Poštnina plačana ▼ gotovini. Posamezna Številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Mmmmm mmnimam mmimmmmmmmm■mmmmtmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmhimm■■■mmmmmmmmmhmmmmmmmmmmm Uredništvo {e v Maribora, Raška cesta 5, poštni predal 22. okopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. "Prava: Maribor, Rafka cesta 5, poštni predal 22. L{abl{ana VIL, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina ra državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Stev. 12. Sobota 11. februarja 1928. Leto III. Komuniste čez krov! Današnje /svetovno .gospodarstvo )* tako komplicirano, tako mnogo lič-n° in tako prepleteno z različnimi Ptoogami druga z drugo, da. je nemogoče, da bi ena dainašnjih 'držav IaogIa živeti popolnoma ločeno od drugih svoje posebno nacionalno življenje, da bi mogla ‘uvesti svoj Posebni socialni družabni red, ne da b* se si bilo pri tem treba ozirati na svoje sosede in ne da bi potrebovala v kakršnikoli obliki pomoči od zunaj. To je uvidela danes že tudi sovjetska vlada. Na uresničenje ideje pravega komunizma, za katero so umirali revolucionarci na barikadah, v nadi, da bo njihovemu vzgledu v par tednih sledil proletariat vsega sveta, danes na vodilnih mestih "Rusije nihče več ne misli. Sladka voda veletoka, pa če je še tako velik, mora postati slana, če se izliva v veliko večje morje. Tako tudi sovjetska 'oblast zopet dobiva Počasi forme onega kapitalističnega gospodarstva, ki jo obdaja krog in kfog. In ker se neče vrniti več v fazo prvotnega primitivnega človeškega razvoja, temveč hoče nele o-na obstoječi višini, temveč napredovati, zato čuti nujno potrebo, . a »e nasloni na svojo okolico, da *®če podpore v ostalem svetu. Kajti kako naj se Rusija dviga in napreduje, če se njena prirodna bogastva ne akumulirajo, če ne najdejo kupcev, ki bi plačevali za to z denarjem ali z blagom, ki ga Rusija nima. Iz tega sledi, da je sovjetom mnogo ležeče na tem, da živijo s svojimi sosedi v dobrih odnošajih, da dvignejo trgovski promet z inozemstvom in privabijo kolikor mogoče itujega kapitala v svoje ozemlje. V tem stremljenju pa se pojavlja sovjetski vladi velika in neprijetna zapreka: komunistična internacionala, ki dela vsem državam sitnosti in preglavice, poslužujoč se raznih inozemskih zastopstev sovjetske vlade kot svojih ekspozitur. Umevno je, da države, s katerimi išče sovjetska vlada stikov, stavijo isti pogoje, da njena zastopstva ne vzdržujejo s temi komunističnimi krogi, ki baje ogrožajo mir in red teh držav, nikakah stikov in da. jih v nobeni obliki ne podpira. In sovjetska vlada danes bolj veruje v inozemski kapital in trgovino, kakor v inozemsko revolucijo. Zanimivo je, kaj poroča o tem dobro informiran »Volkswille«, organ nemške komunistične opozicije v Suhlu. On piše: »Od dobro poučene strani smo zvedeli, da so prejela te dni sovjetska zastopstva in ■poslaništva od ČSčerina podpisan odlok, po katerem sc imajo takoj odpustiti vsi pri teh zastopstvih zaposleni komunisti, ki so člani komunistične sekcije do- j tične dežele.« Sporazumevanje, razgovarjanje, zagotavljanje dobre in »poštene« volje, kar vse so zadnji čas počenjali demokrati in klerikalci zaradi trdne delovne večine na ljubljanskem magistratu, je končalo za enkrat 'brez rezultata. Obe stranka zagotavljata, da jima je avtonomija občine sveta stvar. Obe stranki imata tudi že velik delovni program od elektrifikacije pa I Dejstvo je, da je pri cela vrsti sovjetskih zastopstev, ne samo di-plomatičnih, temveč tudi pri trgovskih, bila služba komunističnim1 nameščencem odpovedana. Kot vžrok temu se navaja, »da se je zunanjepolitični položaj sovjetske unije tako poslabšal, da bi bilo nadaljno zapo-slenje komunistov v zastopstvih prevelika zunanjepolitična obremenitev.« Navadno se niti ne drže odpovednega roka, temveč se nameščencem kar izplačajo po zakonu jim pripadli prejemki in se jih z mesta odpusti. Pri tem pa ne gre mogoče samo za opozicionalne komuniste, ki so že itak bili vsi iz zastopstev odstranjeni, temveč za lojalne sodruge, ki so do sedaj vedno glasovali e večino, oziroma za Stalina. In brez ozira na to, ali so se zaposlovali odpuščeni na odgovornih, višjih mestih, ali pa samo kot tehnične močd, kot vratarji, uradniki, shige itd. To se vrši pod nedolžnim naslovom »zamenjave inozemskih komunistov z ruskim os objem« in res, vsi ruski nameščenci, ki ostanejo v službah, spravljajo na. izpraznjena mesta svoje sorodnike, žene itd., ne da bi se vprašalo za njih komunistično prepričanje. Dasiravno je vest o teh korakih »iz zunanjepolitičnih vrokov« že dovolj senzacionalna, vsebuje odredba Čičerina, ki brezdvomno temelji na sklepih sovjetskega politbiroja, še še bolj neverjetne stvari. Inozemskim ruskim zastopstvom se namreč naroča, da popolnoma prenehajo z vsakršnim občevanjem z znanimi komunisti, ker so zveze in občevanja z njimi za zastopstva komprimitirajo-ča in za zunanjepolitični položaj sovjetske unije škodljiva. (!!!) Radi te odredbe imajo vratarji inozemskih ruskih zastopstev nalogo, da znane komunistične osebe v nobenem slučaju ne puste v sovjetske urade, razven v slučajih, če se izkažejo s posebnim dovoljenjem ruskega poslanika.« Tako komunistični »Volksvville« v Suhlu. Graški »Arbeiterwille« pa k temu poročilu dostavlja: »Če so te vesti, za katere odgovarja »Volks-wille«, resnične, potem je to dokaz, da se sovjetska vlada trudi biti korektna. Inozemska posojila so ji več, kakor pa prijateljstvo z inozemskimi komunisti, ker inozemski sodrugi so jr itak zagotovljeni. Te si bo v bodoče vzdrževala samo še za lajanje, prisvajati si kake pravice na prijateljstvo in enakopravnost si pa ne ! bodo smeli Znani komunistični vodje in agenti se bodo v bodoče od vodilnih Rusov zatajevali. Dobili bodo brco. Kaj pa delavci?