo, da bi prisegli zvestobo ameriški zastavi, se čimdalje bolj množe v splodiralo je namreč tamkaj [tukajšnjem okraju. Kakor že velikansko skladišče orožja, kijporočano, je bil osem let stari je bilo pripravljeno za Vojno jCarleton Nichols iz bližnjega proti rdečim četam. Eksplozi-: mesta Lynn izključen iz šole ja je skoraj razdejala mesto, zaradi te zadeve. Isto se je preteklo sredo odredilo proti osmerim otrokom v tukajšnjem mestu. Starši teh otrok spadajo k neki verski sekti, na-zvani "priče Jehova," katera ne dovoli, da bi se pozdravljala ameriška zastava, češ, da ni. sta povzročila znatno škodo jbožje, marveč človeško znana nekaterih poslopjih, ki so menje. Oče omenjenega otro- več priti v sodno dvorano, ali ga bo dal pa zapreti. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA v dvanajst dni ponavljajočih' se sunkih še ostala nepoškodovana. Med temi je tudi poslopje mestne hiše. ka, Nicholsa. je vložil tožbo proti šolskim oblastem. -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! kaj tedni je bio poročano, da je prišel premogovni rudnik v Lešah na dražbo. Družba, ki je rudnik vodila je prišla v krizo in tako ni mogla plačevati delavstva. Delavstvo je rudnik prevzelo in s tem je bil premogovnik pravzaprav "socijaliziran," kajti lastniki so postali rudarji, katerim jo podjetje dolgovalo okolu 700.-000 Din na plačah. Premogovnik je bil last delniške družbe "Ilirija." S pomočjo svoje zadruge in Delavske zbornice so torej rudarji kupili na dražbi rudnik z vsemi stroji in objekti. Prvič v naši državi se je zgodilo, da so sami rudarji postali lastniki podjetja, v katerem delajo. Razumljivo je, da je vsa naša javnost ugibala kaj bodo rudarji s premogovnikom pričeli. Ali jim bo mogoče premogovnik vzdrževati in upravljati. Rudarji so bili primora-ni, da so podjetje takoj pre-osnovali v rudarsko zadrugo. 70 brezposelnih rudarjev so člani te edinstvene zadruge. Osnovali so tudi nabavljalno zadrugo, ki jim dobavlja vse potrebno za delo in življenje. Delo v premogovniku so organizirali na prav pravičen način. Kvalificirani delavci so-boljše plačani, največjo plačo ima tehnični vodja, in sicer 1500 Din na mesec. Ta pa ni član zadruge. Prejšnji tehnični vodja v i podjetju je dobival na mesec 5.000 Din. Ravnatelj rudnika, ki je seveda rudar, ima manjšo plačo, in sicer samo 1000 Din, je pa član zadruge. Prejšnji direktor - je imel 15.000 Din na mesec brez dnevnic in postranskih zaslužkov ter premije, katero taki direktorji običajno dobivajo. Delavci — rudarji pa imajo "Na pomoč!" nakar sta se tovariša takoj vrnila proti njemu. Našla sta ga nezavestnega ležati na tleh, na glavi, pa mu je zevala rana. Udaril se je pri padcu v obcestni kamen. Dvignili so ga in ker je ravno p več, kakor pa neodvis-®t njih domovine, ^esta po tukajšnjih krajih VIJAK PRIČEL STISKATI ITALIJO Ženeva, Švica. — Tri nadaljnje države so preteklo sredo sklenile, da se prepove izvoz orožja v Italijo in se istočasno dovoli v Abesinijo, in sicer države male antante. Jugoslavija, Čehoslovaška in Rumunija. S tem je število držav, ki so izdale tako odredbe, narastlo na 28. Isti dan so tri druge države, namreč Rusija, Latvija in Belgija, odobrile finančne sankcije proti Italiji. He Zaslužijo tega imena. Tak* obstoji tukajšnje "mesto" iz skupine malih bajtic, ometa-nih z blagom, katere pokrivajo prostor okrog 40 akrov. Če svinja zajde v stanovanje Neka kočarica iz Dednje vasi pri Pišecih se je odpravila na kratek obisk k sosedi. Svojo 7 mesecev staro hčerko je pustila samo v sobi na postelji, v lopo je pa zaprla svinjo staro 4 mesece. Na nesrečo je svinja vdrla v sobo, skočila na posteljo in strašno razmesari-la otroka, ki se seveda ni mogel braniti. Odgrizla mu je zgornjo ustnico s čeljustjo vred, brado in levo uho. Ko se je mati vrnila je strahu in žalosti skoro omedlela, ko je videla svojega ljubčka tako strašno razmesarjenega. -o- Smrtna kosa Na Polzeli je umrl Jurij Bizjak, občinski revež star 68 let. — V Zrečah pri Celju je , x . , . . umrl Kari Zagode, sedlarski večjo plačo kakor pn pre,-. ^ 63 ^ _ y snjem podjetju. Zapuščeni rudnik v Lešah je zopet oživljen in daje kruha 70 rudarjem, ki so bili na cesti. Za zdaj imajo saj za stanovanje in za hrano, dočim jih je prejšnje podjetje spravilo prav za prav na beraško palico. V bližini Leš je več to-varen, ki so naročila v Lešah , večje količine premoga. Premog iz Leš je namreč boljši kot trboveljski. In zaradi tega ga rudarska zadruga prodaja tudi dražje. ljani je umrla Metka Gostin-čar, vdova po umrlem organizatorju krščanskega socijalne-ga delavstva Ivana Gostinčar-ja. — V Studencih pri Mariboru je umrl Ivan Legat, strojevodja v pokoju in hišni posestnik star 78 let. V italijanski koloniji Libiji v severni Afriki se je vladni načrt kolonizacije ponesrečil. Družine, ki so se preselile tja, so kmalu pobegnile preko meje v sosednja tujezemska ozemlja, ker se na suhih in peščenih tleh niso mogle preživljati. Vlada jc zdaj poslala tja fašistične miličnike, da obdelujejo zemljo, in enega takih nam kaže gornja slika. S kolesom se ponesrečil Zobotehnik Ivan Novak iz Ljubljane, se je odpeljal v družbi dveh svojih prijateljev s kolesom proti Turjaku. Srečno so vsi trije zmagali strmino turjaškega gradu, kjer so nekaj časa počivali in se nato vrnili nazaj proti Ljubljani. Nastopil je že mrak, ko so se vozili in Novak je vozil zad- Tudi jubilej Nedavno je praznoval 80 letnico rojstva Joško Semolič, nadučitelj v pokoju. Rojen je bil v Brestovici na Krasu. Služboval je v Brdih in na Tolminskem. (Ob pričetku svetovne vojne /je moral bežati in ob prevratu ga vidimo v Ljubljani, ko je še kot sivolas starček z vojaško kapo in puško na rami, stražil narodno imetje. Štiri leta je bil slep, pa je ob posebni negi zdravnika zopet spregledal. Sedaj preživlja večer svojega življenja v Mariboru. Sinn fi •AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 26. oktobra 1935 A MERIKANSKl SLO VENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak RdL, Chicago Telefon: CANAL 5544 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta .......................................... 2.50 Za četrt leta ...„................................. 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ....................................$6.00 Za pol leta ......................................... 3.00 Za četrt leta ..................................... 1.75 Posamezna stevi'.ka .......................... 3c Subscription: For one year ........................ For half a year ................. ......$5.00 ...... 2.50 For three months ........................... 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ......................................$6.00 For half a year ............................... 3.00 For three months ............................ 1.75 Single copy ....................