Številka 19. Trst v petek 19. januvarija 1906. Tečaj XXXI. dan MT Izhaja mkl _ glase sprejema inseratni oddelek uprave Kdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč1 Haročnlna znaša za vse leto £4 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na- ročbe brez doposlane naročnine se uprava ne osir.i. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo iista. Nefrankovana pisma se i« sprejemajo ia rokopisi se ue vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista* UREDNIŠTVO: al. CUorglo Galatti IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galarti it. iz. 2CCCCC Poštno-hranilnični račun št.: 841.653. rov štev. 1157. —— Pisma iz Prage. (Izviren dopis). l>ne 13. januvarja 1906. | F. K P—Na t od čtški — narod pevazi. — To lastnost jib priznavajo tudi drugi narodi. Od davna ja h 1 ta narod aa-iojes Ijohetaijo do p*sai ; to dokazuje s pa v »B v v a I i Ć e h o v e !« Prekrasno idejo pestai so spojili a idsjo s ikolstv« ! V renaiei ^re glas od njih, da so narod godbe in p« tja. Iz č«šks pe^mi. šaljive in resnobna, od seva mnogo čuta. Ć.ovek, ki poje, ima čustveno srce ia dobrega pavca B )g ljubi. Pa tadi pou čne pasmi, takozvana »odrbovačkv«, v kolikor ao domačega ia v >ra, tiso brez prtvabaoet . B lo tudi, da ao besede nekoliko Irsfcsve, mi o izbrane, ali melodija m da lobro poslušati i a t-g*ja. Kjerkoli aa ja od* zval četki spev ali češka godba, povsod ee je priljubilo oboja. Tja, kjer niso imali za njih a:£etar, nago posmeh in omslovsževf -aje, tja, k;er eo b li gluhi za njih opravičene cahtava in želje. tja. kjer za nje niti znali nieo, — pr sli eo n ih umetniki, začeli igrati a pati ia vea ja pomešalo s občudovanjem. A to ja epa* in godba iz vrela slovanskih •uetev. V Djib ni aičessr tu egs. To so pravi elovaaeki toni, ki povaodi izpolajnjejo svojo dolžacsr. Z jedao btecdo : češka godba n češki epe v sta zmtgovala vselej ia povsod'. »Zfvej a brej!« velja danes za vsakega Ooha, ki si je sveet, da zmaga i sto tako. kakor js zmagala s pesmijo vojska Taborilo r pr Djmažlieib. Kakor pravi zgodoviao i> see bil je to največji križarski napad proti Cshom is tavrid ea je aajersaeotneišim ns-Šimom za Nemce, nego katerikoli drugi ! Saj e i u stalo 130 000 so vrsi si kov proti 55.000 onlcem češkim ! Stalo ? Ksj fte ! BtŽ*lo. Ksjti ta mnogoštevilna s: a aspnjateljev ni siti pričakala prihoda hrabrih vojsv Prokopa Vsakega, ia čim je zaslišala t daleka všli-čjfctai koral »Kdo j ste boi i bojovnici«, postila js vse in iskala rešitve v >ego. To je b la najslavnejše in največja zmaga češke pesmi. Iz te pesmi zveni neod-stopno povelje vesm Slovanom »...Nejratel -e neieke.te, na množstvf nebiea'te...« 'Neprijatelje v se na strašite, na množ.no ne glejte !) Veokolstvu in pesmi s e s r -celi nnjvečji v z g o j e v n 1 n i moment češkega ljudstva. B:le so dobe, ko je rakla deva svojemu miljeaou, raakri vsemu jej evojo ljube v: »Mod ruka iostaoe* — až bude svobodaa viset «. (Roko mojo dobiš, ko bo domovisa svobodne). Takšen odgovor prihaja ia ponom vseh dev potlačenega naroda in imel je tudi dobre poslediee. »Sokol jssm n Sokol budo« ! To je harmonija vzajemne poirtvovslns ljubezni do domovins, ki se ssvsds ne sne kazati samo v trakovih nerodnih barv, ampsk si je poeta vila za cilj svojega življenja: delo za blagor domoviue, obrambo svetih asrodaih pravio i a ujedinjenje krvi za svobodo otsčbine. Na slovenskih ftensh je mnogo ležeče, kakšni eo njih moftje ! Kaj, če bi slovenske iene vplivale na svoje može po vzora čeških šea ? ! Njih mošje imajo navado, ob večerih hoditi v gostilno. Slovenke so dobre gospodinje, pri njih velja »denar svsta vlsdsr«. Torsj računajmo: dnsvao potrebuje m oš ssmo 60 stot. aa gostilniške potrebe. To znaše 219 kros ; in ako odštejemo letni prispevek za »Sokola«, imnmo šs vsdno čistih 213 kron na Isto ! M«d Slovenci je še mnogo moš, ki pogledujejo nn sokolske sile knkor s nsdstropja čez svoj trebuščsk in aečejo najti v telovadnici tegs, frar bi jih vzradoščevslo. V sokoleksm udruženju Slovenec najlepši dokazuje svoje pstrijotično prepričanje. Saj je lehko (po češkem vzoru) prispsvnjo-čim čleaom, ds se dajsjo voliti v upravni odbor ali so Ishko kako drugače dslujoči. Vsgledi mičejo ! |Ia s ko imaš sinove sli hčere, te te bodo nneledovale ! Na njih asj-ba je pokate tv j isgled in bodi si sveet, da nad eokolsko vsgojevslao meto Jo je ne najdeš lepše. Ako bi ee tak > ravnsl vsaki Slovenec in delovel. potem pa peeem : »V Cecl iteh, Sezsiu, ns Mora ve ny si r uoe por£me, a kdyf v ea m n'£bel volal : »Vide te se!« —zj h nevrone!« z idobi tudi v jngoelovaasksm nniodu resnično osno, in bodimo prepričani, da »Z^e-vsm k srdci, srde«m k vlasti«, dospemo k amsgi, čemur : Nazder ! Slobodomiselna stranka ruska31"!. Nova ruska si ranka proglaša idejo h u-manitets kakorjeiao podlago tiajnemu us.rr j-stvu države. S tem je v soglasju z najbo-Ijimi ruskimi ljuimi vseh naprednih smeri. Na tej kiimaeitarni podlsgi hoče strsnka ujsd mti 'vse napredne stranke, ker vidi v tem nsjvepešeejšo obrsmbo proti re-akcij t. Nova ruska svobodomiselna strsaka je odločno ustavna in zahteva vsernski parlament s zakone dsjno močjo. Demokratično [ smer ssgotovlja nje sahtsva po občni volilni-pravici brez omejitve. Program nove etranke zih^eva varove nje jedinstva ruskega earstvs, ali ne želi enostranske csntralisec je, ampsk hoče živo je-dinetvo rasnih s 1. To jediastvo hoče dosegi s upravno in narodno avtonomijo. V tem ča»u — pravi § 11 — ni možna v Rusiji fcdsraeijnt ali zahteva ee, in to aa podlagi »prirodnega (v nekih alaČajih tadi »zgodo vinskega«) prava«, popolna narodnostna avto* nomija. S tega gledišča je najssaimivsje, knko stališče zavzema stranka nasproti fi n-ekemu in poljskemu vpraša-nju. — Razmerje do Finske naj novi parls-meut podvržs reviziji, toda že v naprej se oporeka vsaki nnailni ratifikaciji. Poljaki imajo dobiti avtonomijo, ki se približava avtonomiji finski (svoj psrlnment). Nerodni jezik imn biti zngotovljen nerodne-etim v nižih uradih in v šolab. B u e k i kakor državni jeaik se ima učiti v