170. Strada.                                          | Llibijui, i utk, I. aigusta m                                             niLkfi
.^^^^^^m,      ^^^^^w                  .^^^^.        ^^^^^m^—m^—,     ^—.^^^^^m      ^——                                                                   **'"
.Slovenski Narod' vclja:
▼ Ljubljani na dom dostavljen:                              v upravniStvu prejeman:
*do leto .••••••   K 24—     ćelo leto.......   K   22-—
pol leta   .«•••••    . 12'—      pol leta   ..«   #   •••    .    U*—
četrt leta.......6—     četrt leta-   •   •••••    .      550
na mesec    «••••»   9   2*—     na mesec    •«••••   •      ldO
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Wrednl*troi KnofloTa ulica *L 3 (r pritličju levo,) toUfon *L 94.
Utaja wmmk aaa xv*Ćer lsnftaUi aedtlf« ta praznike,
Inserati veljajo:   peterostopna   petit  vršu za enkrat  po   26 vin., za   dvakrat
po 14 vin., za trikrat ali  večkrat  po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
UpravniStvu naj se poSiljajo narnftitne, reklamacije, imerati L t <L» to je adminisrfativne stvari.
——   Posameiaa itevUba .alja 10 vtnarfav.   ———
Na pismena naročita brez istodobne vposlatve i a ročni ne se ne osinu
„Narodna tlakan"'   toUlon at. Si.
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstio-Ogrsko:                                                  za Nemčljo:
ćelo leto ..,••••   K 25-—     ćelo leto...               .   •   K 30-—
£lrMeta'   !   .*   I   .*   .*   I    I 'frSO        " Amerlko ta vse *"«• ***** na mesec    .*«•*•    ,   2-30     ćelo leto .••••••   K 35,—
Vpr«5anjcm glede bisera tov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. Vpraralatvo (»podaj, dvorišče levo), KaaHova nlloa at 5, telefon at 85.
Koburšhfl tragedija?
Dunaj, 5. avgusta.
Vest, ki je prispeia preko Londona, da je bolgarska vlada odredila aretacijo bivšega ministrskega pred-sednika Daneva in njegovih prijateljev, se ni oficijalno potrjena. Zna-čilno pa je, da ji verujejo tuđi dunaj-ski bolgarski krogi, ki pristavljalo, da Danev že dalj časa ni bil drugega kakor ujetnik v lastni hisi. katero je stražila vedno ćela kompanija vo-jastva. Londonska vest pistavlja, da očitajo Danevu, da je nepošteno ravnal z državnim denarjem. oziro-rna samolastno razpolagal z dispozi-cijskim fondom. Proti nesrečnemu politiku hocejo torej skovati difami-rujočo obtožbo. na njegove in njegovih prijateljev rame hočejo žvaliti vso krivdo bolgarske nesreće ter ga stigmatizirati pred celim svetom povrh se za brez vestnega zločinca! Listi napovedujejo. da je Danevova afera le prvi prizor velike notranje tragedije, ki pričenja na Bolgarskem, Danev da je prva žrtev narodnega gnjeva nad onimi. ki so povzročili ne-srečno drugo balkansko vojno.
Slučajno sem ime! priliko govoriti danes s politično osebo, ki je pri-spcla iz BukaieSic in Ki je o mnogi ti zakulisnih dogodkih balkanske politike podučena. Podajem v naslednjem bistvo njene iniormacije, z izrečnim pristavkom, da izgleda pač marsika-tera trditev nekoliko neverjetno aii vsaj pretirano.
Po teh informacijah se nahaja notranie-politično življenje Bolgarije v stadiju, ki bi ga najlažje označili z besedo: mir pred burjo. Vse caka, kaj se zgodi v Bukarešti, napeto pričakovanje izida mirovne konfe-rence izčrpava vso pozornost poli- j tičnih krogov. Vlada skuša javnost pomiriti z optimističnim! prorokovali ji in vrniti narodu zopet samozaupa-nie s trditvijo, da bolgarska armada ni bila nikjer premagana, temveč da ste Srbila in Grška ušle porazu le vsled njima v prilog izvršene romun-ske intervencije. Ta taktika se zdi bolgarskim krogom potrebna, ker je edino sredstvo obvarovati narod po-
litičnega obupa, katerega posledice se ne dajo izmeriti. Istočasno in v navideznem nasprotstvu s prvim sredstvom pa se trudijo vodilni krogi javnost prepričati, da je Romunija sicer ravnala prvotno proti Bolgari-ji, da pa je danes najboljša prijateljica in bedoča zaveznica, s katero bo Bolgarija skupno vladala na Balkanu. Le zločinska politika Daneva, da je prvotno odtujila Romune Bol-garom.
Kaj se bo na Bolgarskem zgodilo kadar b ' -■•- p^p^ji:. lega mkdo ne ve. Obtožbe proti bivšemu min. predsedniku Danevu so indirektno naperjene proti kralju samemu, o katerem je znano, da je vsak politični ukrep dr. Daneva sankcijoniral. da mnoge sam povzrocil. Preklinjajo Daneva in tiho pristavljajo ime Ferdinanda . . .
V dobro informiranih krogih je i znano, da narašca antidinastično gibanje od dne do dne. Mogoče. da so dnevi kralja Ferdinanda šteti; Bol-gari ne poznajo v dinastičnih vpraša-njih mnogo ozirov. Kralj Ferdinand se svojega položaja zaveda. Njegova narava je boječa in že danes živi v vednem strahu pred atentati in inzulti. Dogodki zadnjih mesecev so ga popoinoma potrli in mnogo jih je, ki napove<1uje»o trenu tek, l*^. «•= bo umaknil iz dežele.
Vprasanje je, ali ho podlegla samo njegova oseba, ali ćela dinastija. Vsekakor pa je to politična eventualnost, s katero se mora računati.
Najnatančnejše račune o dogodkih v Bolgariji vadi danes prebrisan diplomat — kralj Karol romunski. Vedno je ta vladar obžaloval, da se pravoslavna panoga hohenzollerske dinastije ne more razviti in primerno uvelja\ iti, vedno mu je bila Romun-ska premajhna. Sedaj ga vabi velika cena. Ako res propadejo Koburgi, kdo je bližji Bolgarom, kakor romunski Hohenzollerji?
Mora se reci, da je osebna, dina-stična politika kralja Karola že pri-čela. On se trudi z vsemi sredstvi, da pri dobe Bolgari vanj zaupan j kot v svojega najiskrenejšega \ • ijatelja, kateremu bodo hvaležni /a vse uspehe,    ki jim ostanejo na  mirovni
konferenci. Kralj Karol vidi v duhu prihajati čez Donavo bolgarske od-poslanike, ki iščejo kralja.
Na Bolgarskem se je zadnji čas agitacija proti sedanji dinastiji sistematično razvila, ni* do ne ve v kate-rih rokah se stekajo njene niti.
Ideja personalne unije med Ro-munijo in Bolgarijo postaja v tem trenutku aktualna, čim se dinastična kriza akutno razvij". Romunski kralj pripravlja teren. \e, da bi njegovih načrtov tuđi Evropa ne odklonila, Avstrija in Rusija bi bili morda po-vsem zadovoljni. Pred par dnevi smo čitali vest o predstojeći zaroki carjeve hčerke s sinom romunskega prestolonaslednika.
Protestni shod jugoslovan-shih železničarjev v Borici.
Dne 3. t. m. se je vršil v Gorici shod »Zveze jugoslovanskih železni-čarjev<•. Zborovanje je otvoril pred-sednik Zveze g. Skrjanc iz Trsta, ki je pozdravil številne udeležnike in posebe poslance, prečital došle brzojavne pozdrave in pojasnil v jedrna-tih besedah narnen tega shoda, prote-stir«il proti ^apost^v'ja^ju in izpodri-vetnju slovenskih zelezničafjev ter importu nemškega delavstva od strani postajenačelnika v Gorici Wieserja.
Poročevalec strokovni tajnik g. Vekoslav M r a k je z ostrimi beseda-mi ošvrkal denuncijanstva in laži nasprotnikov Zveze jugoslovanskih železničarjev in podlosti nemškega časopisja, da se državi ni treba ni-česar bati, dokler bo mogoče z legal-nimi sredstvi priti do pravice. Posta-ienačelnik Wieser je kot oseba dvakrat podcrtana ničla, v poštev pa prihaja kot eksponent nemškega Volksrata in nemškonacijonalni agitator. V tej Iastnosti meče \Vieser slovenske delavce na cesto, jih zapostavlja in izpodriva ter spravlja na njihova mesta tuje nemške delavce. Slovenci so hlapcevsko ponizno molčali in edino »Zveza jugoslovanskih železničarjev« se je proti Wie-serjevemu početju pritožila pri rav-
nateljstvu. A vse pritožbe so bile brez uspeha. Ravnatelj Galamboš je zdaj z grožnjami nastopil proti današnjemu protestnemu shodu in se upa trditi v svojem službenem ukazu, da ni še slišal nobene pritožbe proti Wieserju. Konstatirano bodi, da smo se pritožili, ker je bii kazno-van neki Slovenec samo zato, ker je v službi namesto »hier« zaklical »tu-kaj«. Ce bi imel Wieser čisto vest, bi ne bil letal od oblasti do oblasti, da bi prepreci! današnji shod. Rečeni kaznovani žekzničar, ki so ga ozmerjali in mu predbacivali, da spada v »Mandičverein«, se je zagovar-jal s tem, da se mu pač ne more šteti v zlo, če je rabil nekaj slovenskih izrazov, ker nemščine ni popoinoma vešč. Na njegovo pritožbo mu je ravnateljstvo kazen odpustilo in s tem priznalo, da je Wieser ravnal nepravilno. Galamboš pa pravi, da ne ve za nobeno pritožbo zoper Wie-serja. Kako izpodriva Wieser slovenske delavce, kaže mnogo slučajev. Dva sta bila obdolžena tatvine; Wie-serju je še med preiskavo vrgel na cesto. Ma sodniji pa se je dognalo, da se jima je zgodila velika krivica in sam državni pravdnik je predlagat oprostitev. Ravnateljstvo pa ni po^ pravilo storjene krivice, nego le od-poved premenilo v odpu^t. Vse intervencije pri ravnateljstvu nišo nič pomagale. \Vieser je šel osebno v Celovec iskat nemške delavce. Sposobnih slovenskih domačinov ni maral, šel je iskat nesposobne, samo da so Nemci. Govornik je prečital imena importiranih nemških delavcev in imena zapostavljenih vzlic že s službovanjem dokazano sposobnih, pa vendar prezrtih domačinov. Kako postopa \Vieser s slovenskimi delav-ci, priča sledeči slučaj: Nekemu slov. železničarju je umrlo dete. VVieser mu še za pogreb ni dal dopusta, pač pa je dal dopust nekemu nemskemu uslužbencu, da je mogel delati propagando za veselico nemškega »Ge-sangvereina«. Govornik je ob bur-nem pritrjevanju vseh zborovalcev apeliral na poslance brez razlike strank, naj tem razmeram konec narede.
Ob   živahnem    odobravanju    je potem govoril posl. g. dr. Mandić,
ki je oštro ozigosal postopanje ravnatelja Galamboša in postajenačel-nika Wieserja in izrekel upanje, da priđe ćela stvar pred državni zbor. — G. dr. M e d v e š č e k je predla-gal resolucijo, ki zahteva, da se Wie-serja odpravi iz Gorice. — G. dr. Bogumil V o š n j a k je izrazil željo, da bi se vsi slovenski poslanci združili v tem vprašanju, ker narodnost ni samo jezik, nego pomeni kruh, bolje eksistenco, bolje življenje in bolje socijalne razmere. — G. dr. K i -s o v e c iz Trsta je želei »Zvezi jugoslovanskih železničarjev« največ-jih uspehov. — Mogočen vtisk je na-pravil tuđi govor tajnika »Narodne delavske organizacije« v Trstu g. Brandtnerja. — Vrsto govornikov je zaključil dež. poslanec Furlani.
Shod je ob velikem navdušenju vseh udeležnikov sprejel dve resolu-ciji: Prva protestira proti postopa-nju Wieserja, ki slovenske delavce in uslužbence izpodriva in importira nemške ter izreka »Zvezi jugoslovanskih železničarjev« popolno za-upanje ter pričakuje od vseh slov. državnih poslancev, da bodo z vsemi sredstvi parlamentarnega boja de-lali na to, da se razmere na drž. kolodvoru v Gorici premene. Druga re-solucija protestira proti Wieserjevim nacijonalnim provokacijam in proti nemšonacijonainemu sistemu, ki ga je Wieser upeljal na goriškem kolodvoru. Končno je shod poslal železni-škemu ministru brzojavko, s katero zahteva, da \Vieserja odstrani iz Gorice. S tem je bilo to pomembno zborovanje končano.
Med vojno in mirom.
Mirovna   konferenca   v   BukareštT.
Neprestano se vrše v Bukarešti posebna posvetovanja delegatov. ln-transingentno stališče bolgar. delegatov napram srbskim in grškim za-htevam je situacijo precej poslabša-lo, kar je dobilo izraza tuđi v zadnji plenarni seji. o kateri smo poročali snoči, vendar pa situacija ni popoinoma brezupna.
Do sedaj med Bolgari in zavez-niki še ni prišlo do sporazuma niti v
LISTEK.
Đolga roHa.
M. Gardenhire.
(Dalje.)
Mlada deklica ga Je pogledala, Zopet vsa prestrašena.
»Tako hudo ni,- je rekel Con-ners ter se nasmehnil. »Ali ste zelo navezani na miss Wynn?«
Hortenza ga je vprašujoče, dvo-meče pogledala, in mrs. Maitland je odgovorila namesto nje: »Seveda smo zelo navezani na miss Wynn.«
»Upam, da vaše čustvo ni tako globoko. da bi vam nekatera pojasnila o njej povzročala v resnici bolesti?-
Zdaj se je bralo iz dekličinih oči, da ne verjame tem besedam.
»Ne morem si predstavljati, da bi bila na kakršnikoli način nevred-na naše ljubezni,« je odgovorila mrs. Maitland. »Zaupali smo ji, in zaslužila je to zaupanje.«
»Ali niste nikdar opazili, da je bila zaljubljena v mr. Vininga?«
Mati in hči ništa mogli izprego-voriti. Mrs. Maitland je začuđeno gledala Hortenzo, kakor da bi si ne mogla pomagati. Hortenza pa je gledala mlađega Vininga. Obe dami sta bili tako začinjeni, da sta človeka kar ganilL Vining, ki je dozdaj klečal.
se je dvignil, se v veliki zadregi ozrl okoli sebe ter postal zelo rdeč. Nato pa se je pokazal moža, ki nasprotuje tuđi nevarnosti.
>To je preveč resno, da bi se moglo prezreti ali p:\ tajiti,« je rekel. »Seveda sem se trudil, da nisem Mortenzi tega razodel, toda miss Wynn je bila zelo neumna. Zakaj, tega ne vem; v resnici se nisem nikdar v svojem življenju smatral za Adonisa ali kaj enakega. Trudil sem se, da sem ostal razurnen in trezen, toda vsa stvar mi je bila zelo zopr-na; kaj takega, česar se ne more niti izpremeniti, niti priznati, niti v zlo šteti, ne morem prenesti. in miss Wynn je to vedla. Vi ste čarovnik, mr. Conners, toda stvar je v resnici taka, in dobro se mi zdi, da ste to povedali.«
Mrs. Maitland se je ozrla okoli sebe. kakor da bi iskala pomoći. Hortenza je prijela svojega ljubimca za roko ter sedla.