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopisa brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Novi dogodki Društvo narodov, ki posluje kot mednarodna ustanova vseh narodov in držav članic s sedežem v Ženevi, je vzbujalo nekaj dni po otvoritvi sovražnosti med Italijo in Abesinijo, veliko pozornost. Zdaj pa zopet pada Društvo narodov v zaspanost in prava dremavica ga je zajela. Proglaševanje raznih sankcij na papirju, smo že povedali, da ne zaleže nič. Tega, kar se bo proglaševalo na papirju, se Mussolini prav malo boji. Vedeti in računati pa je moral, da po kostanj ne bo šel nihče v žerjavico med članicami Društva narodov, zato je tudi začel z vojno proti Etiropiji. Mussolini sicer ni tako premeten in tak diplomat, kakor so n. pr. Angleži sami, ali n. pr. Japonci. Mussolini je preveč zgovoren in gostobeseden ter prevelik bahač; Po celo leto naprej grozi in straši, kaj bo naredil. Ne tako Angleži in Japonci. Ti izvršijo take načrte čisto enostavno. Ko se svet lepega jutra prebudi, zagleda v časnikih mastne naslove: "V Indiji je upor, Anglija izkrcala vojaštvo, da upostavi mir." — Isto z Japonci: "V Mandžuriji veliki nemiri, Japonska izkrcava čete, da zavaruje svoje interese." — Predno se je svet dobro zavedel, kaj se godi, je Anglija in Japonska v takem slučaju že imela okupiran ves teritorij, katerega si je želela, da v .njem "upostavi mir in red!'. ......... Mussolini pa je bil v tem. ozira preveč odprt. Roban-til je, kako bo udaril! Vozil je svoje vojake skoro pol leta v Eritrejo, vse javno, menda misleč, da ga bo svet pri tem občudoval. Ko je začel s sovražnostmi, ga je začel svet obsojati. V Ženevi so začeli protestirati, začeli so predlagati in glasovati za sankcije. Ali žalibog vse skupaj je doslej le samo na papirju. Etijopija se ima zahvaliti, ne toliko Društvu narodov, ker od tega bo prejela le malo dejanske pomoči, pač"pa naravni legi svoje dežele. Od Društva narodov bo dobila le kopico fraz na papirju, morda kake kredite in kaj drugega, dejanske pomoči, to je, da bi se kdo z vojsko zanjo zavzel, bo pa težko kaj. Pač pa bodo Italijani imeli še velike težave z Etijopijo. Vojna se je šele začela in predno bo iste konec, bo poteklo še mnogo vode po Tibetu in Nilu. Pa tudi če bi se Italijanom posrečilo zasesti vso Etijopijo, kar se ji pa ne bo, v najboljšem slučaju v treh do štirih let ne, bo imela Italija še potem velikanske težave z Etijopijo. Gorilska vojna po gorah in hribih bo trajala še potem cele generacije, ker divji rodovi se "rimskim ciyilizatorjem" ne bodo dajali tako mirno vzgajati, kakor morda kdo pričakuje. Medtem se pa pletejo v Parizu in v Angliji novi dogodki. Francija, kakor zgleda, ne da od sebe jasne besede, kaj misli z ozirom na italo-abesinski spor. Kakor bi jo to vprašanje ne zanimalo. Angleže pa to vprašanje silno hudo skrbi, ker gre za njih prestiž v Afriki. Drugače bi tudi Angleži ne dali enega samega suhega boba za to vprašanje. Njihovi interesi ,ki so tu posredi, so ogroženi, zato ropotajo in groze. Laval je baje poslal cesarju Sellasiju neke mirovne pogoje, ki govore, da naj Etijopija prepusti Italiji gotovo ozemlje, na tej podlagi bi se začelo mirovno pogajanje. Iz Addis Ababe še ni nobenega odgovora in ga tudi najbrže ne bo. Celo Angliji se to dopade in čaka, kaj poreče cesar Abesinije. Na drugi strani so izpadle pravkar senatorske volitve v Franciji. Laval je dobil v dveh okrožjih ogromno večino, kar je znamenje, da njegovo stališče narod odobruje. To je znamenje, da bo Laval nadaljeval svoje stališče do Italije, ki je v tem, da se Francija drži proč in pusti Italiji proste roke v Afriki. V Angliji se tudi bijejo ostri strankarski boji radi italo-abesinskega spora. Gotove frakcije se zavzemajo za nastop proti Italiji, dočim drugi zopet dvigajo svarilni glas proti vladi, da naj pazi kaj dela. Da se pride v tem tudi na Angleškem do neke jasnosti, bodo v Angliji poslanske volitve dne 14. novembra letos. Do tega c^sa se pričakuje, da se angleška vlada ne bo odločila, kaj bo storila, oziroma kako bo nastopila v italo-abesinskem sporu. Tako torej se za enkrat gospodom v Ženevi, ne v Parizu, ne v Londonu, nikamor preveč ne mudi. Delajo in vodijo svoje račune po reku naših južnih bratov: "Ima vremena !" Za Abesince je le dobro to, da imajo obširno ozemlje in mnogo hribov in gora in nepregledne zaraščene džungle, skozi katere Italijani ne morejo. Drugače pa, če bi čakali in bili odvisni na kako dejansko pomoč od Društva narodov, bi jih Italijani že davno položili v grob ... SLOVENCI Moje potovanje v Westfalijo bi bilo zelo nepopolno, ako se mi ne bi izpolnila srčna želja in najmočnejši nagib, ki me je nagnil na to dolgo pot in to je, poiskati westfalske Slovence v njihovem življenju ter med njimi spregovoriti prijateljsko, bratsko besedo. Mislil sem, da bo šlo to a*je, kot je šh v resnici. Slovenci so nattrfp" silno raztreseni na teritoriju raztegnjenega industrijskega Porurja. Vseh westfalskih slovenskih izseljencev je približno 40.000. So pa tako raztreseni, da jih je v kratkem času prav težko vsaj nekaj skupaj zbrati. V Buerju Samem je samo nekaj družin. Več jih je v sosednih krajih, ki so že uro hoda oddaljeni kot je Gladbeck, Vesterholt, Oberhau-sen/ Wesel, kjer župniku je č. g. Teusundern, ki se je perfektno naučil slovenskega jezika da se je lahko posvetil dušeskrbstvu Slovencev Materijelno ti Slovenci ne stoje tako slabo. So večinoma rudarji in tovarniški delavci, ki so močno organizu-a-ni, tako da tudi eventuelni brezposelni dobivajo od podjetnikov podporo. priti med nje kot misijonar, marveč kot Slovenec, ki si je že vedno želel obiskati svoje jugoslovanske westfalske rojake. Želel bi, da bi se zbralo v nedeljo čimveč Slovencev skupaj, da bi se znašli v odkriti domači besedi in pesmi. Predlagal sem, da bi se zbrali najprej v cerkvi sv. Ludgerija v Bueru, nato pa v zasebnem lokalu. Vsi so bili zato navdušeni. Razpoloženje je postajalo vedno bolj domače, dokler nismo segli po narodnih pesmih in prepevali, da so odmevale stene do poznega večera. Spremljali so me prav do doma in slovo je bilo prisrčno v sklepu, da se v nedeljo popoldne ob 5h v cerkvi sv. Ludgerija zopet vidimo. Povabil sem tudi voditelja katoliškega društva ■ v zbrali vsi v dvorani korenito katoliškega hotela D ticker, kjer je bilo vse nadvse lepo in domače. Dvorana je bila nabito polna članov obeh društev, le kaki trije zagrizeni voditelji, ki tudi v cerkev niso' hoteli, so sedeli sami zase zunaj dvorane. Pevska zbora obeh društev sta prepevala našo slovensko pesem, mi vsi pa smo bili domače edini v mislih, da smo zbrani sami bratje, enega duha in ene krvi. Povdar-jal sem, da jih naj to vedno druži z vezmi narodne in verske omike. Narodne, ker je velika nevarnost, da ne utonejo v mogočnem valu pangermanizma. Mlajša generacija že mnogo lažje govori nemško, otroci slovensko sploh več ne znajo; verske, ker je ta nevarnost v teh prenapetih, versko raztrganih in proti kat. cerkvi naperjenih časih še mnogo večja. je že^precej pozno, ko Bilo sem začel misliti na odhod. A prepevali smo še dolgo in domače iskreno. Vse naše narodne Gladbecku, naj pozabijo na vse pesmi so jim še poznane. Moški predsodke do drugega društva in posameznih članov ter možato storijo svojo katoliško dolžnost. V nedeljo po obedu sem se udeležil pevske vaje njihovega cerkvenega zbora, ki je izredno mnogoštevilen in dober. Prepevali so slovenske narodne in cerkvene pesmi. Naš medsebojen pozdrav je bil prav posebno iskren. Zdelo se mi je, kot da bi SLIKE ZA SREDNJI ZAPAD Cleveland, O. Končno sem določil