« do Ljubljandčne regulacije. Zdi pa se, da se to sporazumevanje, to meše-tarenje in pregovarjanje vrši po dnevno ugotovljeni beograjski temperaturi. Kadar stoji akcija klerikalcev v vladi dobro, takrat so ošab-nejši, požrešnejši njihovi mandatarji v občinskem: svetu. In seveda tudi demokrati. Ker pa je klerikalna delegacija še v zelo, zelo slabih rokah, se je dogodilo, da rešuje najmočnejša, ves ubogi slovenski narod zastopajoča Slovenska Ljudska Stranka1 interese svojih volilcev s kujanjem in neresno absenco. Pogajanja so se razbila na tem, ker so hoteli imeti klerikalci baje preveč odsekov. Samo nesposobnost in znak uboštva klerikalcev je, da z vendar številčno močno delegacijo ne znajo drugače varovati interesov svojih volilcev. Predzadnja seja je važna iz dveh razlogov: večina občinskega sveta je sprejela skupni predlog socialistov in dekalistov, da se brezpogojno zavaruje avtonomija mestne občine glede potrditve in predložitve proračunskega provizorija, pa naj se še tako zato poganjajo klerikalci. Ravno tako pa je večina občinskega sveta sprejela predlog delavske delegacije, da se volijo odseki po proporcu ob upoštevanju in varovanju manjšinskih pravic, I znižuje takse na carino ter odpravlja ter reducira nepotrebni militarizem. Toda na žalost, danes že moramo poročati, da je delavska vlada že padla! Najprej silna zmaga socialistične stranke, potem polom pri sestavljanju bloka meščanskih strank, ki bd naj tvorile novo vlado, nato sestava socialistične vlade. Seveda nimajo socialisti še absolutne večine. Meščanske stranke se ni-| so mogle zediniti in zato se je sesta-| vila vlada iz samih socialistov. Po I sestavi socialistične vlade pa so se | znašle meščanske stranke v skup-i nem bloku proti delavstvu in so v j prvi seji delavsko vlado vrgle. Res, I da so socialisti podlegli samo radi ' treh glasov, ampak večina je veči- Ljubljana, 9. februarja. Že v zadnjem članku smo poročali, da prirejajo naše zadružne organizacije veliko akcijo za razširjanje zadružne ideje. Ta akcija je v polnem teku in je v nekaterih krajih dosegla že jako lepe uspehe. V ljubljanskem okrožju zlasti v Ljubljani in okolici se je vršilo že celo vrsto konferenc in shodov za propagando zadružništva. Najznačilnejša je bila konferenca, ki se je vršila 14. januarja v Ljubljani pri Lloydu, ki je imela namen pritegniti k podrobni akciji vse zaupnike vseh vrst delavskih organizacij. Na konferenci se je temeljito predebatiralo važnost sodelovanja vseh panog delavskega pokreta. Ker so konferenci j prisostvovali razen zadružnih, tudi ! funkcionarji ostalih delavskih orga-1 nizacij zlasti strokovničarji in se je Ob kujavi, otročji politiki občinske klerikalne delegacije bodo seveda potegnili demokrati na njen račun — dobiček. Na zadnji seji občinskega sveta pa je bila glavna točka dnevnega reda predlog ss, Miklošiča in Likarja, da se dosedanja stanovanjska zaščita brezpogojno podaljša preko 1. maja 1928. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet, klerikalci pa so tudi pri tem vprašanju ostali doma, kujavi in neresnai. Kako bo z občinskim svetom, tako se izprašujejo občani. — Naj 'bo, kakor hoče, pravimo mi. Za dela-zmožnost občinskega sveta so odgovorni nam i klerikalci i demokrati. Naša dolžnost in briga pa bo, da bo o vsem točno poučen zadnji delavec in da bo socialistična delegacija brezobzirno uveljavljala prograina-tično smer svoje stranke. ci pri prejšnjih volitvah glasovali za meščanske stranke, ki so obljubova-le, da >bodo delale za odpravo alkoholne prepovedi, medtem ko so socialisti alkoholno prepoved branili. Razkol" delavstva je imel za posledico, da je desnica mogla par let vladati. Ona je svojo moč ne samo izrabljala; ona je valuto silno dvignila in s tem povzročila veliko brezposelnost; ona je napravila zakon, s katerim so mezdni konflikti podvrženi obligatoričnim razsodiščem, s čimur so štrajki onemogočeni ali saj zelo omejeni, ker so stavkokazi zaščiteni; ona je podpore za brezposelne reducirala. Pod zaščito te reakcionarne zakonodaje so podjetniki delavcem vsilili podaljšanje delovnega časa ter zmanjšali plače. To so bile posledice razkola klelavstva. Pod priti- celotna konferenca soglasno izrekla za sodelovanje, je imela konferenca tem večji pomen. Bilo bi le želeti, da bi to spoznanje čimprej prodrlo tudi v ostale kraje Slovenije. Kajti dobršen del krivde na prepočasnem napredovanju delavskih organizacij je pripisati baš dejstvu, da rešuje vsaka panoga pokreta le svoje težave in se za skupne cilje vse premalo briga. Čisto razumljivo je, da bi rkuono delovanje, kakoršno je bilo predvojno, vse boljše oveljavilo delavsko besedo v javnosti in tudi težave, ki jih imajo posamezne panoge bi se v skupnem delu lažje in uspešneje premagale. Že zadnjič smo razpravljali, kako mogočno oporo bi lahko imel ves delavski pokret v svojih zadružnih organizacijah, če bi jih pomagal tako zgraditi, kakor jih je zgradil prole- Ljubljanski občinski svet. na. Ti najnovejši norveški dogodki imajo jako izrazit razredni značaj in so lep vzgled proletariatu celega sveta. Dosedaj je nia Norveškem vladala reakcionarna desnica. Delavstvo je bilo še pri predzadnjih volitvah zelo slabo, bilo je razcepljeno. Delavska stranka, ki se je pridružila komunistični internacionali, je stala v hudem boju s socialno demokracijo. Razen tega so mnogi delav- skem teh hudih izkušenj se je delavstvo zopet ujedinilo. Delavska stran-: ka se je odrekla Moskvi, malo 