>Kaj naj vendar storimo?« je vprašala mati. »Ali ne borno nikdar več srečni?«
»Jaz bi predlagal, da se sploh nič ne stori,« je rekel Conners. »Jaz hočem le to, da se vse prav uredi. Govoril sem o tem le vsled tega, da pojasnim tajnost, ki vas je vse na-vdajala in obteževala. Upam, da bo miss Wynn toliko taktna. da vas ne bo več nadlegovala; smatram jo za zelo premeteno mlado damo, ki je pričakovala tako razrešitev.    Priča-
kujem, da se bo    za neomejen    čas umakniia v samoto.«
»Samo pri nas ne more živeti v šamoti,« je izjavila mrs. Maitland z večjo energijo, nego sem jo pričako-val od nje. »Tako pa vendar nismo navezani na njo, da bi v svojo zašči-to vzeli tako stvar.«
»Fidino pravo naziranje, milostiva gospa,« je rekel Conners pritrje-valno. »Menim, da vam je tuđi med boleznijo vašega soproga in vaših sinov koristila ter pomagala. Oprostite, da se sploh dotikam teh spomi-nov, toda dobro je. da se spominja-mo tuđi onega, kar je v prospeh miss Wynnove.«
Mrs. Maitland je izbruhnila v jok ter se zgrudila na svoj stol.
»Prav imate, mr. Conners,« je rekla ter še vedno jokala. »Tako zelo vam moramo biti hvaležni. Vedno je bila pri naših dragih. Hortenza in jaz si nisva znali pomagati, posebno Hortenza, kar si danes pač moreva razlagati. Miss Wynn pa je vstraja-la, polna moči in čuta dolžnosti. Dan in noč je stregla našim dragim; zdravnik je rekel, da je njena pomoč naravnost neprecenljiva.«
»To je vendar pravi poklič žensk,« je mehko pripomnil Conners. »Pač je dajala bolnikom tuđi zdra-vila?«
»Vse, vse, bila je več nego dobra. To mi dela mojo nalogo zelo težko, in ne vem, kaj more reci Hortenza.«
»Tuđi jaz sem si to mislil,« je rekei Vining. »Ti spomini so učinko-vali na moje postopanje.«
»Vaše izpolnjevanje dolžnosti je bilo v teh slučajih ćelo vaši osebi nevarno,« je pripomnil Conners. če-gar trdoglavosti sem se natihoma čudil. »Bolezni v vratu so nevarne.«
»Da, in v resnici je ona sama prevzela vso postrežbo,« je rekel Vining. »Zdravnik ji je večkrat sveto-val. naj bo previdna, toda ni marala pomoći. Ćelo tako pogumna je bila, da je s čopičem mazala bolni vrat, in večkrat ga je tuđi sama izžgala.«
»Moje mnenje je, da je bila že prej navajena, kako se streže bolnikom,« je zamišljeno pripomnil Conners, »kar naj olajša njej nalogo, nam pa hvaležnost. Kakor sem že omenil, sem nekaj časa studirai medicino in spominjani se, da je bil mrs. Garcia usmiljena sestra v neki londonski bolnišnici. Ne pozabim tako lahko obraza, ki sem ga enkrat videl, in menim, da sem tuđi miss Wynn tam videl.«
»Vsaj jo lahko vprašate,« je odgovorila mrs. Maitland. »To je zelo enostavno.«
»Mogoče bi to lahko storil, če bi še enkrat videl damo,« je počasi rekel Conners. »Vi niste vedeli, da sta bili mrs. Garcia in ona stari prijateljici?«
Mrs. Maitland, kakor tuđi Hortenza sta ga začuđeno pogledah.
»Nikdar ni tega omenila,« je vskliknila mlada deklica.
»Temu se ne smemo nikakor čuditi spričo tega, kar se je zgodilo,« je pripomnil Conners. »Morda bi še kaj drugega izvedeli, če bi to sled nadalje zasledovali. Nikakor nočem več obteževati vašega spomina s tako bolestnimi stvarmi. Nikakorsne tajnosti ni več. spoštovane dame.* je rekel, smehljaje se ter vstal, »in inoj obisk je bil, kakor ste polagoma uvi-deli, odveč. Miss Maitland bi tuđi brez mene v kratkem dobila toliko poguma, da bi odkrito govorila z mr. Viningom, in vse bi se itak pojasnilo. Zdaj se vam priporočam.*
»Mnogo ste mi oomagali,* je rekla mrs. Maitland, »in jaz upam, da se zopet vidimo, mr. Conners?«
»Le težko se me izvabi iz mojega brloga, zahvalim pa se vam za vaše povabilo, milostiva ^ospa.«
»Mi borno vedno hvaležni mrs. Parton,«  je nadaljevala dama.
Conners ji je podal roko, poslo-vil se od Hojtenze in mrs. Partono-ve. Vining naju je spremil. Pri vratih knjižnice se je Conners vstavil, da si natakne rokavice.
»Še marsikaj bi vam mogel za-upati o tej zadevi, mr. Vining, toda zdaj ni potrebno. Če vam bo ugajalo, da se o tem slučaju pogovorimo, in če bodo dame prestale dobo žalosti, tedaj me obiščite. Najboljše bi pa pač bilo, da dame nikdar ne zvedo posameznosti. Najboljše, kar more-te storiti, je, da pospešite svojo po-roko,«
(Dalje prihodnjič.)
ftran 2._________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD«, dne 6. avgusU 1913.                                                                                                      179 štcv.
glavnih točkah vseh spornih vpra-Šanj. Grki so v svojih zahtevah popustili toliko, da zahtevajo za mejo razvodje Strume in Bregalnice. Tuđi se zdi, da so Bolgari toliko popustili, da so se odrekli pokrajinam zahodno od Vardarja in južno od Dojrana, ve-dno pa še zahtevajo zaliv Orphano m Kavalo z zaledjem.
Po belgradskih glasovih se po-gajanja baje razvijajo zadovoljivo in se splošno upa, da bo mogoče še tekom tega tedna skleniti mir. V Bel-gradu so ćelo mnenja, da bo prišlo glede vseh točk do popolnega sporazuma, tako, da bodo mogle velesile mirovni protokol sprejeti brez revizije.
Glavno vprašanje, ki dela mnogo težkoč, pa ostane se vedno
vprašanje Kavale.
Preko Frankobroda poročajo iz Bukarešte o izjavi bolgarskega delegata ministra Tončeva, ki je baje iz-rekel mnenje, da se bo mir brez dvoma sklenil do petka. V vprašanju Kavale bo morala Bolgarska končno od-nehati, storila pa bo to samo z izrec-nini pridržkom, da se prepusti definitivna rešitev tega vprašanja velesi-lam. Boigarski delegati upajo. da priđe na taki evropski konterenci do definitivne rešitve vseh Bolgarske se zadevajočih vprašanj in da se bo tuđi me ja proti Srbiji predrugaČila. Ob enem zatrjujejo boigarski delegati, da na noben način ne morejo sprejeti od Srbije predlagane rneje ob Strumi.
Tuđi baje dobro podučeni krogi zatrjujejo, da se pripravlja v vpraša-nju Kavale rešitev, ki bo zadovoljila grške zahteve. Berolinskt diplomatie-ni krogi bi bili seveda zelo zadovoljni, če bi prišlo v vpraŠanju Kavale do zadovoljive rešitve. da bi ne bilo treba Evropi poseči vmes. Kako si pred-stavljajo berolinski krogi tako evropsko posredovanje, ni znano, interesantno pa je. da se vedno in vedno naglaša volja Evrope, ki pa kakor to kaže vprašanje Odrina, nima nikjer veČ nič veljave.
Dr. Dillon v Bukarešti je v enem delu bolj optimističen kakor najbolj optimistični diplomati, na drugi strani pa zopet prorokuje velike homati-je. Dr. Dillon misli, da bo mir skle-njen že danes, da pa bo padla odlo-čitev glede usode Kavale pozneje. Zaradi Kavale bo prišlo po njegovem mneniu v par letih zopet do vojne med Grško in Bolgarsko. *            •
Velesile.
Velesile sedaj nimajo važnejšega đela, kakor da se med seboj kregajo in druga drugi očitajo grabežljivost. V ospredju stoji sedaj spor med Italijo in Francosko. Italijansko časo-pisje brez izjeme napada Francosko. »Corriere della Sera« pravi, da ima Francoska edini cilj, naščuvati Srbijo in Grško proti Italiji, da utrdi svojo pozicijo v Sredozemkem morju. 5 Štampa« rohni se bolj, češ, da hoče Francoska odstraniti Italijo iz Egej-skega moria. »Vita" vidi v nastopu Francoske samo zavist. Poročevalec lista »Corriere della Sera^ se je obr-ril ćelo do Venizelosa in ga vprasal, ali obstoja med Grško in Francosko kaka pogodba. Venizelos mu je odgo-voril, da med obema državama ni pogodbe in da med Grško in kako velesilo sploh ne obstoja nikakršrfa posebna konvencija. V interesu Grške je, da si ohrani dobre odnošaje z vsc-mi velesilami, zlasti pa z Italijo.
Francosko časopisje zavrača zopet te napade ter pravi, da Francoska ni bila nikdar Italiji sovražna. Se-danji ministrski predsednik Barthon in zunanji minister Pichon sta bila ođ nekdaj Italiji prijazna ter sta oba člana pred kratkim ustanovljene italijan-sko-franeoske zveze kot prvi in drugi predsednik. Dozdevno sovražnost med Francosko in Italijo je pripiso-vati dejstvu, da podpira Francoska grške zahteve po neutralizaciji morske ožine pri otoku Krfu in njih zahteve po Kavali in Egejskih otokih.
Zdi se pa, da gre Italiji ražen za Krfsko ožino v prvi vrsti tuđi za Egejske otoke, ki bi iih morala vrniti Turčiji, oziroma ki bi sedaj po većini pripadli Grški. Od tod besni nastop italijanskega časopisja. Med tem pa zaostaja vse, kar bi morale velesile storiti. O kakem koraku velesil proti Turčiji sedaj že ni duha več. Kakor v kaki burki se sliši, da so naznanili veleposlanfki Turčiji, da se je v Carigradu zbrala komisija, kl naj določi turško-bolgarsko mejo Enos-Midia. Porta bo vzela to sporočilo na znanje in turska vojska bo ostala v Odrinu, velesile pa bodo zopet blamirane.
Kar se tiče sedaj aktualnih spornih vprašanj med Bolgari in zavezni-ki, poročajo iz Londona, da zahtevajo Rusija, Avstrija in Italija z ozirom na dejstvo, da se Grška absolutno brani prepustiti Kavalo Boigarski, da dobi Bolgarska vsaj oba brega reke Mesta in reke Karasu, da more zgra-diti železnico do Egejskega morja, ki tae bi stala y območju grških   topov.
Toda tuđi to zahtevo odklanja Venizelos kar najodločnejše.
Med tem je prinesel tuđi neki an-gleški list poročilo, da predlaga cna izmed velesil
evropsko konferenco.
ki nai izvrši revizijo balkanskega miru. Avstro-Ogrska in Italija sta baje tuđi za tako konferenco.
♦       ♦     •
Srbi io Grki.
»Jugoslovanska korespondenca« poroča iz Aten, da je prišlo v zadnjih tednih res do oboroženih konfliktov med Srbi in Grki zlasti v Gevgeliju in pri Carevem selu. Tuđi v Bitolju in Pečevu je prišlo do hudih spopadov med Grki in Srbi. Zlasti dogodki v Bitolju so grški vladi silno neprijetni, dokaz, da so grški vojaki dali povod k spopadom. Glede dogodkov v Pečevu pravi dotična atenska brzojavka zelo temno: Grške čete so imele velikanske izgube in nišo mogle po-polnoma izrahiti svoje ugodne pozi-cite proti Bolgarom. Iz teh besed ni razvidno, kdo je prizadejal Grkom te ^velikanske« izgube, Bolgari ali Srbi.
Grki naj bi se spominjali, da se imajo za vse svoje pridobitve v prvi in drugi balkanski vojni zahvaliti samo Srbom in naj v svoji objestnosti ne gredo tako daleč, da bi jih morala Srbija podučiti, kako smejo nasto-pati!
Turki in Odrin.
Turski problem še vedno ni re-šen. Velesilam se prav nič ne mudi. Kombinacii pa je vse polno, dasirav-no prav nobena ni zelo verjetna. Zdaj zopet se je pojavit nov kuriosum. Reuterjev urad namreč poroča iz Carigrada, da je baje mogoč porazum med Turčijo in Bolgarsko ter Romu-nijo na podlagi avtonomiie Makedonije. Bolgarska, Romunska in Turči-ja mislijo, da bi bile potem dosti moč-ne, da prisililo Srbe in Grke, da se uklonijo.
Tuđi vest, ki smo jo zabeležili snoči, da ponuja Bolgarska Turčiji Lozengrad, je tak kuriosum brez vsake podlage.
Edino, kar je vredno, da verja-memo, je, da je generalissimus Izzet paša izjavil nekemu odposlanstvu v Odrinu: V svojem in v imenu svojih tovarišev vam povem, da teh pokra-jin ne borno zapustili. Odrina ne mo-remo izročiti, kdor ga hoče imeti, naj priđe in si ga vzame.
*              •
Kompenzacija za Crno goro.
-Jugoslovanska korespondenca« poroča s Cetinja: Ko se vrneta te dnl avstro-ogrski in ruski poslanik, se bodo zastopniki velesil tu sestali, da se posvetujejo o vpraŠanju materijalne odškodnine Crni gori. Do sedaj nišo predloženi predlogi niti glede visine posojila, niti glede njegove kako-vosti. Verjetno pa je, da dobi Crna gora brezobrestno posojilo 30 milijo-nov, ki se bo izplačalo v več obrokih in naj se porabi v gospodarske svrhe, rredvsem za osuševanje pokrajine ofo Skadrskem jezeru, za zgradbo ce^r in nove železniške proge. Cetinjski kabinet želi, da se izkaže črnogoi ka vlada o porabi tega denarja s; mo skupščini in noče pripustiti kake tuje kontrole.
Konferenca veleposianikov   v   Londonu.
Včeraj se je zopet vršila v Londonu konferenca veleposianikov, na kateri so vsi veleposlaniki izrazili mnenje svojih vlad o Greyevem predlogu, da naj ostane zaiiv Phtelia in Korica Albaniii in da se določi ju-žno-albanska meja od posebne med-narodne komisije, zato pa nai dobi Grška Egejske otoke. Francoski veleposlanik Cambon se je zavzemal tuđi v včerajšnji konferenci za to, da se vprašanje južno-albanske meje in Egejskih otokov obravnava skupno, ker sta obe vprašanji v ozki politični zvezi. Tuđi je izrekel upanje, da bo Italija Egejske otoke takoj zapustila, ko bo Turčija izpolnila pogoje miru v Lausanni. Glede Egejskih otokov je izjavil italijanski zastopnik, da bo Italija po izpolnitvi določb lausan-skega mira vrnila otoke Turčiji. Za-deva Egejskih otokov pa sploh ne spada pred londonsko konferenco.
Zgoraj omenjeni pred log sira Fdvvarda Greya je bH v principu spreiet ter gre sedaj samo še za tež-koce formuliranja.
Rako je v Sofiji?
(Dopis iz Sofije.) V Sofiji, koncem julija.
Ogromno vojno previjališče, ogromno sejmišče, kjer ni nobenega reda radi preplašenih žen, otrok, starčev in bolnikov, pravi pravcati babilonski stolp — to je Sofija danes.
Mesto    je    podobno   velikemu
mravljišču, ki ga je človeška noga pomandrala: mravUe so vznemirje-ne, preplašene, tekajo semtertja brez cilja, ne vedoč ne kam, ne kodi.
Lepa bolgarska prestolnica nudi naravnost strašno sliko.
Tik pred njenimi vrati v daljavi kakih 10 do 15 kilometrov se nahaja-jo razvrščeni oblegovalni topovi in bataljoni romunske vojske, ki je pripravljena, da vsak trenotek krene proti mestu.
Ljudje legajo zvečer v postelj ali na trdo zemljo s skrbjo, da-li bodo drugega dne še vstali, zjutraj vstaja vsakdo s skrbečim vpraša-njem: »Kaj se bo zgodilo danes? Ali bo dobil skorjico kruha, da si utola-ži glad?«
Na ulicah ni videti mož, ni videti mladeničev. Kdor le more nositi puško, je odšel v klavnico pred Kju-stendil. To je zadnja obrambena ar-mada, ki so jo vojne oblasti nabrale po vsi Boigarski.