obiskati z novimi film. slikami srednji zapad, od Jolieta do She-boygana, kakor sem po navadi že to večkrat poprej naredil. Čas določen v ta namen je med 17. in 30. nov. Za redite-Ijico ali določevalko teh slikovnih prireditev sem določil Mrs. Helen Kušar, 1936. So. K,enilworth Ave., Berwyn, 111. Ona ima v oskrbi, kje in kateri večer se lahko slike pokažejo, ker drugače bi vzelo preveč pisanja sem in tje. Mrs. Kušar ima že določenih par večerov med zgoraj določenim časom, za nadaljna naročila se pa lahko z njo dogovore še ostale naselbine vštevši kakor že zgoraj omenjeno. Glede slik naj bo vsak prepričan, da imam dovolj no vih letošnjih iz domovine: Evh. Kongres iz Ljubljane, birma iz Žužemberka in več drugih pokrajin, kjer so se vršile lepe procesije Sv. R. T. Že sam Evh. Kongres v Ljubljani bi zadostoval, da pride slednji rojak gledat slike. Pridite pogledat pa ravno tako tu'di ostale slike iz, domovine. Dovolj so zanimive, da si boste v dolgih jesenskih večerih privoščili prave domovinske zabave. ,Pri tem imam pa slike od velikanske Baragove prireditve pri odkritju spomenika v kulturnemu vrtu, in pa ves Evharistični kongres, ki se je vršil v Clevelandu isti čas. Sli- ke bi mogla vsaka naselbina imeti v svoji sredi po dva večera da bi samo glavne stvari videli. Minnesoto in železni okraj obiščem s slikami v mesecu maju prihodnje leto. O vsem tem se prav lahko pismeno dogovorite z Mrs. Helen Kušar, da ne bo nobene zmešnjave glede datuma in drugih okoliščin. Glede vstopnine ne bo prehudo, od tega pa bo v naselbini ostalo polovica tega, kar bo čistih dohodkov.v Toraj bo za vse prav. Že naprej kličem: Bog Živi Vas moji stari prijatelji in znanci! Anton Grdina lastnik slik. -o- NA SPREVODU POKOJNE MRS. MARKO BLUTH Joliet, lil. Zadnjo soboto 19. oktobra se je vršil pogreb pokojne soproge zastopnika "Amer. Slovenca" v Jolietu, Mrs. Marko Bluth. Zatisnila je svoje trudne oči po kratki bolezni. V pon deljek tisti teden je bila še v cerkvi, v torek pa se je že pre selila v večnost. Pokojnioa je bila ena izmed slovenskih pijonirk, ki se je trudila in žrtvovala s svojim marljivim in skrbnim soprogom Mr. Marko Bluth o m vse skozi skoro pol stoletja v tej zemlji. Vzgojila je več sinov in hčera in bila vedno skrbna in zvesta žena svojemu možu. Doma je bila iz solnčne Belo-krajine, odkjer prihaja tudi Ti westfalski Slovenci bi lah- bil med domačimi pevci pri Sv. ko imeli veliko moč, ker so tako Lenartu. Povabil sem jih ponov-močni po številu, ako bi delali no v cerkev za 5h popoldne in eno.no. Jo Pa usodno zar.,;e, da vsi so se tudi dejansko odzvali, so silno razdvojeni in razdelje- In res. Proti 5h so se zbirale ceni v dve nasprotni organizaciji, le vrste Slovencev od. blizu in ki sta v okolici Essena približno daleč, pristaši obeh strank v enako močni. Prva je "društvo cerkev sv, Ludgerija. Zbralo .se sv. Barbare"-, z odločno 'katoli- jih je okoli 2(H) ljudi. Imel sem škim in narodnim programom — nekako obsežno naše prosv. društvo. Druga stranka pa je Jugoslovansko delavsko društvo Bueri W.", ki pušča versko vprašanje popolnoma v nemar in se navdušuje ter deluje izključno ,v nacijonalnem praven So to nekaki pristaši prejšnjega našega režima. Najprej mi je bila. dana prilika, da sem prišel med slednje, ko so se v Westerholdu fotografirali. Niti najmanj nisem slutil, da vlada med Slovenci taka razdvojenost. Tu so se mi takoj odprle oči. Predsednik me je namreč v dvorani pozdravil in močno povdarjal, da me ne pozdravlja kot duhovnika, marveč kot slovenskega rojaka in nagla-šal, naj ponesem v domovino vest, da je njihovo društvo izključno na narodni bazi, versko vprašanje pa pripušča vsakemu, da ga subjektivno rešuje sam. Iskreno sem se mu zahvalil za odkritosrčno izpoved ter izjavil, da v resnici nisem imel namena nagovor, v katerem sem jim prav posebno polagal na srce največjo zapoved krščanstva, medsebojno razumevanje, podporo in ljubezen za skupno delo narodnega in verskega poglabljanja. Oboje je potrebno, kakor je največja zapoved Ijtibezn? ena, a vendar vsebuje dve plati: ljubezen do Boga — ljubezen do bližnjega. Tudi Marije, posebne zavetnice Slovencev, naj ne pozabijo. V ta namen smo peli lavrentanske litanije. Vsa cerkev je odmevala v mnogih slovenskih Marijinih pesmih in meni samemu se je zdelo, da je vsa otroška, mila prošnja v tujini borečih se k zavetnici in dobri nebeški Materi. Posebno so pa strmeli nad tem zbornim petjem ljudskih in umetnih pesmi, nemški Westfalci, ne iz-vzemši domačih duhovnikov. Je pač le res: slovenska pesem je nekaj značilno lepega, česar nima menda noben drug narod na svetu. Po cerkveni slovesnosti so se in ženske so se kar gnetli okrog mene ter me spraševali o sorodnikih in znancih in kar čudno se jim je zdelo, da jih večinoma nisem nič poznal — saj so vendar njihovi znanci, ki jih že niso videli trideset, štirideset let. Eden se kar ni mogel ločiti od mene. Je doma od Sv. Marka v Slov. goricah. Z njim sva rekla marsikatero prav po prleško. Mislim, da je bilo to eno najlepših doživetij zanj v dolgih 3Stih letih, odkar je zapustil ljubo domačo grudo. Pri slovesu je kar mrgolelo pozdravov na vse ljudi in kraje: od Sv. .Marka preko Slovenskih goric, do Maribora in Celja, Trbovelj itd. Ako vsem tem vseh pozdravov ne morem izročiti osebno, naj raz-btrejo svo;e znance in sorodnike iz teh vrstic in naj ne pozabijo nanje, ki žive že cela desetletja v Westfalski, a jih še vedno veže hrepenenje preko dalj in meja na rodno grudo in po-'znanstvov'" •'-^SjžaKib. J* Z globokim zadoščenjem in veseljem v srcu, a izčrpno zmu-čen sem se nato v spremstvu g. Rozmana, ki mi je bil v vsem kažipot, mecen in desna roka, vrnil v župnišče, kjer smo še pozno v noč z gostiteljem ob mozlerju in renskem čvičku praznovali iskreno moje slovo. Drugo jutro sem imel namen odpotovati. Stisnil mi je velikodušno v roko 5 mark, v srce pa mnogo pozdravom za častito duhovščino v Mariboru, kojih gostoljubnost in odprto srce westfalski duhovniki iz zadnjega mudenja ob priliki evharističnega kongresa v teh krajih — sploh ne morejo pozabiti. Revanžirali so se tem bolj nad menoj. (Dalje prih.) njen soprog Mr. Marko Bluth, Kljub temu, da jo je zadnja leta trla starost, saj je dose gla 77 let starosti, kakor tudi kaka bolehavost, je svoja leta junaiško nosila in ni nikdar tožila nad njimi. Bila je skromna, tiha, pravi vzor slovenske krščanske žene. Pokojnica je bila kljub -vsej svoji skromnosti priljubljena bu na pokopališču. Pogreba se med narodom, kar je pričal je udeležil tudi č. g. pater njen številni pogreb, ki se je John Ferlin, znani slovenski vršil v soboto dne 19. oktobra čebelar v Lemontu. Društva, h iz hiše žalosti, v cerkev sv. katerim je spadala so jo spre-Jožefa, kjer je daroval za po- Jela Pred cerkvijo z zastava-kojnico domači č. g. župnik mi> "akar 1° je potem številna črno peto sv. mn°žica z avtomobili spremila na pokopališče sv. Jožefa, kjer John Plevnik črno peto sv. mašo ter opravil pogrebne obrede v cerkvi in potem ob gro- (Dalje na 3. strani.) ZLATO MESTO IN TARZAN (37) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Ricc Burroughs Mffimm lil Lepa Nemona se je udobno vlegla v svojo kraljevo ložo. ko sta Tarzan in Phobeg korakala