VOLITVE '74
PIŠE:  LOJZE MEŽNARIČ, PREDSEDNIK OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA
Volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti so vedno bile izjemen politični dogodek, njihov pomen pa je še posebej očiten sedaj, po sprejetju zvezne in republi-ške ustave, ko uveljavljamo nov skupščinski sistem.
Volitve so nedvomno tista najširša druž-benopolitična akcija, v kateri sodelujejo vsi občani, po novih ustavah že v postopku evidentiranja možnih kandidatov, prek po-trjevanja kandidatov do samih volitev. Pri-prave na letošnje volitve potekajo v resnici nekoliko pospešeno, kar je zaradi velike ča-sovne stiske razumljivo in upravičeno. Kljub temu pa vsi postopki v zvezi z volitvami omogočajo najširšemu krogu občanov, da se aktivno vključijo v priprave na volitve, da odločajo že o kandidatih in da na volitvah 28. marca (volitve temeljnih delegadj v TOZD) in 31. marca (volitve delegacij kra-jevnih skupnosti in družbenopolitičnih zbo-rov v občini) potrdijo svojo privrženost no-vim ustavnim načelom.
Uveljavljanje novega skupščinskega siste-ma, za katerega pripravljamo spomladanske volitve, nairn-eč ni kampanjska akcija, s ka-tero bi želeli zamenjati sedanji sestav skup-ščinskih teles z novim: gre za veliko več. Prvič v zgodovini delavskega gibanja uresni-čujemo enega od bistvenih marksističnih načel, da bodo »delavci-proizvajalci resnično postali gospodarji rezultatov svojega dela« in vse družbene reprodukcije. Razumljivo je, da našim revolucionarnim prizadevanjem niso in ne morejo biti naklonjeni zakrknje-
ni sovražniki socialistične misli doma in v inozemstvu, razni tehnokrati, etatisti in dru-gi okrneli spremljevalci revolucije, saj ogro-žajo njihove privilegije in razkrinkujejo njihovo  protidružbeno  delo  ali  nedelo.
Če hočemo, da bo samoupravljanje po-stalo povsod prevladujoči družbenoekonom-ski odnos, bomo morali še veliko storiti, predvsem za politično osveščanje in stro-kovno usposabljanje delavcev. Družbeno-politične organizacije — od ZK, SZDL, sindi-katov, ZM do ZB in drugih — bodo morale zagotoviti razmere, da bo izobraževanje vseh vrst prodrlo do vsakega delavca-samouprav-Ijavca. Le tako bodo delegacije, v katerih po predlogu ustav ne bo več vodilnih de-lavcev, postale resnični nosilci nepopačenih in neposrednih interesov delavskega razreda in najpomembnejši dejavnik pri usklajeva-nju različnih interesov in reševanju skupnih družbenih problemov.
Po obeh novih ustavah je vloga delegata — pa naj gre za delegacijo združenega dela ali za kako drugo delegatsko obliko — bi-stveno drugačna kot vloga nekdanjega po-slanca. Medtem ko je slednji glasoval v skupščini včasih (ali celo večkrat) po lastni presoji ali občutku (da ne rečemo razpolo-ženju) in za svoje odločitve praktično ni nikoli odgovarjal (saj se je v mandatnem obdobju pojavil pred volivci komaj enkrat ali dvakrat), pa je vloga delegata opredelje-na bistveno drugače. Delegat dobiva navo-dila za glasovanje o posameznih — zlasti bistvenih — vprašanjih od svoje delegacije, (Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
po preučitvi pripravljenega gradiva. Delega-cija tudi odloča, koliko lahko delegat pri morebitnem usklajevanju in dogovarjanju, ki je seveda sestavni del samoupravnega odločanja, odstopa od sprejetih stališč. Po sprejetih odločitvah pa bodo morali dele-gati poročati delegacijam in delovnim lju-dem, katere konkretne odločitve so bile sprejete, in dobiti njihovo končno soglasje.
Delovni ljudje y združenem delu in v krajevnih skupnostih bodo na ta način ne-posredno preverjali pravilnost vseh — ali vsaj večine — odločitev v naših skupščin-skih zborih in v tem je nova kvaliteta, nova odlika samoupravnega odločanja, ki sta ga novi ustavi uzakonili.
Sredi priprav za volitve pa že lahko re-čemo, da med 3.406 evidentiranimi in pred-laganimi kandidati (vsaj v Ljubljani) ni no-benega, ki se je v preteklosti kakorkoli kom-promitiral y raznih političnih ali družbenih odločitvah in da je s tem delavski razred dokazal svojo politično zrelost in odločnost, komu in koliko časa izkazuje svoje za-upanje.
Seveda bomo tudj v novem, delegatskem sistemu, potrebovali strokovnjake; pozna-vanje problemov naše družbe bo pogoj za opravljanje določenih funkcij. Vendar — brez političnih, idejnih in moralnih kvalitet in trdne pripravljenosti za uveljavljanje in-teresov delavskega razreda in nadaljnji raz-voj socialističnega samoupravnega sistema — ni in ne bo mogel nihče doseči privolitve naših delovnih ljudi, da bi bila njegova kan-didatura podprta ali izvolitev zagotovljena.
S svojo dejavnostjo in soodločanjem po vsod, kjer delamo in živimo, bomo največ pripomogli k uresničevanju nove ustave. Od naše dejavnosti, od naše dejanske družbene usmerjenosti, bosta odvisni podoba in vse-bina našega življenja — gmotna in duhovna.
Zato bomo povsod poskrbeli za vse, kar bodo potrebovale delegacije in delegati, da bodo lahko izvrševali naše želje, predloge, zahteve in da bomo Iahko smotrno in samo-upravno oblikovali svoje življenje in soobli-kovali življenje vse slovenske in jugoslo-vanske skupnosti.
Izvplimo zatp tiste, za katere govorita delo in izkušnje, predanost socialističnim smotrom in samoupravljanju, poznavanje naših razmer in možnosti in pripravljenost, da si požrtvovalno in zvesto prizadevajo za naše  skupne koristi.