V Sofiji ni 4#anes bogatih, ni siromašnih, ni ves'elih ljudi; na ulici srečavate samo preplašene ženske, vznemirjene starce inplašne otroke in vsi ti, vsi brez isieme prosijo boga, da bi ta strahovita tragedija celega naroda, v katero so domovino spravili brez vsake potrebe lahkomiselni ljudje, čim najpreje končala in sicer za vsako ceno. Strah je objel vse slo-je, vse stanove, malo in veliko, staro in mlado, bogato in siromašno.
Podonavska mesta so opustela kakor stara pokopališča. Iz Akčara, Lom Palanke, Kozgodije, Vidina, Ni-kopolja, Pjagoša, Svištova, Samo-vita, Ruščuka in iz drugih mest je pobegnilo skoro vse prebivalstvo in se zateklo v Sofijo, ki šteje danes s temi begunci več kakor četrt milijo-na ljudi. Ako hodiš od kolodvora proti hotelu Panakovu, ali okrog parka, kjer je carski dvorec, ali okrog mestnega vrta (gradskata gradina), kjer je v blizini novi »Červeni Rak«, povsodi srečavaš goste mno-žice žena, starčev in otrok in vse te neštevilne rodbine, bedne in žalost-ne, izmučene, gladne in bolne, žive od danes do jutri v paničnem strahu.
Po ulicah, po cestah in pločnikih žde množice ljudstva brez skorjice kruha; po bolnicah leži na tisoče ra-njencev brez zdravnikov in bolni-čark, po barakah in lazaretih se na-haja nebroj bolnikov brez vsake po-strežbe — slika strahote in grozote.
Po uličari neprestano krožijo radi vzdrževania miru in reda močne konjeniške in pehotne patrulje.
Boje se, da bi se to preplašeno ljudstvo ne uprlo, zakaj že tu in tam se pojavljajo prvi znaki revolucije. To pa je treba preprečiti. Pred pe-karnami se gnete silna množica. Sre-čen je tišti, ki ima en Iev ali dva, da si lahko kupi kilogram kruha. Na druge udobnosti se ne more niti misliti.
Vedno nove množice beguncev prihajajo. skoro vsako uro. — a tuđi te je treba nahraniti, ker so gotovo gladni . . .
Vstopim v neko prodajalno in zahtevam špirita. Trgovec sko-mizgne z ramami: »Nimam ga.« Zahtevam kilogram sladkorja. »Stiri le-ve«, odgovarja prodajalec. Vprašam za sol. »Dva leva«, pravi trgovec. Vprašam za moko. »En Iev«, se glasi trgovčev odgovor.
Stopam mimo hiše bivšega mi-nistrskega predsednika dr. Daneva, Pred vrati stoji podvojena vojaška straža. Njega ni v Sofiji: takoj po svojem padcu je izginil, nihče ne ve. kam. Zato straža čuva njegov dom, da bi ga razjarjena množica ne na-padla. Prav tako se nahaja straža tuđi pred hišami ostalih bivših mini-strov, ki so večinoma zapustili pre-stolnico. Srečam se s prijateljem in rojakom profesorjem Jordanom Ivanovom.
»Mi smo mislili«, je rekel, »da se* bo Rusija ali Evropa zavzela za nas ... ali dr. Danev vsak dan menja svoje mišljenje: dopoldne je rusofil. popoldne pa avstrofil . . . Sam gospod bog ne ve, kaj on hoče . . .«
Srečam svojo znanko, učiteljico Balčevo. V skrbeh me sprašuje: »Kdaj bo vse to prenehalo?«
Ivan V a z o v, sivolasi in proslavljeni pesnik bolgarski, hodi s po-vešeno glavo in solznimi očmi po ulicah, na katerih leže množice žena in otrok.
Vazov ne peva več. Včeraj je v svojih pesmih še grozil Srbiji in ce-lemu svetu, danes samo še vzdiše. Včeraj je zahteval še Elbasan in Av-tono in vso Albanijo, zatrjujoč v svojih stihih, da je vse to bolgarska zemlja, danes pa ne misli več niti na Bitolj, niti na Prilep — želi samo, da bi se čim najpreje končala ta strašna in sramotna igra . . .
»Zakaj ne pojete več?« ga vprašam.
»»Kdo bi naj pel, ko ves narod Joče in plače!   Ali ne vidite množic
tega nesrečnega naroda, ki njma ni-čisar, s čemer bi se hranil? Kaj naj storimo s temi ljudmi, ko moramo vsega čim največ pošiljati na mejo?««
»Pa zakaj   ne  prosite za mir?«
»»Mir . , . mir . . . Sramotno je, da nas v tem trenotku zapušča in ostavlja Rusija. Mi smo njena carigradska predstraža, a sedaj nam obrača hrbet. Čemu smo ji prikrivali resnico? Tuđi Avstrija nam ne nudi roke. Ona se igra z nami in z Romu-ni . . . Sedanji vladi ne zaupam. To so večinoma možje z repom — Sa-vov in Genadijev in Radoslavov . . . Sramota je, da je Evropa tako ravnodušna napram naši nesreći. Evropa pač jedva Caka, da bi mi in naši pro-tivniki izkrvaveli, da bi potem nas in nje laglje pokorila. Trdno srno bili prepričani, da se bo Evropa za nas zavzela, toda ona tuđi v naši ne-sreči išče samo svoje koristi in interese.^«
»Pa zakaj car, ki ima toliko vez in sorodstva po Evropi, ne pohiti v inozemstvo, da resi situacijo?«
»»Ali naj v tem trenotku zapusti državo?! To bi povzročilo revolucijo. To bi bilo od zlega!««
»Toaa mir je potreben.«
»»Za vsako ceno. Vsi hočejo mir, ćelo tišti, ki neprestano vpijejo: vojna! Mir hoče tuđi narod, hoče ga ćela zemlja. Položaj je kritičen. Turki se gibljejo. Treba je brez omaho-vanja kaj ukreniti in hitro. Dalje ni mogoče več vzdržati. Lahko nastopi katastrofa, tega pa obvari bog našo domovino . . .«
Pri kai <=e naj ukrene?«
»»bporazumeti se je treba in izmiriti s Srbijo!««
V te.m trenotku je konjeniška patrulja v galopu jahaia mimo nas. Na trgu je velika gnječa — ljudska množica hoče pred dvorec, da vidi carja in ga prosi za kruh in za mir.
Z Vazovom sva stopila na stran in se poslovila.
*      ♦      *
Vidite, takšen je sedaj položaj v Sofiji! To pismo sem izročil prijatelju, da ga da na pošto, ko zapusti Ruščuk. Ako dobite pismo — objavite je!
L. Srp. R.
Stajersho.
Vransko. Cvetlični dan C. M. podružnice. — Zlet Sokola. Ciril-Metodova podružnica je poskusila v nedeljo prvič s cvetlič-nim dnevom, ki se je obnesel izred-no krasno. Marljive in požrtvoval-ne gospodične so obrale Vrančane za celih 178 kron. Rodoljubno vransko občinstvo blagovoli sprejeti tem potom iskreno zahvalo. Istotako se zahvaljuje C. M. podružnica vsem gospodičnam prodajalkam cvetlic, kakor tuđi gospodom, ki so jim pomagali pri cvetličnem dnevu. Isti dan popoldne pa je priredil Sokol izlet na Locico k Ceretu. Sokol je na-stopil z javno telovadbo članic in članov. Telovadile so se proste vaje kakor tuđi na orodju. Vršil se je tuđi tek za prvenstvo na daijavo 200 m. Prvi je bil br. Jurše, drugi br. Med-ved. Telovadbi je prisostovalo mnogo Vrančanov in izredno mnogo kmečkega ljudstva, ki ni moglo pre-hvaliti dobrih telovadcev. Po telovadbi se je začela živahna zabava, ki je trajala pozno v noč.
Na Ostrožnem pri Celju je priredilo v nedeljo »Delavsko podporno društvo« pri županu okoliške občine, g. Fazarincu vrlo dobro uspelo poletno veselico. Občinstva je bilo prav mnogo, osobito Celjanov, dočim bi lahko domačinov prišlo veliko več. Bila jim ni po volji mala vstop-nina. Narodna godba je koncertirala pod vodstvom g. kapelnika E n g e -rerja do poznega večera. Tuđi ta nastop naše slovenske godbe je po-kazal, za koliko so se zadnje leto pri njej razmere na ugodno plat spre-menile. Zeleti bi bilo le, da bi bilo več godcev iz Celja samega. Ali bi ne bilo mogoče. da bi se slovenski službo-dajalci ozirali na to, da bi po možno-sti nastavljali godce? G. kapelnik Engerer se z godbo veliko trudi, za to mu gre vsa čast in zahvala! Nastopili so tuđi pevci osrednjega društva in pa teharske podružnice pod vodstvom g. Zagoričnika in so prav dobro zapeli nekaj pesmi. Po šotorih so se trudile dame dr. Laznikova, Založnikova, Perčeva, Senegačnikova in dr., da so postregle mnogoštevil-nim gostom. Ponavljamo ob tej pri-liki, da bi kazalo nadaljevati z večji-mi in manjšimi prireditvami v Celjski okohei in naj bi se tuđi vselej kaj malega spregovorilo.
Iz Ptuja nam pišejo: Prečital sem pažljivo poročilo o klerikalnem »mUdeniškem taboru« na Ptujski gori. Eno me je razveselilo: da so kmečki miadeniči in tuđi oba kmeč-
ka poslanca, BrenČič in Meško, govorila prav odločno v narodnem duhu. In značilno je, da sta se zaleta-vala v nas narodnjake le — duhovnika dr. Hohnjec in neko kaplanče. Dr. Hohnjec si je predrznil trditi, da narodnjaki izrabljamo ime Ciril-Me-todovo za Širjenje brezverstva! Čujte, g. profesor: če laže kak neizobra-žen fantalin o nas, mu ne zamerimo, ker vemo, da je napačno poučen ali nahujskan. Vi pa lažete vedoma in namenoma, če tako govorite, in tako ne postopajo poštenjaki, temveč kaki prostaški politični suiti! Vam je dobro znano, kake namene in cilje zasleduje Ciril-Metodova družba, vam je tuđi znano, da mi verskih motivov v svoje politične namene ni-koli ne zlorabljamo — in vendar lažete o nas! Vemo, da vas ni in vas ne bo sram; ali pribiti je vredno take stvari, ki si jih privoščijo v slepi strankarski strasti naši — duhov-niki.
Proti občinskim volitvam v Škofji vaši so vložili volilci iz Trno-velj in Ljubečne obsiren in dobro utemeljen ugovor. Vsled tega bo prišlo bržkone do novih volitev.
Iz Št. Jurja ob Juž. žel. nam poročajo: Kmečko dekle Helena Mast-nak iz Lokarja je imela razmerje z nekim železničarjem. Ko pa jo je do-letela običajna posledica takih raz-mer, jo je fant pustil in odšel v Ljubljano. 24. julija je mlada mati porodila deklico; iz skrbi in jeze je vrgla otroka v gnojnico, kjer je uto-nil. Orožniki so za to izvedeli in jo izročili okrožnemu   sodišču v Celju.
Od Velike Nedelje   pri Ormožu
nam poročajo: V Sodincih je umri po kratki bolezni dne 2. avgusta najsta-rejši tukajšni posestnik Simon Jesih.
V Kaplji vaši bi. Št. Pavla v Sav. dolini priredi prostovoljna domaća požarna bramba veliko vrtno veseii-co v nedeljo, dne 17. avgusta pri Jo-žefu Turnšku. Svira polnoštevilna domača godba.
Iz Rečice na Paki. V nedeljo 10. avgusta praznujeta župan in posestnik Martin Pirtošek ter žena Terezi-ja zlato poroko. Čestitamo!
Iz Braslovč v Sav. dolini. Tu se ustanovi v Sokolu ženski telovadni odsek. Sestanek in pogovor o usta-novitvi se vrši na praznik 15. avgusta ob 4. popoldne v gostilni .Ross-ner,                                             *?*- \
Od Male Nedelje pri Ljutomeru. Podružnica c. kr, kmetijske družbe štajerske priredi v nedeljo, dne 17. avgusta po rani maši in po večerni-cah poučni predavanji. Govori c. kr. okr. živinozdravnik Pirnat.
Namestnik v slovenjgraškem političnern okraju. Iz Slovenjgradca nam poročajo: Štajerski namestnik ekscelenca Clary si je ogledal v so-boto dopoldne po slovenjgraškem (Paureče, Št. Janž) in marnberškem okraju škode, ki jih je povzročila po-vodenj. V Vuzenici si je ogledal tuđi slovensko in nemško solo. V roke okrajnega glavarja dr. Poigerja je iz-ročil vsoto 500 K iz štajerskega pod-pornega sklada za ujme, da se razde-le revežem. Popoldne se je peljal v Trbovlje, da se tam povpraša, kak uspeh so imele odredbe proti legarju.
Sv. Peter pod Sv. Goro   se   je
zadnjo nedeljo imenitno postavil z veselico, ki jo je priredila ondotna Ciril-Metodova podružnica. Tako ob-sežnih in krasnih prireditev nismo vaieni na deželi. Marljivi odbor, na čelu mu nestrašeni rodoljub gospod dr. Kune j, srne biti ponosen na uspeh ter bo vsled tega rad pozabil na veliki trud. Veselica je bila na vrtu in v vseh notranjih prostorih go-stilne Gabronove, povsod pod narodnimi prapori. Vsi obširni prostori pa so bili kmalu premaihni. Voz za vozem je dovažal goste iz Kozjega, Podsrede; Bizeljskega, Brežic itd., posebno številno so bili zastopa-ni bratje Hrvatje iz Klanjca in Tuh-lja. Prišli so malone vsi uradniki s svoiimi rodbinami, tako, da že davno ni bilo zbranih toliko slovenskih in hrvatskih lepotic, očarljivi prizor na plesišču in ob šotorih. Domaće in zu-nanje gospodične in gospe so pri prodaji in programu brez odmora sodelo-vale. Tamburaška zbora iz Podsrede pod vodstvom gosp. učitelja Potoč-n i k a in iz Bizeljskega-Kapel pod vodstvom gosp. J a n e ž i č a ml. sta poleg vrlo izvežbanega domačega pevskega zbora največ pripomagla k sijaju dneva. Zavedni prebivalci so zložili brezplačno skoraj vse številne in krasne dobitke. Bil je narodni praznik, slavljenje hrvaško-sloven-ske vzajemnosti, kakorsnega naša mična Sotelska dolina menda še ni videla. Za prisrčnim pozdravom predsednika g. dr. K u n e i a je imel daljši nagovor potovalni učitelj gosp. Ante B e g, Z mrakom se je veselica prenesla v notranje prostore, posebno pestro, neprisiljeno živahno vrve-nje v takozvani »kavarni« ostane vsem v prijetnem spominu. Srčna hvala prirediteljem, sotrudnicam in vsem gostom i
179 Stcv._________________________________________________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 6. avgusta 1913.                                                       ^^^^^     s                  Stran 3.
Sv. Trojica v Slov. gor. Zvezda
tone — namreč p. n. nemškutarjev. Zadevajo jih zapored vdarci usode. Izgubili so veČino v krajnem šolskem svetu. Potem je šel na boben eden njihovih »oprod« med kmeti. Potem je šel neki mlin. Sedaj se je nemila usoda k>tila cek> gospoda župana in ga tirala pred sodnijo, Le kulantno-sti nekega Slovenca — oz. bi imenovali njegovo postopanje drugače?! — se ima zahvaliti, da je stvar tako potekla, kakor je. Hujše pa se je pri-petilo njegovemu sosedu, merarju Zamolu, ki so ga kar brez pardona vtaknili pod ključ. O vzroku govore marsikaj; baje od tega časa pri njem nočejo več Ijudje jemati mesa . . . Nemškutarija? — Molči! Kje ste zdaj vi farizeji, ki ste izdirali pezdir iz oces svojih nasprotnikov, bruna v lastnem očesu pa niste videli? Kaj ne, bolje je biti pod streho z maslom na glavi, nego pa hoditi na solnee? Le zapomnite si: priđe se ura obračuna; tedaj bo pa blisk, grom in potres . . . H koncu bi še stavil prošnjo na onega gospoda, ki je v eni zadnjih »Straž« tako neokusno napadel tro-jiške naprednjake, ki se vendar nišo nikoli hlinili klerikalce, naj bolje vzgaja svoje tretjerednike, da ne bo-do volili s prusko in protestantovsko mislecimi štajerčijanci! — Metla.