okoiu arene. Ni hotela kazati preveč svojo radovednosti in je gledala na oba le tako z napol odprtimi očmi. Najbolj je ogledovala tujca Tarzan«. "Krasno je zrašČen", si ja izrekla sodbo o gospodarju džungle. "Pa tudi višji je nekoliko," je nadaljevala glasno Nemone. "Jaz stavim takoj 100.000 drahem na tega tujca," je rekla kraljica obrnjena proti Erotu. "Samo poglej kakšne mišice ima Phobeg," se je obrnil Erot h kraljici. "Govorijo, da človeka samo prime iri mu zlomi vrat. "Bomo videli/' reče Nemone. Oba, Tarzan in Phobeg sta še postavila v areni, ne predaleč od sedeža kraljice Nemone. Navodila za borbo so bila priprosta in so so glasila samo tako, da bojevnika skušata drug drugega ubiti samo z golimi rokami, brez orožja. Onemu ki svojega nasprotnika ubije, podeli kraljica prostost. "Kadar zaslišita glas trombe, tedaj se spopri-mi.ta," je zaklical poveljnik v areno. "In bog Thoos naj bo z vami!" — Tarzan in Phobeg eta se razšla na deset korakov. Tako sta-vsak posamezno čakala na napovedano znamenje za začetek spopada. Ljudstvo ki je slišalo naznanilo, se je umirilo. bi DENARNE-POSUJATVE . odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele svota. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene so podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile naSe ?ene: Dinarji: Za $ 2.75 .......... 100 Din Za S 5.15 .......... 200 Din Za $ 7.30 .......... 3(50 Din Za $ 9.70 .......... 400 Din Za $11.75 .......... 500 Din Za $23.50 ..........1000 Din Za Izplačila v dolarjih! Za $ 5.00 pošljite $ 5.7J (Za $10.00 pošljite $10.85 Za $15.00 pošljite $16.00 Za $25.00 pošljite $26.10 Za $40.00 pošljite $41.25 Za $50.00 pošljite $51.5(1 Lire: Zn $9.33_______100 lir; za $44;50_________500 lir in za $88.20__________1000 lir Vsa pisma In poSiljate naslovit« zm: John Jericb (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD, CHICAGO. ILL. Sobota, 26. oktobra 1935 •AMER1KANSKI SLOVENEC" Btran 0 ^ !.;________________________g ZAKAJ JE TREBA ITALIJI Na vsak način wed onih držav, več prebivalstva. je Italija iz-1svoje kolonije in je vseh iz-ki ima naj- jseljencev po kolonijah le 30.-Na prostoru JOOO, a sicer se je Italijanov iz-310.000 kvadr. kilometrov pre- |Selilo v druge države po 400.-biva 42 milijonov ljudi. Zato 000? Če prebiramo italijanska Je bilo v Italiji zmeraj najbolj članke o vprašanje apanziji, . se Pereče vprašanje 0 .izseljencih. Do 1. 1925 se je !da je izselilo iz Italije vsako letcf llonije 400.000 ljudi. A fašistovska-jtične vlada ni marala, da se ljudje zmotno selijo iz domovine in zato na- Arabci čela vprašanje o novih zemlji- 1 nah, ki jih je treba pridobiti. 'prekomorski ek-nam dozdeva, ko Italijanom last kake ko-enaka blagostanju do-države. To je seveda mišljenje. Tako so osvojili pokrajine, ki so bile cvetoče in kultivirane, pa so se pod njihovo vlado ČUDNE ZVERINE da bo za Italijane na lastnih spremenile v puščave. Španija tleh dovo.lj prostora. Najprej ne imela v svojih rokah več ko Se je ozirala v Malo A;zijo, 'polovico Amerike kar ji pa ni nato na Balkan, slednjič pa v !nič koristilo in se je zmeraj Abe sinijo, češ, da je popolno- bolj manjšala in bila vedno ^a zanemarjeno ozemlje gle • ,bolj siromašnejša. Portugal-izkoriščanje prirodnih ske kolonije imajo de na dobrin Pravna zaeijo. — Tako so rekli: Italija nima prostora v svojih ^ejah, ljudem je treba dati kruha in zato je treba začeti vejno. — Vendar je stvar nekoliko drugačna: Predvsem ^a Italija velike kolonije. Na Severu Afrike je Tripolis, ki fr-eri 900.000 kv. km. Dalje je Cirenajka s 600.000 kv. km. izgubo, in zato ko nalašč pri- italijanske prav tako; uspeva-za italijansko koloni- jo pa angleške, francoske, jbelgijske, nizozemske. ! S tem pa ni rečeno, da Italijani ne bi znali voditi kolonij in da bi ne bili marljivi iti požrtvovalni delavci. Te lastnosti imajo Italijani v veliki meri. Nimajo pa — kapitala, nimajo denarja! Obdelovanje kolonij, nasadov, novih rastlin itd., pa zahteva predvsem mnogo denarja in ni zadosti Med skalovjem in je dovolj skrivališč Vsa pSkiajina je za gverilsko Orjaške netopirje so pred kratkim dobili' v newyorskem zverinjaku južne Amerike. Vidimo jih na gornji sliki, ko spijo s glavo navzdol. uri so obkrožile italijanske te Aduo že od treh strani. če- torej skupaj: 1,500.000 kvadr kilometrov, kar je petkrat več,'dobra volja in požrtvovalnost, kakor pa obsega ves Apenin- Italija pa' je uboga država, ki fki polotok. Razen tega meri nima sirovin niti ni na socijal-Se italijanska Eritreja 120.000 ni in gospodarski višini. Dr-kv. km in Somalija 160.000. jžavni proračun ima že več let kv. kilometrov. jizgubo in ta izguba raste bolj Toda število Italijanov je v in bolj in so za njeno pokritje . kolonijah kar neznatno. V potrebne prav hude odredbe, ^ipolisu jih je 20.000 izmed Kolonije po ekvatorskih džun-^0.000 skupnega prebival- Iglah in saharskem pesku pa Rtva; v Cirenajki je 10.000 |požr0 milijone zlata, preden ^alijanov na 325.000 domačih' kaj donašajo. Za kolonizacijo Tripolisa je šlo že nekolike milijonov, a jih je še zmeraj premalo. Zato se je vsako leto 400.000 Italijanov rajši izselilo na Francosko, v Tunis, v Ameriko, namesto da bi šli v svoje kolonije. Glede na Abesinijo je tež-puščava. Pro- ko reči, ali bi obogatila Italijo strani travniki dajejo travo j Saj bo vojni pohod požrl alfo, ki je izborna za papir, ogromne vsote in za koloniza-°ndi so tudi nasadi za bom- Jcijo bo tudi treba milijonov. baž. Oaze v Fezzanu dajejo :Za te pokrajine bi šlo več de-^Bogo izrednih sadežev. Li- jnarja, kakor pa ga je bilo treska trgovina je tako raa- ;ba za Libijo. Zakaj si torej v Eritreji 5000 na 400.000 domačih in v Somaliji 8000 Italijanov na 650.000 vseh prebivalcev. V Tripolisu so kolo-ftijalnc prilike mnogo boljše kot so bile n. pr. v Alžiru v '^tetku francoske okupacije. Poljsko primorje je boij travma poljana ko Abesinci so razpolagali v teh bojih s kakimi 10.000 možmi. Italijani težke artilje-ri.je niso mogli uporabljati zaradi terenskih težkoč. Glavno vlogo je igralo pri teh bojih letalstvo. Glavne ovire italijanskemu prodiranju so terenske nepri-like, vročina in pomanjkanje vode. Vse ozemlje okoli Adire je pokrito z velikimi bazaltni mi skalami ter prepreženo z globokimi soteskami s strašnimi stenami, preko katerih so se ponovno rušile v prepade cele kolone italijanskih mezgov., Konji po tem terenu lcoro ne morejo hoditi. Poleg rsega tega p- žge nad ozem- ljem še peklenska vročina. Padec Adue pomeni za italijansko vojsko tudi strategi-čen uspeh. Borbe se bodo sedaj vršile v višje ležečih predelih, kjer so klimatične prilike bolj ugodne za bele vojni-ke. Seveda pa je bitka pri Adui bila šele pričetek. Po odredbi vrhovnega poveljstva italijanske vojske so se jele pojavljati prve kontu re bodoče fronte, ki sega od Adue do Adigrata preko stra-tegično važnega pogorja En-tisio. Na to fronto hite sedaj močne rezerve pehote. Počasi prihaja tudi težka artiljerija, ki jo vlečejo po težavnem terenu posebno konstruirani traktorji. Vpostavljena je že tudi zveza s trenom, ki vozi živež, strel jivo in vodo. kaktejami za zasede, kakor nalašč vojsko v anfe, divje in kruto. Cc bo modri švedski general Vidgiir mogel pregovoriti Abesince, naj se na ta način vojskujejo, Italijani nikamor ne bodo mogli. Italija bo pač dosegla nekaj sijajnih začetnih uspehov ob mejah, potem pa bo vojskovanje splahnilo v kruto uničevanje, kateremu šibka finančna moč Italije ne bo več kos. Vendar pa je mogoče, da ponosni in divji amharski vojščaki ne bodo poslušali nasvetov švedskega generala ter se bodo rajši vrgli v bojni metež s sulicami in ščiti med divjim krikom: "Adua! Adua!" Ce se bo to zgodilo, bodo postali dober cilj letalstvu, tankom in strojnim puškam. Italijani naj bi molili, da bi A-besinci ubrali to taktiko! V knjigi je popisana tudi vznemirjajoča anekdota, ki bi( dalh misliti, da bodo želje Italijanov vendar le uslišane. Cesar se je udeležil vojaških vaj v kadetnici. Ko je bilo vse končano, so mu švedski častniki povedali katera stran je zmagala. Cesar je bil zelo presenečen in nejevoljen, ker je bil prepričan, da sc drugi zmagali. 