1 Moskvi zvesto četico iz svoje sredi-j. ne izključila ter se s socialdemokrati ■ združila. Pred zadnjimi valitvami je | bilo delavskih zastopnikov v parlamentu, ki šteje 150 članov, 33, sedaj pa jih je 59. Meščanske stranke so razdeljene v tri skupine. Kaij, ko bi Jugoslovansko delavstvo hotelo posnemati norveške sodruge! Samo hoteti bi moralo! Zadružni teden. Razred proti razredu. Pouk iz Norveške! V zadnji številki našega lista smo poročali, kako je nova norveška delavska vlada pridno na delu, kako* tariat naprednejših držav. Pokazali smo tudi, kako malo žrtev je pravzaprav treba za dosego tega cilja. Mesto, fia igre delavec nabaviti svoje življenske potrebščine k privatnemu trgovcu, ki ga vselej na en ali na drug način oskubi, naj gre v svojo zadružno prodajalno. Dobil bo v njej blago najmanj po isti ceni, kakor pri privatnem trgovcu, po kvaliteti pa gotovo boljše. (Izjeme potrjujejo pravilo.) Čisti dobiček, ki se ga pri trgovini napravi, ostane v tem slučaju v lastni zadružni organizaciji, ki ga vselej v eni ali drugi obliki vrne zopet proletariatu. Ista stvar je seveda tudi pri produktivnih zadrugah in denarnem zadružništvu. Zlasti denarno zadružništvo lahko postane tista slika, ki bo osvodila slovensko ljudstvo tistih denarnih zavodov, ki ga ne zasužnjujejo le gospodarsko, temveč tudi politično. Konzumno društvo za Slovenijo je priključilo zadružnemu tednu tudi akcijo, ki ima namen izvesti izdelavo agitacijskega aparata, ki naj seže v vsako delavsko družino. Na sedežu vsake podružnice se j ustanovi akcijski odbor, ki ima na- 1 logo popisati vse neudejstvujoče se proletarce, na drugi strani pa zbrati kadeT agitatorjev, ki jih bodo po podrobno izdelanem načrtu obiskovali na domu in. jih privedli v skupen krog velike zadružne armade. K sodelovanju so vabljeni prav vsi, ki se' za javna proletarska vprašanja zanimajo. Te vrstice naj jim sluzijo za apel k sodelovanju. Na marsikaterih konferencah in shodih slišimo ugibanje, po kateri poti 'bi se naše organizacije najbolj razmahnile. Mnogi mislijo, da bi bilo treba več govorenja, drugi pravijo, da je proletariat zgubil zaupanje v svoje voditelje, tretji bi se želeli bolj levičarske in četrti bolj desničarske taktike. Vse skupaj je pa prazen nič. Glavno, kar manjka našemu pokretu, je sistematično in planomemo delovanje od moža do moža, to kar je baš pokretom drugih držav prineslo take kolosalne uspehe. Vodstvo konzumnega društva za Slovenijo je s to akcijo energično pričelo in prikazujejo se že tudi prvi uspehi. Z akcijo se bo nadaljevalo in ustvarjen bo enkrat za vselej aparat, ki bo zmožen privajati zadružništvu vedno in vedno novih sil in novega napredka. Vsi, ki se smatrajo za socialiste in ki hočejo, da bo zadružništvo pre-vejal odrešujoč duh socializma, naj tiri tej in pri vseh zadružnih akcijah krepko pomagajo. F. S. Dnevne novice. Pobijanje brezposelnosti. Zadnjič je tovarna Voschnagg v Šoštanju odpustila oel kup delavcev in delavk, češ, da ni dela, čeprav je istočasno vzela na delo štiri druge delavce. Sedaj nam pa javljajo, da je tudi tovarna za dušik v Rušah odpustila nenadoma .28 delavcev, čeprav se, kolikor nam je znano, v nekaterih oddelkih te tovarne dela še vedno po 16 ur na dan. Balo kakorkoli, ti nenadni odpusti sredi zime, v času najhujše gospodarske kri-ze\ ko imamo že celo armado brezposelnih, samo pričajo, da ne moremo pričakovati nobenega izboljšanja v delovni konjunkturi, da se gospodarska kriza še poostruje — vse to kot naravna posledica političnega in vladnega športa naše buržuazije, ki se igra že deseto leto vliade! Ti pojavi zahtevajo, da vzamejo naše organizacije in vse naše ustanove resno v roke to vprašanje ter pokrene-jo široko akcijo proti brezposelnosti. V parlamentu je bilo spet govora o prosluli beograjski glavnjači in to povodom aretacije novosadskega novinarja Jevdjejeviča. Že zadnjič smo čuli o razmerah v glavnjači strahovite stvari in pričakovati je bilo, da se bodo razmere vtsaj v neki meri izboljšale. Toda policijski mogotci v Beogradu ne dajo na javno mnenje in na parlament ničesar. Vse je o-r.talo pri starem; še več, iz tega, kar smo topot čuli in kar je pisal Radičev »Val« te dni, vidimo, da se srednjeveška inkvizacija v glavnjači na- daljuje. Še celo otroci niso vami pred to proslulo beograjsko bastiljo. Kjerkoli bi prišle na dan take strahote, kakor smo jih zadnje čase čuli o glavnjači, bi se narod, ki da nekaj nase, soglasno dvignil — pri nas pa je vse tiho. Nekaj pobune v parlamentu in inkvizicija se nadaljuje. Smo pač zrel narod Srbi, Hrvati in Slovenci! Vlada je demisijonirala in sedaj se krpa nova vlada. Ali jo bo sestavil Radič, ali jo bo sestavil Dcvidovič, vse bolj verjetno je pa, da jo bo kak radikal, a najbolj verjetno je pa, da pride do novih volitev, kajti razmerje moči v skupščini je pač tako, da ne more prav delati ne ena koa- j licija, ne druga. Ni pa tudi izključe- I no, da pošljejo sploh k vragu ves i parlament, kar tudi ne bo nobena : škoda, kajti kulise so za gledališče l in za politiko. O konfederacijah strokovnih orga- | nizacij. V strokovnem pokretu se pojavlja vprašanje konfederacije strokovnih organizacij. Pod besedo konfederacija se navadno misli nekako zvezo vseh tistih organizacij, ld se imenujejo strokovne, pa naj bodo socialistične, narodno - s o c ial ne, krščansko-socialne in druge. Vendar vprašanje take konfederacije ni tako enostavno. Vpostaviti s socialističnimi in sclidarističnimi organizacijami enotno fronto, je nezmisel, ker ene organizacije obsojajo današnjo družbo, druge jo pa tolerirajo in celo »odpirajo s svojim servilnim opor- tunizmom. Tu