Iz Ljubnega v Sav. dolini poročajo. da je gornjegrajsko učiteljsko društvo izključilo nadučitelja Petra Wudlerja iz svojih vrst.
Na Muti je glasom štajerskega uradnega lista razpisano mesto di-striktnega zdravnika. Prošnje na štajerski deželni   odbor do M. avgusta.
Iz Cirkovec na Dr. polju poro-čajo: V soboto ob 3. popoldne je začelo goreti pri posestniku Vnuku v Pungerčah. Močen veter je raznesel ogenj po sosednjih strehah in gospodarskih poslopjih, ki so sedaj polna slame in spravljenega snopja. V ne-kaj minutah je bila ćela vas v ognju :n goreti so začele tuđi sosednje Jab-Ijane. Zgorelo je vsega skupaj 21 nosestnikom 31 poslopij; zgoreli so vsi poljski pridelki in povrh tega še mnogo živine. Revščina je zelo velika. Zažgali so pri Vnuku otroci.
Iz Gradca. Kakor je -Slov. Narod« že svoiečasno poročal. je sto-pil dosedanji podpredsednik Štajerske namestniie Karl pl. M y r b a c h -R h e i n f e 1 d v pokoj. Na njegovo mesto priđe brat sedaniega ministr-skega predsednika dvorni svetnik dr. Ferd. grof Sturgkh. Za dvor-lega svetnika je imenovan namest-niški svetovaiec dr. Henrik M a y r -i o f e r. Tuđi pri okrajnih glavar-stvih se bodo izvršile večje osebne spremembe.
Horošho.
Cerkev na bobnu. 17. septembra «e vrši javna dražba takovzanega Hattachhofa<<. To posestvo obstoji iz gradića in male cerkve. V tej je ;udi vsa cerkvena oprava. V tej cer-kvi so še pred kratkim brali sv. maso. Ker pa je posestnik vporabljal cerkveni zvon tuđi za domaće potrebe, noće domaći župnik več maševati v tej cerkvi.
Požar. Iz Dolov poročajo: V po-nedeljek zjutraj ob 4. je izbruhnil požar v žagi posestnika Frana Pirkerja. Zgorela je žaga, hlev, kakor tuđi električna naprava. Tuđi zaloga lesa je bila v veliki nevarnosti. Zagarji so se komaj resili. Otroke so resili skozi okna, dekla pa je morala skočiti iz podstrešja, da se je resila.
Požiga osumljeni. Iz Beljaka poročajo: Orožniki so 2. avgusta t. 1. aretirali posestnika Drabosseniga, po domače »Sanduirta«, in Chrysamha Hoferja. Oba aretiranca sta ugledna nemškutarja v Beli. Osumljena sta, da sta požigala.
Primorsko.
Ožja volitev v italijanskih goričkih mestih in trgih. Goriški Slovenci se bodo udeležili današnje ožje vo-litve pod geslom: »Dol s kamoro«, in bodo volili kandidate laske ljudske stranke. Ti kandidati so: dr. Alojzij Pontoni v Gorici, profesor Frid. S i m z i g v Gorici, inž. Peter C u -1 o t v Gorici in dr. Artur R e b u 11 a v Tržiču. »Soča* poziva goriske Slovence z besedami: Kamor pogledamo, povsodi je kamoraški nered, pulj-ski sistem, sleparjenje pri volitvah, zapostavljanje in sramotenje Sloven-cev. Kamora v mestu, karnora y de-želnem zboru in odboru nas tiŠČi, nas žuli, nam škoduje, kar more. Zadajmo goriški kamori smrtni udarec! Izbe-rimo si manjše zlo! Goriški Slovenci! Niti eden naših volilcev ne sme ostati doma, sicer izdaja Slovenstvo! Vsi proti kamori in za kandidate laske ljudske stranke.
Rimski pisatelj o »mladih«. Dr. Oregorčičeva »Gorica« navaja slede-če mnenie rimskega pisatelja o političnih »mladih«, ki se nanašaio prav
dobro na goriške novostrujarje: Rimski pisatelj Nevius Je živel v 3. stoletju pr. Kr. V enem njegovih del se nahaja sledeČe vprašanje: Čedo, qui vestram rem publicam tantam annisistis tam cito? (Povej, kako ste tako hitro izgubili tako veliko državo?) Odgovor se tam glasi: Prove-niebant oratores novi, stulti adule-scentuli. (Nastopili so novi govorni-ki, neumni mladeniči.) V tolažbo pa dostavlja Ciceron k navedenemu mestu: Ouod si legere aut audire voletis externa, maximas res publicas ab adulescentibus labefactas, a senibus sustentatas et restitutas esse reperie-tis. (Ce hočete pa čitati ali slišati o tujih državah, potem naiđete, da so mladeniči izpodkopali največje države, a da so jih zreli možje vzdržali in zopet postavili na noge.)
Nesreća v gorah. Iz Ćezsoče poročajo: Dne 2. avgusta je smrtno po-nesrečil pri trganju očnic mladenič Ivan Vulč na Debelem robu. Star je bil še le 23 let.
Turski princi v Trstu. Iz Trsta poročajo: Včeraj ob pol 11. dopoldne je odplula iz Trsta otomanska jahta *Kavala«, na kateri so turski princi Jusu Kemal paša, Mustafa Kamil, Agid Fem, Agios Albis-efendi in Ma-bu Hassan. Jahta je odplula v Be-netke-
Samomor. Iz Trsta poročajo: Včeraj smo poročali, da so v pone-deljek našli na cesti proti Katinari i?eko mlado žensko nezavestno, ki so jo prepeljali v bolnico. Ženska je kmalu na to umrla vsled zaužitega strupa- Samomorilka je 251etna Pieri-na Opab. Nesrečna ljubezen je bila vzrok samomoru.
Otrok ponesrečil. Iz Trsta poročajo: \ ponedeijek popoldne je v Ro-eolu v stanovanju svojih staršev pre-vrnila 41etna Lidija Mosettig kotel z vrelo juho, ki se je razlila po deklici. Deklica se je zelo nevarno poparila.
Preprečena rodbinska tragedija. Iz Trsta poročajo: V nedeljo ponoći je prišla na pomol Sanita Ana Feru-glio, uboga mati z dvema otrokoma-dojenčkoma in je hotela v obupu skočiti v morje. K sreči je prišel straž-nik, opazil njen namen in preprečil veliko nesrečo. Na policiji je Feruglio izjavila, da je hotela izvršiti samomor vsled nečloveškega postopanja svojega moža, ki vedno ves zaslužek za-pije in se niti najmanj ne briga za ubogo družino. Vsled velike revščine je popolnoma obupala in sklenila zato resiti sebe in oba svoja otroka trpljenja. Ko so nesrečno mater na policiji pomirili, so jo odpeljali zopet domov.
Čreda jancev ukradena. Eno pre-teklih noči so mesarju Blažu Červar-ju v Vrsaiu neznani lopovi ukradli kar 36 jancev. Orožništvo. ki je začelo takoj zasledovati, še ni prišlo do nikakih rezultatov.
Slovensko izobraževalno in pod-porno društvo v Opatiji priredi v pe-tek 15. avgusta veliko ljudsko veselico s plesom na vrtu gostilne »Run-tič-T v Opatiji. Čisti dohodek je name-njen podporni blagajni tega društva.
Razpis služb. Na Primorskem je oddati tri mesta stojnikov. ki bodo poslovali kot vodje cestnih parnih valarjev. NatančnejŠa pojasnila vse-buje uradni list »Osservatore Triesti-no« z dne 21. julija 1913 med uradni-mi razglasi.
Dnevne vesti.
4- Neprijetno spoznanje. OJ zelo dobro poučene strani se nam poroča: Balkanska kriza je provzročila, da so prišli vladni in ž njimi zvezani nem-ški politični in žurnalistični krogi do žanje zelo neprijetnega spoznanja. Izkazalo se je namreč tekom te krize, da nemško časopisje, vladno in neodvisno, nima nobenega vpliva na javno mnenie med Slovani v Avstri-ji. Časih je bilo drugače; v prejšnjih časih je nemško časopisje narekova-lo tuđi Slovanom javno mnenie. Nemški časopisi so seveda vedno pisali v smislu nemških interesov, a njihovo stališče je bilo navadno me-rodajno tuđi za Slovane. Kako sramotno vlogo so na primer igrali Slovani in vse slovansko časopisje, ko je avstrijska armada okupirala Bosno in Hercegovino. Pred kratkim je izšel životopis grofa Andrassvja; iz tega životopisa je jasno spoznati, da je bila okupacija Bosne in Hercegovine izvršena v namen, da se osla-bijo južni Slovani, uniči bodočnost Srbov in vse slovansko - ozemlje do Soluna podvrže nemško - madžar-skemu gospodstvu. Slovani pa so bili takrat nad vse navdušeni za okupacijo in iz sebe so bili veselja, koliko »Kanonenfutra« so smeli dati za to akcijo. Vse je pač stalo pod vpli-vom nemškega časopisja. Za časa aneksije je bilo že malo drugače. Vsaj en del slovanskega časopisja je zavzel samostojno stališče in naj je nesrečni in nespretni Aehrenthal še tako divjal, siovanskega časopisja — kar ga ni bilo v njegovi službi — ni mogei ukloniti.   Sedanja  balkanska
kriza pa je nemško gospodo kar v obup spravila, kajti pokazalo se je, da nima nemško Časopisje prav no-benega vpliva več na javno mnenje avstrijskih Slovanov, da je konec dolgoletnemu sistematičnemu za-strupljevanju slovanskega javnega mnenja potom lažnjivega nemškega Časopisja. To časopisje je dolgo let paralizovalo vsa prizadevanja samostojno mislečih slovanskih politikov, a danes je kompromitirano pred ćelo Evropo kot najboli nepošteno časopisje in je med Slovani izgubilo vsak kredit. Seveda se delajo veliki du-najski listi še vedno, kakor bi izraža-li mnenje vsega avstrijskega prebi-valstva, kakor bi stali za njim ne le Nemci nego tuđi Slovani, Romuni in Italijani, pa to so samo manevri, ki nič ne zaležejo. Ciganske laži, s ka-terimi sta se zlasti »Reichspostv in »Neue Freie Presse« osramotili pred vso Evropo, so spravile nemške liste od ves kredit. Izvzemši tište zakrk-njence, ki posedajo iz dolgočasja po kavarnah in čitajo od kraja vse, kar dobe v roke, se že noben človek več ne zmeni /.a nemške časnike, ki so itak od kraja vsi enaki, večinoma s škarjami po raznih korespondencah narejeni, dolgočasni in bornirani do skrajnosti. Vlada seveda joka nad izgubljenim vplivom nemškega časopisja, s katerim je časih tako ko-modno vpregala slovanske narode pred nemško - madžarski voz in ž njo vred jokajo nemški žurnalistični krogi, kajti z zmanjšanjem vpliva nemškega časopisja pada tuđi števi-lo naročnikov in pojema politična in gospodarska moč nemštva. Lahko vam povem, da so vladni krogi hudo potrti, ker potom časopisja ne morejo čisto nič več vplivati na slovansko javno mnenje. Kako lepo bi bilo, ko bi hoteli Slovani delati tlako nemško - madžarsko - vladnim stremljenjem zoper srečo, blagostanje in neodvisnost slovanskih narodov, a ker tega necejo, ker se ne dajo voditi od podlega in lažnjivega nemškega časopisja, zato se je začela proti slo-vanskemu časopisju izvrševati seda-nja nad vse kruta konfiskacijska praksa. Ker slovansko časopisje neče služiti svojemu narodu in slovan-stvu sovražni politiki, zato je hočejo bičati s škorpijoni. če pa mislijo, da bodo na ta način ustvarili tišti »ein-helliger Staatswille« potem se jako motijo. Tak »einhelliger Staatswille« se da ustvariti le s popolno in naj-temeljitejšo premembo vse notranje in zunanje politike, nikdar pa s pre-ganjanjem slovanskega časopisja.
— Darovi za katoliški shod. Iz-
kazi o darovih za katoliški shod so podučni in pravzaprav kažejo, da so klerikalci takih priredb že do grla siti. Prav majhni so povprek ti darovi in zdi se, da je še med njimi vse polno takih, ki so naravnost izsiljeni in izprešani. Na liberalne kronice skoči klerikalec kakor pes na kloba-so! Značilno je, da je kanonik dr. Ignacij Zitnik, ki ni v politiki nikoli skrbel za svoj žep in je danes ravno tako revež, kakor je bil pred četrt stoletja, darovai 25 K, torej ravno toliko, kakor dr. Susteršič, ki je bil pred četrt stoletjem tuđi revež, danes pa spada med prve bogataše v deželi. Dr. Zitnik pa seveda tuđi ni naše] mnogo posnemovalcev in jih tuđi ne bo. Čaši so pač slabi in ker vidijo Ijudje na svoje oči, da katoliški veri in cerkvi živa duša nič neče, se jim zdi katoliški shod popolnoma nepotreben. In marsikak klerikalec prizna, da je škoda denarja, ki se bo potratil za popolnoma nepotrebni katoliški shod, dočim je toliko velikih in važnih potreb, za katere pri-manjkuje denarja.
4-    Narodna    misel    v Nemcih.
Kdor je zadnji teden vzel v roko kak nemški list, je v njem videl podobo štajerskega nemškega pisatelja Petra Roseggerja ali pa kaj čital o njegovi sedemdesetletnici, vsekako je spoznah da je Peter Rosegger med Nemci izredno popularen. Pisateljski pomen Roseggerjev te popularnosti pač ne pojasnjuje dovolj. Naposled imajo Nemci ceio vrsto dokaj imenit-nejših pisateljev kakor je Rosegger. Po svojih umetniških kvalitetah spada Rosegger med pisatelje tretje ali četrte vrste, a postal je vzlic temu zelo popuiaren in sicer zaradi tega, ker je v svojih spisih skozinskoz na-cijonalen. Dolgo časa je bila njegova popularnost omejena nekako na nemške alpske dežele, ki so doslej rodile le bore malo količkaj znatnej-ših nemških pisateljev, v katerih pa je obranjen živ čut in smisel za ljudske posebnosti in navade. Ta popularnost pa se je razširila po vseh nemških deželah, ko je Rosegger sprožil misel, naj se ustanovi naroden sklad. Nemci zbirajo že četrti milijon tega »Roseggerjevega sklada« in ne dvomimo, da se bo število teh mili« jonov še pomnožilo, kajti od Badeni-jevih časov je »furor teutonicus« prešinil ziasti vse austrijsko sem&vo'
in misel na podjarmljenje Slovanov je prevzela najširše kroge. Rosegger je s svojim »skladom« ustvaril pod-lago za najbolj sistematično ponem-čevanje slovanskih dežel in proslavljanje Roseggerja ob njegovi 701etni-c'i je priča, kako globoke korenine je ta misel pognala v nemški duši. Pri nas pa vidimo stranko katoliške du-hovščine delati na to, da zatre v slovenskih srcih še tisto malo narodne zavednosti, kar se je je z dolgim de-lom obudilo.