'Švedi so mu nato pojasnili, da je v modernem vojskovanju tako: Tiste čete, ki so manj vidne, navadno zmagajo. Nekdo iz cesarjevega spremstva pa .je nato dejal, da je tako mnenje docela napačno. "Vojska je vojskovanje, ne pa skrivanje. Le strahopetci se plazijo pred sovražnikom. Abesinec pa se bolj viteško bojuje, mož proti možu. Abesinec nikdar ne bo streljal na sovražnika iz zasede !" In tako nastaja za čuda narobe svet! Civilizirana velesila, ki se pripravlja za civilizatoričnc "misijo", bo te divja barbare šele naučila, da v modernem vojskovanju ni več prostora za vi-teštvo. Kajpada se bodo Abesinci tega naučili kmalu, ko bodo z neba začeli deževati plini in kemikalije. Abesinci se bodo mo- mrtvaških ragljah. V Rusiji je zdaj več deset tisočev žensk vojakov. — A to ni prav za prav nič novega; tudi v zgodovini davnih narodov so se ženske u-deleževale bojev, posebno še pri obrambah mest. SLOV. (Nadaljevanje z 2. strani.) so jo položili čitkiv. Blagi večna luč ter uživa k večnemu po- rali začeti bojevati vilizan" način, če opraviti. na bolj hočejo cikaj OROŽJE DANES IN LETA \AGAL? Vojna tehnika je pač tako napredovala, kakor nobena druga, kar priča 0 bistvu človeške krvi, Ki je — boj. Ta napredek nam pokažejo suhe številke, ki izražajo silno naglo pot napredka, ki prav za prav ni napredek, marveč povratek v — divjost. Leta 1914 so nosili poljski topovi kroglo 7 km daleč; 1. 1934 že 13 km. Top kalibra 36 cm je nesel izstrelek samo 30 km daleč, zdaj 65 km, razen tega so še topovi, ki streljajo do 150 km na daleč. — Isto je s tanki. Leta 1918 se je navaden tank pomikal z brzino 7 km na uro v območju 100 km krog sebe; 1. 1934 pa z brzino 25 km, na 250 km prostora krog sebe. — Lovski tanki, so imeli 1. 1918 brzino 12" ki napredovali proti utrjenemu sovražniku na tri kraje: pomagati morajo artiljeri.ji, napadati kot predhodniki velikih zračnih edinic in se pomikati pred pehoto; za tanki pride pehota na mesto. Vse velesile pa naglo gradijo letala .Razen pri Angleški, Se bodo letala povsod uporabljala v. zvezi z artiljerijo, s tanki in pehoto. To vidimo iz sestave letalstva na Francoskem, v Italiji in USA, kjer je na 30'. letal bombnih, 70'/, lovskih in iavid-niških. Angleško zračno brodov-je pa ima 58'i bombarderjev, 17% izvidniških in 25% lovskih. V Nemčiji je isto. V teh letih je največ slišati o majhnih do zob oboroženih ar- in Libija je bila še v dobi 'tmljanov cvetoča provinca. Zatorej se človek zares izsušuje, zakaj se Italijani v Vficjem številu ne •Italijo tako želi Abesinijo, da je radi nje svetovno tehtnico spravila v nihanje ? Le eno bi bilo mogoče: da to zahteva selijo v te naravni razvoj fašizma. poročevalec "Tem- dan dobrih 20 km. tako da opisuje način prodiranja dospele izvidnice divizije čet povodom akci- vznožja gorovja, kjer so Posebni psa Pijanskih Je so do se proti Adui, takole: Na čelu italijanske kolone ^arširajo posebno čete, sestavine iz italijanskih askarijev, ki pričele šele prave težave. Prvi resni odpor so pokazali Abesinci na gori Daro Takle, iz italijanskih asKarijev, kjer so zasedli prevladujoče so nalašč izučeni za obmej- položaje nad strmo gorsko so-stražarsko službo. Vodijo tesko. Abesinci so se dobrp '"h italijanski častniki. Glavna utrdili ter postavili na svojih položajih tudi strojnice. Italijani so se tekom celega petka pripravljali na napad. Ker ni mogla priti artiljerija Abesin-cem prav do živega, so nastopili v soboto zjutraj italijanski bombarderji ter pričeli obme-vati abesinske postojanke z bombami. Pod pritiskom ek-splodirajočih letalskih bomb so se rušile kočice Abesincev, kakor da bi bile iz papirja. Spričo napada italijanskih letalcev so pričeli Abesinci zapuščati svoje postojanke ter se jadrno ujmikati. Italijanske ''aloga teh čet je čiščenje te-'Qna pred glavnimi silami pro-^'ajoče italijanske vojske, ^dvsem poskušajo zlomiti neregularnih abesinskih Jpov, ki jih zapletajo v čet-vojno. Tem izvidniškim četam po-ttla^ajo oddelki za afriško j °ino nalašč konstruiranih ahkih tankov, ki so se v prvih pohoda odlično obnesli f* temi zaščitenimi in izvidni-, llT1i četami prodirajo v sklepnih formacijah kolone ita-'r^nskih divizij. Na jNžkih v>sta prask, ki zahtevajo na straneh svoje žrtve. Vro .ie huda nadloga za pro- Soa3ož0 italijansko vojsko. Že ^ °smi uri zjutraj je zrak It. i.?r razbeljen. Prodiranje ? iJanov ovirajo tudi številne ^reke, ki so jih postavili. j^^sinci pri svojem umiku. italijanskim tankom 1 i t mJe.T0 po 2 metra široke in *J?ke jarke. Ji; Pohodu na Aduo so ita- J 4 lah fronti iz-čet se odigrava cela večjih in manjših četni- f^kc čete napredovale prvi čete so jim sledile za petami Odpor Abesincev pa -ni po pustil. Čim so dospeli v novo postojanke na 2.400 metrov visoko ležečem Casiarkiju, so že dale nov odpor ter se borile z njimi dano srčnostjo Prav tako hude borbe so se vršile v ('sami gorski jsoteski, i o kateri vodi pot proti Adui. Toda tudi tu je zlomila italijanska letalska eskadrila odpor Abesincev ter jih prisilila, da so odprli pot italijanski pehoti. V soboto zvečer proti šesti V londonski reviji "John o'-London's Weekly" A. G. Mac-donell na podlagi knjige ogrskega časnikarja Ladislava Fara-go, ki je prepotoval vso Abesinijo, ondotne razmere takole presoja: Svet je razdeljen v dva tabora: eni vladajo z Italijani, ki so prevzeli zgodovinsko misijo, da v barbarsko deželo poneso "civilizacijo", drugi pa drže z Abesinci, češ, da je to krščanski narod, ki bo vsiljivefi pokazal drugo Aduo. Kako se bo to končalo? Kateri imajo prav? Farado je povsod v Abesiniji —- z eno mogočno izjemo — naletel le na korupcijo, lenobo, bedasto zvijačnost, upornost in nevednost. Tista mogočna izjema pa je cesar Haile Selasie, ki je izobražen in moderen Abesinec. Obupno osamel je na svojem visokem mestu. Nič se ne zgodi brez njega, sam vse organizira in vodi: "Sredi tisočev čveka.jočih beračev, slug, požeruhov, vojakov in lenih mini strev, abas in ski cesar živi samo fcarsko življenje v razpadajočih poslopjih in pozlačenih dvoranah. On je državljan, ki ima najtežje delo, ki ob štirih zjutraj vstaja in 'eno uro kešneje že sprejema prve obiske." Svoje podložnike prekaša ne le po državniški spretnosti in politični modrosti, ampak je tudi prvovrsten, zvit in previden trgovec. Denar, s katerim