vseh šolah! Kar se tiče vaanje in svetovne politike, vidi svobodomiselnn stranka nalogo Rusije v povraltvl k slovaaekl politiki. Possbno sporazum ljenje s Poljsko mora ustvsriti možnost, da se kasneje pristopi k srednjeevropski slovanski federaciji! Zshtava ee rešitev vztočnsgn vprašanja (oavobojsDje krščeno v.) Kulturni, šilski in učsi program odgovarja sahtevsm humanitete in upošteva rnske razmere, ki so povsem drugačne nego na zapadu. Delavskemu in poljedelekemu vprnšanju se posveča velika skrb. Za delav-etvo as sahtevsjo v glavnem iste ustanove kakor v za pad n h nnprednih dežela b, za kmeta več aemlje. Ves program gre sa tem, da se poljedelstvo napravi intonsiv-n e j i m. Jedns glavnih točk programa bo ras-merje cerkve do države. Pravim, da bo, ker v resnici svobodomiseln, kuto Iren, in o slo tadi ožji političen program se ne deja z a-snovati bres premišljene cerkvene politike. V občem dela pro■ grema se misli na to in razmišlja o ločenja cerkve in države. Po pravici se naglašuje, da snovanje tega programa zahtsva mnogo previdnosti. Poleg tega mislim, da bodo tuski svobodomisleci kaj hitro prisiljeni, da spepolne svoj program s predlogi, s katerimi PODLISTEK. Prokletstvo. rjaaan AVffmsta laaee. — > aćaijeia ta dovrtil Z. B. Tomi S. i. C—i. Aij s a j samo Bošnjaci n njihovi tovariši puntarski Hrvatje imeli obJutitt silo ia moč kralje 7S£e svet ost , ampak tudi tisti Hrvatje, ki so ostali zvesti, ie Madjtr. »Ni jim veem verovati tem zveitim, je rekla o neki pr:4K' Mar. a Gorjanakemu, oni anajo globoko pri pogibati čelo, ali svojo kr^ao, pa tudi svojo glavo bi stavila, da se v mnogo-kateri uteajeki lobaaji potajuje kačja i»da-s aaa m sel. Zato pritegn ma uzdo močneje tnii njim, dragi Nikola. Laglje nam je eedaj, K>* s j? jdaiKa TvrJfca jedo črvi. Le nateg-aiaao u z le, N kola moj ! Mnjen;u vzkipele kraljice m bilo žal, da ga je Msrjs pjdi gals ns strogost brez t. z.ra proti vesm in vsakemu a tud S šman je povsem odobril drekoa<čne odioke svoje Skoro so občutji svesti dvcrn.ki tajn^, roko. Mnogi privilegiji, podeljeni pojedincem, so bili preklicani ; mnoge prošnje že ns poi dovoljene, so bite sedaj odbite, mnogokaterega plemenitaša, ako se je zdel ls količkaj sumljiv so užalili neusmil eno, da je občutil, kako da mu ne cvete kraljevska milost. Uveli so nov strog red v kraljevskem dvoru, odpravili so ie palače mnogo plcmišk h uslužbencev, ki jim je bila dvorna služba jed na brana ; ti ljudje so ostali ssdsj seveda orez strehe in kruhs. Zit) pa so vsprejsli druge ljudi v veliko milost, suženjske dude, ki so se prodali Mariji in Šišmanu sa podle ogleduhe ter eo Z2 Judeževo p.ačo prežali toliko na kraljevskem dvoru, kolikor po deželi, in so sp_rj-čili Oorjanskemu ne ie veako preostro bo eedic9 ampak so si izmišljali tudi laži, da eo jim bile le zasluge tetn veče pred S7etlim krnljevekim licsm. N.koia Gorjanski se je imsnoval še vedno msčvsnsk; b*n. ni mu bila šs podeljena kaka viša dvorski časr. V resa ci pa je bila v njegovih rokah naj veča moč aa kraljevskem dvoru, kjer je živel Nikola akoro etelao, mesto da bi banoval v Bjelini pri Drini, v selu svoje domov. ue. Mračno s> ga gledali oni drugi plemsnitefti, ki jin je v tej žalostai dobi prodajanja ostalo s s ne saj poštenja m poness, dočim se je po sramotni človeški navadi veliki del plemstva klanjal tem globokeje do črne zemlje, čim bolj je nsrašSala meč bana mzčvanskega. Miljenec kraljičin je, so govorili ljudje, v njegovem žepu eo ključi do kraljevske milosti! Ne vprašajmo torej, ne zakaj in ne za koliko, ampak ree.mo, takj je in klanjajmo se kraljičinemu miljenou. Slednjič je stopil Gorjanski smelega čela pred svet, preiirljivo gledaje na ves svet okolo sebe. Nastopal je, kakor da je on kralj, obljubljal to in ono milosf, grajal ali hvalil tega ali one g«?, a se maščeval brez milosti nad vsaki raur, ki ss je le z eno besedo dotaknil njegovega imena. Jeta, mižnja plemenitašev je nsraščala vedao bolj ; izpod mračaih obrvi eo sipali ljute strele na usurpatorja, . in ljudje, eicer stalni in trdni v zveetobi do kralja, se za-•čeli majati z glivo: v kratkem je imel Šišman h ud:h nasprotnikov v svojem lastnem . kolu — ali Gorjanski ee je smsjal temu po-r>glji.'o, smejala ee krohotn) tudi Marijs, in smejal Šišman. Koga so se imeli bati ? Mcčni sm >. Tvrdk t je mrtev. Marija je pohitela z mnogoštevilnim spremstvom v Slavonijo, da pridobi tamešnje plemiče, pri ka-1 terih je bila omahljiva zvestoba do SJmsna in Marije, posebno ps po zaroti v hiši biv-šsga bana Abacija. Ladislav Lučenac, ta vredni pustolovec, je n* skrivnem podtaknil bi se reformirala cerkev. Niti mieliti si ne morem ■>• pr., da bi se v Rdsiji mogla industrija organiz rati po potrebi ia spopolniti, dokler se ne odpravijo mnogi prazaiki. V Rusiji se skoro pol leta slsve p r a z n i k i Kako bi se mogla o tem razviti delsvnost in kako naj bi ruska inda-atrija mogla tekmovati s inozemstvom ? ! Možnost ločenja cerkve od države v Rasiji se dokazuje • primerom stsroobredoikov i n novim duhom v naprednem delu duhovščine. Tadi izven duhovščine obstoji močna težnja po reformi religije. Zanimiv je povratek k politiki slovanski. Opetovano je bilo v zapadnih listih izrečeno pričakovanje, da se Rusije, potisnjena iz Azije, povrne k Evropi, osobito k Slovanom. Nazor svobodomiselnega -programa o slovanski federaciji mi ni jasea. Ali se misli namreč federacija vseslovansks, ali srednje-evropsks. O tem, knkor tudi o drugih točkah, trebalo bi razjašnenje. Ni dvoma, da bo konetibueijoaalizem vplival na narodnostno politiko, sosebno na politiko slovanskih narodov. Novn stranka naravnost kaže na to bodočnost. Očitno je da v svoji slovsnski politiki ne sledi stopinjam starejih slavenofilov. Pomirjenje rusko-poljeko, izzvano po ustavni svobodi, dovede Rasi jo neizogibno do politike elovanske — absolutizem je bil neprijatelj narodnostim. Tadi »za pad-niki« so videli v pom rjenju rusko poljskem ssče+ak zovi mednirodni pel i tak i. Spominjam ns Čičsrina ia njegov odgovor Rennen-kampfu, izdan v Berolinu (2. izdanje v Be-rolinu Isto 1901.) Čičsrin kaže naravnoet na poeledioa roško poljskegs eporazumljenja aa rusko politiko nasproti Nemčiji. Nam na* prednim ia demokrstičn'm Čehom ni bilo aikdar skrivnost, ako je absolutizem na poti ravno nam Slovanom. Simpatično nam je, da ruski »svobodomieleci« enako mislijo ka* kor mi. *) Znsni češki vseučiliščni profesor T. G. M a s a r y k je priobčil v »Časa« kratek pregled o programa nove raeke »svobodomiselne stranke« z zanimivimi opazkami o najvažnejih delih programa. Prinašamo tu izvadek iz tega članka, nadejaje se, da bo ustreženo s tem našim čitateljem. Uredništvo. O položaja v Avstriji. Praški »Narodni liaty« zatrjajo, da se v avstrijskem parlamentu v vsej notranji politiki države pripravlja nova situa- banu msčvsnskemu, kaj ee je kovalo med slsvonskim plem^tvoir, da bi se tako zopet spravil v milost vladalcev ter dokopal do mastne časti. Seveda ni izdal vsega natanjke, ker je trebalo varovati tudi lahtno kožo ter pobrati zlati sad izdajstva. Da bo Matiji stvar laglja, je ponesla seboj toliko denarja, kolikor je mogla nagrabiti ali izposoditi si brez misli na povrnitev, kajti blagajna kraljice in kralja je bila navadno suha. Gorjanski je odposlal tajnega odposlanca v Sutjesko, da poieve, kako ee bodo po Tvrdkovi smrti razvijale stvari v Bosni in komu da pripads krona. Posebno ss je moral odposlanec pobriniti, da pride na prestol slabič, prijazen budimskomu dvoru človek, ki bo najraje miroval na svoji dedo-vini, kine bo imel nikake volje da bi si oevet-Ijal ime s slavnimi deli m junaško borbo, da bi razširjal meje B7oji deželi, kakor je bil nameroval Tvrdko Kotromanovid. Tudi gospoda Bsnečani so poslali svojega Človeka, gospoda Bsdoera v Sutjesko. Ti modri ljudjs nieo nikakor želeli, da bi naslednik Tvrd-kov z bosansko krono pod e d oval tudi visoke-in daljnje misli Tvrdkove, ker bi jim bila potem za vedno zagrajena pot v Dalmacijo, ki so jo smatrali še kakor gotov plen svojega krilatega levs. (Pride še.) «i j t i ■ aietr po priono vi mi- gremo v središču s matematično gotovostjo n i a t • r s t v a. Konkretno govoijezo : mi- novi bodočnoati nasproti. Ogrska krita bo nieterstvo Gautscbevo ee ima dsloma perla- rešsaa v kratksm, in samo alcpci ali apeku- memar tirati § t«m, da pridejo vanj« zaetop- lantjs morajo mamiti eebe in drag«, češ, da niki Ćebov, Poljakov in Nemcev. Pogajanja bo rešitev pomanjala amago Fajarvarija. da so stopila že v jako rasan stadij. Ce U Potam pridajo oa to pot velike, ta aadaj pogajanja dovedejo do povoljnaga vapeha, pridušena, ali jako prikrita vprašanja gospo- vstopijo v ministarstvo, kakor miniatri bres daraka naravi, ki si bodo s ana strani pri- pcrtfelja: Paca* v imenu Ćsbov ; grof Dzie- zadevala, da sauetavijo bujne germanske duaz ckv v imenu Poljakov in dr. Derscbatta poplave, a a druga bodo pripravljala boljo v imenu Neancsv. Ministra Banda in Pientok in cngotovljeno bodočnost, bi izarop la. ' Naša dolžnoet je, da t vseh onih veli- Tudi Stranskega »Lidove Novinv« po- kib načrtih, ki ee snujejo in tudi ispolnju- trjajo, da se vrše pogajanja v ta naaMi. Pri- jejo, aavsamemo ono mesto, ki nam gre po pomiejajo pa, da bi dr. Pacac mogel vato- naš: veličini, moči in po nadem iarcdno piti v m o RterstTo le tedaj, ako ee iapolnita ugodnem aemljepianem položaju. Mi imamo obe kardinalni zahtevi Cehov : po dragi uni- morje, imamo najbolja pristsnišča, mi smo na vera; in notranjem jeziku. vratih onega sapada, s katerim mora novn ^—————p o donavsko-balkanska politika atopiti v od- Volilna reforma in naše primpr- nošaje, ako ee hoče ubraniti hladnega in toli ike pokrajine. i pogubnega severa. Vse to je, kakor bi bilo Predvčerajšnji »Piccolo« seje zopet ba- P^idjano, v reški resoluciji in v maoift- vil priliki se je katal tadovoljoega in ob enem nevoljnoga in vznemirjenega. Razika v tem razp I(žid n a la : pol ameba, pol joka —je ta, da *e nam sdi, da smeh ne pr haja prav od srca, vznemirjenje je pa resnično. t*m aktuveln m vprašanjem. In ob tej •Ueii*b» ki 80 sledil« iat"j' N« "»tavamo: treba je dosti priprav, da se nameijaao izvede. in mnog) težkoč treba spraviti a pota. Ali že to, da saao se odloČili, kaj hočemo, je vredno kakor dober po če te k, ki je opravil najtešji posel. Ne sani kavarno niti tega, da bo najti, toliko med Madjari, kolikor tudi Italijanko glasilo se hvali, da je miaija m#d ^ ,judjj _ bodi rad- n€Uineva. g. Venezana dosegla svoj zaželjeni vspeb, ^ ^ ^^ raElogov _ Be p(jdejo ker da ao na Dunaju zagotovili tem gospo- , , ._ . , a 1 & 1 rr« nikakor na roko ureemčenju teh osnov, Se i o,. lovic gospod e se itraiajo »lieti , . A , ... t> , , Q r a r j .»ahaja tacih ljudi) v r>alemgradu m v Bodi «,aeato sceiesso«. Ali čudno —--- — m značilno je, da »Piccolo« nič ne pripoveduje o tem, kaj so izvedeli njegovi gospodje o načinu razlel tve teh mandatov oziroma o priacipu, po katerem ae bodo v Trstu vrš'le ts volitve. »Piccolo« se omeja le aa to, da izjavlja svojo »eicura fiiucia«, trdno nado, da pa tudi po vol ln: rtforos 1 ne bo krš 1 narodni značaj fiji, ki od jase škripajo zobmi in skušajo z vzajemnim pndpihovanjem in rekriminaeijami porušiti in kompromitirati, kar je že zaključeno. Glavno je pa to, da je aajneodviaaeji, najbolji, najmoderneji del narodnih ljudij z vaami silami zapregel, da nadaljuje na zape čatem ; a velik dobiček, ki vsklije narodu is tega, je lahko prijeti z roko in o tem se osvedečijo lahko tudi najširši sloji našega mesta. Po dejstvu, da se »Piccolo« previđao . . . , . , , . , naroda hrvatskega m srbskega imena, izogibl :e določni izjavi na to vsakako važno ^ . _.. .. , , , , ^ . , . , Cestitsmo isvrsteljem srbsko bolgar- straa vprašinia, sodimo, da njegovo rado- , .. . 1 9 skega sporasu m ljenja na velikem vspehu, ki voi H o e v* peh cm Veneziana in tovarišev , ... r so ga dosegli ! glaie Trata vendar m popolno. v ^ l 6 f Na tem vspehu se morejo veseliti vsi OJločno »e pa ktži »Piccolo« vznemir- zav#dB, Slovani. it ga po ve*t?h — ki so jih po »indiskre- .« racnesli veči listi — o namerah vlade elede fnre n risze. Te vesti vzbujsjo hojeztn, d4 dobi I^tra en maniat manje, 4 n rto 5, a tudi Gor ški da utegnejo odšj p a: en mandat! mark (kakor nemški oeaar ne prejema pru- Žapanem na Jesenicah je bil v vCeraj. aki kralj nikake civilna liste), angleškega šnji seji obSinskega zbora izvoljen tamošnji kralja 543 000 fantov štori. = 13 milijonov trgovec, g. A. Trevn. kron, civilna liata italijanskega kralja 16 mi- j Knezoškofo dra. Jegliča je včeraj ce- milijonov lTr, ruskega carja .13 miljonov 8ar vsprejel v avdijenci. rubijav. I Stritarjeva slamost na Dunaja. Slov. Nova adjutanta kralja P e- akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi t r a. Adjutantoma kralja Petra bo3ta, kakor dno 8. fabr. 1906 v dvorani »Kuraalonc, I, javljajo iz Belegagrada, imenovana majorja Stadtpark, v proslavo 70-letnice svojega čaat-Žika Babic in Mihajlo Viktorov i. člana, slov. pesnika in pisatelja, goap. Košut o položaju naOgr- profesorja Jcs pa Stritarja slavnostno akade-s k e m. V sredo je Košut vsprejel neko de-' miio s plesom. putacijo is Abrud Banije. Tem povodom je j Notarski izpit je položil minoli torek imel političen govor, v katorem se je o se-!ra tukajšnjem višem c. k. dež. sodišču z zeb danjem položaju izjavil zelo neugodno. . j dobrim vepahom go»pod Anton J u s t i ie ——— ■■ Opatije. Čestitamo. VOSti I Resnici t prilog. Diznajemo, da se je " rod neke strani širila govorica, da je na vo- Poroka. Gaspod Erneat Evgen baron | jitvi v cenjino komisijo, za III. razred g. W e i s s e n b a o h, c. k. okrajni komUar in j dr Rybar glasoval za kandidate italijanskega voditelj c. kr. okrajnega glavarstva v Kopru, ! O(jbora in proti socijalističnim kandidatom, ae poroči jutri ob 11. in pol uri predpoludne j)a je ta ve8t p0p0Tn0ma neesnovana in iz-v cerkvi sv. Antona novega z gospico Olgo ' migijanai to izhaja iz teb-le dveh dejstev : a) Kri e t o f i <5 e v o, hčerko gos? da M. Kri- ja dr. Rybar niti volilec ni v reče- dase tudi v stofićj, c. k. učitelj« v kaznilnici v Kopru. Naše najiskreneje Čestitke z željo : bilo srečno ! Smrtna kosa. V Kobaridu je 14. t. m. umrl g. Jožtf Gabršček, oče An- ni udeležil v o- Dogodki t Rusiji. Revoloeijonarno gibanje na Kavkazu. Iz Tifli«a javljajo, da je grueinijsko s7ečenatvo izjavilo za neodvisnost in samostojnost gruzinijske carkve ter skleni o pre-Vnovjč izjavljamo, da soglašamo popol- £ dnem 27. januvarija odnošaje s sv. noma 7. Itaiijani, ko se p?t*za]o za to, da naše pr morske pokrajine dobe več mandatov. Kicl:ka med nami in nj m! je tdmo ta, da m esstopaaco tako zahtevo, ker hočemo, da t? fiežeie dobe primerno zast >patvo , dc-Čim zhaja jaano iz >P ce3lovib« izvajanj, da za Sinodo. Petrograjska brz. agentura opaža k tej vesti, da ne vedo na kompetentnem mestu ničesar o gorenji izjavi. Volilno gibanje v Moskvi. Ic Moskve poročajo : Od 120.000 oseb, njegt roii ed no le skrb za svojo lastno ki in"j° P° novem ™lil»<> stranko. Saj pravi naravnost, da se boji, da P™ieo. ae Jih > dftl° v vol,lne liat® bi t-e zmanjšala številna moS itabjan kega °Pi,Mlti le kak,h 4000' Tudi v kluba na Dunsju. Po tem takem ne bi imeli okra^h ved#j° v 8tvari VolitV€ " gospoda nč proti temu, ako se zmanjša it - damo P°VBem hladn°* Kand.datje konatituci- vilo pr morskih p .sUneev, ako le estane in- jonalno-demokrat^čne stranke so tukaj: Kc- taktno število poslaBeav, oairoma členov iU- kcšin- Scepkin in Muromeev. lijausk^ea kinba na Dunaju ! OdnoŠ^Ji V Sibiriji. < s t-rej ljudje s takimi za vratnimi in Iz Petrograda poročajo: Na sibirski že- sebičnimi namen*, ki se dajajo slutiti po lesnici vladajo anarhistični odnošaji. Vsied >Pfeoiovih< zvijanj h, p saj o v vsaki vrstici štrajka žslezničarjev je poatal tamkai položaj betedo »giustitia«, je to le pr. tan ranje in nfznosljiv. V vsej Sibiriji ter v Zahajkal- pr -titu ranje pojma pravice. Ti ljudje ka- skem ozemlju preti mnogim krajem glad, ker žejo, da ne ljubijo deželo, ampak le svojo želesnica ničesar ne dovaža. Mnogo načelni- strank». kov železniških postaj je isginilo bres sledi, Iejavljamo šs enkrat : mi se pridružu* njihova me?ta so zasedli štrajkovski odbori, jen.o fahtevi, da se Trstu, Istri in Goriški Posamične velike postaje, kakor v Citi, Kra- ohrnoi veaj dosedanje število mandatov, za- saojaraku in Irkutsku so upepeljene, blavam? pa, da te ti mandati razdele tako, j Kefomo. da bo odgovarjalo f.ktčnim odnošajem v teh p.trograjska brzojavna agentura javlja: pokrajinah, ns pa tiscijam, kakor so jih Upnm 0blsstnij« se bavijo aedaj s tem, da n e m r a z r e d 11, in b) drugem razredu 1 i tve. Kaj se lahko vidi na tržaških ulicah. Včeraj popoludne ob 4. uri ia pol je Joaip dreja Gabrsčeka, lastnika goriške tiskarne a., stanujoči v ulici Farneto, našel v ulici iti. v Gorici. * ( Pondares neko pijano žensko, ki je komaj V Zagrebu je umrl bivši člen zagreb- 8taia Da DOgah in okrog katere s? je bilo ške opere, Ferd. Tercuzzi, rodom iz obralo neštevilo paglavcev, ki so uganjali Gorice. vsakojake burke. Da stori konec temu škan- Udarec za udarcem. Komaj se je za- ! daloznemu prizoru, je Joaip A. prijel odo grnila semlja nad pokojnim reviiorjem av- jensko pod pazduho in jo skušal odveBti cd atrijskih drž. žalesnic, gospodom Josipom tan0i x paglavci so zagnali krik proti njemu K 1 a u s e r j e m, že je zadel zopet nesrečne \Q EageK Baemehovati tudi njega skupno s njegove ostale nov hud udarec: včeraj je pijanko, češ: »Glejte kak lep par!« To je preminol vsled kapi njegov 21-letni sin. Toli Josipa A. jezilo in skušal je paglavce ort -hudo zadeti rodbini naše iskren j sožalje. ! gnat:. Koje pa videl, da z lepa ne opravi Iz mestne delegacije. Iz zapisnika saj je pobral kamen in ga zalučal med od 23. in 29. dec. 1905 in 5. t. m. ; nje. Na neko tozadevno vprašanje, je župan Slučajno je to videl neki redar in ga je Sandrioelli odgovoril, da je bil inženir Pr e- Vel«d tega aretoval in tiral na policijo, g 1 e r odpuščen oil poveljn štva mestnih ga- Xam so ga zaslišali, a potem izpustili takoj silce^ na lastno prošnjo in ns disciplinarnim Da evobodo. Odhajajoč, je Joaip A. ragodr-potom. njal, da se ne bo več umešavaL, tudi — je Vfšfci predstojniki v tržaški okolici so dejal — vse babe pijane, potrjeni v službah na nadaljno četrtUt e po- Kdo „e zna ^ da bo v nedelj0 dne čenši od 1. januvarje. — Ravasini je predla- januvarja velika bitka a snegom ? Tr- gal, naj se čim prej skliče komieija, ki ima goveko izobraževalno društvo priredi namreč preiskovat poslovanje v mestni bolnišnici ter tfga dae v BVOjih divno ckraienjh prostorih je o tej priliki priporočil, naj bi ae pri okraj- veg0r 8 pleanim venčkom, b šaljivo nih bolniških blagajnah in izlasti pri oni v pogto> korijandoli in velikansko bitko a Trstu urgiralo, da izplačajo bolniške stroške; sneg0nj. občina ima pri okrajnih bolniških blagajnah , Kdor ae ho5e zabavati, naj pride ob 8. dobiti Fedaj na zastankih K 179.355 94. j nri Kve5er v veliko dvorano »Trg. izohraže Italijani Imajo povsodi privilegije.' valnpga društva«, ki bo isti dan pruhtav-Neki Tižsčan, prodajalec ob kanalu, nam ljala zimeko naravo. poroča, da je od rudečega mosta pa do cer-t Igri »Trije tički< in »Ne kliči vrega U kve bv. Antona novega tako natlačeno raz- j0 odstopil gospod Jaka Stoka gospodu J. nih prodajalcev, da se ne morejo več umi- ■ Arharju, ki ima do obeh iger vse avtorske kati eden drugemu. Da pa je gneča tako pravice. velika, ie krivo to, da magistrat izdaja dovoljenja slehernemu laškemu privandrancu, da Bms prodajati vsakovrstno šaro ter tako jemati domačinom kruh iz-pred ust. Dogaja eer da sa kak laški podanik poatavlja uprav pred kakega domsčega prodajalca t»r tako škoduje revežu. Gorje pa, ako si kedo upa|nj0žkih in 53 ženskih (od teh jih je bilo Ce^av je? Vratar hiše št. 4. v ulici sv. Ivana je prijavil včeraj na policiji, da je našel v veži hiše, katere j a vratar, kovčeg poln obleke in perila. Tržaška statistika V tednu od 1. do G. januvarja se je rodilo 109 otrok, to je 5'i ustvar li in ohranjali do danes Italijani s pomočjo dosedanjih centralnih in lokalnih vlad. Irbflko-bolfanka oarimka spravijo zakone, tIPoče se notranjega reda, v soglasje z novo obliko driavnega sveta in dr-šavne dumr. Ker ae morajo ta dela nemudoma izvršiti, je sa dan 20. t. m. določena aeja ministerskega sveta, kateri bo predsedoval sana car. (Z vršetek.) Z vstvarjenjem erbako-bolgarske zveze stopila je politika »novega kursa«, namreč politika Drobne politične Testi. Dr. Začek odlikovan. Kakor madjarsko hrvatskega sporaznmlje- javljajo a Dnneja, je podpredsednik dršavne nja, in sporazumljenja med Srbi in Hrvati, sbornice dr. Začek dobil komturaki križ Fran aa velik koa poti naprej. Z gornjim dejstvom Josipovega reda. treba računati kakor s pojavom, ki nam Plača francoskega pred- prihaja nasproti in ki spopoiejuje naše tež- e e d n i k a. Predsednik francoske republik« nje. Velike osnove, ki so te pred ne dolgo dobiva 1 200.000 frankov plače na leto, š« gibale le ▼ carstvu domišljije in po aka- 700.000 pa za repreaen taci jeke in potne demišsih rnepravah novinarskih členkov , streške. približujejo ae uresničenju. Ko pa imamo na Civilaa lista avetrijekega cesarja je 22 spedn i Donavi že utrjeno dejstvo, potem milijonov kron, prnakega kralja 15 milijonov kaj prigovarjati ! V takem slučaju je takoj mestni pandur na licu mesta (regnicoli kličejo hitro te organe na pomoč) in domačin mora odjenjati — ali pa iti s trebuhom za kruhom ! Stvar je dospela že tako daleč, da se je bati reakcije od strani domačinov Tr-žačanov. Ti poslednji so do grla siti proganjanja m ako se stvar ne preuredi domačinom v prilog, bo morala peseči politična oblast v to, za mnoge Tržačane življensko stvar. Naše mnenje je, naj bi magistrat dovoljeval prestore, ki jih ima na raspolego, v prvi vrsti domačinom in ako bi teh ne bilo dovolj, naj bi jih dajal tudi tujcem. Ker pa poznamo mišljenje naagiatratne gospode, smo prepričani, da jim ni čisto ni£ mari doma-č:o, pa da gn vidijo tudi poginoti glada. Nadškaf dr. Stadler obsojen. Nedavno je aarajevski nadškof dr. dtadler krstil mo hamedanca Simanovida. Radi tega je bil v sredo nadškof dr. Štadler c brojan na 500 K globe, njegov tajnik Buljan pa na 48 ur aapora. Novi knez in nadškof goriški. — »Soča« poroča, da je imenovanje dr. Frana 8edeja, kanonika in stolnega žepnikn v Gorici, nadškefom v Gorici dovršena stvar in da se v kratkem rezglaei. 25-letniea Škofovanja. Minolo nedeljo je bilo 25 let. kar je dr. Josip Stadler imenovan sarajevekim metropolitom. nezakonskih). Umrli sta 102 osebi, 48 moških in 54 ženskih. — Poročilo ee je sedem parov. Prebivalstvo Trsta. Po s:atističnem izkazu mestnega magistrati je Trat z okolico imel dne 31. dec. 1905 — 194 749 prebivalcev. V petih let h ae je prebivalstvo Trata pomnožilo sa 16 662 prebivalcev, dae 31. decembra 1900 je imel Trst 178 127 prebivalcev. Tifus He je pojavil v Št. Andrežu pri Gorici. V neki rodbini sta umrla že dva sina, mater in hčer so pa spravili v goriško bolnišnico. Nečloveška mati. Pred nekaj dnevi ho zaprli 26 letno Marijo Paj is Belega potoka pri Sladki Gjri (na Spodnjem Štajarskem), ker je razsekala svojega nezakonskega otroka kmalu po porodu. Orožniki so našli le glavo, obe nogi in eno roko, vse skrito med nekakšnim koljem. Datcmorilka trdi, da je najbrž dete raztrgal kak pes. Mej mornarji. Ko Be je parnik »Her-mine«, avstrijske parobrodne družbe, prve dni t. m. nahajal v Marzelju, je bil iz ničevega razloga navstal prepir mej 24-letnim k tu j t-čem Rudolfom Stsrle, ki je doma iz Trsta, in krmilarjem Simonom Blan:ćem. Konec prepira je bil 4«, d« je Sterle Blaaioa trikrat zabedal a vi.icami v obraz. Ko je včeraj v jutro priplul parnik »He?mImperatr *«, ki je v5e-r,- priplul is Bombeya v na*e pristanišče, m je pripeljal v Trst tudi 24 letni tsesr An-toa Zucsi, doma iz Treta. Zuzzi je bil spremita po kavaeu avstro-ogrskega konsulata v p rt-Šsidu, kateri konzulat je odposlal Zuz-, s v Trst, da bo tu *o:en radi stočina ize • . «van)s, ki ga je izvršil v Port Saidu, kjsr • islal kakor tesar na delih v Sueškem ka-aaln. Zuzzi je bil takoj odveden v zapore v u.iei Tigor. Peska« samomora. 32 letni težak Ivan K. stanujoči v uliei Coroaeo, je včeraj po p >1 udme v goediču pri sv. Ivanu, se aamo-mr.r om namenom pp 1 nekoliko mu/ietičae k §1 ne. Slučajno mimoidoči ljudje ao ga na-in so pozvsli zdravnika as zdravniške P -:aie, ki je nesrečnežu ispral želodec in ja dsl odvesti v mestzo bolnišnico. Tatvina na morja. Joaip Šomen, etanu-j v Skednin v biii št. 363, je prijavil včeraj na po'iciji, de so ma »sinsni tatovi kradli čo:n, ki ea je imel privesanegn ob rf£u novega prostora ca razlaganje lesa pod v7einjera. Cola je sive barve tsr ima eno r; lečo in eno belo črto po dolženo, a vreden ;e 00 kron. Koledar lm vreme Danes : Kanut. kralj ; mi mir ; BelosUvm. — Jutri: Fabian in Seba^tijan, Društvene vesti in zabave. ae napredovale v vseh vejtli tehnike in go-spodaratvr, rabijo v nekaterih dršavah še vedno angleško mero. Ravno sadaj se dela nato, da se povsod uvede metriška mera, ki je v Zveznih državah zakonom prisnaaa že leti 1866. Častniki bolgarske vojaka dobe s l. apr.Iom t. 1. nove unifjrme. Hočs se kolikor možno odpraviti ruske kroje. Zdravnikov v Avstriji je bilo s 1. ja-nuvsrjem 1906. 11.764 proti 11.766 v letu 1904. škof pod kuratelo Kekor javljajo iz Košic na Ogrskem, stavi vlada tamošajega 90 letnega škofa Bubicaa radi dolgov pod kurateo. Škof a 1. febrovarjem t. 1. od* stop. Loterijske številke iairebane dne 17. januvarja 1906. Brno 73 11 63 52 85. Brzojavhe vesti. Kndnav naslednik Kristoffv jn. BUDIMPEŠTA 18. Novine portoajo, 171 liberalcev, 50 nacijonalistov, 21 zastopnikov dela veke stranke in 73 unijoniatov. Liberalci so dobili 87, dela veka atmnka 21 in unijoniati 2 glasa. Ogromna večina, ki jo je Chamberlain dobil na avoji izvolitvi v Birminghamu, je presenetila celo najbolj aangvinične njegove privržence. LONDON 18. D j 11. ure predpoludne so bili znani nastopni izidi: Izvoljenih je bilo 168 liberalcev, 31 zastopnikov delavake stranke, 51 nacijonalistov, 74 uaijonistov. V statistiki od 1. ure zjutraj je napačno navedeno, da je izvoljenih 171 liberalcev in 27 delavskih poslane a vf ker je mnogo delavskih aastopnikov, ki so bili istočasno liberalni kandidatje, prišteto liberalcam. Bivši m'nietir Brodrick, bivši tajnik admiralitete Pretyman so na volitvah propadli. Tudi bivši minister Cbnplin in minister, za poljedeletvo v kab -netu Balfjurovem, Fellcwjs, ni bil vaovič i sv oljen. Lakota na Japonskem. LONDON 18. »Daily Telegraph« poroča iz Tokija od'16 t. m.: Uradne poiz vedbe potrjujejo v popolnem obeegu reana poročila o lakoti na Japonskem in o po pol BEROLIN 18. GlaBom privatnih poročil iz Varšave je bilo danea v varšavski trdnjavi ustreljenih pet členov anarhistične organizacije, ki so bili radi rasnih atentatov z bombami obsojeni na smrt. Trfovln«. Berrn 4«» IS janavarja Triaš fr*^ Sapoleani K 19.14—19.15 sag « * K -do—.—, London fcrsiet K 240 30 -140 50 Francija K 95.65----75 rtalli« K 50—">f> 65— itslijanak! ba^Vovci K - - ««>n4fc ^ 117 60--117.80 nsmlki banv^ — - - - avstrijska edo »«d- ~ 09.85 10015 og*» > kronska renta K" 96.10 96 41. it* < —...— —.— kreciKD 671 50 — 673.5 državne Želesnio K 667.— 666.—, Lomb* K 119.— 121— Lloydove akcije K 760— 770 — Srečke: Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302. - 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 147.— do 149.— Srbske —do —.— Dunajska borza ob 2. pop. včeraj danea Državni doig v papirju „ „ „ srebru Avstrijska renta v zlatu „ „v kronah Avatr. investicijska renta 3l/*% Ogrska renta v zlatu 4°/.. da bo mesto Kristcfty-ia imenovan ministrom j nnma slabi letini na severu države. 958.875 n< t ran j n stvari, vrhovni mestni glavar i oreb se nahaja v najskrajneji bedi. Vladivostek. i Rudrf v. Moravski deielal zbor. BRNO 18. Na razpravi o novem po slovniku se je ns predlog posl. Lukscha o Sj 46 (ki določi izključitev poslancev) glaso-• enca: /iTojia Tihonlava. — Temperatura včeraj : ] vaio po imenih. Posianec Fox je v imenu ■ž. uri popoludne + Cekina. — Vreme včeraj: jevj0€ ujav.l, da bo ista glasovala proti pa- ragrt fa. BRNO 18. Deželni zbor je vsprejel cen poslovnik t vsemi proti glasim nemške le- »Dramatično društvo« priredi na spio--z,o eabtevanje m enkrat narodno igro »Le* rjoearii« dns 2*. t. m. in sicer ob 71/- jočemu deželnemu glavarju ovacije, nakar iri »ve^pr ob gostovanju goefoia Antona ee dfžalni glavar grof Vetfcer globokoga- Verovfeka n gospoda Nučiča iz Ljub- njen fahvaW. >D« | Izvolitev Falliereaa. Vesel ie® s petjem, srarte1-godbo iz PARIZ 18. Na včerajšnji vol tvi pred- L]ubijene, e »ero »Tnje tiftr« in plesom, se Mdnika republike se je 28 glasov razcepilo, pnieit dne 1. svečana zvečer v Begunjah od ^ dobil Ribot ^ R^uvi€r 6 Dupuy pri Cerknic . pQ 2 B mrgeoia in Etienne in po 1 glas Brisaon, Frrvcinet in Combea. PARIZ 18. Radikalno novinstvo hvali Družbi sv. Cirila in Metodija so.od ievolit#y Fallieresa, kakor s.jajno, vse prifa-d> 30. novembra 1905. poslali priapevke kownm}% u.dkriljejočo zmego nad reakcijo. dtril« p. n. g?, in društva : Upravn štvo LONDON, 18. »Daily Telegraph« je priobSil uradno poročilo iz Tok-j^, glasom katerega bo prietanišSs v Vladivostoku s pomočjo ledolomilcev vso zimo odprto. Tako se je Rusom posrečilo, da so si zagotovili na skrajnem Vstoku pristanišče, ki je vse leto doatopno. Marokanska konferenca. ALGE8IRA8 18. ^Jatri se bo vršila kronah 4»', n n 3l/t Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov , 100 ital. lir Cesarski cekini 100.95 100.95 117.75 100.15 91.40 114.45 96.20 S7.10 1631.— 671.50 100.95 100.95 117.80 100.05 9J.55 114.40 96.25 87.10 1633.— 674.— 240.22* . 240.20 117.47 Vi 117.50 23.50 23.50 19.11 19.11 95.50 95.50 11.32 11.32 Parižka In londonska borza. P -s r i z, (Sklep-' — *raocozka renta 99.02, italijanska ienta li 4.55, Španski ezterieur 92.15, (Sledi na IV. strani.) » Darovi. »^oTtn^ki Naioi« v listih 25., 28. in 31. atoSra. 4., 8., 11 , 15. in 18 novembra '«».") zkazine rne-ka skupai 222 K 50 et., pravn štvo »Sovecec« 22"» K 95 stot. ; kružnice : v Tržiču dohodek veselice 221 moška in ienska šantpeterska pokrovi-vitei|«s^no ra eljaku 60 K, žtnsaa v Poet?jni 74 K, za Kumaro vea in okolico 75 K, Steber in k 1 oa 8 K 36 st. Občine: v Kamniku 50 v Ribn ci 20 K, Zikot pri Brežicah 10 r\, v L skem potoku 20 K, v Dovjem 100 K, v Št Petru na Kram 15 K, v Veliki Pirea ci 10 K. Vincencijeva družba v Tržiču 164 K. Mohor ani: v Vodicah 5 K, v Kamn. Gor ci 10 K 14 stot., v $t. L amen; 11 ob Savi 1 K 40 at., v Salcih 8 K, na Vrhu pri Rovtah 2 K, na Polzeli 14 K, ▼ Preserju 10 K 60 K., v Su Vidu nad Ljubljano 30 K. na H mcu 4 K, v Senožečah 4 K. v Cerknem 4 K. Volila : župnika v ce. Na to je bil rešin vea dnevni red. Po j pi6Mrna konference, ca se posvetuje o zaključku saje ao poalaoci priredili odstopa- ^ vpraia,ju gied« utihotapijenja orožja. _. .„U— Avstro Ogrska In Srbija. BELIGRAD 18. Avstro-ogrski odposlanec je danes izročil srbski vladi noto, v kateri je po nalogu avstro-ograke vlade eporo-6il, da smatra ista izjavo od 13 t. m. kakor nteadoatno. Avstro Ogrska ne bo prej nadaljevala p< gajanj zastran tvgovinske pogodbe, predno srbska vlada ne obljubi, da ne predle ži srbsko-bolgaiske pogodbe skupščini, dokler bodo trajala pogajanja zastran trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko. S baka vlada se mora tudi zavezati, da spremeni, v slučaju da sklene z Avstro-Ogrsko trgovinsko pogodbo, v erbsko-bolgar-ki pogodbi vse, kar bo Avstro Ogrska smatrala potrebnim. Larl<>v;k, župnik pri sv. Duhu pri KršEem. mtsto veici na gr< b župnika Ma-enšta 10 K. župn k Ivan Sakaer 4 K, alo- venski rra'ci v I/ubljani kakor prebitsk Rje v«eraj ob zbirke ta Prtitrnov venec 10 K, Anton Mrak, e. kr. raf. avetaik prilikom amrti Spnnak® zberniee odstopil. <»prrtre Ivane nO Kf botri in botre ob krstu MADEID 1H. MiniaUraki predsednik Joe. Oblakovih Cirila in Metodija v Žabn ci amatra, da je kriaa odstranjena. Zbornica je 1 K, dfužba Ljubljančanov v hotelu Kokli5 vepiejein demieijo predsednika abornioe Vega v Rudolfi ve m 10 K. Tvrdka Fran Kollmann 4e Armijo. prispevek od prodanih druibinih valčkov Pogajanja |Me trgovinske Bed 230 K. /t narodni kolek 5 K, za družbin Avstm-Ofrsko im Easljo. PETROGRAD 18. (Petrogr. brc. agent.) soledar 14 K, ca družbine enake 192 K. H agajništvo družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ža dva dni ae viša v trgovinskem miniater- etvu, pod predeedatvoaa miniatra Ti m i rja seva ~~""""" posvetovanja radi aklepe trgovinske pogodbe Razne vesti* « A vatro Ograko, ki je tastopana po poela- M _. _ . T r, , i- • i uiku baronu Aebrentbaln. legacijakeaa aveto- Nesreca na lovu Iz Zaira javljajo, da / ... . . - . valcu princu Furetenbereu m konzulu drn. e n^anfn koac pmt tam^njega fiaaacnega r B ravnateljstva na lovu v sled neprevidnosti ippereu. vstrelil ntkeea človeka. ! P»rlaMe«tarBC volitve m Angležkena Metriška mera v ameriških Severnih LONDON 17. Po volilnih izidih, do-državah V7 ameriških Severnih državah, ki slih do 1. ure popolnaoči, j« bilo iavoljenih Dogodki na Ruskem. PETROGRAD 17. (P.trogr. brz. agent.) Od 2. t. m. delajo tukaj vae tovarne in delavnice. V Harkovu ao delavc mirno raapo loženi. Š;rajk je ponehal. V T fl su delajo vae atroke industrije, red je popolnoma vapo-atavljen. V Baku ee redno dela v rovih za nafto. Raapoloženje je ugodno. V Moskvi je bil ain^či ctvorjen kongres plemekih marialev iz v** Ku+je. Vtaka gu bernija odpošlje dva muršala. Kongres ima namen, da rnzun priprav za volitve, izdela odiedbe, da ae odatrani kmetske nemir« in da ae ra>sn kmetsso poten t o. - I O »• O ' • O " o o- o I ' o •• o > MT Tovarna pohištva "Mi Aleksander £evi jVCittzi ulica Tesa štv. 52. H (lastna hiša). ZALOGA: PIRZZR R0SRR10 (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. =^>ccccccccci Una trovan cenik brezplačno In franko IO 11 O I ■ O 11 O i i O • ■ QHQI'OIIOIIQIIOI Serravallo-vo železnato kina vinor za bolehne otroke in rekonvalescente. Proviroća voljo do Jedi, utrjuje žalodeo In ojačuje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh s' 'C a jih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. s 16 kolajnami na raznih raztavah la z aad 3000 zdravniškimi spričevali. h SERRAVALLO = ZrsL = Bf ' ' Trdna. •t cii» Oto» . rn»ke banke rili.-. Menj c® c« Ir^'n Pul«. f^t it *' :n_-f[Dru-' 126- r'ISrfraze tcrfl ■ «•—• M «7. aotrftka -«»t: ogwk» 4*. - r-mr **5 70, Mr<*nK> 4«4 — 140 >«» 14 5-3, iUlij»r,P en*L • akcij« —-— »kciie Bio Tinto 1« Loadoi. (Sklep > KoopoIUJ1*** ou *, Lombmrdi «ebro 5.—. ipsnrV' mu 91."/, bjanako r«it« H41,, trfni o»«rnt i7» « • • ■ ' Da ne j o 24-24. Stalna. rin« poroč a 19. januvarja h . r,, n, p e <• t a. '»■ april K 17.0* <" K I7.1T. rt rm april K 139* do 14.—, fv« a apnl c i K 14 54 do 14 7>6; ko ur t* maj K 13.6*> do K 16 to*. Ff'»e» fcncotf srednje, povpra*ev»m* >«1»-bOo . tenrirara mrtva Prodaja 10.000 meterskih «4o ov, za 10 *tot. nižje, kaiuza mirno, o»w brez kupčije. — I>ruga žita nespremenjeno. — Vreme: blago. _ Hsvie. «Sklep ) Kava Santo« pood average za t»-ko<"i mr**c 4H1 s. za mare«* 4«® 4. Stalno. ' «» ^^ f aci***. Stalno, za 5 st. n'žje Predaja: <+000 vreč. j «*». • . <» '-. 'B t a 38 59, tisv.da« r»«:»i 40 - 42 c«». dr> . o , - 3 45. Hamburg. (Sklep > Sladkor za januvar J6r.'>, za tebr Ib.tf), za noaree 16 90, za a pni 6. 5, ran« 17.05, za jun. 17 20. Mirno Vreme, blage. Sladkor turem ki Cenuitugal ^ oromn. tled K 711.— do 72.—, za nov.-avgu»t K »J5-50 do 6rt! C Conram* in Melisitl promptno K 72.50, za dot. • vgunt K «750 do 68-— . ► _ o - »» rope »uril« 8*/* . — S ti Ido. fari C K2 r» tekoči mrp»« 15 75 r* februvar 16.—, za marec.-april "6— marec-jtnij 1«.— ( irnot — . m i«3i0, za febr jvar "24 — *» marec - ap il !4.20. za marec-junij 24 3b (»tal .o M< ti t» «p i »a februvar 3*. .05, marec-april 31.35 za marec-junij 31.65 stalno., — K»pici oiie z* t*kol m* ec ol 25 z» februvar 61.50 ta marec-april «250 ra mah avgust 6i.— trdno) — »»j ,(u/ me — ca tebr a^.75, za marec-april 39.— za naj-avgust 392i mirno. — Sedkir auro* j fef 30.--20.*/, (Stalno), *» »koči 1 ■ea-r 24 1 m, ra fcbr. 241, za marec-junij 25-*/,. maj-avgust 25."',, stalno i rasi un 56.