- Jare tuđi med dolenjskimi obrtnik! pogorel. Iz Novega mesta: Ko je posl. Jare v nedeljo 27. julija spoznal, da zanj ne marajo ne klerikalci iz prečinske občine, še manj pa novomeški, se je zatekel k obrtnikom. Lovil jih je na čuden način za nov shod v ponedeijek zvečer. Naj-preje so klerikalci pustili tiskati vabila, na katerih je bilo čitati, da je vstop dovoljen samo obrtnikom, ki se morajo izkazati pri vstopu s posebnim vabilom. To je bilo čitati na le-pakih. V nedeljo pa večina obrtnikov ni dobila obljubljenih vabil. Načelnik zadruge se je izgovarjal, da je na lepakih »tiskovna pomota« in oblju-bil, da se bo takoj popravila. Pa mi-nil je ponedeijek, treba je bilo iti na shod, »tiskovna pomota<' še ni bila odpravljena. Pač so pustili s kredo precrtati na lepakih besedilo glede posebnih vabil. V tiskarni so bili v ponedeijek popoldne že ob 3. dovršeni novi mali lepaki z besedilom: »Vstop dovoljen vsakemu obrtniku«. Pod tem besedilom je bilo komaj vidno natisnjeno še: »Posebna vabila se ne bodo izdajala«. Za vnanje obrtnike bi bilo tuđi to že prepozno, če bi se ta »popravek« takoj izdal na stare lepake. Vedeli pa bi vsaj doma-či obrtniki pri čem da so. Toda Še le pol ure pred shodom so pustili »popravek« nalepiti po mestu. Tako se je posl. Jare pripravljal na svoj »mani-festacijski shod«. Po splošnem mne-nju je bilo tam zbranih 30—40 ude-ležencev, med njimi tuđi glavni obrtniki: kanonik Žlogar, vikar Supin, katehet Ažman, frančiškana pater Pavel in Ambroz ter najnovejši obrtnik za poročila v »Slovenca^, konci-pijent dr. Ogrizek. Gimnazijski ravnatelj Brežnik je imel kot vodja obrtne sole vsaj nekaj opraviti na shodu, prirejenem samo za obrtnike. Posebej vabljena sta bila tuđi novomeški in kandijski župan. Prišel pa ni nobeden. Pač pa je novomeški župan g. Karei Rozman ob začetku zbo-rovanja poslat na shod na naslov »Zadruge rokodelskih in drugih so-rodnih obrtov v roke načelnika Sedlarja pismo, v kojem opravičuje svojo odsotnost. Ker gospodje nišo imeli poguma to pismo prečitati zbo-rovalcem, ga dobesedno priobču-jemo:
»Na častno vabilo, k današnjemu shodu, kateri se vrši ob 8. zvečer v Rokodelskem domu, se mi ni mogoče odzvati kakor novomeški župan, ker se jaz ne udele-žujem shodov na katere nimajo pristopa vsi novomeški volilci, davkoplačevalci in prebivalci, so-sebno ne, ako se imajo obravnava-ti obče koristne gospodarske za-deve, katere se tičejo vseh Novo-meščanov brez razlike političnega prepričanja.
Kakor župan se udeležim vsa-kega shoda, ako je javen in vsem Novomeščanom pristopen!
Važna gospodarska vprasanja tikajoča se Novega mesta naj se razmotrivajo na javnih shodih, ne pa med javnosti nedostopnimi Šti-rimi zidovi in še tam le med zbo-rovalci, ki vživajo zaupanje samo v gotovih krogih.
Kdor odkrito in pošteno delu-je in njemu poverjeno zaupanje pravilno izvršuje, ta se ne boji javnosti in tuđi ne kritike.
KonČno pripomnim še sle-deče:
Ker se tičejo zadeve, v katerih hoče danes poročati na shodu g. drž. in dež. poslanec Evgen Jare, v pretežni večini tuđi drugih novomeških prebivalcev in znatnih davkoplačevalcev, ne pa samo nekaterih obrtnikov, je neobhodno potrebno, da se to javno pred vse-mi intresenti in posebno pa ime-telji temeljnih delnic »Dolenjske železnice« in velikih davkoplačevalcev obravnava.
2eleč vsem zbranim novome-škim udeležencem današnjega shoda samostojnost, samozavest, raz-sodnost in odličnost jih pozdravljam.
Z odličnim spoštovanjem
udani
Karei Rozman m. p. župan.« Shodu je predsedoval tiskar g. Urban Horvat. Jare je opravičeval svojo odsotnost ob času zborovanja obrtnikov v novomeški mestni dvorani v zadevi obrtne nadaljevalne sole in je o tem vprašanju zdaj pove-dat stoJc maenje, M letu 1211. ie do j
želni odbor, oziroma zbor sklenil od-povedati podporo vsem takim zavodom, ker nimajo verouka za obligatni predmet. Na novomeški obrtni soli so verouk crtali, ker ni bilo pokritja za plačo veroučitelja. Vodstvo sole je to javilo deželnemu odboru, ta pa je rekel, če ni denarja, kaj hočete? No, za 1. 1912. pa so vendar vpeljali verouk. Nišo pa prosili deželnega odbora za podporo, temveč so se obr-nili le na deželni zbor, češ, ta naj deželni odbor pocuka za ušesa, ker no-če plaćati prispevka za to solo. Le zato deželni odbor ni izplačal pogoj-no obljubljene podpore. No, zdaj se temu odpomore z resolucijo sklenje-no na tem shodu: Krajni šolski svet naprosi slavni deželni odbor za zaostalo podporo obenem pa tuđi kar za predujem za zaostalo plačo učiteljem za 1. 1912. Denar je že pripravljen, caka le še na prošnjo in stvar bo v redu. (To bi bil Jare tuđi na javnem shodu lahko povedal, za-kaj se je tega zbal?) Debate so se udeleželi: ravnatelj Brežnik, katere-ga je sladkoginjeni g. Matko Malo-vic zavrnil, češ, naj slovenski govori. Potem g. Jevšček, ki je predlagal, naj se obrtna šola izroči kar patrom frančiškanoiTL ker so ti gospodje še najcenejši. Nato je Jare pričel klo-basati o dolenjski železnici. Shod je zaključil g. Franc Kenda s pozivom, naj se g. poslanec ne zateka samo v ožji krog obrtnikov, ampak naj skli-Če javen ljudski shod ne pod kakšno drugo firmo, ampak kar sam pod svojo in na prostoru. Na tak javen shod pa je treba tuđi nekaj takih mož, ki bodo zborovalcem znali kaj povedati in pojasniti posebno, kar se tiče podaljšanja dolenjskih železnic, Tak shod pa, kakor je ta, nima no-bene vrednosti. Pa tuđi tako surovo ni treba nastopati, kakor se je to zgodilo na predzadnjem shodu, v nedeljo 27. julija. — To so bile na ce-lem shodu še najbolj pametne bese-de, ki so Še Jarca tako ganile, in je obljubil želji g. Kende kmalo ugoditi. Ampak kolikor Jarca poznamo, bo z g. Kendom vred tuđi vsa druga no-vomeška javnost še dolgo čakala, da se bo Jare upal nastopiti na javnem ljudskem shodu.
— Pametni nasveti.   V dunajski »Die Zeit«  razpravlja visok državni uradnik, ki je dlje časa bival v Srbiji, o vprašanju, ako Srbi res sovražijo Avstrijce. Odgovarjajoč na to vprašanje piše med drugim:    »Bil    sem pred dvema letoma v Srbiji in sem imel tamkaj priliko občevati z inteli-gentnimi damami in gospodi najraz-tičnejših slojev, s častniki, upravnimi uradniki,  trgovci,  svečeniki, bančni-mi uradniki in tuđi s kmeti...    Bolj pozorni,   bolj   ljubeznjivi   in   bolj   od-kritosrčni ti dobri Ijudje pač ne morejo biti nasproti svojim    najboljšim prijateljem in rojakom, kakor so bili nasproti meni.    Nisem mogel opaziti prav nobene animoznosti niti    proti človeku, niti proti Avstrijcu, niti proti Nemcu kot takemu.    Mržnja    pač velja edino in izključno avstro - ogr-ski politiki napram Srbiji.    Kar sem slišal navajati proti nam, je bilo samo obžalovanje, da Avstrija ne dela boljše politike.    Tako-le so   govorili moji znanci:   »Rusija je velika, toda daleč od nas.    Avstrija nas sili,    da obračamo tjakaj  svoje  poglede, ker nam onemogočuje, da bi se naslanjali na njo samo kot   svojo    mogočno sosedo, kar bi imelo    za nas    (Srbe) več vrednosti in kar bi tuđi raje imeli. Dovolite nam, da    živimo    svoje življenje, opustite svoje    stremljenje nas izstradati in    uničiti,    postavite svojo politiko na   federalističen   temelj in vsa naša mržnja proti vam bo takoj izginila med nami. Naši pogledi se ne bodo več obraćali proti Petrogradu,  marveč    proti   Dunaju. Poskrbite, da bodo vaši Jugoslovani zadovoljni, da se bodo dobro   poču-tili v Avstriji, zlasti pa na   Ogrskem in videli boste, da ne bodo več obra-čali svojih pogledov v Belgrad.   Kot veliki in mogočni sosedje    nam podajte roko k prijateljstvu in prene-hajte nas siliti, da bi na kolenih morali beračiti za   vašo    prijateljstvo! Če tuđi smo siromaki. vendar    smo preponosni, da bi na kolenih prosili za nekaj, kar bi nosilo dobre sadove tako nam, kakor tuđi vam.« — To so vsekakor dobri nasveti, toda močno dvomimo, da bi pri naših zakrknjenih državnikih našli poslušna ušesa!
4- Dobri mlekarji. Iz odbora »Mlekarske zveze« so izrinili Adolfa Mulleva in Antona Kobija, izbacnili za »diplomiranega« mlekarja Jakoba Legvarta. Kot izkušene in praktične mlekarje pa so poslali v odbor kon-cipijenta dr. Juro Adlesiča, kaplana Franca Krischeta, inženirja Josipa Rataja in dekana Hoenigmanna. Predsednik mlekarske zveze pa je postal — zloglasni notar Mate Haf-ner, Zlati čaši se obetajo našim ži-vinorejcem, če bodo notarji, kaplani in koncipijenti vodili  naše    mlekar-
Stran 4.______________________________________________________.SLOVENSKI NAROD", dne 6. avgusta 1913.                                                                                              179. Stev.
—  Deklatnaci]sk! večer priredila g. Milan Skrbinšek,    režiser in igralec in g. Josip Šest, igralec dne 16. avgusta v mali dvorani »Na-rodnega    doma«.    O    natančnejšem programu bodemo poročaii.
—  Na naslov društva za otroško varstvo in mladinsko skrb. Na Mest-nem trgu v Ljubljani je mož, ki je vzel za svojo deklico, zdaj staro oko-li 8 let. Če bi bila revica priša v roke divjakom, bi se ji ne godilo   morda slabše.     Delati mora vse kot dekla, vstajati zjutraj prva in gre spat zve-čer zadnja. A to bi Še ne bilo najhuj-še. Mož se spre s svojo ženo. Oba se obložita z najepšimi priimki, in ko je konec tega. je otrok tepen, dasi ni zakrivil ničesar. Tuđi sicer brezsrčni Člavek deklico zmerja, suje in prete-pa* vpije kot črednik na paši, in ko priđe nedelja, gre z ženo ven na spre-hod, otroka pa zapreta. — Na Žab-jeku je drug žalosten slučaj. Tam se je posestnik vdrugič oženil. Maćeha še nikoli ni bila dobra otrokom prve-ga zakona, in ta je najmanj.     Imajo namreč deklico prve matere, pridno in marljivo;    ako pa ne napravi kaj po volji hudobni maćehi in    bičevnik poje svojo neusmiljeno pesem. čegar poledica so crne liše. Dekle je bilo že tolikrat pretepno z vso surovo silo, da je pred kratkim izjavila, ko je pa-dal težki, debeli bičevnik    vsevprek po njej: ^Kar ubijte me. bo vsaj mir!« »V    imenu    clovekoljubja    pozivamo zgoraj omenjeno društvo, da poseže v te razmere. ki nai se jim takoj napravi konec s tem. da se ubogi de-klici odvzameta svojim mučiteljem.
Iz Aljaževega doma. dne 4. av-pum: V s; *.vi:r<k ' :> ie danes orožniški stražinoister Ivan Vilian vpisal sledeče: -Od reševalnega odbora so bili poslani vodniki: Ivan Orehovnik, Valentin Brtoncelj in Fr. Urbastel, ki so z upraviteljem Alja-ževega doma Ludovikom Dobiškom spravili dva ponesrečenca s Stenarja, ki sta se pri trganju planink ponesre-čila. Pri tej spravi, katera je bila vsled slabega terena jako težavna, so se prej omenjeni Orehovnik, Brtoncelj, Urbas in Dobišek zelo trudili in jim gre vsa zahvala.- — Hvala pa gre tuđi stražmojstru gosp. Vilfanu, ki je jako spretno vodil ćelo ekspedicijo. Sprava je bila sele zvečer končana, drugo jutro, dne 5. avgusta so jih pripeijali v Dovje. Ponoči je pri ponesrečencih gorela luč. ki jo je pre-skrbela žena oskrbnikova Marija Do-bisek.
Kinematograf »Ideal«. »Pogodba Don Juana s Satanom«, velikan-ska mistična drama je dosegla pri včerajšnjih predstavah popolen uspeh. Dovršena igra in krasni prizori so vsakega gledalca kar najbolje zadovoljili. Jako dobra je tuđi živ-Ijenska slika v 2 delih >Odvetnica« ter komični film Moric s kito < s Prmcem v glavni vlogi. Film o po-vodnji v Gradcu včeraj ni pravočas-no došel. — V petek Specialni večer z Nordiskdramo »Špekulant z žitom«. — V soboto »Kolo sreče«.
V  mestni klavnici je bilo od 20. do 27. julija zaklanih 66 volov, 2 bika, 8 krav, 98 prašičev, 202 teleti, 41 koštrunov in 12 kozličev. Vpeljalo se je 564 kg mesa-    Vpeljali so tuđi 10 zaklanih telet in 2 zaklana prasiča.
Kdor želi kupiti doma ali v ob-mejnih deželah posestva, pod je t ja, trgovine, gostilne itd^ naj se obrne na društvo »Branibor * (tajnik Ante Beg, Vic pri Ljubljani), kjer izve vse podrobnosti. Za odgovor je priložiti znamko.
Društveno nsznanila.
Sokol II. naznanja vsem bratom, kl se udeleže Zveznega zleta v Novo mesto v kroju, da se vrše v ta namen jutri, v četrtek, ob pol 10. redovne vaje v telovadnici v Prulah. — Ta dan se dajo tuđi natančni podatki za ta izlet. Na zdar!
Seja veseiičnega odbora za priredi te v velike narodne veselice dne 17- avgusta, se vrši danes ob 8. zvečer v restavraciji »Narodnega doma«. Prosimo vse gospode, ki so za sejo vabljeni, kakor tuđi zastopni-ke Ciril - Metodovih podružnic, da se seje polnoštevilno udeleže.
Letoviško društvo v Kranjski gori priredi v nedeljo, dne 10. avgusta pri kopeli »Jasna« v Pišenci koncert in veselico, s katero bo združena lepotna tekma. Zvečer bo ples v salonu hotela »Slavec«. V slučaju ne-ugodnega vremena bo veselica dne 24. avgusta.
Izpred sodišča.
Konec Kruppovega procesa.
V  torek je bila po govorih zago-vornikov in zastopnika obtožbe raz-glašena razsodba:   Obsojeni so bili: Tilian na 2 meseca zapora, obenem bo odpuščen iz vojaške službe; Hinsk in Schlender, vsak na štiri   mesece zapora* oba bosta odpuščena iz vojaške službe; Schmidt na dva in en če~
trt meseca Ječe in degradacijo; Dro-se na tri tedne zapora in Pfeiffer na Šest mesecev zapora. Pfeiffer tuđi ne more eno letu vršiti nikakršne javne službe.
Beielnozborske volitve na Goričkem.
Gorica, 6. avgusta. Izid ožiih vo-litev v laški mestni skup. še ni znan, ker se skrutinij konca sele med pol 4. in 4. popoldne. Udeležba volilcev je zelo živahna- Laški klerikalci so dobili v Furlaniji več glasov, kakor zad-njič, zato so pa tuđi laški liberalci v Gorici napeli vse sile, da spravijo zadnjega moža na volišče. Na slovenski strani ne vlada enodušnost. Kljub oiicijalni paroli, naj Slovenci glasuje-jo za kandidate italijanske ljudske stranke, voli mnogo slovenskih volilcev laske liberalne poslance, češ, da ni v slovenskem interesu, ako priđe prost Faidutti premoćan v deželni zbor. Vzpričo tega je lahko mogoče, da bodo izvolieni vs! laško - liberalni kandidatje, alt v naiboljšem slučaju dva laska liberalca in dva klerikalca.
Gorica, 6. avgusta. Jutri se vrši zaupni sestanek slovenskih velepo-sestnikov. Na tem sestanku se bodo definitivno določili kandidatje v ve-leposestniški skupini. Dr. Gregorei-cu se je kandidatura že ponudila, a Gregorčič jo je odklonil. Vendar pa se pričakuje, da bo Gregorčič kandidaturo sprejel, čim ga jutri oficijalno proglase za kandidata.
Telefonska in brzojavna
porocila.
Med vojno  in  mirom.
Mirovna konferenca v Bukareštt.
Belgrad, 6. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega ura-da »Slovenskemu Narodu«.) Obnovljeno premirje je poslednje odnehanje napram Bolgarom. Premirje se ne bo v nobenem slučaju še nadalje po« daljšalo.
Med Boigarsko in Romunsko ie prišlo glede zahtev do sporazuma, z romunske strani pa izjavHajo, da Ro-munska sporazuma ne smatra za de-finitivnega. dokler se ne sporazume-jo vse nasprotne si stranke.
Včeraj so imeii srbski, grški in crnogorski ter romunski delegati po-svetovanje, na katerem se je vršilo posvetovanje o nekaterih bolgarskih željah glede vprašanja Kavaie.
Danes ie prosi! ruski ambasador v Rimu italHanskega zunanjega ministra, da naj se Italija pridruži v vprašanju Kavaie kolektivnemu koraku velesil pri Grški in Srbiji in de-fegatov v Bukareštl. Isti korak hoče storiti ruski ambasador tuds pri vele-silah, če tega koraka še ni storil.
Vse razpravljanje se gibije okrog Kavaie.
Grški delegati so izjavili, da bi izbruhnila na Grškem revolucija, če pripade Kavala Bolgarski.
Poučeni krogi pa so kl?ub temu mnenja, da se bo konferenca v Buka-rešti dobro končala in da se bo skle-nil mir.
Belgrad, 6. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovn ga ura-da -Slovenskemu Narodu*. > Do-pis-nik »Tempsa<' poroča svojtinu listu, da je romunski ministrski predsed-nik Majorescu izjavil, da je bolgar-sko - romunski sporazum samo pro-vizoričen in da bo postal sele defini-tiven, ko bo uvrščen v obči dogovor.
Belgrad, 6. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega ura-da »Slovenskemu Narodu«.) Listi mislijo, da so se Bolgari odločili pod-pisati mirovno pogodbo, ker so se prepričali, da z zavlačevanjem ne morejo izzvati intervencije velesil niti razdvojiti Romunsko z zavez-niki.
Belgrad, 6. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega ura-da »Slovenskemu Narodu^.) »Samouprava« konstatira v uvodnem članku, da potekajo mirovna pogajanja povoljno in da prihaja do zapletljajev samo, ker se nekatere velesile vme-šavajo v pogajanja.
Dunaj, 6. avgusta. Iz Bukarešte poročajo, da je bila tudt včerajšnja plenarna seja konference formalnoga značaja in da ni prišlo do zedinjenja. Poučeni krogi so mnenja, da bo Bol-garska od zaveznikov stavljene po-goje spreiela, da pa bo istočasno izjavila, da sprejme te pogoje samo, če jih spreimejo tuđi velesile. Ni pa še določeno, v kaki obliki se bo stavil ta pogoj ali v mirovnem protokolu samem, ali pa v sejnem protokolu. Baje se zavezniki takemu dostavku ne bodo protivili, vsled česar se bo mirovni protokol podpisal morda že jutri.
Berolin, 6. avgusta. »Morgen-post« poroča iz Bukarešte, da je upa-tf, da bo mir sltlenjm še   pred   pet-
kom. Bolgarska se bo odrekla Kava-II, zato pa bo dobila okolico Kavaie. Štip, Kočano In Radoviške pripadejo Srbili, Strumnica Boigarskl. Sklenil se bo
definitivni mir
danes ali jutri. Velesile pa bodo imele pravico do revizije mirovne pogodbe.
Đukarešta, 6. avgusta. Avstro-ogrski poslanik je snoči brezuspešno posredoval v vprašanju Kavaie v prilog Bolgarski. Pašić in Venizelos pa vztrajata na svoji zahtevi. Gotovo je, da se podpiše mir jutri. Rusija zahteva, da pripade pokrajina okrog Drame Bolgarski.
Đukarešta, 6. avgusta. Bolgarski delegati so prosili romunskega kralja, da naj ukaže, da se romunske čete umaknejo z bolgarske zemlje. Kralj Karei je odgovoril, da tega ne more storiti predno nišo mirovne preliminarije podpisane.
Belgrad, 6. avgusta. Politični krogi ?o dobili pozno snoči obvesti-lo, da je prišlo v včerajšnjih pogo-vorih
med srbskimi in bolgarskimi delegati do sporazuma.
Makedonsko mejo je seđaj smatrati že za določeno. Obe državi sta si tuđi vza.»emno zasigurali varstvo re?pektivnih narodnosti.
Romanska diplomacija se sedaj trudi pregovoriti bolgarske delegate tuđi za sporazum z Grško in je obve-stila bolgarske državnike, da je popustljivost Đolgarske napram Grški odločilnega pomena za dobro raz-merje med Boigarsko in Romunsko.
Z vso gotovostto se računa, da bo v Bukarešti podpisan definitivni mir.
Bukarešta, f». avgusta. Romunski delegati so stavili včeraj Srbom in Grkom zahtevo, da priznata Aro-munom (Kucovlahom) iste pravice, kakor j i li je priznala Bolgarska.
Dunaj, 6. avgusta. Iz Bukarešte poročajo, da ie med vojskujočimi dr-žavami v
dosežen popolen sporazum.
Današnja mirovna konferenca bo ta sporazum tuđi oficijalno utrdila.
Mir bo podpisan še danes, gotovo na jutri opoldne.
Takoj nato bo Romunska odredila demobilizacijo svoje vojske.
Pašić in Venizelos sta obrnila še včeraj na svoja kralja z vpraša-njem ali smeta od svojih sedanjih propozicij še kaj popustiti.
Odgovor kralja Petra ni znan, kralj Konstantin pa ie brzojavil, da naj Venizolos provoli,da dobi Bolgarska del okraja kavalskega, toda brez pristanišča.
Protokol o novih mejah bo podpisan najbrže še v današnji seji, cer-kvena, ekonomična in politična vprašanja pa se bodo resila jutri in poiu-trišnjem.
Revizija mirovne pogodbe.
Belgrad, 6. avgusta (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada Slovenskega Naroda«.) Razširjajo se tendenciozne brzojavke, ki trde da smatrajo dunajski, berolinski, londonski in petrogradski krogi za potrebno revizijo mirovne pogodbe. Verjetno je, da želi Avstro - Ogrska tako revizijo, kar dokazuje brzojavka iz Bukarešte, da je izjavil avstro-ogrski poslanik romunski vladi, da podpira Avstro - Ogrska Boigarsko v vprašanju glede Kočane proti Srbiji in glede Kavaie proti Grški.
Veleposlaniška konferenca v Londonu.
London. 6. avgusta. Včerajšnja veleposianiška konferenca, ki je trajala 3 ure, se je razšla brez rezultata. Sir Grev je sporočil. da je Grška pripravljena resignirati na oni albanski teritorij, kjer bi se prebivalstvo pri plebiscitu izreklo za Albanijo. Av-strija in Italija sta ta predlog odklo-nili. Grev je stavil nato posredovami predlog, da naj bo Korica albanska, zato pa naj se prepuste Grški vsi Egejski otoki. Tuđi ta predlog je bil odklonjen od Italije, ki je izjavila, da na Egejske otoke ne more resignirati in da je to tuđi vprašanje, ki se bo uredilo Ie med Italijo in Turčijo. Demarša velesil v Carigradu.
Carigrad, 6. avgusta. Instrukcije veleposlanikov ne soglašajo* vsled česar se demarša veleposlanikov pri porti ni izvršila. Posamezni veleposlanik! so zato storili separatne korake ter svetovall porti, da na] da Odrin Bolgarom nazaj proti korekturam tneje Enos - Midia in proti drugim kompenzacijam. Veliki vezir ie odgovoril, da Odrina na noben način Turčija ne more več izročiti. Đramarbasova vest z bojišč*.
Dunaj, 6. avgusta. Tukajšnje gr-5ko poslaništvo je dobilo iz grŠkega glavnega taborišča slede5o brzojavko: Danes zjutraj je prispel h grčkim predstražam bolgarski parlamenter, ki je prinesel obvestilo bolgarskega
vrhovnega poveljništva, da si pridrži bolgarska vojska med enournim pre-morom med prvim in drugim premir-jem, akcijsko svobodo. Nato je odgovoril grški poveljnik, da bo ćela grška armada začela prodirati, če bi Bolgari storili karkoli proti premir-ju. S tem je bila zadeva končana in zgodilo se ni niČ.
Vesti o Danevu.
Berolin, 6. avgusta. »Lokalan-zeiger« pravi, da vesti o aretaciji dr, Daneva nišo resnične. Za aretacijo bi bilo potrebno privoljenje sobranja, ker je dr. Danev poslanec. Mogoče pa je, da so gotove bolgarske državnike na kraljevo povelje zaprli, da jih na ta način ščitijo pred izgredi, ki jih je pričakovati povodom razglasitve mirovnih pogojev.
Pariz, 6. avgusta. Tukajšnje boigarsko poslaništvo je izjavilo raznim žurnalistom, da biva dr. Danev sedaj v Curihu. Vest o sodnem zasledova-nju dr. Daneva je neverjetna.
Grki na bolgarski zemlji. Solun, 6. avgusta. Iz zadnjih po-ročil s stare bolgarske meje je razvidno, da so bile grške čete še pred premirjem udrle daleč noter na boigarsko ozemlje, kjer se nahajajo še sedaj. Tuđi gorovje Rilo so Grki za-sedli tuđi že na bolgarski strani. Kralj Konstantin še ni zapustil glavnega taborišča.
Makedonski Bolgari.
Sofija, 6. avgusta. Na zborovanju1 makedonskih Bolgarov je bil izvoljen poseben komite, ki ima nalogo, da išče stikov z židovskimi in mohame-dnnskirm kucovlaškimi organizacija-liii in priponiore z njimi skupaj k av-tonomni Makedoniji. Posebno odpo-slanstvo odpotuje najbrže prihodnje dni v inozemstvo, da agitira za avto-nomijo Makedonije.
Bolgarski prestolonaslednik  nevarno zbolel.
Budimpešta, 6. avgusta. Listi poročajo, da je bolgarski prestolonaslednik Boris nevarno zbolel na živ-cih, tako da je kralj sklenil poslati ga v Visoko Tatro na severnem Ogr-skem.
Uporni ujetniki.
Sofija, 6. avgusta. Vpad turskih Čet na bolgarsko ozemlje je razburil tuđi na Bolgarskem se nahajajoče turske ujetnike. Več turskih ujetni-kov, ki so jih prepeljali v Staro Za-goro, je hotelo pobegniti. Ko so sH-šali v* Stari Zagori ujeti Turki stre-ljanje, se mislili, da se bliža turska konjenica ter so hoteli vdreti v oro-žarno. Prišlo je do krvavega spopada, v katerem je bilo več Turkov ubitih in ranjenih. Tuđi več bolgar-skih vojakov in civilistov je bilo ubitih ali ranjenih. V kratkem je bil red zopet napravljen.
Izmišljena grozođeistva. Carigrad, 6. avgusta. Dvajset Turkov. ki so bili v bolgarskem ujet-ništvu, zatrjuje, da so Bolgari v Stari Zagori pomorili 3000 ujetnikov. Vse mohamedanske vaši pri Svilenu gore.
Bolgari izgubili ujetnike.
Braila,    6. avgusta.    Nad    1200 Turkov, ki so jih bili Bolgari svoj čas ujeli, je padlo v romunske roke. Od-poslali jih bodo v Carigrad. Grški pien.
Atene, 6. avgusta. Včeraj je do-spel četrti transport grškega plena v vojni proti Bolgarom. Pripeijali so v Atene 36 topov, 6 brzostrelnih pušk, 25 železniskih voz pušk in eno zastavo.
Nemški  zrakoplov  za  TurčIJo.
Carigrad, 6. avgusta. Včeraj je imel poskusno vožnjo zrakoplov, ki ga je Turčija naročila v Nemčiji za svojo vojsko. Polet se je dobro ob-nesel.
Zvišanje rekrutnega kontingenta.
Dunaj« 6. avgusta. »Neue Freie Presse« izve, da bo vojna uprava v jeseni predložila delegacijam nacrt za zvišanje rekrutnega kontingenta. Število rekrutov se zviša pri armadi za 35.000 mož, pri obeh domobran-stvih pa za 15.000 mož. Pri armadi naj priđe petindvajsettisoČ mož na pehoto in za zvišanje oddelkov s strojnimi puŠkami. Od ostalih 10.000 mož naj se formira 6 in pol baterij ar-tilerije, saperski in pijonirski bataljo-ni in 2 ulanska polka. Tuđi se usta-nove novi bataljoni trdnjavske artile-rije in končno potrebuje mornarica nekaj tisoč mož za svoje nove ladje. Ustanoviti hočejo tuđi še drugi žc-lezniški in brzojavni polk. Mirovno stanje armade bo znašalo potem 580000 mož, brez podčastnikov in častnikov. Število delj služeČih podčastnikov naj se zviša tuđi na 40.000 mož. Letni stroški za to zvišanje, ki naj se izvrši stopoma in ki bo razde-ljeno na več let, bodo znašali baje 15 do 20 milijonov kron.
Duna), 6. avgusta. »Militarische Korrespondenz« poroča o zvišanju rekrutnega kontingenta, da bo znašalo 30.000 do 40.000 mož, in sicer
20.000 mož za vojsko, 2000 mož za mornarico in 16.000 mož za obe do-mobranstvi.
Naslednik grofa Schaffgotscha.
Dunaj, 6. avgusta. Kot nasledniki po deželnem predsedniku solnogra-škem grofu Schaffgotschu pridejo y poštev sekcijski šef v notranjem mi-nistrstvu Feliks pl. Schmitt - Ga-steiger, dr. Franc grof Thun - Hohen-stein, dvorni svetnik pri namestni-štvu v Zadru in Oton grof Manzano, dvorni svetnik pri deželni vladi v Solnogradu.
Komisija na Češkem.
Praga, 6. avgusta. Bivši nemSkl deželni postanci sedaj tuđi napadalo deželno upravno komisijo, zlasti ker je odposlala v centralni kolegij in v obe sekciji deželnega kulturnega sveta češke uradnike. Češki listi napada-jo komisijo, ker je dala komisija v svojih uradnih prostorih odstraniti slike bivšega deželnega maršala Lobkowitza.
Praga, 6. avgusta. Pod predsed-stvom poslanca profesorja Bachman-na se je vršila včeraj plenarna seja bivših nemških deželnih poslancev. Poslanci so sklenili, vprašati vlado glede njenih namenov z ozirom na novo volilno reformo za deželni zbor. Tuđi so sklenili v jasnih besedah izjaviti predsedniku deželne upravne komisije, da bodo strogo nadzirali delovanje komisije in da smatrajo za to delovanje odgovorno vlado.
Praga, 6. avgusta. Gostilnicarji so sklenili na svojem včeraišnjem shodu, vložiti rekurze proti nakladi na pivo. Zvišanje cene piva za 4 vin. pri litru je stopilo danes o polnoči v veljavo.
Noben oktroa na ČeŠkem. Dunaj, 6. avgusta. Vlada deraen-tira vesti, da bi hotela oktroirati volilno reformo na Češkem.
Politični sestanek v Marijanskih lažnih.
Dunaj, 6. avgusta. Načelnik ukrajinske zveze dr. Konstantin Levickij se sestane v Marijanskih lažnih z ga-liškim namestnikom Koryto\vskim. Dr. Levickij je izjavil, da samo ob sebi umevno, ni mogoče govoriti o bodočih oficijalnih pogajanjih glede volilne reforme, verjetno pa je, da bo prišel sedanji politični položaj ne-oficijalno na razgovor. O uspehu ali neuspehu spravnih pogajanj ni mogoče sedaj soditi.ker je treba pocaka-ti najprej izid konferenc v Lvovu, ki se vrše v drugi polovici avgusta. Sedaj pa je stvar poljskih strank, da se sporazumejo glede volilne reforme, nakar se lahko prično pogajanja z Rusini.
Madžarizacija  na Hrvaškem.
Zagreb, 6. avgusta. Začetkom prihodnjega šolskega leta naj se otvore v Belovarju, Novski in Indiji madžarske sole, ki jih je vlada že do-volila.
Poset prestolonaslednika v Zagrebu.
Osjek, 6. avgusta. Povodom svojega jesenskega potovanja v Bosno in Hercegovino hoče obiskati prestolonaslednik Franc Ferdinand tuđi Zagreb, seveda Ie, če bo do tedaj hrvaška kriza že povoljno rešena.
Rusko - r om unska alianca.
Pariz, 6- avgusta. Privatne vesti iz Bukarešte vedo, da bo posetila ro-rnunska prestolonasledniška dvojica z najstarejšim princem carja v Liva-diji. Mogoče je, da se vrne princ kot ženin velike kneginje Olge Nikola-jevne. Vest o portugalskem predsedniku.
Lisabona, 6. avgusta. V inozemstvu raztrosene vesti o smrti pred-sednika Ariage nišo resnične. Amerika proti Angleški.
London, 6. avgusta. V Ameriki vlada velikansko razburjenje proti angleškemu nacrtu, ustanoviti na otokih Bermuda jugovzhodno od Washingtona v Atlantskem oceanu izhodišče za vojno brodovje. Ameri-ško časopisje pravi, da hoče Angle-ška uničiti monroedoktrino. Pr^dsed-nik in njegov kabinet pa presojajo angleški korak kot ne preveč važen. Revolucija na Kitajskem.
Kanton, 6. avgusta. Pri Šinhingu se je vršila bitka med 10.000 kanton-skimi vojaki in vojsko Lungšaikvon-ga. Izid bitke ni znan.
Honkong, 6. avgusta. Kantonsko vojaštvo se je uprlo in pomoriio svoje poveljnike. Proklamacija neodvi-snosti je bila preklicana in kapitan So kot naslednik Čang - Ming - Vin-ga imenovan za generalnega guber-natorja. Med prebivalstvom vlada veliko navdušenje. Čang - Ming-Ving je zapustil preoblečen Kanton in se je odpeljal na nekem angleškem parniku v Honkong.
Sangai, 6. avgusta. Pri VusungiJ se je tuđi včeraj nadaljeval artilerii-ski boi, toda brez uspeha. Zdi se, da bo prišlo do resne bitke, ko bo Tseng izpraznil pokrajine okrog Sangaja. Vladne čete so zaplenile v kitajskem mestu 7000 pušk in mnogo municije.
179. štev.                                                                                               .SLOVENSKI NAROD', dne 6. avgusta 1913.                                                                                               Stran 5.
Bazne stvari.
*  Velika nesreća vsled strele. Iz
\Vittenberga poročajo: Strela je udarila v 16 delavcev, 3 so bili takoj usmrćeni, 7 pa jih je težko ranjenih.
*  Menihi z gore Atos v OdesL V Odeso je prišlo 212 menihov z gore Atos, ki so prostovoljno zapustili samostane na omenjeni gori, ker se nišo hoteli ukloniti zahtevam opatov. Pričakujejo Še 50 menihov.
*  Roparskl umor. Iz Zagreba po-ročajo: Pred par dne vi je neznan lopov na cesti proti Belovarju napade! gospo Ghilardi in- jo potem na trav-niku poleg ceste zadavit. Včeraj so aretirali morilca, 231etnega ključav-ničarskega pomoćnika Stefana  Col-nerja.
*  Velika tatvina. Iz Florence poročajo: V Settignani je bila izvršena velika tatvina. Princezinji Ghika je bilo za 15.000 lir dragocenosti ukradenih in 3000 lir gotovega denarja. — Aretirali so tri uslužbence princezi-nie, ki so osumljeni, da so pomagali ratovom.
*  Velika avtomobilska   nesreća. Iz Novega Yorka porocajo: Avtomo-bil milijonarja Pellsa je zadel ob voz električne železnice.    Pells,    njegov gost, ne\vjorški  bankir Lainbeer, in šofer so se ubili, Lainbeerjeva sopro-ga pa se je težko poškodovala. Pred-iiO je  prišla policija, so neznani  lopovi okradli ponesrečence.
*  Velika nesreća v radniku.    Iz Glasgowa poroeajo: Iz gorečega cad-derskega rova so resili le enega ru-darja.    Ostalih 22 rudarjev    je    bilo usmrćenih. Tuđi rešeni delavec bo le težko ostal pri življenju. Pri izbruhu i ožara je bilo 26 rudarjev v roku, od
merih pa so se tri je mogli takoj re-Situ En ognjegasec se ie pri reševa-nju zadusil.
*  Dva angleška podmorska ćolna pogrešajo. Iz Londona poročajo: Od sobote pogrešajo dva angleška podmorska čolna,ki sta se udeležila velikih manevrov angleške mornarice in ki se dozdaj ništa vrnila. En torpedni rušilec je odplul iz Rositha, da poišče podmorska čolna. Ađmiraiiteta izjavila, da se Čolna najbrže ništa zaradi tega vrnila, ker ništa vedela, da so manevri končani.
*  Srebrna lisica. Ta elegatni kožuh, ki je vedno redkejši, postaja od dne do dne dražJi.  »Montreal Star« poroča, da se je nekemu lovcu v Aha-basci v Kanadi posrećilo    ujeti    pet mladih, živih samic Za te mu neko društvo ponuja 36.000 kron. To društvo    namerava v Vzhodni    Kanadi
načeti z rejo srebrnih lisic. Lovec je zasledoval staro Ušico veČ tednov, ; redno se mu je posrećilo zaslediti njeno skrivališče.
*  Ropar v železmškem vozu. Iz Budimpešte poročajo:   V dunaiskem brzovlaku je predvčeraišnjim    napa-del neki pasažir nekega živinozdrav-: ka ter ga hotel    oropati.    2ivino-
dravniku se je posrećilo, da se je ubranil napadalca. Ta pa se je opro-s;i! ter skočil z vlaka. Obležal je ne-zavesten ob tiru. \' zaporu se je za-
cdel ter izpovedal. da se imenuje Franc Leschinszki. Policija domne-- a. da je dobila v roke nevarnega :rcdnarodnega roparja.
*  Žrtve turistike.   Iz   Inomosta ; oročajo: V nedeiio so gore zahteva-c mnogo zrtev. Smrtno so se pone--rečili štirje turisti. V Schmirtalu se k* ponesrečil računski praktikant na-mestništva  v  Inomostu,    Maks    pl. W6rz, ko je iskai planinke. Obležal
j na mestu mrtev. Na Kopftorlgradu ^ra se ponesrečila dva tuja turista iz Monakovega. Oba sta mrtva. V Hin-terbarenbadu v Padastcski dolini se je pri iskanju planink ubil Čevljarski Domočnik Volk.
*  IzsiljevaJec. Iz Londona poročajo: Tu so aretirali nekega mlađega moža   z    imenom Henrik Krenners-koten, ki je pisal grozilna pisma lordu Rotschildu. Aretiranev je mlad nem-ški trgovski pomoćnik, ki je že opetovano zahteval od lorda Rothschilda velike    vsote,    vsega    skupaj 30.000 funtov.    V svojem zadnjem pismu je zahteval,daRothschild posije omenje-no svoto v neko nemško    restavra-oijo v Westendu. V četrtek je dobil v listu »Times« odgovor in je bil po-vablien na sestanek, pri katerem je bil aretiran.
*  Ostanki parnika »Titanic«. Liti  poročajo  iz  Novega  Jorka:   Kali tan nekega parnika, ki je priplul v
ukajšnje pristanišče, je poročal, da e videl na mestu, na katerem se je red letom potopil parnik »Titanic«, prednji del trupla »Titanica* na ne-i podmorski skali, ki so jo že delj asa domnevali na tem kraju, ki pa ni znacena na morskih kartah. Mogoče j ta skala povzročila nesrećo »Ti-anica«, okolščina, ki bi bila zelo va-na za vprašanje odškodnine družbe Withe Star Line«. Vlada je takoj od-edila preiskavo.
*  Duhovnik — detoljub. Iz Mo-teca poročajo:  Orožništvo    moste-kega okraja    išče    župnika    Josipa
Knotka iz Klinov, ki je pred par dne-vi zapustil svoj delokrog in se zdaj
klati po pošumavskem gorovju- Ta duhovnlški »detoliub« Je posilU In zlorabi 1 nad 40 mladoletnih deklic. Posebno težko se je ta čedni duhovnik pregrešil nad osmimi deklicami v starosti od 11. do 14 let. Tuđi hčerko nadučitelja in župana je opetovano izvabil v svoje stanovanje ter jo tam zapeljal in zlorabljal. Te svinjarije je uganjal že tri leta; toda že pred še-stimi leti, ko je bil v drugi župniji, je bil zaradi enakih svinjaru v kazenski preiskavi, vendar pa o kazensko po-stopanje ustavili.
*  Madžarske častne afere. Iz Budimpešte poročajo: Med ministrskim predsednikom    grofom Tiszo in drž. poslancem obmejnim grofom Jurjem Pallavicinijem,  zetom    grofa    Julija Andrassvja, je nastala    afera.    Grof Pallavicini je v zadnji seji municipal-nega odbora somogyškega komitata, na katere dnevnem redu je bila za-upnica vladi, izjavil: Ko je grof Tisza izvedel, da namerava Desy obtožiti Tiszo, je vendar še poskušal, varo-vati  ministrskega  predsednika  in  je šel pri tem tako daleč, da je skušal ne samo vplivati na sodišče, temvreČ da je hotel dovesti tuđi priče do tega, da bi izpovedale ugodno.    Kakor se govori, je grof Tisza    pozval   grota Pallavicinija na dvoboj.
*  Izgredi v Milanu. V Milanu so pričeli vsi delavei stavkati, in sicer zato, ker vlada noče podpirati njih zahtev, ki jih stavijo   delodajalcem. \ čeraj je opetovano prišlo do spopa-dov med stavkujočimi in vojaki. Za-čeli so stavkati tuđi prodajalci zele-njave in sadja, da protestiralo proti municipiju, ki hoče    decentralizirati glavni trg. Delavei v plinarni ne de-iajo. Tramvajski promet je popolno-ma ustavljen.   Stavkujoči   hodijo od lovarne do tovarne   ter jih s kamenjem prisilijo. da ustavijo delo.    Pri tem je prišlo do spopadov s karabi-nijeri in kavalerijo. Pri tem je bilo 6 oseb aretiranih. Stavkujoči so hoteli aretirance oprostfti.    Karabinijeri so morali streljati. Nato je prihitela ka-valerija. ki je razkropila množico. — Več oseb je bilo ranjenih. Dve ženski sta bili vsled strelov lahko ranjeni.
Gospodarstvo.
—    Insolvenca.      Protokolirana tvrdka Kotzbeck v Kranju   je inr >1-ventna.    Dolgovi na blagu    znašajo 143-000 K. Aktive pa cenijo na 72.000 kron. Tvrdka ponuja upnikom 40/ć pcravnalno kvoto.
—  Kofikurzi v Juliju. Meseca ]u-lija je bilo v Avstro - Ogrski prigla-šenih 20 večjih   konkurzov s pasivi 13 milij. kron.  Pred  enim letom je bilo 30 konkurzov s pasivi 21  milij. kron. Na Ogrsko je zdaj pripadlo 8 konkurzov z obveznostmi  7'9  miiij. kron.
—  Ogroženi prihranki   hrvaških izseljencev. Kakor  smo  že  poročali, je pred kratkim ustavila svoja izpla-čila First Nationalbank v Pittsburgu. Kakor poroča »Frankfurter Zeitung« iz Budimpešte, so   nalagali v banko denar najbolj hrvaški izseljenci,   ka-terih vloge    znašajo    12    milijonov kron. Hrvaška deželna vlada je zdaj poslala tajnika dr. Franka v  Pitts-burg, da varuje interese hrvaških iz-seljencev.
—  C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda proti pa  šalu dobavo in  postavitev  predrmtov mehanične oprave za vodno postajo v Rudoliovem, ki se razširi. Potom javnega razpisa pa odda dobavr, re-zanega lesa za leto 1914.    Podrobni podatki o opremi ponudb,    viožnem roku itd. so posneti iz ene prihodnjih številk   listov:    »Lieferungsanzeiger, Verordnungsblatt    fiir    Eisenbahnen und Schiffahrt.    »Wiener    Zeitung«, »Laibacher  Zeitung«,     »Osservatore Triestino« in »Avvisatore Dalmato^. Predmetna pojasnila dajeta tuđi od-delek   II. in IV. c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu. Rok  za vlaganje ponudb za dobavo rezanega lesa poteče    10. septembra   ob    12. opoldne.
Daiita.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril - Metodovo družbo: G. Lavoslav Bučar v Kostanjevici, 16 kron, mesto venca dragemu prijatelju in sokolskemu bratu dr. Josipu Kušarju.
Za »Narodni sklad«: Gosp. dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski, 30 K, mesto venca na krsto dr. Josipu Kušarju.
Za srbske ranjence: Gosp. Josip Škerjanc z Dunaja 1 K.
Živeli darovalci!
•     *     *
Darila »Mladiki«: V zadnjem času so podarili vzgojevalnemu in naobraževalnemu društvu »Mladiki«: Gosp. dr. S. D. v Kraniu, 10 K; gosp. notar E. Orožen 26 K (zbirka); gosp. T. Mencinger v Ljubljani, 50 K; gosp. št. Klun v Ljubljanu 10 K: gosn. Da-
nilo Pire v Idriji 50 K; gosp. Julij Ma-zelle, veleposestnik na Krupi, 20 K; gca. Wessnerjeva 306 K 14 vin. (po-dariena plača in terjatev računa); g. dr. Fr. Munda 10 K; gca. K. Jugovi-čeva y Kraniu 5 K. — Vsem daroval-kam in darovalcem prav lepa hvala.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. julija: Klančar Fran, sin hlapca 3 dni.
Dne 28. julija: Belak Florijan, ključavničar, 21 let.
Dne 29. julija: Angela Zakraj-šek, delavčeva žena, 29 let. — N. Pristov, v sili kršena, hči poštnega poduradnika. — Ana Matko, neza-konska hči, 4 tedne. — Narobe Jakob, delavec, 50 let. — Avbelj Fra-nja, mestna uboga, 63 let.
Dne 30. julija: Birk Štefan, učitelj v pokoju, 70 let.
Dne 31. julija: Korenčin Ludo-vik, delavec, 61 let. — Oberšek Pavlina, sprevodnikova žena, 34 let.
današnji iist obsega 6 strani.
Izdajatelj  in  odgovorni  urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narothie tiskarne-.
Austrijska   ipeciallteta.   Na    želodcu
bolehajo^ni ijudem priporu*:ati je porabo pristnega .Mollovega Seidliz-pfaska**, ki je pre-iskušeno domaće zdravilo in vpliva na želo-dec krepilno ter pospešitno na prebavljanje in sicer z rastočim vspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji ra2pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MClLL, c. in kr. dvorni zalagatelj DUNAJ, Tuchiauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom.                                         2   33
^r    Zlata svetinja ^f
v^Berolin, Pariz, Rim itd. v^
Najbuljlc kozm.    /_f^            %$P
^^^XO. Seydl    T   yr
~~^F^/stritarjeva ulica7.     ^^
Kemtk dr. lng. Hirsch, Olosmc. Ke-
mično-tehnična preiskava je izpričala, da je „Bejšlia*4 prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje.
| lpanie las 11 taonom
išli
1^ na znanstveni podlagi.
Mm Resnićno najbolji! Jp^ nafein   za    jačenje >aiiii^. ^"ičain krepi J&Z      ^%:.       tev las.
gf' PlXAVON  p:   ^ekienica K 2'50
Serravallo™
teleznato Kina-vino
Higijenićna razstava na Dnnaju 1906: Državno odlikovanje in  castni   diplom k zlati  kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča H                živce, poboljša kri in je
■       rekonvalescentom
J^^^            in malo krvnim
m+Mm^k    ze'°   priporočeno od   zdrav-^^pjjB            niskih avtoritet.