oborožuje svoje vojake, dobiva na ta način, da prodaja koncesije (za napravo avtobusnih zvez, za elektriko, za zgradbo novih cest itd.). Poleg cesarja nihče nič ne zasluži. Cesar ima obe banki in je udeležen skoro pri vseh podjetjih. Kot zasebnik sam sebi kot cesarju pover j a denar za visoke obresti. Glavno njegovo premoženje pa je naloženo na Angleškem in v Švici! Farago pravi, da v Abesiniji velik mož vlada barbare. Taki so Abesinci. Drugo vprašanje pa je: Ali bo Italija mogla premagati Abesince? Farago trdi, da Abesin-eem močno primanjkuje pušk, streliva in cest. Mnogo je plemenskih poglavarjev, ki bodo kar k Italijanom prestopili, zlasti v takih krajih, katere, je A-besini.ja v novejšem času podvrgla in ki torej niso niti pravi Abesinci. Abesincem tudi hudo primanjkuje zdravil in zdravnikov. Izobražen Abesinec je nekoč rekel Faragu: "Vsi pojdemo v smrt, ko poj-demo v vojsko. Kdor bo zadet, bo izgubljen; zakaj mi nimamo ne zdravnikov, ki bi obvezovali naše rane, ne strežajev, ki bi ranjence spravljali v bolnišnice. Izkrvaveli bomo, če bomo zadeti. Vendar pa vkljub vsemu temu ne bo ostala doma živa duša, ko bo treba iti." Ta stran je torej za Abesince kaj neugodna. Druga je neugodna za Italijane. Ti bodo morali premagati neizrečene težave, ko bodo prodirali v Ogaden in Ha-rar. To so obupno suhi kraji brez vode. Farago je prestal po teh krajih silno težavno in nevarno popotovanje. "Ogaden se zdi, kakor da bi ga že bila opustošila vojska. Po zemlji se vlečejo globoke razpoke, ki so podobne strelskim jarkom, ki pa so nastale od suše. Za kršeni je pesek, za grmič jem pustinja. V tej neusmiljeni pokrajini prebivajo kruti ljudje in divje zveri." km na uro, 1. 1934 pa 50 km in jmadah, vendar se sestavljajo tu-so oboroženi s 4 strojnicami, 'tli velikanske armade Največja razlika pa je glede na tipa, seveda so do dna poK-ojmci naj sveti in naj spava v. Bogu večni mir. Potrtemu soprogu Mr. Marko Bluthu pa naše globoko sožalje, kakor tudi vsem sinovom in Meram pokoj nice! ----o—,— VLAK POVOZIL ROJAKA • Eveleih, Minn. Že na Labor Day zvečer je |okolu 9. ure hodil neki Peter ;Maurin, star 42 let, i:-: mesta llibbinga proti Kelley Lake. Ko je nesrečnež stopil na- že-ilezniško križišče, ga je neprevidnega zadel vlak Great Northern železnice. Bolniška lambulanca ga je kmalu pobrala ter so ga odpeljali v Rood Hospital v Hibbing, Minn. Glava-mu je bila vsa tolčena, desna roka odrezana in noge mir niso več rabile. Zlomljen je imel tudi hrbet. Zdravnik se je takoj izrazil, da ta človek ne more več dolgo živeti, ker je preveč po škodovali, pa je vendar v silnem trpljenju živel še 20 dni. Umrl je dne 22. sept. ob 5 uri popoldne. Zaznalo ,ie. da je imel pokojni brata, katerega pa niso mogli dolgo najti, zato se je vršil pogreb ponesrečenca šele 28. sept. zjutraj ob 9. uri * sv. mašo v Community cerkvi-, South Hibbing, Minnesota. Rev. Father Papich mu je podelil še poslednji blagoslov. J. H. Sterbentz, sr. letalstvo. Izvidniška letala st imela 1. 1914 80 konjskih sil in brzino 80 km na uro; 1. 1934 pa imajo 800 konjskih sil in brzino 350 km na uro. — Lovskih letal in težkih bombarderjev leta 1914 še ni bilo. Motorji lovskih letal imajo 800 konjskih sil, srednjih bombarderjev 1400 konjski]' sil in težki bombarderji 160P konjskih sil. Največjo brzino:, imajo lovska letala. 450 km na uro; srednji bombarderji 350 km in težki 260, 300 do 450 km na uro. i Glede na vojno tehniko jg zdaj poglavitno, da prodere vo- j jaštvo čim bolj v neprijateljsko ozemlje, kar najbolje spoznamo iz nemške taktike, ki razlikuje artiljeri.je bližnjih in daljših borb in tanke za pomoč iz daljave in tanke, ki samostojno "delujejo"; prav tako imajo letala za bližnje in oddaljene bitke. Iz teh podatkov je razvidno, da teži nemški način vojevanja, da se istočasno razbije sovraž-njkva fronta v vsej dolžini, ki starega oborože ne z najmodernejšim orožjem. Armade bi imele bolj defenzivni (obrambni) pomen. Vsaka država se trudi, da sestavi majhno armado urnih edinic, ki bodo ofenzivne (napadalne). Nemci so že v zadnji vojni imeli divizije za obrambo in posebne za napadanje. Novost za bodočo vojno so ženski oddelki, ki jih imajo na Poljskem, Japonskem, zlasti pa v sovjetski Rusiji. V Moskvi, Leningradu in Stalingrad« je' v teh dneh pristopilo 450 žensk k i armadi in bodo zaposlene pri Najboljši illinoiški mehki n-emog prodajam; i vreče SI. Dostavljam brezplačno v Chicago Pokličite LAWndale 6699. ZA NAJEM imamo več malih stanovanj med Ashland in Western. Niz-jka najemnina. Pišite dopisnico ■ in naš uslužbenec vam jih bo jpokazal. John J. Ouska & Co., 501 W. 2Cth St., Chicago, lil. BOŽIČNI IZLET V JUGOSLAVIJO Nič ni lepšega kot če se o božiču snide vsa družina v domači hiši. Naši rojaki ki so že dolgo let v Ameriki, posebno o božiču zahrepene po svojcih in po domovini. Prejšnja leta ni bilo mogoče te želje tako lahko izpolniti, ker je bila vožnja draga, letos je pa vožnja znatno cenejša, prostori meri 10 do 12 km v boju divizije .na parnikih so izboljšani in po- napram diviziji, a fronta se razširi tudi na 20 do 40 km ozemlja. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje odi in predpisuje očala DS. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST J80J So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjuna) do 8:30 zvečer. fovanje je v vseh dosti bolj ugodno. Za letošnje božične izlete sta Hamburg-American Line North German Lloyd izbrala štiri znane ekspresne parnike. "New York" odpluje dne 5. decembra "Bremen" 7. decembra, "Albert Ball in" 12. decembra, "Europa" pa 15. decembra. — Vsi štirje izleti bodo pod osebnim vodstvom Mr. S. S. Goydich, potu-'oči potniški agent Hamburg-Lloycla bo nadzoroval izlet na parniku "Europa" dne 15. decembra. On je v tej stroki popolnoma izvežban in potniki se bodo pod njegovim vodstvom na božičnem izletu izborno počutili. Ekspresni vlak ob "Bremen" in "Europa" v Bremerhaven jamči za udobno potovanje do jubljane. Na razpolago so tudi izborne železniške zveze iz Hamburga. Na parniku bo prijetna zabava, tako da-te vožnje ne boste nikdar pozabili. VELIKA ZA LETO 1936. JE TUKAJ! v Ravnokar smo jo preje li in je kakor vsako leto tudi letos zelo zanimiva. Krasijo jo številne slike, kakor tudi bogata vsebina. Naročite jo takoj, dokler zaloga ne poide. — Stane z poštnino vred 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA mm, SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. Btran 4 "AMERIKANSKJ SLOVENEC Sobota, 26. oktobra 1935 ^MMy-mM/^mmmm/mmfim/smmi 'Deklica z odprtimi očmi' PIERRE L'ERMITE Prevod iz franco skega izvirnika Ta žena — joj, ta žena ni nobena druga, nego ona sama! Torej naj se odzove klicu, požrtvovalnosti? Ali naj doprinese svojo žrtev? Naj torej žrtvuje svoj mali lepi rojstni kraj... naj žrtvuje vse, kar ji je najbolj všeč... naj žrtvuje nesrečnega Filberta, ki tam doli čaka nanjo ... njega, ki čaka na kolenih kleče pred Razpelom? Ali nai se žrtvuje življenju v Parizu, poleg tašče in dveh svakinj, s katerimi je bilo že prvo srečanje nepopisno trpljenje in grozen udarec za njen.najbolj upravičeni ponos? Rolanda se je z grozo potapljala .v vseh teh vprašanjih ... Skušnjava sledi skušnjavi... Razlog razlogu ... Sleherna