--56.50. Vreme : l laž e. Pozor! Važno za vsakega brez izjeme. Opozarja se vse one osebe, koje si nameravajo vkupiti za jesen in zimo obleko za moške in dečke, površnike, hlače od volne ali bombaža ter delavske hlače I. vrste, naj izvolijo obiskati velikansko zalogo v dobroznani prodajalni«! ugotovljenih oblek v ul. Arcata I.; VIKTOR PIŠKUR. Velik izbor lil popolnoma konkureueite cene. Bogata zaloga tu- ln lnoaomakee«. bln^a, barvaaaga in črnega. In zadnje novosti. POSEBNO S T: obleke za zaročence. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Sprejemajo se naročbe za obleke. KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. prekladal)« li ilMeaJe svetilk um pili ob 30—40 let, s prem ženjem v gotovini <**ez 10 tisoč kron, ki bi na željo zavaroval. Več pove upravništvo »Edinosti". „Ne kliči vraga r igra v enem dejanju po 50 stot, po pošti 10 stot. več. Vdobiva se pri lastniku J. Arbfcr v Trstu ulica Chiozza štev. 6. „Trije tički". Burka v 2 dejanjih 1 po 60 stot, po pošti 10 stot. več; vdobiva se pri lastniku J. Arhar v Trstu ulica Chiozza 6 in pri založniku Jaki fttoka v Trstu (Narodni dom), pri A. Gabršček v Gorici in L. Sch\ventner v Ljubljani. JCajbolJše ihralae atroje IfT po kron 65 z dveletnim jamstvom pošilja JOSIP EGGER Zaloga bici k lov TRST — tre pred vojašnico -i — T*8T i I Malo imet, posestvo t SianeH, hi4e v Ajdovščini, pripravne za goclilno, trgovino ah drugo obrt ; velike kamnite vežne duri, lepo kamnito okno z železnim zapiralnm. pro-ia pod u^rcHinimi pogoji M v Ajdovščini. Zaloga Izvozno-martne (Ejiport-Marzen) in vležane (Lasen zzm= pivo v aodiakih in v boteljkah, kakor tadi iS tovarne Bratov Keinlnghau* Steinfeld pri Gradcu, zaioca ICattonijeve Qiesshibler vedno sveže kisle vode pn ANTONU DEJAK junior TRST Via tegli Artisti štev. 10.-« Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zistemih. Umetno zobovje z sili brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Schmidt, bivši sodrug Dr. A. Mittdka odlikovan z „Grand Prix" in zlatimi kolajnami na rastavah V Rimu, Berolinu in Saint-Luis. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Talafoao ftt. S47. - VU della Stazlone Štv. 7. - Telafono ftt. 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na ves kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiitvo, dolgih 6 do 8 metrov. - iPo&lanie predmetoT. ii se jemljejo na potovanje ia pre?alanje blaga na vse prme.) == Sprejela ae tadi pohištvo ia drugo predmete v shrambo v lastaa za to prlpravljeaa suha skladišča. — Edini tritfki «ivod « = .VACUM CLEANER". Alojz Cian & A. Visintin naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojarnico Alla Citta di Trieste ■ < v ni. Torrente St. 40 (nasproti gledišču tioldoiii*. Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače pr\ vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednej— —--novosti. - Prodajalnica rokavic in kravat fi. ^Cubmann TRST — Corso štev. 19 — TRST aitanovljena leta 1865. Č IŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPR0H Tovna postrežba in nizke cene. „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli COSUfcICH. lova redna, Utn 1« đlraktM iloiba u bla^o la potnik« mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzoparobrod m^mmm E R N T hm odpluje dne 23. jan. t. 1. v Novi Vork. Potnina znaša III. razred K 175.—, I. razred K 300.—. i Potrežba in hrana (vsak dan avež kruh in meao) dobro vino, zdravniške službe. Farniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki IIL razreda imajo popolno svobodo na krovu. 7> Pojasnila ae je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 Rokavice glace I. ti sle v waldli ftarnb cd 1 El. m*\ i Rokavice iz Me Dante za prati od 90 m. naprej. ! Rokavice sla^ za ples mit TisoUosti. 'Rokavice iz ponarejene koze 50 nove. ! Rokavice s?ilene. voicene na izoero. I ar 3(ravate zadnje novosti. Pranje in popravljanje v 24. urah. Hočete se prepričati? Obiščite velika skladišča Jtfarije vdove Salarini Ponte della Fabra 2 I ul. Poste Nuove 5 (vogal Torrente). | „Alla Citta di Loudra Velik izbor izgotovljeuili oblek za mo^ke, dečk-kostumi za otroke. Površniki, moćne jope. kožuhi k raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske, obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plaSOi (prUtr.i angleški). Specijaliteta: blago tu- in inozemski, tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po naj no ve;-; modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cena . Ustanovljena leta 1867. Odlikovana livarna V.a Vincenc Osvaldella TRST Dl. Meto 28 Telefon 374 ; Mehanična delalnica. Stroji za obdelovanje leoa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje, najnovejšega sestava na množeči se obrat in napredujočim pritiskom. — Obiralnice za oljke. — Stiskalnice za oljke z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Vodne stiskalnice. Proračuni na zahtevo. Nad 40-leten vspeh. Najstarejša medicinalna specijaliteta naše pokrajine. PASTIGLIE PRENDINI (od ogolunjene sladke Skorje) Iznaiditelj in izdajatelj P. PRENĐINI v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mejnarodnih razstavah. Počaščene sfe zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domaČe zdravilo pri: grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobfe čist in svež glas. NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno „Pastiglie Prendini". V škatlicah: v lekarni „Prendini v Trstu*" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. ..SLAVUA" sprejema zavarovanja človeškega življenje po najraraovr*tnejSib kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ucodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj^ujočimi »e vplačili. V*ak član ima p«) preteku petih let c^c-dco pravic j do dividende. oc-sccc „S I a v i j a n Tzajema zafamalna Danica t Pragi. — Rezermi fond 31,865.386 8Q K. izplačane oošMiiiue: 82.737.159 57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-unrodno upravo. Ta* pojasnila daj«: Generalni zastap V Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenni«. £kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne >n obćnok jristue namene. t