je torej nepremostljiva načelna razlika, ki more povzročati le zle posledice za naš po-kret, zvodenelost in anarhijo v ideološkem pravcu. Resnica je, da je priporočljiv skupen nastop vseh strokovnih organizacij v važnih delavskih vprašanjih, kadar so v tem ali onem vprašanju delavske zahteve postulat vseh organizacij, ki se imenujejo delavske. Take skupne nastope imenujemo kooperacijo ali koloboracijo, kar bi zvali po naše sodelovanje. Nikakor pa ne moremo takega sodelovanja primerjati z angleškimi strokovnimi organizacijami, ki so samo strogo stanovsko-sindikalne, ter se uveljavljajo v politiki le kot postulant važnih socialnc-po-litičnih zahtev in načel, ki so strogo v zvezi z eksistenco delavstva, ne glede na politični cilj delavskega razreda, d očim je srednje -evropski po-kret, ki ima tudi povsem drugačno zgodovimo, izrecno razrednega značaja. Iz načelnih razlogov je treba to stvar prav presojati. To so vitezi! Udruženje nacionalnih železničarjev (Zvezarji) je objavilo komunikve, glasom katerega se je vršila v Beogradu seja centralnega odbora gornje organizacije, na kateri se je razpravljalo o ukrepih organizacije z ozirom na nameravana poslabšanja službenih razmer ter plač železničarjev. Železničarjem se namerava odvzeti zadnje bonitete, ki so jim še ostale. Službeno prag-matiko, tki je itak za hudiča, se hoče še poslabšati, prometnemu osobju odvzeti 20 odstotkov doklad, dopuste zmanjšati ter iste zvezati z boleznijo. Ako je n. pr. nekdo bolan, potem se mu najprej odračuni letni odmor, tako da ga sploh ne dobi, če je bil bolan. Tudi režijsko vožnjo se hoče znatno podražiti. Vse to dela naši »stanovski« organizaciji nepriili-ke, ker je ista baje zelo močna. Enkrat šteje 25.000, drugič zopet 35.000 in zopet kar 70.000! In ker železničarji verjamejo na moč ter uspehe Zveze, zato zahtevajo akcije. Zveza pa je že davno vse adute izigrala in sedaj je v škripcih. Uprava pa pozna svojega otroka dobro, da bi isti raje napravil iz golega patriotizma samomor, kot da bi se boril proti upravi za pravice svojih članov. Ja in kako neki? Žolto organizacijo vodijo visoki funkcionarji železniške uprave, ki imajo večkratni eksistenčni minimum, medtem ko ga nad 80 odstotkov uslužbencev nima. Ti vodje nacionalnih, ki zastopajo delodajalce in ne delojemalce, iso že pred leti kategorično izjavili, da »štrajkovati neču nikada«! Ker to naprej povedo, kakšnega sredstva se potem sploh naj poslužijo, če hočejo doseči uspehe? O ja: Zvezarji imajo še eno skrajno obrambno sredstvo in tega se baje sedaj nameravajo poslužiti. Centralni odbor je sklenil, ako bo g. minister še nadalje sitnaril, da Zvezi ne preostaja nič drugega, kot da bo morala razmišljati o razpustu orga- nizacije! To vam je torej bojevna o*’ ganizacija, to je armada, ki vrže puške v koruzo, ko se bliža sovražnik, pa dezertira. Ali pa se bo mi* nister ustrašil zvezarske grožnje o razpustu? Ako bi mu bilo res kaj na tem ležeče, tedaj zgolj radi tega, da ne bi potem zvezarski pristaši zbežali k pravi ter edino resni ter bojevni strokovna organizaciji, t. !•' Savez železničarjev Jugoslavije. Samo radi tega postaji žolta organizacija, da zadržuje ter razdvaja železničarje. Zato slab položaj železničarjev, zato krivice, redukcije ter kazni na vseh koncih in krajih. Svetujemo zvezarjem, da predno si denejo vrv za vrat ter razpuste organizacijo, da prirede še en »kongres« 5 plesom ter šampanjcem in da ne p°' zabijo poslati udanostne brzojavk4 g. ministru ter se mu lepo zahvalil0 za vse — udarce! Samomor brata in sestre. Dne ^ t. m. sta v nekem hotelu v okraja Hernals na Dunaju izvršila s pomočjo odprtega plina v sobi samomor 201etnia služkinja Roza Valek in njeD brat Josip. Samomor sta izvršila sporazumno, baje . radi nesrečne medsebojne ljubezni. Angleška komisija za izdelavo predlogov za indijsko ustavo je dospela 3. t. m. v Bombay. Kakor j^ bilo pričakovati, jo je ves indijski narod (izvzemši anglofilske plačance) pozdravil z bojkotom, štrajki in demonstracijami. V Bombayu so belo-oblečeni domačini nosili v obhodih črne' zastave, pristaniški in drug1 delavci so ustavili delo in je prišlo do barikadnih objev med štrajlcajoči' mi in policijo. V Kalkuti je moralo vojaštvo nastopiti z oklopnimi avtomobili. V Madrasu je pri spopadih bilo 17 manifesfcantov in policistov težje ranjenih. Policiji se še do sedaj ni posrečilo obvladati položaja in je morala zaprositi za izdatnejšo vojaško pomoč. Koroška deželna vlada je sklenila sporazumno s prizadetimi občinami zidati novo cesto ob severnem pobočju Karavank, ki bi naj segala do Borovelj preko Zelhvinkel do Železne Kaplje. Proračun za cesto znaša 200.00 šilingov. Angleška delavska stranka j« sklenila, da bo potom svoje parlamentarne frakcije izsilila pri prvi priliki, ki se bo nudila v novi parlamentarni šeziji, od vlade javno debato glede njenega stališča v vprašanju ratifikacije vvashingtonske konvencije o osemumiku. Radi odklonilne vladne izjave v Ženevi se je polastilo angleškega delavstva veliko razburjenje. Rumunski socialisti, ki so bili do-sedai razcepljeni v dve frakciji, so na skupnem kongresu sklenili zedi- Za nego zob je neobhodno potrebna zobna pasta „PEBECO“. ANGELO CERKVENIK: Očiščenje, križeva pot mnogih, ki so verjeli v lepoto in ljubezen, tragedija v šestih scenah. Prijateljica: Danes nisva v bordelu, razumeš! Ce tega ne moreš razumeti... (Ravnatelj se zakadi proti njej, da bi jo vjel, a ona se mu umakne. Vprav v trenutku, ko rrui uspe vjeti jo, ko jo že pritisne k sebi in jo hoče vreči na divan, se odpro vrata in v izbo vstopi Mož.) Mož (se zakrohota): 0, gospod ravnatelj! Jaz vas občudujem, resnično: občudujem, koliko mladeniškega ognja je še v vas! Za kazen boste smeli danes plesati edinole s Helo in z Valjo! Prijateljica: S tem prascem jaz ne bom plesala. Mož (porogljivo): Tožite jo, gospod policijski ravnatelj, gospod tajni vladni svetnik, tožite jo, jaz vam bom za pričo... prasec da ste ... nemogoče (se krofioče). Ravnatelj: Tristo... (Ves besen odide.) Mož (vpije za njim): Ne pozabite, gospod ravnatelj! Samo z Valjo in s Heleno, če vas bo hotela (se krohoče). Ne pozabite, če ne...! (Zastor pade.) III. scena. Po plesu. V moževi spalnici. Ob treh zjutraj. Z ulice se slišijo pijani glasovi, neubrano petje, vpitje. V spalnico stopita Mož in Zena. Oba sta zimsko oblečena. Mož si sleče saknlo, žena ostane oblečena. Žena: Boris, vso pot si molčal. Niti ene besedice nisi spregovoril! Zakaj, Boris? Mož: Ni mi dobro, čudno mi je. Žena: Po pravici povej: Kaj ti je? Sploh si v poslednjih mesecih tako čudaški, žalosten! Mož: Bolan sem. Valja; saj veš! Žena: Danes si se samo razburjal. In prav po nepotrebnem. Zakaj sva sploh šla na ples. Res ni bilo potrebno. Mož (nervozno): Potrebno ali nepotrebno! Zgodilo se je, zatorej se je moralo zgoditi! Zena: Boris, kaj ti je? Povej? Mož: Saj sem ti že povedal, Valja: Utrujena si. pojdi spat. Žena: Težko mi je. Ne morem gledati, kako trpiš. In zdi se mi, da zavoljo mene trpiš. Pred letom dni ni bilo tako. Včasih me obide grda misel: da ti nisem več, kar sem ti bila nekdaj. Mož: Kdo to pravi? Žena: Le vprašala sem. Mož: Valja, ali bi ti bil danes utiral pot v to družbo, da te nimam rad. Valja (mehko): Vprav to me straši. Zakaj v to družbo? Ali nama je potrebna? In čeprav bi nama bila potrebna! Potrebnejši nama je mir, samota. Izobčenka sem in še tebe sem povlekla za seboj . . . Mož: Ali mi nisi obljubila, da me ne boš nikdar .. • spo . . ., da mi ne boš nikdar tega pripovedovala? Valja (žalostno): Da te ne bom nikoli spominjala, si hotel reči! Da te ne bom spominjala, kaj sem in kdo sem. Boris, saj dobro vem: niti za trenutek nisi pozabil . . . nikdar ne bom pozabila najine prve noči... V Varšavi je bilo . . . Mirno je bilo, tišina, da sem slišala svoje misli... Tedaj pa sem nenadoma zaslišala zatajen krik, neizjokan jok ... Tvoje telo se je treslo... Boris, jokal si in jaz setn tudi jokala ... Mož (se poskuša nasmehniti): Morebiti sem sanjal! Kako si vsa otročja, Valja! Pojdi, od-počij se! Jutri boš na vse to pozabila! Valja: Saj si se junaško zatajeval, Boris, saj si tako dober! Mož: Jutri se bova pogovarjala o teh stvareh-Lahko noč, Valja. (Poljubi jo rahlo na usta■> V spalnico stopita Mož in Žena. Oba sta zimsko oblečena. Mož si sleče suknjo, žena ostane oblečena. Mož: Saj sem ti že povedal, Valja. Utrujena si. Žena: Lahko noč, ljubljeni! (Odide.) (Dalje prihodnji«!.) Pridobivajte naročnike lfl za ..Delavsko Politiko! njemje in skupen nastop z narodno j kmečko stranko v -svrho porazit v e j sedanje liberalne vlade v Rumuniji. j Štrajk v Španiji. V Barceloni je izbruhnil velik štrajk tekstilnih delavcev, katerim so se pridružili še pristaniški in transportni delavci V nedeljo, dne 5. t. m. bi imeli tudi železničarji stopiti v štrajk. Štrajk je izbruhnil: radi novih davkov, ki jih je sklenila vlada naložiti deloma direktno na delavske plače, deloma na podjetja, ki skušajo zvaliti davke na rame delavcev. Večina podjetnikov z guvernerjem Katelonijem na čelu je mnenja, da naj te davke nosijo delavci, medtem ko se je majhen del podjetnikov izjavil •pripravljenim temu odgovora joče delavske plače regulirati. Vlada (priznava, da je položaj resen. Dunajsko socialdemokratsko tajništvo objavlja statistiko članstva za okrožje mesta Dunaj s stanjem 1. januarja, iz katere je razvidno, da šteje Dunaj 386.602 organizirana sodru-ga, in sicer 258.803 moških in 127.799 žensk. Od 1. julija {po julijskih demonstracijah) se je zvišalo članstvo za 24.491. in sicer za 12.879 moških in 11.612 ženskih. Od 1. januarja 1927 je naraslo članstvo od 330.000 na 386.602, torej za 56.000 članov. »Cankar«, kulturno in prosvetno društvo slovenskih delavcev v Beogradu, priredi v nedeljo 12. februarja 1928 v vseh prostorih restavracije Petrograd« (na oglu Neinanjine in Kralja Milutina ulice) svoj prvi zabavni večer s sledečim sporedom: 1. Emil Adamič: Vasovalec. 2. Oskar Dev: Cej so tiste stazice. 8. Dr. Ant. Sclrvvab: Slanica. 4. Zorko Prelovec: Oj Doberdob. 5. Oskar Dev: Dobar večer luba dakle. 6. Dr. Gustav Ipavec: Planinska roža. 7. Ivan Cankar: Za križem, deklamacija. 8. F. Belly: Če sta dva ... Šala v enem dejanju. Poje moški zbor »Cankar^ pod vodstvom pevovodje g. Stanka Benedika. Prosta zabava s plesom in šaljivo pošto. Igra I-razredni orkester pod vodstvom g. Milana Stankoviča. Po polnoči »Povštertanc«. Početek točno ob 20. (8.) uri. Vstopnina 15 Din za osebo. Blagajna bo eno uro pred pričetkom odprta. Cisti dobiček je namenjen društveni knjižnici. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Vljudno vabi odbor. iz stranke. Oblastna konferenca SSJ v Ljubljani. ‘P o siki epu oblastnega odbora Socialistične stranke Jugoslavije ljubljanske oblasti je sklicana v smislu strankinega pravilnika oblastna konferenca v nedeljo, dne 11. marca 1928. Oblastna konferenca se bo vršila v Ljubljani v Preš-emovi sobi restavracije »Novi Svet« na Gosposvetski cesti. Navodila za volitev delegatov 'bodo prejele krajevne organizacije potom okrožnic. Konferenca prične ob 10. uri dopoldne. Dnevni red bo objavljen pravočasno v listih in okrožnicah. — Oblastni odbor SSJ v Ljubljani: Ivan Mlinar 1. r., t. č. predsednik. Maribor. Narodno gledališča ▼ Mariboru. Petek, 10. febr. ob 15.: »Kar hočete«. Zadnjikrat. Dijaška predstava pri. najnižjih cena'.;. Sobota, 11. febr. ob 20.: »Manon«. Ab. C. Prvič v sezonL Nedelja, 12. febr. ob 15.: »Takrat v starih časih«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20.: ^Grofica Marica«. Kuponi. Dijaška predstava na maribor. odra. V petek, 10. febr. ob 15. uri popoldne se vprizori prva dijaška predstava v tej sezoni, Shakespearjeva klasična komedija »Kar hočete«. Veljajo dijaške cene (od 7—2 Din). Nedelja y maribor. gledališča. Popol- HSEMIOBEU ZOBJE DEHTEČA USTA SARG-0V K Za rudarje in šumske delavce! Govor poslanca s, Petejana v fin. odboru dne 20. jan. tl. ob priliki debate o proračunu ministrstva za šume in rude. Gospodje! Nočem se spuščati v podrobnosti, niti ponavljati to, kar sta že moja predgovornika v debati p budžetu ministra za šume in rude nagLašala, temveč hočem samo sur niarično podkrepiti njuna kritična in izčrpno dokumentirana razmotriva-nja o poslovanju bega ministrstva, ki je tako neracionalno in skrajno neekonomsko, da se mora vsak, kdor je poslušal ta izvajanja, začuditi, kako se morejo §e danes po skoro 10. letih obstoja te države dogajati še take stvari, katere so iznesli posamezni poslanci. Konstatiram, kar je menda že g. minister sam povedal v svojem ekspozeju, da je po mojem mišljenju njegov budžet povsem nezadosten in fiktiven in da se aia podlagi tega budžeta ne bo absolutno nič izpremenilo, niti pri šumah, niti pri rudnikih. Smatram, da je naravno in povsem logično, da se ravno o poslih tega resora, ki je za naš pri-vredni položaj največje važnosti, tudi največ diskutira. Kajti ne samo v Bosni, Hrvatski in Sloveniji, temveč tudi skoro v vseh drugih pokrajinah naše države žive široki sloji naroda ob bogastvu, ki je naloženo v šu-mah in rudah. Iz tega vidika je povsem razumljivo, da so vsi oni, ki se preživljajo z delom v šumah in rudnikih, globoko interesirani na procvitu in blagostanju vseh šumskih in rudniških podjetij. Včeraj se je govorilo z ene kakor druge strani v pogledu nedo-statkov šumskih in rudniških podjetij, in pri tem so se razkrivale one stvari in afere, ki niso ravno v čast državne administracije, stvari, ki u-bijajo še ono malce zaupanja, kolikor ga je še ostalo našemu narodu do uprave, kadar čuje, kako se je postopalo napram gotovim podjetjem in osebam, kako aečuveno, brezbrižno in brezvestno se jih Je favoriziralo in privilegiralo na račun narodnega in državnega gospodarstva in kako globoko se je zajedla korupcija ne samo v kroge privatnih interesentov, temveč tudi državnih nameščencev. Ob teh konstatacijah moram zavrniti eventualno domnevo, kakor da imam namen zagovarjati tendenco nekaternikov, naj se šume parce-lirajo in oddajajo malim posestnikom v eksploatacijo, ker sem ravno obratno za to, da se čim večji kompleksi oddajo, oziroma prepustijo v eksploatacijo večjim industrijskim podjetjem; seveda pod pogojem, da ta esk&oat acija ne • sme biti državi v škodo, kakor je to bilo do sedaj slučaj, kakor tudi ne sme biti v škodo našemu šumarstvu, s tem da se vrši eksploatacija neracionalno in da se ne bi istočasno z eksloatacijo skrbelo tudi za pogozdovanje v posekanih parcelah. Kar se pa tiče pritegnitve, oziroma vložitve tujega kapitala v naša šumarska in rudniška podjetja, sem naziranja, da nam je inozemski kapital tudi za razvoj in vzdrževanje teh podjetij ravno tako potreben, kakor sploh za vsa velepodjetja, ker naša država žal ne razpolaga s tolikim kapitalom, da bi lahko z lastnimi močmi in sredstvi vzdrževala industrije tako velikega stila, da bi od-odgovarjale velikim zadačam in funkcijam, ki jih imajo taka podjetja v narodno-gospodarskem oziru. Eden izmed glavnih pogreškov naše državne uprave, za katerega pa ni odgovorno samo sedanje ministrstvo, ker se ta pogrešek vleče že skozi vso dobo od leta 1920 naprej ! pa do dianes, leži v tem, da se je na | teh podjetjih začela tudi država sa-' in a kot taka interesirati in soudele- l zevati pri privatnih podjetjih kot delničar in da je radi tega imenovala svoje zastopnike iz privatnih in uradniških krogov, ki naj sodelujejo t pri upravah takih podjetij. S tem se je privatnim in državnim krogom odprlo vrata za vršenje poslov, ki so naši upravi v sramoto, to je ta-kozvana korupcija. Ako se torej v resnici želi |in namerava onemogočiti korupcijo v teh podjetjih, potem je prva dolžnost in naloga države, da se odpove soudeležba pri privatnem kapitalu. 03alje prihodnjič.) da e se vprizori ob 15. uri letošnji operetni šlager »Takrat v starih časih« pri znižanih cenah. — Ob 20. uri »Grofica Marica«. Kuponi. — Vse tiste gospode in dame, ki so se javili za sodelovanje pri izvirni sloven. drami, prosim naj zanesljivo pridejo na sestanek v gledališko dvorano v četrtek dne 9. tm. točo ob 20. uri. Komur ni znano, kje se nahaja gledališka dvorana, naj vpraša pri gled. blagajni. — R. Pregare. Prisega našega župana. Meščanski svet se je zelo začudil, ker niso socialisti prišli k paradi za-priseganja. Meščani se sploh vsemu čudijo, kar počnejo socialisti. Tako se niso n. pr. mogli dovolj načuditi, ker socialisti niso šli v koalicijo niti z liberalci niti s klerikalci. Socialisti ne smatramo, za neobiiodno potrebo, da bi se morali izvoljeni župani še posebej potrjevati. Ljudstvo je najvišji suveren in ako naj bo občinska avtonomija res kaj več kot gola fraza, tedaj bi moralo biti edino odločilno to, da je ta ali oni — pa naj si bo socialist ali klerikalec — dobil zaupanje ljudstva. Seveda je pri tej priliki novi župan držal običajen programni govor. Kakor posnemamo iz dnevnega časopisja, je novi župan omenil, da ne bo novi'občinski svet v tako prijetnem položaju kot je bil »blok-na-cional« 1. 1924, češ: sedaj so se na-gromadili velikanski dolgovi. 30 milijonski dolg zahteva za obrestovanje in amortizacijo štiri in pol milijona dinarjev, kar znaša 17 odstotkov proračuna. Uprava občine pa stanc 30 odstotkov proračuna. Zato — pravi novi' župan — bo treba uvesti v občinskem gospodarstvu najsirožjo slednjo. Uprava je mnogo predraga. Od uradništva, ki je »dabro« plačano. bo treba zahtevati, da dela kolikor mogoče veliko. Ako primerjamo volilni program neslavnega nacionalnega bloka iz leta 1924., ko so se klerikalci zvezali z Orjuno kot sedaj, in pa takratni Leskovarjev nastopni govor ter končno delovanje zadnjega občinskega sveta, potem vidimo, da niso taki govori nič drugega kot fraze in zopet fraze. Novi župan, ki je sicer sam pripadal dosedanji večini, pri prevzemanju svojih poslov tarna ter pravi: Iakrat, pred tremi leti, ko je prevzel njegov kolega dr. Leskovar dedščino od socialističnega župana, je bil položaj ugodnejši kot je sedaj, ko je občina zadolžena, med tem ko takrat še ni bila! Aha, sedaj pa jih imamo, klerose! Zakaj niso tako govorili pred 18. decembrom? Takrat so kazali samo lepšo stran medalje ter kričali prav na cirkuški način: glejte, glejte, kaj vse je napravil naš župan dr. Leskovar. Na vsako kamenito kocko,so kazali: Vidite volilci, to je Leskovarjevo delo, to smo mi napravili! Da, tisti samohvali ni bilo ne konca ne kraja. »Najstrožje se bo moralo štediti!« pravi novi župan. Ali se je dosedaj razmetavalo? Da! Razmetavalo se je, silno razmetavalo. Ne v tem smislu, da bi imeli uradniki ter delavci res previsoke plače, ker so iste prej prenizke kot previsoke, ampak uradnike partizane se je sprejemalo kar na slepo, ne glede na potrebo. Kjer ni bilo mesta na razpolago, tam se ga je ustvarilo, ne glede na službeno pragmatiko, ali pa se je nekoga kar »sunilo« v penzijo, da je partizan dobil sinekuro. Predaleč bi nas vedlo, ce bi se tukaj spuščali v posameznosti. To bomo storili ob priliki. Kakor slišimo, se klerosi bavijo z mislijo podaljšanja delovnega časa uradništva. Od teh ljudi je kaj takega pač pričakovati. Ne samo to, ampak tudi znižanje plač jim brni vedno po ušesih. Torej dve muhi na enkrat bi radi udarili. Novi župan tudi ni pozabil omeniti drugih velikih občinskih potreb, kakor kopališča, novo ljudsko kuhinjo, novo šolo, sirotišnico in končno tudi stanovanjsko akcijo. Same lepe reči, ki pa se vlečejo od enega programnega govora do drugega in so samo za dekoracijo. Ko pa je enkrat ceremonija zaprisege pri kraju, potem pa se vse take reči lepo »spo-kajo« v županski »kovčeg« in se jih spravi kam na podstrešje. Klerikalci se zavedajo, kaj so napravili z neumestno ukinitvijo zaščite stanovanjskih najemnikov in zato pravi novi mariborski župan, da bo treba nekaj storiti, ker bodo najemniki 1. majnika kar frčali na cesto. Najbrž jim bo g. župan pri tem kot advokat pomagal, kakor jim je tudi njegov prednik pomagal. Kjer bo odvetnik g. dr. Juvan metal najemnike ven, tam bo moral župan dr. Juvan skrbeti, da pridejo zopet pod streho. Bogme, to ne bo prijetna stvar! Naknadno naj še omenimo, da je g. veliki župan pohvalil delovanje prejšnjega župana, kar je čisto v redu. ako se ve, da so si klerikalci sami izbrali velikega župana. Za danes naj to zadostuje. Bolj obširno se bomo o vseh teh rečeh zmenili pri razpravi proračuna. Wedekindova »Glasba« v mariborskem gledališču. V sredo zvečer je bila uprizorjena Wedekindova nravstvena igra »Glasba«. Avtor nam prikazuje v njej nravstveno življenje meščanskih krogov. Poda nam resnično, toda žalostno sliko iz miljeja onih, ki se prištevajo k duševni aristokraciji, ki so pa, kar se tiče njihove srčne kulture, bolj podli in zaničevanja vredni kakor navadni zemljan. ki ni bil deležen nikake vzgoje. — Takega napihnjenega intelektualca vidimo v tej nravstveni igri ravno v gospodu Reisnerju, glasbenemu pedagogu, ki uniči^ bodočnost srečo in življenje svoje učenke Klare, in to ne oziraje se na svoj rodbinski položaj. — Gospod Skrbinšek — v vlogi g. Reisnerja — je podal Svojo vlogo zelo dobro. Enako gospodična Kraljeva kot njegova žena Elza. Posebno priznanje gre gospodični Kovačičevi, za katero je vloga Klare naravnost ustvarjena. Tudi druge vloge so bile dobro zasedane. — Priporočamo to stvar vsakemu delavcu in to tudi radi tega. da vidi in spozna, kakšno je življenje v takozvanih I boljših krogih. Celje. Kakor vidim, se le maloka/teri stanovanjski najemniki oglase v našem delavskem listu, ali bolje rečeno, nobeden, kakor da bi se nam res tako dobro godilo. Zaito se oglasim jaz, oziroma sem primoran se oglasiti, da bodo vedeli tudi čitatelji našega lista, kako nesramno jas odirajo hišni gospodarji tudi tukaj v Celju. Ne mislim mogoče na vse hišne gospodarje, ker moram tudi po-vdarjati, da je še tudi mogoče med gospodarji kateri, ki še ravna bolj človeško s svojimi najemniki. Je pa tudi ma Slomškovem trgu št. 4 v priredijo v dnevih 26., 27. in 4. veliki vsedelavski izl » Celju hišna lastnica, ki ne ravna človeško s svojimi najemniki. Ima 3 hiše in v vseh teh hišah je približno 18 strartk, ki pa že vse plačujejo dosti preko zakona določeno najemnino. In kaj si je zamislila ta dobra gospa? Še za to leto 1928., ki ga imenujemo iz navade ob začetku srečno novo leto, je poslala vsakemu najemniku pismo, oziroma na stroju pisani akt, da z novim letom mora vsaka stranka prispevati še razen najemnine za lansko popravilo, oziroma snaženje njene hiše od zunaj, ne od znotraj. Nd pa hišnim najemnikom od znotraj popravila stanovanj, in ni zahtevala 5 ali 10 Din, ampak 50, 100 do 200 Din mesečno. In to omenjeno vsoto mora vsaki od najemnikov plačati posebej do 15. vsakega meseca in brez potrdila; ona bo že vedela zakaj tako. Nekaj strank je šlo plačati najemnino in seveda tudi tisti prispevek in je potrdila samo čisto najemnino, omenjenih vsot pa ne. In kdor ne bo plačal teh prispevkov, bo šel 1. maja na cesto. Tako je odredila gospa. In še nekaj, ki je pa smeha vredno. Namreč odredila je uradne ure, da bo bolj v redu šlo. Stanovanjski najemniki, kateri niso plačali na 1. februarja za januar ostali prispevek zraven najemnine, so se imeli prijaviti 4. februarja od 3. do 5. ure popoldne pri njej. Je pa takrat sprejemal stranke njen svak. Opozarjam gospo, da mora izstaviti potrdilo tudi za ta denar; zakaj bi samo od nas jemala težko prisluženi denar, ona se pa izogiba zakonitim obveznostim. Toliko za danes, drugič še lahko kaj več. Najemnik. Za osemurno delo in nedeljski počitek. Protestni shod proti dr. Gosarjevi naredbi o odpiranju in zapiranju trgovin in obratov, ki ga je pretekli torek sklicala podružnica Saveza privatnih nameščencev Jugoslavije«, je bil mogočna manifestacija za osemurnik in nedeljski počitek, obenem pa tudi odločni protest proti nakanam reakcije, ki hoče odpraviti še ono malo socialno političnih dobrin, ki si jih je delavstvo s težkimi žrtvami priborilo. Nad 400 nameščencev in delavcev je napolnilo vse spodnje prostore »Narodnega doma« ter z ogorčenimi medklici na naslov reakcije sledilo izvajanjem govornikov ss. Kornavlija, Pelikana. Bohma in Leskovška. Prva dva sta obširno poročala o znani uredbi in siccV Komavli v slovenskem, Pelikan pa v nemškem jeziku ter pozivala navzoče v organizacijo, ki je edino uspešno sredstvo za obrambo proletarijata v boju proti vsaki reakciji. Sodrug Rohm se je pridružil protestu v imenu celjskih strokovnih organizacij, Leskovšek pa za KZD. Od »Saveza privatnih nameščencev« predlagana resolucija je bila seveda soglasno sprejeta, nakar je predsednik Gobec ob burnem razpoloženju navzočih zaključil skoro tri ure trajajoči shod. Štirna! O tem shodu je prinesel poročilo tudi četrtkov »Slovenec« in dal razumeti, da mu potek shoda ni prav prijal. S tem je »Slovenčev ; dopisnik dokazal, da je bil shod na višku, kar vzamemo z zadovoljstvom na znanje, ker če bi »Slovenec« drugače poročal, bi pomenilo, da shod ni bil tak, kakor morajo biti vsi taki shodi! Le to bi ,še radi vedeli, kdo ima prav: ali minister za socialno politiko g. dr. Gosar, ki je v »Slovencu« povedal, da je uredba, ki jc je on izdal, plod kompromisa, ali pa »Slovenčev« dopisnik, ki pravi, da krščanski socialci nišo še nikoli v vprašanju osemurnega dela iskali kompromisov. Ker očita »Slovenčev dopisnik govornikom, da niso preči-tali Gosarjeve uredbe in omenjenega ekspozeja v »Slovencu« ter jih zato niso mogli razumeti, konštatiraino, da je on tisti, ki ni teh stvari čital, ali pa jih ni razumel, ker drugače bi one notice v »Slovencu« ne napisal tako nerodno! Kar se pa tiče »im-portiranja« raznih idej, mu na uho pošepetamo sledeče: Mi smo na ta naš import ponosni, jako ponosni in bomo take stvari vedno importirali, ker so v korist proletarijata! Gospodu Slovenčevemu« dopisniku pa prepuščamo, naj svoje ideje ekspor-tlra, če more, garantiramo mu pa, da vk,:' Vsaka naša knjižnica, vsak naš H-tatelj mora naročiti to nago najboljšo socialno dramo. Čevlje po meri kakor tudi vsakovrstni popravila Iz najboljfcga materi-Jala, sol dna In točna Ugotovitev po naj nižjih Ih cenah. August Gusel, čevlj. mojster Maribor, Frankopanova ulica Nr. 55 Kolesarji, pozor! Prihal« čas, ko bo treba Vala kolesa popraviti' emajlirati in ponlklati. - Vse to Vam Uvrfl po jako nizki ceni tvrdka Justin Gustinčič trgovina In mehanična delavnica Maribor, Tatlenbachova ulica It. 14 nasproti Narodnaga doma. Brezkonkurenčn« cene I Breakonknrtnčn« tene! Olivno aaitopstvo šivalnih strojev „Dlrkopp“. — Velik« skladišč« plsSčev In aračnlc svetovne znamke ,,Mlch«lln“. — Zastopstvo koles „Waffcnr*sl-(lt«yr‘‘, »Penftot , »SP*«** .v“ drugih znamk koles. — Zastopstvo motornih koles „Pnch". — Bogat« zalog« V6eh nadomestnih delov za Iste, kakor tndl za vse druge znamke kOles v naiih krajih. — Sperijalna delavnica za popravil« siv »In Ih |n pisalnih strojev ter njih vseh nadomestnih delov. Vedno v silogl igle in olje prvovrtsne znamke Lesnolndnstrllsko zčdruaa o Črni, vabi vse svoje člane na lil, redni občni zboi z običajnim dnevnim redom v smislu pravil, kateri se vrši dne 26. februarja ob 9. uri v društveni sobi nad Konsumom l v trni. Ako bi ne bilo ob določeni uri zadostno število članov, se vrši občni zbor pol ure pozneje v istem lokalu in z istim dnevnim redom, brez ozira na število članov. Načelstvo. S PrUt»o slivovko, drolanko, brinjevec. konjak rum, vm vrsta likarjev, sadnih lokov, iplrlta, Na drobno li» na dobolo MARIBOR, Gosposka ulica Stev. 19 Tovarna za izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov ;jUNIPER“ zeleno francosko žganje z brinjevim ekstraktom je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu itd. „JUNIPER“ PRSNE KARAMELE so edino sigurno sredstvo proti kašlju, hripavosti itd. — Dobi se v vseh lekarnah drogerijah in konzumnih trgovinah. Trgovci, zahtevajte takoj engros cene. — Glavna zaloga: VITOMIR DOLINŠEK Zaloga parfumerije, kosmetike, kemikalij in galanterije CELJE, GOSPOSKA ULICA 4 vinskega kisu, asencnagaklsa; čaj v zavitkih Ih odprt dobita po ugodnih conah v trgovini Postrežba točna In solidna TUk,, L*4.k, tu— 4. 4 . Marib<*a, p,*«.™* J..* O.Uk , M.,ibo„. - Z. *>k,.ik»ko SSJ » Sl„«™o Vik*. Eri- > Mar.to,-