misel je bilka, katere se obupanec oklepa. Razsodnost pobožnega dekleta se duši pod neizpodbitno doslednostjo Rogerjevega dokazovanja. Po ulici Lepic se vračajo ... oh, kako dolga je ta pot! Noč, ki je med tem postala vse bolj črna, jih objema, kakor da hoče braniti begu pred tem poslednjim naporom. Roger Maude koraka ob Rolandi. Na obrazu mladenke opazuje zdvoje-nost, ki jo je povzročil najmanj pričakovani razlog. V mraku vneto ponavlja: "Da, izgubil sem vero; toda ni ga človeka na svetu, ki bi mi jo mogel spet vcepiti, razen vas, Rolanda, draga moja ... Mislim, da ga ni večjega čara za človeka viteške in mistične narave, kakršne ste vi, nego 'rešiti dušo, in sicer dušo mladega človek: ', rešiti jo s pomočjo 'ljubezni'. Ali mar ne, Rolanda? ... Ne boste vendar odklorrli, postali mi angel v najresnejšem, najglobljem in najsvetejšem pomenu besede." Roger Maude je pogledal dekle in spoznal, ca je prav to vprašanje zadelo v živo in t -pinčilo njeno srce. "Pre sim vas, gospod Maude ... povedali ste ž 2, kar ste imeli povedati... Uporabili ... morda celo zlorabili ste vzvišeno sredst o, o katerem nisem niti mislila.. Prosili1 vas!... ne trpinčite me še dalje! ... Dovolite mi, da preudarim!..." "Da preudarite!... Oh, v tej besedi je vendar vse-upanje!... Rolanda, bodite za-hvaljeni za to besedo, ki se mi jo nocoj poklonili ... in ki jo shranim v najbolj skritem kotičku svojega srca. Resnično, hvala bodi Presvetemu Srcu!... Kajti te besede bi v Operi ne bil postal deležen." Ves blažen je stisnil njeno roko ter s tem poskušal utrditi jo v njeni obljubi, nato je šel in zapustil dekle v najhujši zdvojenosti. Ko sta vstopili v hotel, se je teti spet zdelo, da se je bilo nekaj med njima zgodilo. "Kako si mi žalostna, Rolandica!... Pozabi vendar že na neumno pustolovščino, ki sva jo davi doživeli!" "Ah, to ie že daleč in pozabljeno!..." "Kaj ti je torej?" "Rada bi videla jasno sama vase..." "Videla jasno sama vase ... ? Toda povej vendar, radi česa?" "Ne vprašujte!" "Bodi temu kakorkoli, jutri zjutraj poj dem k svetemu obhajilu; tudi jaz bom prosila Boga, naj me pelje po pravi poti... Prosila ga bom, naj mi da znamenje, tako zame, kakor zate. On edini nama bo po- svetil na pravo pot na tem strašnem kri- V ■ V V J« Z1SCU. "Strašno zares!..." "Ubogi Roger!... Storil je nocoj vse, kar je mogel, kajne?" "Oh ... seveda." "Nalašč sem vaju pustila nekaj časa sama ... Ni bilo prav!..." "Morda..." Tisto noč je Rolanda slabo spala. Kakor ostra puščica je bila zapičena vanjo Rogerjeva prošnja, naj se žrtvuje zanj. Budna se je obračala ... obračala vso noč ... Je-li to morda vse božja volja? ... Je-li to morda samo nova zvijača, da jo spravi s prave poti in hkrati uniči dve življenji? Skušnjava? ... ali klic apostol-stva ... ? Najprej je prišlo Rolandi na misel, da bi obiskala gospoda voditelja iz "Stare Rakovice" ter da bi mu razložila stvar, ki obtežuje njeno vest. Toda v tem slučaju bi morala izdati Rogerjev verski dvom. Čeprav ne bi izustila namena ,bi ga gospod voditelj takoj ugenil. Če bi govorila jutri z enim gospodov kaplanov v cerkvi Sacre-Coeur...? Duhovnik je najboljši svetovalec v težkih urah življenja! On živi v milosti svojega poklica... na , neki višji stopnji... izkušen je . . osebne koristi nima nobene ... Boljšega nasveta ne bi mogla nikoder dofeiti. Naposled pa je v tem slučaju najprimernejši. , Naslednji dan se je bil naredil zjutraj bisernosiv in poln je bil oktobrske melanholije, ki človeka v dno prevzema. Obe ženski sta šli počasi po ulici Lepic ter opazovali v polni dnevni svetlobi ogromno mesto ob vznožju, nad katerim se je vil dim in je bilo ."ajeto v neprestanem mrzličnem toku. Vstopili sta v božji hram in po kratki vroči molitvi sta počakali svete maše. Rolanda je zapustila svojo teto ter šla vprašat po službujočem gospodu kaplanu. Kakšen je ? ... tega ona ne ve. Pa vendar bo ta duhovnik že čez nekaj hipov odločal o njenem življenju, o njeni bodočnosti, o njenem srcu. Kako strašna je duhovnikova odgovornost, pod katere težo bi časih ošibile rame angela, kakor pravi sv. Avguštin! Vprašanje, ki ga je Rolanda skrbno zapisala, se je glasilo: "Dekle, ki ljubi od nekdaj vernega in pobožnega mladeniča, s katerim je malone zaročena, bo-li svoje življenje bolje u-porabila, če se omoži z drugim mladeničem, ki ga ne ljubi... ki ga nikoli ne bo mogla ljubiti, ne njega, ne njegove okolice, a ga bo morda po tem zakonu privedla zopet k vernosti in pobožnosti?" * Ko je odšla iz kaplanove pisarne je Rolanda odsevala sreče! Odgovor je bil jasen in brez obotavljanja: Jasno je najprej, da ni govora o kaki obveznosti z nevernikom, čigar spreobrnitev je več ko dvomljiva, kajti druge opore ne bi imela nego človeško ljubezen. Ker pa je za zakonsko življenje potrebna obojestranska ljubezen, ali vsaj nagnjenje, bi tak zakon nadalje ne bil nič drugega nego vsakdanja laž,' laž, ki je vse življenje ni mogoče zakrivati in ki bi imela-sila nevarne posledice za skupnost in srečo družinskega življenja. TISKOVINE i vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno Slovenska tiskarna Amerlkanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois PISANO POLJE J. M. Trunk Delo in postopanje Če je delavec prišel do kakih petdesetih, ga vsak pod jetnik čez ramo pogleda. Prestar. Še višje gor in še huje je. Pa so mnogi še krepki in tudi voljni za primemo delo. Mnogi tudi niso za relief, in kdo hoče delati, temu je relief poniževalen. V Kansas Cityju pa so nekateri 60 in 70 letniki ustanovili svoj "Fathers Club of Self-Projects," stopili v neko zadrugo, prevzeli opuščeno tovarno in delujejo zdaj .primerne stvari in jih sami prodajajo. S primernem delom si nekaj zaslužijo, zadovoljni so, ne čutijo se več ponižane, in roba se obnese. Že pred depresijo sem videl in vidim zdaj še več mož, ki so še korenjaki, pa dan na dan postopajo in podpirajo razne vogale. Ali res ni dela, ne vem, duhomorno pa mora biti tako golo, če morda tudi prisiljeno postopanje. To jih bo več uničilo, kakor bi jih kako primerno delo, saj še naprej velja "ptica za let, človek za delo." Se že izlušča. V Abesiniji grmi, in "kultura" ali vsaj "civilizacija" je evharistični kongres. Svobo-domiselcem in ateistom je bil ta kongres trn v peti, in tako so zbobnali skupaj tudi svoje privržence, in se jih je zbralo menda do 40 tisoč. Kakega vtisa menda niso napravili, saj ateističnega naroda ni, le posamezni ateisti so, in naj jih je v Prahi do 40 tisoč, ali v Rusiji nad tri miljone. Iz moralno — verskega stališča moramo obžalovati tudi le enega ateista, tem bolj ako gre njih število v sto tisoče ali celo v miljone. Svobodomisel-stvo je bilo med Cehi že od Husa hudo razširjeno. Vsaj pred vojsko je naša slovenska akademična mladina močno črpala iz čeških virov. Ti viri nikakor niso še usahnili, saj bo mladina glavami skozi zid. Zid se ne podere, pač pa se razbijejo glave. TO IN_ ONO sad ki čisti vodo • V Indiji rase zelo redko drevo, ki ga znanost imenuje "strychnos potatorum" in ki ima sad z nenavadnimi lastnostmi. Umazana voda, v katero pade takšen sadež se takoj ubriše in postane kristalno čista. Zadostuje tudi nekoliko kapljic soka tega sadu, da se umazane snovi v vodi usedejo. •-o- pojasnila