W    "H    :s  'z^orn" okus.   ::
^g^gii         Večkrat  odlikovano.
a Nad 8000 idravnlikjh spričevaL a
J. SSRRAVALLO, l in kr. (hromi dotavitelj
TRST-Barkovlit.              87
Žitne cene v Budimpeiti.
Dne 6. avgusta 1913. Termin.
PSenica za oktober 1913.       za 50 kg 11 35
Pšenica za april 1914.   .   .   za 50 kg 1189
Rt za oktober 1913        .   .   za 50 kg    8 35
Oves za oktober  1913    .   .   za 50 kg    8 23
Kor uza 2a avgust 1913 .    .   za 50 kc   8.03
Koruza za maj 1914 .   .   .   za 50 kg   735
Meteorolo$icno poročlio.
ViiiD« m4 ■•rje« M+l               Sreiaji zrttei tlak 756 ■■
I ^5T ^ li Vetroti   Neb0
5.   2.pop.! 732*2      27*0 p.m jzah     jasno „    9. zv.   732 4      195   si. zah.
6.    7. z).    7331      165   8l. jzth.       dei
Srednja   včerajlnja temperatura 20 4, norm.  19 5°. Ptdivina v 24 iirab 0*0 mu.
■                     ■
■      Potrta   globoke žalosti,   nazna- ■
H njam, da je moj edini ljubljeni sin   ■
■ Julij  Treo I
H preminil po dolgem težkem trpljenju H ^1 na Dunaju.                                       ^H
^M Zemski ostanki predragega po- ^m ^M kojnika so se položili na centralnem ^B H pokopališču na Dunaju k večnemu H| n počitku.                                           H
PH                                  Fanny Treo.   P|
g        Zahvala.        m
^Bj Za premnoge izraze sočutja, B9 B6 izkazanega nam o priliki nenadne Hđ B§ smrti našega iskreno ljubljenega in ^B mš nepozabnega soproga, očeta oziroma jH nj tasta in deda, gosroda                    P|
1   Jvtatcja garfnerja   i
^B dalje za krasne vence in za obilno m |^ častno udeležbo pri pogrebu nepo- |Pj BS zabnega rajnika izrekamo tem potoni fif^ ■■ vsem sorodnikom, prijateljem in znan- &m H cem, posebno še gospodom žeiez- Sg ■| ničarjem, slav. vojažkemu koru, c. in H| WM kr. vojaški godbi 27. pešpolka in ma ^H pevskemu društvu ,Ljubljanski Zvon' H| BH za ganljive žalostinke svojo naj- U| ■i srčnejšo zahvalo                              S8
H Posebno toplo se zahvaljujemo ^8 ■B gu. Francu Terček in gospej I. Ko- ^1 jH vač, ki sta nam v dr.eh žalosti s ^^ H| požrtvovalno    Ijubeznijo   stala   na j^|
IM       V LJUBLJANI, 6. avgusta 1913.    ^
H Rodbine Gartncr — pl. Crnkocr/. pi 1995 Prva domaća tavama
omar za l@d
Si m on a Praprotnika
v tjubljani, jsnkova ulica št. 7.
tf ^£|?*^ Prevzemajo se vsa v iflTn ICn stavbno in pohištveno -4^u! kOii *• niizarstvo spadajoča : IP,—\ ■ ~ > dela, katera se točno 1 tfp3^4 iJl in P° najnižjih cenah ^>'!g^y-----izvršujejo.-----
Velika zaloga gostl'nlšKih okrsolili miL
Cemki u po^itjajo u zahtevo brezpiačna in poštu me prosto.
Prod* se po niiki ceni v Sp. Šiškl
s prostornim  dvoriščem   in  vrtom. — Več pove upravništvo »Slov. Naroda«.
V kavarno pri „Slonu"
se sprejmeta   2753
2      81 w% đfr 9% m^ ^fc ©a 1* w ■■ V €m
===== ki obvladata nemški jezik. ■
Sva krasna stanovanja
(parter ia I. nadstropje) obstoječa   iz   3  sob   in   vseh pritiklin, se takoj   oddasta za novembrov termin. Poizve se:                   2752
Prisojaa ulica 1, pri upravitelju, Dva brašna 31etna      274S
eden dolgodlak in dragi kratkodlak. Na verigi sta zelo huda, a spuščena pa krotka. Priporočljiva za samotna po-sestva ali tovaroe. Cena vsakemu 150 K. i Več   pove   upravništvo    »Slovenskega
| Naroda« pod šifro „Berziharđiiiec"*
Koncipijent
i             s substitucijsko pravico in    2755
sleiisgiai - stroiepisec
se sprejmeta v odvetn. pisarni.
Ponudbe z vsemi potrebnimi podatki na
„Društvo slov. odv. in not. uMW v Celju.
ca.  14 let star, popolnoma zdrav, krepak deček   iz   poštene   rodbine,  s pri-merno   izobrazbo:            2747
se sprsjme v frpvuio z nnim blagom
A. Pogačnika v Cerknici.
Učna doba 4 leta, obleko in vso oskrbo =====     dobi v hiši.    ==========
Brez vsakega posebnega obvestila.
I                 rotrtim   srcem   naznanjamo   vsem   sorodnikom,   prija-
I       teljem in znancem tužno vest,  da je naš   ljubljeni   oče,   ozi-
I       roma soprog, gospod                                                                  2757
I                   nadučiielj na Jesenicah
I      6. avgusta   1913 po kratki   mučni  bolezni v deželni  bolniš-
I      nici,   v   starosti   46   let,   previđen s tolažili   sv.  vere,   mirno
1      preminil.
B              Pogreb dragega  pokojnika  se   vrši v  četrtek,   7. t. m.
I      ob 5. uri popoldoe iz deželne  bolnišnice   na  pokopališČe k
I      Sv. Križu.
I                  V Ljubljani, dne 6. avgusta 1913.
I                                                    Zalujoči ostali.
Zahvala.
Povodom prebridke izgube naše  premile   soproge,  sestre, svakinje in tete, gospe
Marije Pakiž roj. Pajnič
ftolskega vodje soprogo
izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem za udeiežbo pri pogrebu in vsem onim, ki so nam izrazili svoje sožalje.
SV. KRIŽ PRI TRSTU, 5. avgusta 1913.
Zalu]oči ostali.
•
Stran 6.________"         __________________________________"                  .SLOVENSKI NAROD«, dne 6. avgusta 1913.                                                                                                     179 štev.
[ Pripifročamo našim    ^^   Ufil I\IQIfA    ClVflDl Ifl   *■■*    iz edlne slovenske * n   gospodinjam   =   i.          I\\/LrIll3lVv/    V-»lI\vrl\IJvr i,           tovarne v Ljubljani
Mirna   stalna    stranka   1&Č6   za   110-
▼embrov termin         2745
stanovanje
s tremi sobami in pritiklinami.  —  Po-
nudbe   pod   „Stalna   stranka"   na
upravništvo     »Slovenskega     Naroda«.
Proda se aa lepem  prostoru
pod Rožnikom št. 27 7     27*>
molhno vilo
z 2 stanovanji in lepim vrtom za svoto 13 600 K.   —   Priseli   se   lahko   takoj.
MM   W        _^
■ 1 ^^ an^Lt 9fi jreži«™
-^LJ m^ B JI j| SS |u
prijetne    zunanjosti,    poštenih    staršev, z zadostno šolsko izobrazbo
se   «s*j3:t?oJ :m.e>
v manufakturno trgovino    2723 Vinko Sket v II. Bistroi {Neirasj.)
Traovska oprava
(za Špecerijsko trgovino) skoro popol-noma nova (ker le kratek  čas rabljena)
se takoj  proda.
Več se izve  pri tvrdki       2439 A. Erisper, Ljubljana, Mestni trg.
Odda se s 1. novembre« na Gesti na ]ulne telemice 32 v L nadstr.
lena solntno stanovanie
obstoječe  iz   predsobe,   3   parketiranih
sob z Tsemi pritikl. in obsežnega vrta.
2751
Drvs
mehka in trda, (suha) ; radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se   na   zabtevanje   tuđi   na   dom.     257
Parna žaga SCAGNETTI, za skladiščem drlavnega kolodvora.
Primano ena lzued naf ttoltsui naravnih
na ogljikGvi Kislinl najbooatejšiti slafln je
Marijin vrelu
i Po zdravniškui lzpovedbah učinkuje kot ■ pitna in zdravilna voda proti ielod-čnim in črevesnim bolečinam kakor tuđi proti pljučnemu katarju; zelo pri-poroČljiv je za vsakogar, ki trpi na slabi prebavi in zaprtju. V dokaz izborne kakovosti je veliko Število po-:;  ::   hvalnih in priznalnih pišem.   ::  ::
Glavna zaloga:          2517
tvrdka Leshavic I Meden
v fjubljani, jorčićev trg št. 1.
MCad-floaikaMvm«*    t<M*malno    M£«*n»amUL^C?<5>
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1.  maja do 1.  oktobra.
Postaja doleniske železnice Straža-TopUce. Akratov vrelec 38°C, ki daje vsak dan čez 30C00 kl radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspeŠno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in mOČviriie kopelL Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravmic đr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-ciie. Prospekte   in pojasnila daje brezplačno kOpaK&ka uprava.      1178
m                                                                                                                          1091
L"asn Mraik želodta
jjj^KTP^^fflffffP^HB {e posebnost ielodčnega llkerfa ^Wit0iW^M « xdravilnili rastiin, kateri iz-aM^^^^KWy*WSf^pP borno vpliva proti slabostim v ^^ _ ^jtt&U*£^Bm$im ielodcu ter radi tega v nobeni ■■■^^pKKBSfllHnV družini    ne    bi    smel    manjkati.
Prav   dober             2207
= klavir =
(železna konstrukcija) se zaradi pomanjkanja prostora proda prav poeenl.
Krakovska    ulica    štev.   19. Vodne elevatorje
^^^                       (črpmlnike n*             .^■fcs\.
^^^^^                           vrtilo.                 ^^B^M>A
ft\ B                    kakor   tuii       f^^K^^t
I ^^El             '3 vodo, ročni   in ^E§K  ?^^^^|
I ^^kI^.               strojni  ohrat,      ^BgSjm    '^^r^lB
M    ^^H          IB    na  veter,   topli    WfŠk~>i    ^ P^fjH
J      ^^^m               zrak,  plin, petro-  ^^2       m^\ *^^B
m         ^EjK              Irdclujr najceneie   g;_r       J ŠS
^1^^^^             t fcr. dror. ul. i Plinu.
I^n^  NajboljŠa in najzdravejša  "
barva1 za lose in Ureda
je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah z navodilom po 2 K,  velike po 4 K,  pri
Stefan  Sirmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne  kite,  po dl age  in   mrežice
vseb vrst; gledališdne in toaletne
-   potrebšćine itd.   ---------=
Proti prahajem, Inskinam in izpadanjn las
dleloje n»jboljse priznatim
Taino-cMii tintima
sa. la.@Q
katera    okrep&uje     lasldče,    odstranjuje luske in proprećujo   Izpadanje las.
i  steklrnle« x nviedem f krono.
Razposilja  se x  obratno pošto  ne  manj kot dve stcklenici.
Zaloga vseh pre'zkušenlh zdravi!, medio, mil, medicina!, vln, specijalitet, najfinej&ih parfumov, klrurgiških obvez, svežih mineralnih vod itd.
Đež. lekorna Milana Leusteko
v Liubljani Resl;fl»a cesta št, I.
poleg novozgrajenegra Fran Jožefovega
i ubi i. mostu.                    17
V   tei   lekarni   dobivalo   idravila   tuđi člani bolniskih blagajn jntne ielezaice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bolnUke blagajne v Ltnblianl.
Pozor!              a^omos*Z
Vsled preselitve  oddajam svojo dobro idočo
trgovino i mi blagom
Treba je le nekaj tisoč kron drugo pa na obroke. Ker je bodočnost zasigurana, iščem samo resne in poštene komoetente. Trgovina se nahaja v blizini mesta Ljubljane in sicer na eni najbolj obljudenih čest Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo ,,Slov. Naroda,, pod „Srećna bodoćnost it 3000'2584'1.
J. Zatnljeii
čevljarski  mojster
v Ljubljani, Gradišće 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfi-nejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje   tuđi   prave    gorske   in telovadske čevlje.
Za   naročita   z   dežele   zadostuje   kot   mera priposlan čevelj.                  237
Kupi se
dobro ohranjen2731
Ponudbe pod „Planino" na upravništvo »Slov. Naroda« z navedbo cene.
iflin ,mw
v Ljubljani, Somenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Lasloik in Jef-idravnik: Dr. Fr. Dergant. primar. I. kir. odd. dei bolu
V RAA kladili  ^
Vam plaćam, ako moj uničevalec korenin balzam Ria Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin. Cena   lončka   z   garancijskim   pismom   1 K.
Kemeny,KošiceI.,Postfachl2 64 Ogrsko
obstoječe iz 3   sob  in  kuhinjo   se  za
november ođda
na   Kuhnovi  cesti  štev.  23
Mirni stranki brez otrofc se odda v suterenu vile na Erjavčevi c. 24
z eno sobo in kuhinjo.       2740 ::    Pojasnila ravnotam  pri lastniku.     ::
Trgonki solii
za modno trgovino
HT     se sprejme.     ""^!S
Ponudbe   na    upravništvo   »Slov-Naroda« pod „September".         2695
^^^—*          Turinski                                                                          |
Višje tehn.   učilišče za  gradbo   strojev  in gl
Tnfhmblini llTnnnill elektrotehniko. Oddelki za inženirje, tehnike I Irl IIIIIKIIlll lllllrllnll in delovodJ*e- Velike tvorniške delavnice za I lulUlllllUlII JlIIIliHUU prakt. izvežbanje volonterjev. Drž. izpitna I aaaaaBBBBaaaBaaaaaaaaaBBBaBaaaBBBBBBi    kom.   Inozemd  dopnšćenl.  Prosp. gratis.      I
Anton  Bajec
umetni in trgovski vrtnar
ntmt'i jL p. r. tHnstn. tta se nkija ijeftT
cvetlični salon
Pod Trančo.     *
Veli lij sutiib ventev.
■ rteioiaDje šopKoi. mm, trakoi itd
Okusno delo in zmerne cene Innanja naročita to6no.
Vrtnarila na Tržaški tesli št. U.
9W   Valika zaloga  najmodarnejilh  alamnikov. "Wl
KIODUKfi i! čepiće
v najnovejših fasonah in v veliki izberi
24              __     priporoča     ■—^-—       -_
IVAN SOKLIĆ.
gy  Priatni Panama-ftlamnlkl  od  9 K do 50 K.   *^|
3    Židovska ulica    3
E    ■    I*OCI3J3 radi pozne sezije    .2
o    i                      *                                        3
<      ;                          po znatno znižani ceni
jr    :: slamnike vseh vrst za dame in deklice. :: \   X
|     Modni salon HY-MAU. i  1
&}          Žalni klobuki vedno v zalogi.              Zalni klobnki vedno v zalogi. j      ^|
3    Židovska ulica.    3
Priporoča se
ANTON ŠARO
trgovina s perilom, pralnica m likalnica MP*            Ljubljana, Selenburaova ulica 5.
I^BaB^HBaaaaaaaaaaaaaaaaaaa«Baaa«aaaaaaaaBaHBBBMMHHi^HHBH^n^^^^M^^^-----------------------—
iLjubijanska kreditna banka v Ljubljani
I  m    D.lHl*h. gl..nic. ».OOO-OOO fcr.-   »                 152                StHtarjeVa    UliCa    SteV.   2.                                    B««,r.Wl tondl   .kro,lo 1,000.000 kron.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
I Sprejema vloge na knjižice in na teko« radan   JJ 31 01    Enpafe in prodala srećke in vrednostne papirje s   ter Jih obrestuje od dna ▼!•§• W alsdli   s ^fr |4 |0 s   s   s   vaah wni po dnevnom ku-zn.   s   s   s I