tajnost o princu rudolfu Dunaj, Avstrija. — Avstrijskim monarhistom je skrajno neljuba izjava, ki jo je podala princesinja Štefanija, soproga bivšega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa, o zagonetni smrti svojega moža. (Rudolf in neka baronica Ve- _________________ večinoma tvorila cera sta bila zaljubljena tako vrste svobodomiselcev in pol-;'sIeP°'. da sta sklenila izvršiti nila številke ateistov. Starejši akademiki, in med temi je predsednik Masaryk sam, prihajajo do boljših pojmov o življenju. Iz zanesljivega osebnega vira sem dobil zadnje dni poročilo, da je glede ateizma, svo-bodomiselstva, komunizma, kar je vse eno in isto, med slovensko akademično mladino vrlo na hudem, saj pravi poročilo, da je takih skoroda do skupni samoumor, in to sta izvedela leta 1889 v neki lovski koči. bila postavljena za duri. Otrok dve tretjini. Kakor je pokazala ali ženska, če poči bomba, Vavno akademična mladina pade. Vidim, da diplomati pri Ipovodom slovenskega evhari-Ligi narodov mečkajo in meč- ističnega kongresa, se je obrni-kajo, ker hočejo pač le meč- ilo v tem oziru precej na bolje, kati. Italijani so najprej hudo nikakor pa ni dobro, ako toli-zagnali, da "so maščevali ko mladine zapade ateizmu in Aduwo, oziroma poraz pred s tem materialističnemu sve-40 leti," zdaj govorijo tudi tovnemu naziranju. Inteligen- že o — zavojevanju, da so toliko teritorija pridobili, da bo zadostovalo za vse izseljence, da bo dosti bombaža, žita premoga, kave itd. Tik raste pri jedi, ako bo uspelo in kazalo, bodo šli še dalje, to se razume. Liga utegne zadovoljna prikimati, ako bo mogoče priti do kake rešitve, in Italijani bodo imeli, kar hočejo imeti, dasi morda ne vsega, ker bi pobasali tudi ves svet v svoj žakelj, saj je naš Simon Gregorčič že pred leti pisal o — "zemlje lačnih." * Številke Kake številke nisp noben dokaz, to sem že večkrat poudaril. Toliko jih je tu, toliko tam. Kako značilno morejo biti te številke, kak dokaz se mora opirati na pravilne razloge. Razveseljivo znamenje za razmere v Cehoslova-kiji je bilo, ko se je v Prahi zbralo nekaj sto tisočev na Trije pari dvojčkov v ISTI DRUŽINI Chicago Heights, 111. —Družini Edwardu in Clari Schultz so se pretekli ponedeljek rodili dvojčki, kar je že tretji 'slučaj v tej družini. Zakonca imata s tem skupaj 18 otrok. Mati je stara 42 let, oče pa 48. -o- TURKI MORALI ČAKATI NA CENZORJE Istanbul, Turčija. — Za prebivalstvo v Turčiji je bila zadnja nedelja pusta in dolgočasna ; ostati so namreč morali celi dan doma. Tako se je glasil vladni ukaz, namreč, da mora prebivalstvo čakati doma na cenzorje, ki so vodili štetje prebivalstva. Šele, ko se je zvečer dalo posebno znamenje s strelom iz topa, so mogli iti ljudje zopet ven na cesto, ki je bila celi dan zapuščena. -o-- HITLER ČUVA NEVTRALNOST Berlin, Nemčija. — Nemški vodja Hitler se je doslej obnašal popolnoma nepristransko v sporu med Ligo narodov in Italijo. Izrazil tudi se še ni nič, kako stališče bo zavzela Nemčija glede Liginega bojkota proti italijanskemu uvozu in izvozu. Kakor se izraža mnenje, ga utegne Anglija pridobiti, da bo izvajal pasivno resistenco proti Italiji, vendar pa je možno, da ga bodo kaki zdaj nepredvideni dogodki spravili na nasprotno pot. "^v^iyfmq^lfry^lnv. ^ tpucy a ^ ca, mora biti in bo ostala voditeljica vsakega naroda. Kako vodi ateistična inteligenca narod, kaže zopet najbolje Rusija. Očividno vse izkušnje z Rusijo niso izučile te mjadine, kakor nora hoče n H. L S« DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CT-fTCAOO Kakovost Poilenost A. F.WARH* Točno«' m — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2159 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO. ILL Anton Grdina in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim liudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. (>019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 * r .•TU.TO^-^^fflT.TWv' "V -J3iW] S/.-'w Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd. Chicago, 111. AJA slovenskih gramofonskih plošč v v piosce za RAZPRODAJA TRAJA DO 1. NOVEMBRA 1935, ALI DOKLER ZALOGA NE POIDE. < Zd«j je čas, da si preskrbite za mal denar j lepo domače slovensko petje, lepe slovenske val- < čke, koračnice, poskočnice, itd. rekordirane na Columbia in Victor ploščah. Take prilike naj-brže več ne bo. V vašem interesu je. da si na- ' ' bavite tekom te razprodaje čim več teh plošJ morete. Na razprodaji so samo tu v tem seznamu navedene plošče in ne druge. Za slučaj, da zaloga, katere tu navedene plošče poide in bi jo vam v takem slučaju ne mogli dati, navedite vedno v takem slučaju številko kake druge plošče, ki bi jo radi na mesto prvih, če bi nam slučajno pošle. Z naročilom je poslati potrebni znesek v Money Ordru, ali gotovini. Po C.O.D. (po poštnem povzetju) teh plošč ne pošiljamo radi previsokih poštnih stroškov za C.O.D. V slučaju, da kdo želi, da se mu plošče pošlje po C.O.D. mu radi ugodimo, tocla poštne stroške za C.O.D. dodamo h kupni ceni in jih mora naročnik plačati sam. Navadno poštnino pa plačamo mi. Plošče, ki so na razprodaji so: Columbia plošče: 25010—RADUJ SE ČLOVEK MOJ, SVETI VEČER, poje duet Perdan & Perdan. 25057—SLOVENEC SEM, PERICE, poje moški kvartet Jadran. 25084—NOČNI ČUVAJ, PEVEC NA NOTE, pojejo člani kvarteta Jadran. 25091—VSI VERNI KRISTJANI, O T PASTIRČKI BOŽJI LJUBLJENCI, poje Anton Šubelj. 25116—DOBRO SREČO ZA KRAVO RDEČO, ŽIVELA JE ENA DEKLICA, Adrija, spremlja Dajčman. 25130—VELIKONOČNA, 1. in 2. del, moški in ženski glasovi. 25131—LOVSKA, KDOR HOČE FURMAN BIT. ženski duet. 25138—VESELA URŠKA, valček, RIBENČAN URBAN, polka, igra Hojer Trio. 25139—KADAR BOŠ TI VANDRAT ŠEL, duet, USPAVANKA, duet, pojeta gdčni Louše in Udovič. 25151—MAMICA MOJA, KESANJE, poje g. Anton Šubelj. 25165—PRI OKNU JE DEVA SLONELA, SPOMINEK, duet, pojeta Belle in Plut. 25166—'MICKA, valček, V TIVOLI, valček, igra znameniti Lorandov orkestra. 25168—OJ DEKLICA POVEJ MI TO... KO NA PLANINE, pojeta Bele in Plut. Victor plošče: 23005—ZA VELIKONOČNO NEDELJO, 1. in 2. del, komi pevci ] Adrije. \ 23008—POD DVOJNIM ORLOM, krasna koračnica za ples. DUNAT OSTANE DUNAT. citre in Trio. 23010—DVA GORENJSKA SLAVČKA, SPOMIN NA BLED. ženski duet s sprem, klavirja. 23012—TO JE NEMOGOČE, dvokoračen ples, TAJNA LJUBEZEN, valček, igra orkester. 23018—KRASNA MARIČKA, šotiš, V DIVNI DOLINI, znameniti Landlerjev orkester. 23025—PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA, OH. OH. URA ŽE BITE, noje Mirko Jelačin. 23026—POBIČ SEM STAR ŠE LE 18 LET, JURI T BENKO, VZEMI LENKO, poje Jurij Jelačin. 23027—PA KAJ TO MORE BIT ... MENE PA GLAVCA BOLI, poje Mirko Jelačin. 23028—VST SO PRIHAJALI, MLTNAR. rioie Mirko Telačin. 80332—AMERIKANEC NA OBISKU, 1. del, AMERTKANEC SE POSLAVLJA, 2. del. pevci Adrije s sprem, harmonike. 80333—V KRČMI, 1. in Z. del s petjem, pevci Adrije s harmoniko. 81204—ČARLOTTA, šotiš, NA BREGU, valček, igra znameniti češki kvartet. 81454—OB TRGATVI. 1. in 2. del. pevci Adrije. 81455—KRANJSKA KORAČNICA, HOLZHACKER, koračnica, igra znameniti Olbrigs trio na citre j Manj, kakor tri plošče se ne razpošilja. Naročila je poslati na: KniiVn— Amrnkanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois