GLADIL® QpIöNE MllMlCA S/A UÄg §GD^ ©IDO Takrat, ob Sončevem mrku, ko smo se vsi ozirali v nebo ... takrat je na svet privekala mala punčka Eva. 0, da, Eva je bila prva v ljubljanski porodnišnici, ki se je rodila v tistem nenavadnem času. Ribničanka je. Mojci in Silvu Koširju v Bukovico je prinesla neizmerno radost. V Delu so se spraševali, ali tl otroci nosijo upanje za človeštvo. Kdo ve, kdo ve„, Pa še Eva ji je ime. (Foto: Alenka Pahulje) X Ribnica bo pela in plesala z ljudskimi godci Objavljamo program naše največje etnOlOŠke Prireditve. (Foto: Egon Kaše) ■' ji» » MP— ' - «■ " KfiLSr* rrf,^ ^ ^ ^ -4?- - . V Eni restavrirajo ortneške oltarje, ^ (Foto: Lucija Močnik) drugi uničujejo ^ spomenike. Kultura pa taka! -V. ® Denar za čiščenje pokracanih spomenikov in uničenih kažipotov gre Iz vašega žepa. (Foto: Alenka Pahulje) REŠETO IZHAJA VSAK ZADNJI PONEDELJEK V MESECU! NE PREZRITE Ribniški študentskift IH^fe> mlsvdeh: n-rs:s /Lry Ribnica, 4.9. in 5.9.1999 PD RIBNICA SOBOTA, 4.5.1999: 1. TENIS TURNIR - TŠD TIM (ob 9.00): Prijave zbiramo do petka, 3. 9. 1999, na naslov: TŠD TIM, Gornje Lepovče, 1310 Ribnica, ali na telefon 862 - 006 oz. 041/ 333 - 766. Startnina za študente in dijake znaša 500 SIT, za ostale pa 1000 SIT. V ceno je vključena 1 pijača in topel obrok. Razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad bo eno uro po končanem turnirju. 2. FESTIVAL - ŠPORTNO IGRIŠČE TVD PARTIZAN (od 17.00 do 02.00): 1. DEL - NASTOPAJO: ob 17.00 - GOLLIIWOG ob 17.30 - EVIL DICK ob 18.00-GO.BE ob 18.30 - PUZZLE ob 19.00-ECHO PARK ob 19.30-DELIKVENTI ob 20.00 - DROPPED »D« Od 21.00 - 22. 00 - glasbeno - pirotehnični spektakel PUR - TEATER GROMKI 2. DEL - NASTOPAJO: ob 22.00 - POZABLJENA ZVEZDA ob 22.45 - K-SOUND XXX ob 23.30 - NORI MAČEK ob 00.15 - EASY TOP ob 01.00 - NENAVADNI PODNAJEMNIKI NEDEUA, 5.9.1999: 1. STREETBALL - ŠPORTNO IGRIŠČE TVD PARTIZAN (ob 11.00): Prijave zbiramo do nedelje, 5. 9. 1999, do 10.00, na telefon 041/ 798 - 132 (Natan Hojč). Prijavnina znaša 1000 SIT za ekipo študentov ali dijakov, za ostale ekipe pa 1500 SIT. V ceno je všteta 1 pijača za vsakega igralca. Razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad bo takoj po končanem tekmovanju. 2. POULIČNI TEATER - PRED CENETOVO HIŠO (od 13.00 do 18.00): S svojimi štorijami nas bodo spravljali v smeh: ob 13.00: MALI LETEČI CIRKUS - Leteče in kotaleče ob 14.00: TEATER TORPEDO - Murska republika ob 15.00: KD PRIDEN MOŽIC - Mesarji in vrtnarji v vrtincu usode ob 16.00: MATJAŽ JAVŠNIK- Od Boga poslan ob 17.00: TEATER A D’ B’? iz Ribnice 'IMMi SEPTEMBER Datum: SOBOTA, NEDELJA: 11., 12. Kam: na VRTAČO (2181 m) in STOL (2236 m) Načrt ture: Ljubelj - Zelenica - Vrtača - Stol - Golica -Javorniški rovt Zahtevnost: MANJ ZAHTEVNA Trajanje: 5 UR in 5 UR Info: Jože Andoljšek, (860 - 555) ali Odbor za pohode v društveni pisarni, Gorenjska c. 9, ob ponedeljkih. Prijave: Marjana Rozman, v četrtek pred odhodom (od 18h - 19h) v društveni pisarni. PD RIBNICA OB 20. OBLETNICI DELOVANJA DRUŠTVA VABI VSE RIBNIČANE NA VIKEND S PLANINSKIM DRUŠTVOM RIBNICA • PETEK, 1.10.1999, OB 20. URI: PREDAVANJE O PERUJU (O KRAJU PRIREDITVE BOSTE OBVEŠČENI S PLAKATI) • SOBOTA, 2.10.1999: IZLET - PLAČANA VOŽNJA IN SENDVIČ. Prijave sprejemamo do srede,15.9.1999. Izlet bo v VSAKEM VREMENU! • NEDEUA, 3.10.1999, OB 10. URI: PLANINSKA SLOVESNOST PRI SV. ANI. ZA JEDAČO IN PIJAČO BO POSKRBLJENO! V primeru slabega vremena bo slovesnost v dolini. PLANINSKI POZDRAV! KINO IDEAL SEPTEMBER SOBOTA, 4. september ob 22. url, HOKILQ TATOVI IN OVC ameriški akcijski film - uspešnica NAPITIŠIPROVKI NEDEUA, 5. september ob 17. uri QLA5PAIZDRWCSOPC ameriška melodrama SOBOTA, 11. september ob 22. uri nOQO(NIJOEJOWQ ameriška uspešnica - pustolovski film NEDEUA, 12. september ob 17. uri FODLEIQKC ameriški akcijski triler - psih. drama SOBOTA, 18. september ob 22. uri HOJNAJLNDSl am. uspešnica - komedija flARSOVCZ NEDEUA, 19. september ob 17. uri SKRIVNOST VLKE ameriški akcijski triler ARUNQTON SOBOTA, 25. september ob 22. uri QCNCRAWA X ameriška akcijska drama NEDEUA, 26. september ob 17. uri QCNIJ ameriška komedija UREDNIŠKO OKO VIDI, UHO SUŠI RIBNICA POSTAJA POLICIJSKA Policijski nadzor nad Ribničani je v zadnjih dveh mesecih postal tako nerazumno oster, odnos policistov do občanov pa tak, da ima človek občutek, kot da smo vsi nenadoma postali kriminalci. Godrnjanje glede ribniških policajev je tako silno, da so ljudje do njih dobili pravi odpor. Zamer je toliko, da so postale že prave verbalne grožnje in začela so se tudi fizična obračunavanja, ne samo pri Novi Štifti. Namen takšnega policijskega drobnogleda ni jasen, način je pa tak, da gre že za pravo strahovlado in ne preventivo. Toliko siren kot jih jezadnje čase močslišati po ribniških ulicah, ni bilo še nikoli. Domačini so upravičeno užaljeni, ker se nadzira vsak njihov korak. Z nenehnimi zvočnimi signali in stalno kontrolo prometa, ne glede na to, ali je oseba storila prekršek, policisti samo vznemirjajo do sedaj mirno življenje podeželskega mesteca. Tudi toliko policijskih zased ni bilo še nikoli. Z "maricami" sedaj prežijo kar pred gostilnami in nadlegujejo goste. Pogosto ustavljajo občane za malenkosti, ki nikakor ne bi ogrožale človeškega življenja. Tako kar pripeljejo za voznikom in ga prepričujejo, češ da je izsilil prednost, v kar večina občanov noče pristati, saj ni očividcev; ali pa se pripeljejo celo na domače dvorišče in zahtevajo pregled celotne obvezne opreme v avtomobilu. Spet nekoga se lovi zato, ker je pozabil užgati luč, drugega, ker ni bil sposoben uganiti, ali se bo pešec odločil iti čez cesto ali se bo raje še malo pogovoril z znancem... Precej rada se kakšna patrulja usede h Čičku in z velikim nadušen-jem opazuje dogajanje na križišču, ustavi pa vsakogar, samo da je videti bolj sumljiv. Da nekaj ni tako, kot bi moralo biti, kaže že dejstvo, da se Ribničani nič več privoščljivo ne nasmihajo takim pripetljajem, temveč se nad njimi zgražajo. "Naj jih že župan spravi v red, da ne bodo več delali proti nam, ampak za nas," se pritožuje množica občanov. In da ne bo prišlo do neljubih zapletov, ker je vzdušje prenapeto. Umirilo bi se že s tem, da bi policisti začeli spoštovati osnovno človeško načelo: ni jih videti, so pa vedno tam, ko jih potrebujemo. Pri nas je ravno obratno. In to ni prav. BANKA KRADE CAS Če se že Ribničani nagibamo k temu, da smo zelo kritični do svojih ljudi, še najraje pa bi večina udrihala po občinskih, "kerživijo na račun davkoplačevalcev", pojdimo kdaj pa kdaj še na kakšen drug prag. K Novi ljubljanski banki. Ne samo, da ima izrazito neugodno razdeljen delovni čas, ki povzroča zmedo med ljudmi, saj si ga je težko zapomniti, marveč tudi čakalne dobe pred blagajniškimi okenci presegajo celo maksimalni tolerančni prag vsakega varčevalca. 45 minut čakanja na navaden, neplačilni delovni dan, ko si komaj en meter od okenca, samo zato, ker nekdo plačuje goro položnic, pač ni normalno. Najbolj problematično pa je to, da se ne upošteva niti zdravorazumska logika: zaradi poštenega vrstnega reda bi morala biti samo ena vrsta čakajočih, ki bi se drug za drugim pomikali proti blagajnam in ne, kar se dogaja na ribniški NLB: ena uslužbenka ima zaprto, kar naenkrat potiho odpre, da to vsi navzoči spre-gledajo(tudi zaradi stebrov), najhitreje pa tja uidejo ravno tisti, ki so komaj stopili skozi vrata. Potrošnik, varčevalec ali kdorsigabodi je videti zaradi take nepoštene politike malodane idiot. In ni umestno, daje uslužbenka, ki je tisti dan slišala izredno glasno negodovanje čakajočih, odvrnila: "Saj imajo banko cel dan na razpolago, pa naj pridejo ob kaki drugi uri." To se imenuje poslovno nekorekten odnos in zaradi predolgih čakalnih dob se marsikateri varčevalec ogiba vstopa v NLB. Najbolj slikovita in najslajša je pripomba: "Za lažje čakanje in manjše negodovanje bi se banki že splačalo odpreti bife." V avgustovski številki pišemo: Občina je ob 20 mio SIT Ne samo vodovod, tudi cesto, vredno svojega imena, bodo odslej imeli v Kotu, Jurjeviči in Brezah. Tolikokrat izpostavljeni problem bo rešen septembra. Stran............5 DDV usmerja vsakršno dogajanje, še sejemsko...............8-9 Podjetniki potrdili sum: bančni krediti so neugodni..........6 Ni kažipotov................................................10 Vse v znamenju sejma, še kviz...............................14 Življenje se je ustavilo 27 minut čez osmo. Tako impozantna cerkvena ura, pa mrtva. In že toliko časa ... Le komu na čast? Plečnikova zvonika nared za ogled.....................19 O, da, še kako pomembno je, kakšno knjižnico imamo - IV. del......20-21 Prebrali, odgovorili..........................................22 Pisma bralcev.................................................23 Triatlonci ponovno uspešni....................................24 Ortneški oltarji..............................................26 Končno nekaj o dr. Metodu Mikužu..............................27 PRIJAZNO POVABILO Da bo semenj lepo doživetje. 4. in 5. septembra se dobimo v Ribnici Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor Alenka Pahulje - odgovorna urednica, Metka Tramte - članica. Lektorica: Tanja Debeljak. Trženie oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.000 izvodov. Naslov uredništva: Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. DOGODKI MESECA Z županom o tekočem delu STROGO VARČEVANJE DENARJA, KER JE DDV POBRAL 20 MILIJONOV TOLARJEV Komu bo treba zaradi novega davka odvzeti denar, da ne bo ob koncu leta prevelike proračunske luknje, bodo župan in svetniki določili z rebalansom, toda kar nekaj porabnikov bo precej nezadovoljnih, saj je izpuhtelo 20 milijonov SIT. Novosti? Trenutno se zaključujejo dela v glasbeni šoli, ki naj bi jo prenovljeno slovesno odprli ob občinskem prazniku v oktobru. Denarja od države pa še od nikoder. Stanovalci Gorenjske ceste so večinoma že pospravili okolico svojih hiš in dvorišča, ki so jih v 11-mesečni obnovi postavili na glavo delavci cestnega podjetja. Samo kdor naroči in plača, mu CP uredi in asfaltira vse, kar je poškodoval, ker gre za zasebno lastnino. Tistim, ki se bojijo, da se bo čez nekaj let spet moral dvigovati pločnik zaradi javne razsvetljave, župan zagotavlja, da so cevovodi zanjo že vstavljeni in se bo drugo leto napeljal le še drog. Postopek za razlastitev lastnika, ki menda ne da zemlje za servisno cesto, tudi še ni sprožen, ker župan upa na dogovorvvsestransko zadovoljstvo. Za urejanje komunalnega sistema in cestišča Ulice talcev se že objavlja razpis, medtem ko se sanacija temeljev na Marofu, ki jih je načela vlaga, že začenja. Vse ostalo v pogovoru z Jožetom Tankom. Eno izmed vprašanj občanov se nanaša tudi na dolenjevaško polje, češ, zakaj je Občina določenim lastnikom za košnjo trave plačala 12.000 SIT, ko pa je za to delo posebej najela nekega podjetnika? "Ta ukrep smo na dolenjevaškem polju začeli izvajati letos, ker se brezplačno združevanje zemljišč med ljudmi ni prijelo, in so se polja še naprej zaraščala. Zato smo se odločili, da vzamemo zemljo, ki je lastniki ne obdelujejo, v zakup. Občina je tako najela ca 10 ha zemljišč, pridobila podzakupnika Marka Kocijančiča, lastnika kmetje v Gotenici, da je ta zemljišča pokosil, lastnikom pa plačala odškodnino v višini, kot jo priznava cenik Sklada kmetijskih zemljišč. Mislim, da strošek, ki smo ga plačali po hektarju, ni prevelik glede na učinke." Gre res za 12.000 tolarjev? "Gre za 12.000 tolarjev na hektar in v ta namen je bilo porabljenih 200.000 SIT iz proračunske postavke za kmetijstvo." Pripravljate rebalans proračuna. Je porabljenega toliko denarja, kot je bilo začrtano, ali se kje že kaže prevelika prekoračitev postavk? "Rebalans se pripravlja ravno zaradi stvari, ki so povzročile odstopanja od začrtanega plana proračuna. Delno so na izvajanje proračuna vplivale spremembe cen, predvsem energetskih storitev kot npr. goriva in elektrike; del sprememb pa zahteva uvedba DDV Vemo, da bo pri investicijah prav uvedba tega davka občinske proračune obremenila za dodatnih 15 odstotkov, zato bo temu primerno treba planirati tudi manjši obseg del. Po drugi strani se že kaže višina sredstev iz naslova sofinanciranj in lastnih prihodkov. Vse to je treba uskladiti ter pripraviti tako, da bodo proramnske postavke ob koncu leta izvršene v čim večji meri." Ali bo kakšen sofmacerski delež države povsem umanjkal? "Ja, za dve sofinanciranji je sedaj že jasno, da bosta prišli z zamudo ali pa ju sploh ne bo. Država ne bo sofinancirala izgradnje komunalne deponije. Na sklep smo se pritožili, ker gre za izpad približno 12 mio SIT, čeprav je izbor investicij, ki jih bo financirala država, jasen. Še vedno ne vemo, kaj se bo zgodilo s sofinanciranjem izgradnje glasbene šole. Postavka za GŠ je v državnem proračuna, a do danes še nismo uspeli zagotoviti pogodbe, ki bi nam omogočila koristenje teh sredstev. Upam, da bomo v mesecu ali dveh to napravili, vendar je uresničenje te postavke vprašljivo." Toda obe navedem postavki sta izjemno pomembni za občino in na dotok sredstev se je kar močno računalo... "To sta zelo pomembni in veliki postavki. Pri glasbeni šoli gre za 13 milijonov SIT, pri deponiji pa, kot že rečeno, za 12, 5 milijona SIT. Za druge načrtovane postavke smo dobili le obvestilo, da so izbrane, niso pa še finančno ovrednotene. Ravno ta način naknadnih sofinanciranj povzroča določene težave pri izvajanju investicij. Dejstvo je, da vsa sofinancerska sredstva pridejo ob koncu leta, tako da včasih povzročijo pri zaključevanju proračuna nemalo težav." Kako se bo pa odvijala sanacija smetišča, če je država dvignila roke? Bo okrnjena, počasna? "Vse tri občine, Ribnica, Loški Potok in Sodražica so v svojih proračunih zagotovile določen delež za sanacijo deponije, zato jo je možno sanirati in razširiti. Ker je sofinancerski del države pri 100 milijonov tolarjev vredni investiciji odpadel, bodo letošnja dela pač potekala v manjšem obsegu, kot so bila prvotno predvidena." Skratka, bo deponija ustrezno sanirana? "Da, sanacija se bo nadaljevala prihodnje leto z novimi sredstvi, kijih bodo občine zagotovile v svojih proračunih, in, seveda, ponovno bomo kandidirali na razpis za državna sredstva." Slišati je bilo, da je že neka fizična oseba prevzela urejanje deponije na Mali gori? "Ne. Urejanje deponijeje pripadlo SCT Ljubljana, ki ga je Komunala izbrala na razpisu, in ta za določene storitve in faze projekta lahko dobi podizvajalce: za posek in spravilo lesa, vrtanje..., če pač ocenjuje, da bodo stroški nižji, kot če bi delal sam." Je ta podizvajalec domačin? "Verjetno je dela prevzel domačin, ker so le-ti najcenejši; a pogodbeni partner je SCT." Pa ste bili Vi osebno v zadnjem času kaj na deponiji? Ni še večjih sprememb... "V tej fazi se je le posekal les, da se je tako očistil prostor, namenjen sanaciji. Del deponije so minirali, da bi tako pripravili plato - zgornji del nad cesto; počasi se bo začelo tudi z drugimi sanacijskimi postopki." Ali je treba opozoriti občane na morebitno večje zažiganje, bolj občuten smrad? "Ne, ne, predvideno je le miniranje, da se ustrezno utrdi teren, in premikanje deponije. Postavili se bodo lovilci izcednih vod, odplinjevalni jaški, v naslednjih fazah tudi ograja..." Bo končno postavljen tudi nadzornik deponije ali ne? 'To bo uredila Komunala, ki bo smetišče tudi ogradila. Sedaj je sporno le še zato, ker vanj prihajajo veliki kontejnerji smeti, v katerih odpadki še niso sortirani in so zanimivi za Rome. Zdaj se zbiranje stekla in papirja uvaja tudi v LP in še preostalem delu občine. To pomeni tudi manjšo obremenitev smetišča. Tudi sicer je pripeljani volumen odpadkov na deponijo manjši, predvsem zaradi stiskanja odpadkov na kamionu. Volumen pa se bo še zmanjšal potem, ko se bo nabavil kompaktor. Kaj pa investicije? Ali se že domneva, katerih zaradi uvedbe DDV ne bo možno izvesti? "Zdaj pripravljamo vse odhodkovne in prihodkovne postavke in prisiljeni smo, da določene pro-računske postavke tudi v investicijskem delu ustrezno manjšamo. OS bomo predlagali zmanjšanje ali črtanje, da bomo v mejah dovoljenih proračunskih odstopanj." Ostali projekti pa večidel tečejo nemoteno, tudi ustanavljanje podjetniškega centra (PC)? Prostori na Škrabčevem trgu se urejajo, ker bo sedež v Ribnici. Torej lahko predvidevamo, da bo res začel kmalu delovati? "Z vsemi občinami, ki so se odločile sodelovati v PC-ju, so podpisane pogodbe..." ...vseh sedem je podpisalo? "Ne, 5 občim Ribnica, ki ima 40-odstotni ustanovitveni delež, Dobrepolje in Velike Lašče s po 20% in Sodražica ter Loški Potok s po 10 % ust. deleža. Trenutno smo v fazi registracije podjetja in takoj po dopustih, ko naj bi se ta postopek zaključil, bomo razpisali mesto za direktorja podjetniškega centra." A je kakšna želja, da se na razpis javi kdo iz domačega okolja, poleg tega, da bo znal dobro in tržno voditi podjetje? "Razpis bo odprt. Najbolje pa bi seveda bilo, da se javi človek iz ustanovitvenih občin, ker probleme okolja najbolje pozna in jih bo lažje reševal. Ni pa pogoj, da izhaja od tod." Torej, tako neuradno, ni v igri še nobenega imena? "Ne, ne, nimamo nobenega skritega aduta." Je tudi Vaša želja, da PC zelo tesno sodeluje tako z OOZ kot z občinskim oddelkom za gospodarstvo, da se v bistvu ne čuti le še ene dodatne institucije? "Delovanje PC je usmerjeno bolj na konkretne, operativne zadeve in občinske uprave na določenih področjih nimajo skoraj nobenih pristojnosti. PC naj bi bil aktivna institucija, ki naj bi pomagala pri razvoju določenih programov ter predvsem pri kandidiranju na državne razpise. Na tak način bi lahko v to gospodarsko in demografsko ogroženo področje pripeljali sredstva za zagon nekaterih dejavnosti ali pa za izboljšano delovanje obstoječih." Naloge vseh treh sorodnih institucij ah oddelkov so torej posebej določene in se ne domneva, da bi PC sedaj predstavljal neko res gonilno silo za spodbujanje gospodarstva? "Mislim, da so naloge posameznih institucij bistveno različne. PC nastopa kot d.o.o., kot družba, ki bo svojo uspešnost dokazovala na trgu, ker bo profitna." Kaj se zatika pa pri skupnem turističnem projektu 14 občin, "Po poteh dediščine", saj se druga faza čisto uradno še ni začela? "Prišlo je do manjšega zamika, ker se je v tem času vzpostavila začasna uprava in so Ribnico določili kot nosilko finančnih aktivnosti. Če hočemo to dejavnost voditi, moramo s posameznimi udeleženci v projektu skleniti pogodbo glede sredstev, ki omogočajo tako sofinanciranje kot izvajanje tega projekta: z občinami, ministrstvom za kmetijstvo, ostalimi sofinancerji in izvajalsko institucijo. Ne gre za to, da bi hoteli zavirati projekt, gre le za to, da se s pogodbami zagotovijo finančna sredstva in uredi pravna podlaga. Drugače je nemogoče, da bi se ta projekt nadaljeval, ker bi Ribnica nosila preveliko breme. Računamo, da bomo v mesecu dni ta formalni postopek zaključili." Kakšen strošek bi bil za Ribnico, če občine ne bi prevzele svojega dela obveznosti? "Projekt je relativno zelo drag in sama vrednost se še usklajuje, vsekakor pa se bo gibala med 20 in 30 mio SIT In plačnik bi bila Ribnica, saj je edini pogodbeni partner. Občine naj bi v prvi fazi zagotovile minimum - 5 mio SIT, del sredstev Sklad za regionalni razvoj, del ministrstvo za kmetijstvo, Know How Pound 4, 2 mio SIT, ostala sredstva pa bomo morali še pridobiti." Standardno vprašanje v zadnjem letu, toda ponovno: Romi. Odgovor pristojnih državnih služb glede reševanja nastanitve Romov, ki so ga poslati njihovi sosedje, je, da to ni v njihovih rokah, ampak na plečih občine. Dogovarjanja občine z Romi so tekla še pred tem dopisom, a tudi tam je B. Hudorovič zavrnil ponujeno in protestno odšel. Ali ste v tem mesecu časa sploh uspeli še kaj narediti? "Kakršnokoli reševanje, kako bi spremenili bivanjski prostor za Rome in ga uredili, bo izjemno težko. Rešitev, ki bi vsem občanom ustrezala, ni možna. Najprej pa je potrebno zagotoviti možnosti za njihovo higieno in socializacijo. Kaj se je v tem času naredilo? V romsko naselje v Goriči vasi smo dostavili cisterno, Komunala je delno očistila zanemarjeno okolico romskega naselja v Lepovčah, ostali del bo zaključila do začetka septembra. Nato bomo morali razmišljati o tem, da bomo Romom dali osnovne bivalne pogoje. Seveda pa bo problem legalizirati lokacijo." Pogovarjala sem se: Alenka Pahulje DOGODKI MESECA NOVA PRIDOBITEV SLEMENSKIH GASILCEV Člani prostovoljnega gasilskega društva Sv. Gregor smo 6.8.1999 prevzeli sodobno gasilsko vozilo in s tem uresničili sanje mnogih generacij slemenskih gasilcev v stoletni zgodovini društva. Društvo je kupilo sodobno vozilo znamke MAN z 230 kw moči in pogonom na vsa štiri kolesa ter opremljeno po tipizaciji Gasilske zveze Slovenije. Opremljeno je z rezervoarjem za vodo volumna 5000 litrov, visokotlačno črpalko, agregatom za el. energijo, dvema izolacijskima dihalnima aparatoma in še z mnogo druge dodatne opreme. Za tak tip vozila smo se odločili zaradi razgibanega terena, ki ga pokriva naše društvo, saj vozila ne bomo uporabljali le za gašenje, pač pa bomo z njim dovažali pitno vodo do vasi, v katerih še ni vodovodnega omrežja, in je v sušnih obdobjih pomanjkanje pitne vode. Celotna investicija nakupa vozila in opreme znaša nekaj več kot 12 milijonov tolarjev. Sredstva smo začeli zbirati namensko že leta 1996 s pomočjo Gasilske zveze Ribnica, Občine Ribnica, Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije, Krajevne skupnosti Sv. Gregor, krajanov Slemen, ki šo še enkrat dokazali, da jim ni vseeno in da se zavedajo pomena in poslanstva gasilstva. Del sredstev smo člani društva zbrali s sanacijo divjih odlagališč na področju Slemen. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k tej sodobni pridobitvi za društvo. Predsednik PGD Sv. Gregor, Vinko Levstek, g. č. 1 st. VODOVOD KOT - JURJEVIČA - BREZE BO DOGRAJEN DO KONCA SEPTEMBRA Občina Ribnica je v mesecu juniju 1999 nadaljevala rekonstrukcijo in dograditev vodovodnega sistema Kot - Jurjeviča -Breže. V letu 1998 je bila izvedena prva faza rekonstrukcije skozi naselje Jurjeviča, druga faza rekonstrukcije pa zajema odsek od križišča pri bivši tekstilni tovarni Jurjeviča do odcepa vodovoda za rezervoar VH 100 m3, visoka cona, v dolžini 1200 m. Na celotnem odseku druge faze bodo vgrajene cevi NI STD K9 s tesnili, l=6,00m, DN 100. Položene bodo dvojne cevi, in sicer ena cev za preskrbo vasi Kot - visoka cona, ki se konča na začetku vasi Kot, in druga cev za preskrbo vasi Jurjeviča in Breže - nizka cona, ki poteka skozi Jurjevico do zadnje hiše vasi Breže. Na celotnem odseku bodo obnovljeni tudi hišni priključki ter nameščeni vodomeri. Vrednost investicije znaša 18.000.000,00 SIT. Investicija se bo pokrivala iz proračuna Občine Ribnica za leto 1999, računamo pa tudi na sredstva RS Ministrstva za okolje in prostor, kmetijskega ministrst- va v okviru programa CRPOV in Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Dela izvaja javno podjetje Hydrovod in naj bi bila dokončana do konca meseca septembra 1999. V začetku meseca septembra 1999 se bo pričela tudi modernizacija odseka ceste Jurjeviča - Kot. Izvajalec del, izbran na javnem razpisu, bo Cestno podjetje Novo mesto. Oddelek za okolje in prostor Alojz Levstek SKOZI REŠETO “REŠETA” Raziskovalna akcija Rešeta in podjetnikov Ali SO KREDITI UGODNI? O težavah se podjetniki pogosto pogovarjajo tudi s predstavniki združenj, ki naj bi zastopali njihove interese. Eno takšnih srečanj območnih obrtnih zbornic in GZS je bilo tudi pred tremi leti, ko je bila posneta fotografija. Trenutno potekajo zelo inteznivni pogovori glede delovne in socialne zakonodaje. Foto: A.P. Skupina podjetnikov nas je k tej akciji spodbudila zato, ker se sami in njihovi sokolegi nenehno srečujejo s težavo neugodnega najema bančnih kreditov za svoje poslovanje. Trdijo, da banke niti najmanj ne hodijo z gospodarstvom z roko v roki, čeprav zadnja leta obljubljajo, da bodo z njim bolj sodelovale, prav tako pa tudi s podjetniki pri poslih in posameznih projektih. Vsakodnevna praksa pa je po mnenju podjetnikov takšna, da morajo za kredite zastaviti vse svoje premoženje. Banke naj bi bile podjetje zase, obenem pa jim podjetniki očitajo, da zelo težko dobijo pravi odgovor na svoja vprašanja glede najema kreditov. Tako smo bankam in hranilnici, ki delujejo na območju občine Ribnica, zastavili hipotetičen primer za najem dolgoročnega kredita v višini 3,000.000 SIT za dobo dveh let, za katerega tudi sicer podjetniki najpogosteje zaprosijo. S tem smo želeli, da si podjetniki ustvarijo vsaj približno sliko, kaj pri njihovih poslovnih odločitvah pomeni najem kredita. Zastavili smo jim naslednja vprašanja: Hipotetični primer: podjetnik želi najeti 3 mio SIT dolgoročnega kredita za nakup osnovnih sredstev 1. Kolikšna bosta TOM+obrestna mera? 2. Kolikšna je doba vračanja posojila? 3. Kakšen je amortizacijski načrt? 4. Kolikšni so stroški pridobitve kredita? 5. Kaj pomeni zavarovanje kredita z nepremičninami? Kolikšni so stroški in kako se takšno zavarovanje uredi? Zakaj ima banka svojega sodnega cenilca in ne priznava ocene sodnega cenilca, ki ga najame podjetnik? 6. Na kakšen način lahko podjetnik, ki svojo poslovno dejavnost šele začenja, pride do bančnega kredita? Z Ali ima banka kakšno ekipo, ki bi posebej analizirala določeno poslovno priložnost in ali sploh nosi kakšen rizik? Iz spodnje tabele je razvidno, da pri najemu kredita 3,000.000 SIT na dve leti, ob predpostavki, da je TOM(t) / 1 ca 7%, plačamo obresti in ostalih stroškov ca 825.000 SIT, to je ca 27%, ( polovica se plača takoj ). Iz odgovorov bank in hranilnice sledi: pomemben kriterij je boniteta prosilca (kreditna sposobnost), pozabiti pa ne smemo na dokumentacijo, ki jo mora prosilec priložiti k investicijskemu programu (potrdilo o plačanih obveznostih, potrdilo o registraciji s.p. ali gospodarske družbe, zemljiško - knjižni izpisek, podatke o preteklem finančnem uspehu, stanje tekočega poslovanja, zavarovalna polica nepremičnine, ki se zastavlja...). Za vse našteto je treba porabiti precej časa in tudi stroški niso zanemarljivi(takse), praksa podjetnikov pa kaže, da v večini primerov vedno še kaj manjka. Iz grobe analize je razvidno, zakaj krediti ne omogočajo spodbude in razvoja podjetništva. Odločili pa smo se, da bomo zadevo še bolj natančno razdelali, saj so se banke zgovarjale na to, da je za bolj konkreten odgovor potrebno predstaviti poslovni načrt. Zato bomo ubrali tudi to pot in najem kredita razčlenili na primeru določenega podjetnika ter odgovore bank in hranilnice, upamo, posredovali že v prihodnji številki. Skupina podjetnikov Pri stroških najema kredita v višini 3,000.000 SIT moramo biti pozorni tudi na ostale izdatke, ki nemalokrat podražijo kredit tudi do 15%: • bančni stroški obdelave kredita od 30.000 SIT dalje • izdelava investicijskega programa od 50.000 SIT dalje • vpis hipoteke 81.000 SIT • izpis hipoteke ca 30.000 SIT • notarski zapis ca 50.000 SIT Odgovore treh bank in hranilnice smo povzeli v spodnji tabeli, a ker se konkretno niso vedno nanašali na zastavljeni primer, smo jih morali prilagoditi, da smo jih lahko ustrezno primerjali. Banka Odgovor Glavnica dobili v: Obrestna mera Doba vračanja Zavarovani e Stroški J Investicijski program HIP Kočevje 3 dneh 3,000.000 TOM+6,5% 2 leti hipoteka 1,5% NE Nova LB 2 dneh 3,000.000 TOM+do 6,5% 2 leti hipoteka-ban. cen. 1% DA Dolenjska b. 3 dneh 3,000.000 TOM+5,5% 2 leti hipoteka-ban.cen. 1% DA SKB 20 dneh 3,000.000 TOM+6,75% 2 leti hipoteka-ban.cen. 0,7% DA im SKB BANKA D.D. Iz odgovorov: Kreditiranje začetnikov Po poslovni politiki SKB Banke d.d. podjetnikov začetnikov ne kreditiramo. Dosedanje ugotovitve pri kreditiranju začetnikov kažejo, da je stopnja kreditnega tveganja pri teh kreditojemalcih najvišja. ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d, Ljubljana Hipotekarno zavarovanje: Zastavo nepremičnin izvedejo strokovne službe banke v sodelovanju z lastnikom nepremičnine, ki pripravijo vse potrebne dokumente za vpis. Banka ne zaračunava za to nobenih dodatnih stroškov. Zastavnik plača pri vpisu le neposredne stroške pri notarju, ter kasneje pri vpisu v zemljiško knjigo. Ti stroški se gibljejo v vrednosti okoli 1% od prejetega kredita. Stroški pridobitve posojila: DOLENJSKA BANKA banka zaračunava provizijo za obdelavo zahtevka, kije pri dolgoročnih posojilih 1% od zneska odobrenega posojila, najmanj 20.000 SIT in največ 900.000 SIT. Posojilojemalca bremenijo še stroški v zvezi z zavarovanjem posojila in morebitnim nerednim poravnavanjem obveznosti. V primeru predčasnega vračila zaračuna banka trenutno 0,5% provizije od zneska odplačanega posojila, če je do zapadlosti manj kot 90 dni, ter 1% od zneska odplačanega posojila, če je do zapadlosti več kot 90 dni. V poslovanju banke se odražajo težave in likvidnostni problemi podjetij, vendar pa banke in HRANILNICA \ -7—7 POSOJILNICA lil / Kmetijsko Gozdarske / Pokrajine KOČEVSKE / hranilnice delajo nekaj, kar podjetja ne, pa bi morala: preverjajo svojega komitenta, ali je dober plačnik ali ni. GOSPODARSTVO AGENCIJA RS ZA PLAČILNI PROMET, PODRUŽNICA KOČEVJE RIBNICA IMA 20% BLOKIRANIH ŽIRO RAČUNOV PODATKI 0 REZULTATIH VEČSTRANSKIH POBOTOV IN 0 BLOKIRANIH ŽIRO RAČUNIH v obdobju januar - junij 1999 V naši podružnici smo pripravili polletno analizo podatkov plačilnega prometa. Podatki o rezultatih obveznih večstranskih pobotov so prikazani skupno za vso regijo, podatki o blokiranih žiro računih pa so razdeljeni na 6 občin, t.j., poleg občin Kočevje, Ribnica, Loški Potok in Osilnica imamo letos dve novi občini: Kostel, (v kateri je del družb, ki so prej spadale pod občino Kočevje) in pa občino Sodražica (prej v okviru Ribnice). 1. OBVEZNI VEČSTRANSKI POBOTI V 6-ih krogih pobotanj obveznosti in terjatev v 1. polletju '99 so udeleženci na območju naše podružnice v pobotanje prijavili skupno 3,2 mrd SIT obveznosti ali povprečno 537 mio SIT na mesec. Število prijavljenih dolžnikov in znesek prijavljenih obveznosti sta bila v I. polletju '99 v povprečju nižja kot v enakem obdobju lani, vendar pa je bila uspešnost pobotov letos v povprečju višja kot lani v enakem obdobju. V 6-ih krogih je bilo letos pobotanih 16,9 % vseh prijavljenih obveznosti (IND 114). 2. BLOKACIJE ŽIRO RAČUNOV V 1. polletju '99 je bilo v povprečju blokiranih 139 pravnih oseb (IND 105 v primerjavi z enakim obdobjem '98). Povprečni mesečni znesek blokacije je znašal 1,6 mrd SIT (IND 104). Nerazveseljivo sliko daje trend gibanja povprečnega zneska blokiranih sredstev v 2. četrtletju letos. Znesek, ki se je od 1. '97 gibal okoli številke 1,5 mrd tolarjev, se je v aprilu 99 dvignil preko 1,6 mrd, v maju preko 1,7 mrd in v juniju še naraščal. Kar 67 % celotnega zneska blokacij na nivoju podružnice je skoncentriranih v občini Kočevje, Ribnica je udeležena z 19,7 %, Loški Potok s 6,3 %, Sodražica z 1,1 % in Kostel s 5,9 %. V pravnih osebah z blokiranim žiro računom je bilo v povprečju zaposlenih 1.267 delavcev (IND 88). Zasebne družbe so predstavljale dobrih 86 % vseh blokiranih pravnih oseb, pri povprečnem znesku blokacije so bile udeležene z dobrimi 94 %, pri številu zaposlenih pa le z 9,7 %. Med podjetji z blokiranim žiro računom je največ družb s področja dejavnosti G-trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe (povprečno 66 družb), na drugem mestu po številu družb (31) je D-predelovalna dejavnost, na tretjem pa je dejavnost K-poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve (povprečno 12 družb). 3. STEČAJNI POSTOPKI Na področju stečajnih postopkov v 2. četrtletju ni bil na novo uveden noben stečajni postopek, niti noben zaključen, zato so podatki enaki, kot smo poročali ob koncu I. četrtletja, t.j., v I. polletju so bili stečajni postopki zaključeni oz. razveljavljeni nad: • INKOP p.o., Kočevje (stečajni postopek zaključen v januarju); • RIKOSTROJ d.o.o., Ribnica (stečajni postopek zaključen v marcu) in • LIP JELKA d.o.o., Draga (Sklep o stečajnem postopku, ki je bil izdan v decembru '98, je bil z odločbo sodišča v januarju '99 razveljavljen.) Ob koncu I. polletja '99 je bilo v stečajnem postopku skupno 12 pravnih oseb. AGENCIJA RS ZA PLAČILNI PROMET, PODRUŽNICA KOČEVJE Pripravila: Ljubica Zemljak LETO PRED OBLETNICO RIBNIŠKI SEMENI Jesen in z njo se bliža čas nedelje prve, dan semanji, ko "trg" dobil bo nov obraz, enak podobi že nekdanji, "zsi Semenj s povorko se začne na čelu z godbo in krošnjarji, skupine razne jim slede, na koncu dični so konjarji. Po ulicah kot v panju vre, še vhode s "štanti" so zaprli, po cesti komaj da se gre, iz krajev vseh ljudje so vrli. "ESI Pri cerkvi spretni domačin ponuja škafe, sita hvali, navrže žlico še v spomin-prodaja, muza se in šali. "ESI Nedaleč mojster je lončar, ki glino gnete, oblikuje, umetnika mu dan je dar -ohranja staro, novo snuje. "ESI Lučaj je stran cel kup ljudi, ženice iz Retij opazuje, ko njih kolovrat se vrti, iz volne štrene predeluje. "ESI Po "trgu" vsem se kaj godi, vsak svojo spretnost razkazuje, kako izdelek se rodi, mu dušo da, da v svet potuje. ^ESl Ta smreko kolje za obod, da reta z viter bi postala, spet drugi obdeluje hlod, posoda z njega bo nastala. "ESI Tu žene Dobrepoljke so, ki zobotrebce špičit znajo, tam koše drugi delajo pa špine, brente, vse, kar znajo. LETOŠNJI SEMENI BO KROJIL DDV Zaradi spremenjenih izplačil odpovedi sodelujočih Ribnica bo letošnjo prvo nedeljo v septembru živela in pela z ljudskimi godci, a težave zaradi DDV-ja so pregnale svirke pa cimbale in Beltinsko bando pa rezijske bobne in še koga. Vrsta se je zredčila na 10 skupin, ki se v značilnem etnografskem sprevodu ne bodo samo pomešale med narodne noše, pevce, godbo, krošnjarje in etnološko društvo, marveč bo vsaka doživela svojih 10 minut na grajskem odru. Tako različne tematske note so dobrodošla novost. Lanskoletna folklora seje tako dobro obnesla, da bi sodelujoče slovenske skupine najraje videle, če bi kar Ribnica prevzela gostovanje prvenstva v tem ljudskem rajanju. Drugo, prelomno leto, se bodo člani ribniškega turističnega društva ponašali s 25-letnim jubilejem te res tradicionalne in poznane prireditve, ki nam je tudi domačinom zlezla v srce, pa čeprav vsako leto gledamo tudi škafe, žlice in rešeta. To so naši dedje in to smo mi. Tu tiči del našega ponosa in tega hodi gledat menda celo 30.000 glava množica. Kdo ve, koliko jih bo letos, ko seje sodobnost vtaknila v tradicijo in DDV bo po mnenju predsednika TD Andreja Klemenca zredčil celo stojnice, saj razstavljale! nočejo za vsake grablje in koš izdajati računa. Ta bojazljivost je po njegovem mnenju neupravičena, saj jim ni treba vsakega izdelka prikazati kot lastnega. Po Škrabčevem trgu se bo tako zvrstilo od 80 -100 domačih razs-tavljalcev in prodajalcev, nadaljnjih 200 z raznovrstnim blagom, ki najbolj pritegnejo radovedno oko in spraznijo žep, pa po stran- skih ulicah. O vsem, kar se bo dogajalo v dvodnevnem sejemskem vzdušju, lahko berete tudi na ostalih straneh, kjer boste razbrali, da bo sobota sejmu dala zabaven prizvok, svojo prisotnost na ribniškem terenu pa bodo letos potrdili študenti z maratonskim rock koncertom ter nedeljskimi športnimi igrami in pouličnim teatrom. Tu je predviden tudi vsaj kratek povratek domačega A’D’B’ Teatra na ribniško igralsko sceno. Finančno se ta kulturno etnološka prireditev, ki naj bi ji pridobitvena dejavnost služila le kot dodatek, več kot dobro krije. Neka stalna vsota, ki se nabere v turistično blagajno, je 4 milijone tolarjev, stroški pa požrejo le nekaj več kot polovico, 2,5 mio SIT. A denar se lahko usuje ali pa izpuhti, ker uspeh večidel kroji vreme ali pa visoki izdatki. Npr. lanskoletne folklorne skupine, Veliko tu je še reči, ki suha roba se ji pravi, zdaj z njo trgujejo že vsi -žal, teh je manj, ki jo napravi. "ESI To kraj in dan je tudi še za vso ostalo kramarijo, kjer trži, "gliha" se za vse, še preden "rata" kaj s kupčijo. "ESI To pravi zdaj je Babilon, kjer svet različni se srečuje, tu vrtiljak, tam paviljon in ples, ki pa z nočjo jenjuje. "ESI Res, paša to je za oči, kar danes tu se vse dogaja, kjer smeje, poje se, kriči, užitkom raznim se predaja. Naj velik to ostane dan, naj se s tradicijo praznuje, ponosen naj bo Ribničan, ki znanje dedov še neguje! Andrej Klemenc je prepričan Andrej Klemenc, saj so stroški porasli na neobičajna 2,8 mio SIT. Podobno se lahko zgodi tudi letos, saj se vsakomur izmed številnih sodelujočih izplača honorar in dnevnica. Zato je še kako dobrodošlo sponzorstvo Uniona, ki ima na Ribniškem sejmu monopol, in Zavarovalnice Triglav, ki turistični biro gosti v svojih prostorih že nekaj let. Pokroviteljstvo nad sejmom mora že zaradi spodobnosti imeti Občina, ki organizacijo prepušča članom TD, svetniki pa vendarle radi pogledajo bilanco prihodkov ob koncu proračunskega leta. Govorice med domačini o tem, kako naj bi se pretakal ves denar, namreč nikoli ne potihnejo, še posebej zato ne, ker z vsem upravlja TD Ribnica. "Denar, ki ga dobimo od edinega dneva v letu, se vrača v turistično promocijo našega društva in Ribnice. Tako smo letos s propagandnim materialom oskrbeli Inlesove rokometaše za pot na Švedsko, planince in študente. Prav tako finančno pomagamo ostalim društvom, tudi pustnemu, etnološkemu in čebelarjem. Lani pa smo na primer financirali tudi razstavo "Suha roba pod ribniškimi krovi". Precej sredstev porabimo za oblikovanje znamenj, krošenj in kozolčkov...in za njihovo obnovo. Ravno pred kratkim se je sesul 20 let star obod krošnje, ki je goste pozdravljala v Žlebiču. Kozolček za Novo Štifto, Travno goro in Kadice pa še vedno čaka, da bi CP dovolilo Občini kažipot namestiti na most." Promocijsko gradivo je sedaj nekoliko bolj pestro, saj je TD v sodelovanju z Občino letos izdalo prenovljeni katalog o Ribnici v 10.000 izvodih. Zunanja podoba je povsem enaka, medtem ko so osvežena besedila in statistični podatki, ki že upoštevajo nove občinske meje. V ponatisu je upoštevana tudi prvotna pomanjkljivost: zdaj se ve, daje Ribnica v Sloveniji in ne država zase, kot bi se tujec poprej lahko čudil zaradi pomanjkljive informacije. “PRIŽNICA” JE VEČNI PROBLEM Ne samo, da morajo člani TD vsako leto posebej nagovarjati ribniške trgovce k temu, da na sejemsko nedeljo prepustijo Škrabčev trg suhorobarjem in lončarjem, tudi “prižnica" pred zadrugo je predmet vsakoletnih pogajanj. Direktor KZ Mirko Pirc je tako letos ponovno poslal dopis predsedniku TD, da “prižnice" ne bi rad prepustil govornikom in povezovalcem programa, ker bo ovirano delovanje zadružnega bifeja. Obenem po Pirčevem mnenju tudi zdomarji onemogočajo potencialnim gostom dostop do bifeja, ki je sicer preko leta odprt le do 11. ure. Klemenc je zahteval, da se letos bife v času govora ministra za promet in zveze Antona Bergauerja in župana povsem zapre, ker ne želi, da iz bifeja uhajajo nedostojni dovtipi strank, kot se je primerilo ob obisku Milana Kučana. Zemljišče, na katerem stoji “prižnica”, je resda zadrugino, kot smo preverili na Oddelku za okolje in prostor. Toda če moramo domačini gostljubno prenašati množico avtomobilov na svojih dvoriščih in neobičajni vrvež, bi se sejemskemu dnevu lahko prilagodili tudi drugi lastniki, čeprav je svojevrsten paradoks, da se na pregovorni tržni dan od kogarkoli zahteva, da se odpove priložnostnemu zaslužku. Sem ter tja so prenovljene tudi fotografije, dodana pa je nova privlačnost za radovedno turistično oko - Škrabčeva domačija. Ribniška dolina se odslej predstavlja še v trolistni ediciji in v treh tujih jezikih. Na vseh je tudi zemljevid z nazivi znamenitosti, od sakralnih objektov, naravnih in kulturnih znamenitosti do omembe turistično zanimivih točk, celo prvih korakov v kmečkem turizmu. Glede na to, da obstaja tudi predlog za enodnevni izlet po dolini, bi bilo LETO PRED OBLETNICO | modro vse promocijsko pisno gradivo turistom ponuditi v lični mapi. Načrti za postavitev sedmih spomenikov pomembnim možem, ki so svoje rodbinske korenine pognali v Sušjah, Dolenji vasi in Prigorici, še niso uresničeni zavoljo tehničnih vzorkov (ni še urejena okolica) ali nezanimanja posameznih skupnosti. Ena želja pa je še posebej živa in TD bi jo rado izpolnilo v letu 2000. Na hiši Petelinovih bodo odkrili spominsko ploščo skladatelju in rojaku Bojanu Adamiču in po Klemenčevem mnenju se pripravlja res atraktivno odprtje. Prireditveno leto pa bo v novem tisočletju obogateno še z enim sejmom, tistim, ki je zaživel pred tremi leti na srečanjih izseljencev, in še kako popestril dogajanje s svojim pridihom starinskosti, izvirnosti in prikazovanjem rokodelskih spretnosti. Za Rokodelski semenj domače obrti in storitev na zadnjo julijsko nedeljo je Občina že poslala še aktivnim slovenskim rokodelcem povabilo k sodelovanju, da bi tako ugotovila njihov interes. Najbolj številčno so se udeležili prvega etnološkega sejma, kar 92, in čeprav jih je lani prišlo le 55, so bili veliko bolj raznoliki. Izgubo izseljeniškega srečanja sicer že letos ni bilo več moč čutiti, saj ga je nadomestil poletni festival in z novim etnološkim sejmom bo sedaj popolnjeno celotno ribniško leto, kar je bil tudi namen Občine, Miklove hiše, SLKD, TD, Etnološkega društva Hrovača in Pustnega društva Goriča vas, ki nosijo finančno in moralno skrb ter odgovornost za kakovostno izvedbo najpomembnejših kulturnih, zabavnih ali etnoloških prireditev. Alenka Pahulje Čebelarji letos ne bodo na ogledu, ker se zaradi malce spremenjenega načina dela preko leta niso uspeli ustrezno pripraviti, zato so prostor bivše LB že pred mesecem dni zasedli rokometaši, ki so se po odmevni zmagi na Švedskem odločili, da tudi preko samostojne razstave obelodanijo vse dosedanje klubske uspehe. Foto: A.P. RIBNIŠKE CVETKE Ribniška samozaverovanost se kaže celo v kažipotih, saj bi morala domačine že zdrava pamet učiti, kod se vozi proti Ljubljani, tujci pa naj si itak pomagajo sami. Kdo jih je pa klical! Kar naj se za kazen v križišču pred Čičkom in hotelom vrtijo v krogu kot slepe miši! Enako je z mnogimi drugimi prometnimi znaki, Novo Štifto npr. Napačna miselnost, napačna miselnost. Ribniška iznajdljivost Pomagaj si sam! Občan rešil turiste slabe volje zaradi neoznačenih kažipotov, Ribnico sramote, sebi pa ustvaril ljubi mir. Ribniška prepotentnost Uniči, kar se da, če le ni tvoje. Vodja območne enote CP NM v Žlebiču, Jani Pajnič, ki skrbi tudi za redno postavitev znakov, opozarja na dejstvo, ki ga kritični Ribničani vedno pozabijo povedati, ko po kom upravičeno ali neupravičeno udrihajo zaradi nespametnega ali neodgovornega ravnanja. Skoraj vsak vikend nekdo polomi ali iznakazi na novo postavljene znake, še posebej med Nemško vasjo in Dolenjimi Lazi. Enaka usoda je doletela tudi kažipot pred hotelom in to komaj teden dni zatem, ko se je že zdelo, da je volk sit in koza cela... TUJEC JE V RIBNICI IZGUBUEN. NI KAŽIPOTOV. Marsikoga je v začetku avgusta pri hotelu presenetila lesena tabla s smerokazom Ljubljana. Nekaterim je bila celo bolj všeč kot tiste uradne, a večini se je le posvetilo, da se je sedaj pa le zgodilo, tisto, kar bi se moralo že poprej, ker gre za v nebo vpijočo težavo. Za nenavadno tablo stoji vrsta tolikokrat preslišanih pritožb tujcev, kako v centru Ribnice primanjkuje kažipotov za smer Ljubljana. O tem smo pisali v prejšnji številki. Problematični so tudi ostali prometni znaki, s čimer se je strinjal vodja AMD Ribnica Alojz Mihelič. Pravi, da komisija za varnost v C P, katere član je, lahko le opozarja na pomanjkljivosti, a očitno je povsem neučinkovita. Zahteval je, da se analizira, kaj je tej komisiji v preteklem letu sploh uspelo narediti, saj celo 4 inšpektorji CP NM, ki so nastavljeni od Ljubljane do Kočevja, ne reagirajo na nobeno pripombo. Vrsta znakov po Miheličevem mnenju sploh ni v skladu s predpisi, na določene banalnosti pa tudi sam opozarja že več let. Zadnji dve leti na primer na znak, ki stoji v Žlebiču, 100 m pred magistralno cesto s sodraške strani, in voznike opozarja, da nimajo prednosti. Toda nekdo seje spomnil dodati STOP znak v popolnoma preglednem križišču, kar samo sili voznike k prekršku, je opozoril Mihelič. Dalje: zakaj je treba voziti 40 km na poti Sajevec-Jurjevica oz. bolje, kdo vozi le toliko? Cela vrsta znakov je popolnoma nesmiselnih in so smešni, ker postavljajo pristojne strokovne službe pod žaromet nestrokovnosti in neažurnosti. Vodja ribniške AMD pravi, daje bila prometna signalizacija zadnjih pet let še kar v redu. Letos se ugotavlja vrsta pomanjkljivosti, ki pa bi se jih dalo z zelo malo truda odpraviti. Žogica odgovornosti po njegovem vedno prileti na občinski oddelek za okolje in prostor, ki daje naloge za postavitev potrebnih znakov, ter izvajalca del, CP Novo mesto. Mnenja sodelavcev v njem so si bila tudi glede kažipotov deljena; od tega, "da so do zdaj vsi vedeli, kje je treba voziti, kako da je potem sedaj vse narobe?" do skupne ugotovitve, da so res tujci tisti, ki "potegnejo ta kratko", saj kažipota za Ljubljano resnično ni. Ne na križišču pri Čičku, kjer vozijo kar naravnost po Ljubljanski cesti in izzivajo nes- rečo, ne pri hotelu, kjer vozniki upoštevajo prometno pravilo: če ni znaka v križišču, vozi naravnost. Po zdravorazumski logiki so se ravnali tudi množični turisti s prikolicami, ki se niso hoteli podajati v neznano in so tako peljali proti kolodvoru ter nato v Lepovče, kjer so se dokončno izgubili. Potem ko je to naredilo "100 turistov na dan in spraševalo za pot proti Ljubljani", so enemu izmed Lepovčanov popustili živci. Kje je problem, da ni možno postaviti enega samega ubogega znaka?, je najprej iskal pojasnilo na pristojnih službah in menda so mu vedeli povedati le to, da je administativni postopek za postavitev znaka dolg, da je znak že naročen, a je treba nanj čakati mesec dni. Zato je T.M. za svoj ljubi mir napravil edino pametno potezo: sam je napravil leseni smerokaz in ga tudi pribil v križišču pred hotelom. Nekaj dni zatem je bil znak odstranjen, ker je CP NM tja že pritrdilo novega. Teden dni zatem je bil novi znak spet polomljen. Točno tako, kot je dejal Jani Pajnič, ko ga je javnost skupaj s komunalnimi oddelkom ponovno postavila na zatožno klop: ne samo, da se vedno vidi le slabe stvari, ne pa 150 na novo postavljenih znakov v zadnjih dveh letih, ampak tudi to, da občani vsak vikend polomijo še tisto, kar se dobrega naredi. Račune plačujemo davkoplačevalci, za najmanjši znak 7. 000 SIT. Tekst in foto: Alenka Pahulje NAJ BO VSE PO STAREM. ODPRIMO GRAJSKI MOST? Stari grajski most je bil zaprt ravno zaradi križišča pri mesariji Ambrožič, da ne bi predvsem zaradi mladostne objestnosti prihajalo do nesreč. Po mnenju Alojza Miheliča bi ga res lahko odprli vsaj v eno smer, da bi tako razbremenili križišče pri Čičku; toda le za smer v Ribnico. V nasprotnem bi bila pot zelo nevarna za kolesarje, ker imajo prednost z desne strani, cesta na Ugar pa je zaradi obrtne cone postala izrazito prometna. š* DOLENJSKA BANKA Banka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati! o puMej d.o.o. RIBNICA PODJETJE zn TRCOlflllO in STORITVE Gorica was IB, 1310 Ribnica Čiščenje komnilih in betonskih nagrobnih spomenikov in okvirov informacije in naročila na telefoni 8EZ-Z7Z, 8Gl-157, E5ITI 041 E4Z-713 041 523 5-57 Spoštovane zaposleni edimo ne ¥ JinRoe • nega obraza in dekolteja • epilacija - trajno odstranjevanje dlak • depilacija • solarij • pedikura • make up - ličenje za vse priložnosti • nega telesa - fango, hidro, algo terapija kozmetični studio Nina Tanko Bojc ».p. Hrovača 59a, 1310 Ribnica tel.: 061/861-560 Del. čas.: pon, sre., čet. 13"-20”, tor., pet., sob. 8”-15” LtU gr e e» n press 158 hitro odstranjevanje maščobnih oblog na bokih, okoli pasu, na trebuhu in na stegnih ... • rezultati vidni po prvem tretmanu, kar pomeni na celem telesu 20 cm manjši obseg natanin« - takoj - * dolgotrajnimi rezultati Zabavni strani pripravil: Marko Modrej SONČEV MRK, SEJEM, ŠOLA IN KVIZ Sončev mrk je minil, svet še stoji, prav tako pa je vse nared za tradicionalni ribniški semenj, ki velja za največjo prireditev v Ribniški dolini, iz leta v leto bolj obiskano. Čeprav je navzven videti, kot da je vsako leto enako, da ne vidimo nič novega, pa si Turistično društvo Ribnica prizadeva, da vsako leto prikaže nekaj novega, odmevnega. Lansko leto je npr. finale tekmovanja Martin Krpan '98 privabil v Grad rekordno število obiskovalcev. Zelo zanimiva je bila dopoldanska prireditev z narodnimi nošami in folklornimi skupinami. Tudi letos si v Ribnici obetamo veliko število obiskovalcev iz vse Slovenije in tujine, saj bo poleg prireditev TD. Ribnica za splošno vzdušje poskrbelo še precej drugih društev in klubov. Tako lahko rečemo, da bo dva dni Ribnica Slovenija v malem. Tega se moramo zavedati, tako tisti, ki kakorkoli sodelujemo pri organizaciji, kot vsi domačini, saj je to enkratna priložnost za občane Ribnice, da obiskovalci oddidejo zadovoljni, z lepimi spomini na našo dolino in se radi vrnejo v Ribnico tudi takrat, ko se pri nas ne odvijajo množične prireditve. Tudi tokratno nagradno igro - Kviz smo naravnali na sejem, na dosežke Ribniške doline v tem letu v športnem, turističnem in promocijskem smislu. Kljub temu, da se za številne občane iztekajo zadnji dnevi dopusta, da se v sredo odprejo šolska vrata, da se bo življenjski utrip vrnil v ustaljene »hitre tire«, upamo, da si boste vzeli dovolj časa za reševanje kviza in sodelovanje pri ostalih igrah našega glasila. RIBNIŠKI PUSELIC DOSLEJ PREDLAGANE OSEBNOSTI: Župan občine Ribnica Jože Tanko, predsednik S.K. Sodražica Tone Matelič, zdravnica dr. Alenka Nadler Žagar, pater Niko, ribniški dekan Maks Ipavec, zdravnik mag. Željko Valčič, Medard Pucelj, prof. Janez Debeljak, Vesna Horžen, predsednik P.G.D. Ribnica Matjaž Virant, Ivan Ogrinc, predsednik P.D. Goriča vas Cveto Marinšek, glasbenik Franc Mihelič, trener R.K. Inles-Riko Janez Ilc, Rokometni klub Inles-Riko, glasbenik Pero Lovšin, Kadetski R.K. Inles-Riko, Damijan Kromar, Vaško etnološko turistično društvo Hrovača, Alpinisti Ribnica Express, mag. Andrej Mate, Nikola Radič, Drago Košir. KIII» O $ I KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo: KUPON ZA KVIZ 1 2 3 4 2 5 6 7 8 4 6 7 9 5 10 11 12 1 10 4 2 5 13 12 4 13 14 6 10 15 5 13 5 8 16 13 4 8 17 Z < s h (I) KUPON “RIBNIŠKI PUŠELIC” Osebnost: Projekt oz. pomembno delo: Na kakšen način pripomore k razvoju doline? < Z > < Ime in priimek: Ulica:__________ Pošta: »RIBNIŠKI PUŠELJC« dobiva vse več okraskov, tako preko j Tel.:________________________________________________________ glasovnic glasila Rešeto kot preko telefonov radia Univox, kjer j Ribniški pušeljc gostuje enkrat mesečno. V tej številki zadnjič^ y ime da ne želite sodelovati pri vseh igrah, objavljamo kupone za predloge osebnosti Ribniške doline. V oktobru in novembru bomo preko Rešeta in radia Univox opravljali izbor predlaganih osebnosti. Tokrat so se nam med »nominiranci« pridružili: Odlični dua- in triatlonec Damijan Kromar, Kadetski rokometni klub INLES-RIKO, ljudski umetnik rezbar Drago Košir, Vaško etnološko turistično društvo Hrovača, Planinsko društvo Ribnica (alpinistični odsek Ribnica Express), predsednik uprave Inles d.d. mag. Andrej Mate, rokometni trener in glasbenik Nikola Radič. Vsi navedeni so v zadnjem času ogromno naredili za ribniško gospodarstvo, kulturo, šport, turizem, ne samo v domovini, temveč tudi v tujini. Tukaj velja omeniti predvsem rokometaše, alpiniste, (ki so se pred kratkim vrnili iz Peruja) in podjetje Inles, ki je največji izvoznik stavbnega pohištva v Sloveniji. Sedaj imamo res pester spekter osebnosti, ki se trudijo in živijo z Ribniško dolino. Rešeto izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite ha naslov: REŠETO, Gorenjska cesta 3, 1310 RIBNICA, najkasneje do 10. septembra 1999. Preko valov na frekvenci 107,5 MHz se bomo tokrat slišali v četrtek, 2. septembra, ob 17.45. To pa je tudi zadnji ustaljeni termin, saj se bomo v mesecu oktobru in novembru slišali pogosteje. Sedaj pa svinčnik v roke, hop, na naslednjo stran, nato ponovno nazaj, izpolnite kupone, jih pošljite v uredništvo glasila Rešeto in v četrtek z ušesi pred radijski sprejemnik k oddaji RIBNIŠKI PUŠELJC. < N SEJEMSKI KVIZ Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v lik na strani s kuponi, da boste dobili pravilno ime prireditve, pod katero se odvija Ribniški semenj. 11. Ribnica letos sodeluje v TV oddaji POTEPANJA, ki bo na sporedu v nedeljo, 19.9.’99, ob 16.00h na TVS 1. Ekipa Ribnice se bo pomerila z ekipo... D - Kočevja G - Sečovelj F - Črne na Koroškem 1. Lansko leto je bilo v okviru 23. Ribniškega sejma finale tekmovanja za najmočnejšega Slovenca. Kako se tekmovanje imenuje? A - Robin Hood K - Martin Krpan O - Peter Pan 2. Najmočnejši Slovenec je bil tudi iztočnica za priljubljeno TV oddajo, ki smo jo takrat posneli v Ribnici. To je oddaja.. U - Odklop S - Brez zavor P - Šou bo šel 3. Celotno dogajanje sejma smo zabeležili v reportaži, ki smo jo videli na televiziji... R - CNN M - HTV L-TV 3 4. R.Š.K. letos organizira Festival mladih, na katerem bo tudi turnir v tenisu. Turnir bo v... B - nedeljo, 5.9.99 T - soboto, 4.9.99 C - petek, 3.9.99 5. R.Š.K. organizira v soboto, 4. septembra, tudi koncert, na katerem bo nastopilo... R - 12 rock skupin Č - 10 dance skupin Ž - 20 country pevcev 6. V nedeljo, 5. septembra, bo osrednja prireditev sprevod... W - slovenskih narodnih noš N - poustvarjalcev slovenske ljudske glasbe E - motoristov R.M.K. 7. Ob 17. mi bo v nedeljo spektakel lepote in mode. Poleg modne revije bo nastopil legenda radia Slovenija... T - Črt Kanoni D - Tomi Gavranič O - Sašo Hribar 12. V oddaji TV GENIJ, ki bo v soboto, 11.9.’99, z ribniško udeležbo, ocenjujejo sposobnosti na naslednjih področjih: S - igralstvo, režija, scenarij E - strugarstvo, varjenje, šiviljstvo I - tipkanje, kvačkanje, kuhanje 13. Poleg Turističnega društva Ribnica in Pustnega društva Goriča vas je v Ribnici zelo aktivno še... V - Društvo prijateljev glasbe I - Vaško etnološko turistično društvo Hrovača j D - Društvo radioamaterjev Gorenja vas 14. Mladi ribniški rokometaši so na kadetskem evropskem klubskem prvenstvu na Švedskem osvojili... Č - 1. mesto P - 3. mesto N - 9. mesto 15. »Železna« človeka Damijan Kromar in Mitja Dečman sta z lepim uspehom nastopila na tekmovanju IRONMAN QUELLE -ROTH 1999. Damijan pa se je kvalificiral še naprej na... P - Havajski ironman F - Prigoriški stilman X - Sicilski waterman 16. Leta 2000 bo Ribniški sejem praznoval lep jubilej, ki ga ob 25. obetnici drugače imenujemo... Š - diamantni Q - zlati D - srebrni 17. Naslednja številka Rešeta bo izšla... Y - 20- septembra 'MJl R - 30. septembra BiKk ■ Hy'!;/ V - 27. septembra Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici, najkasneje do 10. septembra ’99. 8. Sašo Hribar je v svoji karieri prejel največ nagrad, ki jih vsako leto poklanja revija STOP. Nagrade se imenujejo... E - Viktorji L - grammyji R - Oskarji 9. Vsako leto v času sejma razstavljajo svoje ljubljenčke tudi... B - krotilci levov G - rejci malih živali U - ribiči 10. V Gradu bodo svoje sposobnosti prikazali tudi junaki, ki so se pred časom vrniti iz Peruja. Združeni so v... A - Planinsko društvo B - P. gasilsko društvo C - Kolesarski klub Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 5 lepih nagrad: 1. nagrada: radijska čestitka, poklanjajo Radio UNIVOX; 2. nagrada: 3 majice T-shirt z logotipom radia Univox, poklanja jih Radio UNIVOX; 3. nagrada: 1 majica T-shirt z logotipom Candy, poklanja TEHNOUNION, Markelj s.p. Ribnica; 4. nagrada: 2 filma, poklanja Foto TONI; 5. nagrada: 2 kino vstopnici, poklanja Kino RIBNICA. REŠITVE SESTAVUANKE Pravilna rešitev 7. številke Rešeta je SM Z RIBNCE URBAN, PO CEILM SVEJT ZNAN. Začetek znane pesmi, ki jo je napisal Janez Podboj, je iz knjige Ribnica skozi stoletja, iz leta 1982. Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrade: 1. nagrado, radijsko čestitko, ki jo poklanja Radio UNIVOX, prejme: LILI NEMEC, Opekarska 42, 1310 RIBNICA. 2. nagrado, žensko striženje, ki ga poklanja frizerski studio ERIKA, prejme: DANICA TOMŠIČ, Velike Lašče 148, 1315 VELIKE LAŠČE. 3. nagrado, moško striženje, ki ga poklanja frizerski studio ERIKA, prejme: MARIJA LAVRIČ, Grčarice 31, 1331 DOLENJA VAS. 4. nagrado, 2 color filma, ki ju poklanja FOTO TONI, prejme: VESNA LUKIČ, Gornje Lepovče 23, 1310 RIBNICA. 5. nagrado, 2 kino vstopnici, ki ju poklan- ja KINO RIBNICA, prejme: TONE HENIGMAN, Rakitnica 61, 1331 DOLENJA VAS. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Kupone za prevzem nagrade boste prejeli po pošti. MAU PCI ASI POČITNICE NA PAGU. Apartmaji po izredno ugodnih cenah. Informacije in rezervacije: LUKA, tel.: 00 385 53 - 661 -954. Prodam tiskalnik EPSON STYLUS 800, star 1 leto. Cena 10.000,00 SIT. Tel.: 862 -281. Prodam LADO 1300 S, letnik 95, prevoženih 38.000 km. Prvi lastnik. Tel.: 861 -393, 041 - 520 - 700. Prodam dvosobno stanovanje na Knafljevem trgu, 2. nadstropje. Tel., CK, KTV. Vse informacije na tel.: 863 - 287. 0 PROMOCIJI RIBNICE IN OB NJEJ Leta 2000 Jubilej: 25 let ribniškega sejma Ribnica seje v zadnjem času precej uveljavila na lestvici družbenega ugleda. Velike prireditve kot Srečanje v moji deželi, Ribniški sejem, Pustni karneval... so si pridobile veliko naklonjenost medijev. V zadnjih letih tudi v Sloveniji prihaja do spoznanja, da dogodki brez množičnega obveščanja ostajajo na lokalnem nivoju in o njih razen v domačem kraju ne vedo kaj dosti, pa naj bodo še tako zanimivi. Seveda je promocija vse bolj pomembna tudi v gospodarstvu, kulturi, športu in na ostalih področjih. Tukaj pride do izraza pregovor nemškega strokovnjaka za trženje: »Reklamirati ali umreti«. Sicer krut pregovor, v katerem pa je veliko resnice. Povsem jasno je, daje z določenim dogodkom zelo težko priti v srž javnega obveščanja (razen nesreč). Da postane dogodek pomemben in odmeven, traja precej časa, da se izkaže oz. ga do te točke »spromoviramo«. Promocija Ribniške doline seje v zadnjem času izkazala za precej uspešno. Tukaj je viden trud obrtne zbornice, ki se udeležuje sejmov domače obrti po Sloveniji in v tujini, odmevne prireditve v organizaciji Miklove hiše, uspehi naših športnikov (šport je eden najmočnejših dejavnikov promocije nekega kraja in ne nazadnje Slovenije v tujini), številne televizijske oddaje, ki smo jih uspeli pritegniti v Ribnico... Vedeti moramo, da TV SLO oddaja preko satelita Hot Bird in program naše nacionalne televizije spremlja dobršen del Evrope. Na podlagi raziskav gledanja TV programov pa so med najbolj gledanimi dnevno informativne oddaje, športni prenosi in množične razvedrilne oddaje, kjer se bo Ribnica v mesecu septembru ponovno pojavljala. O Ribniškem sejmu bomo beležili utrinke tako s POP TV, kot TV SLO in TV3. Pripravljamo tudi posebno dokumentarno oddajo ob 25. obletnici ribniškega sejma, leta 2000. V naslednjem tednu, v soboto, 11. septembra, bo na TVS 1 oddaja TV GENIJ, kjer se bomo prav tako posvetili promociji Ribnice. Del oddaje je bil sneman v Ribnici (Zavarovalnica Triglav, Okrepčevalnica Tanko v Nemški vasi, ribniški grad). Seveda pa so promocijske aktivnosti zadnjih let samo nadgradnja vztrajnega dela turističnih in kulturnih delavcev Ribniške doline v preteklih letih, desetletjih, ko so si iz leta v leto pridobivali v slovenskem prostoru večje in uglednejše ime. Cilj promocije je pritegniti v Ribnico čimveč obiskovalcev in tako pomagati pri razvoju malega gospodarstva, storitvenih dejavnosti, trgovine, gostinstva... Vedeti je namreč treba, da nihče (društva, podjetja, artikli) niso sami sebi toliko zadostni, da se bodo sami tržili in ne potrebujejo promocije navzven. Marko Modrej Velike promocije bo Ribnica deležna v nedeljo, 19. septembra, v turističnem kvizu POTEPANJA. Oddaja Potepanja temelji na poznavanju lastnega in nasprotnega kraja in o splošni turistični razgledanosti. V omenjeni oddaji se bosta v kvizu pomerili ekipi Ribnice in Črne na Koroškem. Ribnico bodo zastopali Danica Čampa - Marinč, Zdenka Mihelič, Miha Klun in Marko Modrej. Kako bodo predstavljali Turistično društvo Ribnica omenjeni člani, koliko poznajo Črno na Koroškem in značilnosti slovenskega turizma, si lahko ogledate v nedeljo, 19.9/99 ob 16.00 na 1. programu TVS. Oddajo pripravljajo Center za promocijo turizma Slovenije, TV Slovenija in turistična društva. ALI SMREKA RES DAJE VSE TISTO, KAR OD NJE PRIČAKUJEMO? ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KOČEVJE KE RIBNICA »Ne, ne I Nič drugega ne bom sadil kot smreko,« je trdno prepričan moj sogovornik - posestnik gozda nad Mokro škriljo.Vse prepričevanje, da smreka po naravi tja ne sodi, da bodo z njo same sitnosti in da obstaja verjetnost, da jo bo, še ne popolnoma odraslo, polomil sneg, ne zaleže veliko. In ker površina za sadnjo ni velika, ker lastnik gozda o sadnji kake druge drevesne vrste ali o čakanju na naravno mladje noče slišati nič, delavci Zavoda za gozdove priskrbimo sadike, lastnik jih posadi in tako se, za lastnika ter gozdarsko službo, največkrat začnejo težave. Smreka. Po Sloveniji je močno razširjena, toda njenih prvobitnih rastišč je malo. Po naravi se pojavlja v alpskem svetu (Pokljuka, Mežaklja, Jelovica), pri nas, na kočevsko-ribniškem območju, pa le v redkih mraziščih (Prelesnikova koliševka) ter primešana jelki in bukvi na nadmorskih višinah čez 1000 m. Vedeti moramo, da so smreke, ki bujno poraščajo vznožje Velike in Male gore, Vrtač, potomke smrek, ki so bile prinesene od drugod in so že skoraj izpodrinile naravno združbo hrasta in gabra. Smreka je namreč izredno prilagodljiva drevesna vrsta, ki prenaša polarno podnebje, uspeva na zgornji gozdni meji in se spusti do nižin. Njeno razširjenost omejuje predvsem sušnost. Zakaj se je pravzaprav tako razširila? Predvsem zaradi premalo pretehtanega prenosa idej od drugod, zaradi »nemške gozdarske šole«, ki temelji na golosečnem sistemu gospo-daijenja. Smreka je za pogozdovanje velikih posekanih površin najenostavnejša, raste dovolj hitro in daje relativno velik donos. Žal pri nas ta način gospodarjenja ni primeren, kar so že pred dobrimi sto leti ugotovili - kdo drug kot nemški gozdarski strokovnjaki, ki so delali na veleposestih našega visokega krasa. Kaj je s smreko pravzaprav narobe? Z njo ne kaj dosti, zmotno je mogoče le naše mišljenje o njej in to, da ji večkrat dajemo prednost pred našimi domačimi drevesnimi vrstami. Te so se v tisočletjih prilagodile razmeram, ki vladajo pri nas, med drugim z močnim koreninskim sistemom, nekatere imajo srčne korenine, zato lažje kljubujejo vetru, snegu in suši. Smreka, ki ima plitve korenine, kaj hitro postane žrtev naštetega. Obenem nanjo nenehno prežijo številni podlubniki in bolezni, saj je izven svojih naravnih rastišč manj vitalna in ranljivejša. Največ škode oz. preglavic povzročata smreki lubadar in rdeča trohnoba. Zaradi te bolezni je v Evropi (po ocenah) razvrednoteno več kot 10 % hlodovine. Rdeča trohnoba je zelo nevarna v umetnih nasadih, še posebej do desetih let starosti, saj se mlada drevesa posušijo. Skoraj gotovo se bolezen pojavi na opuščenih kmetijskih zemljiščih, ki jih posadimo s smreko. Pri nas je ponavadi njena vzgoja do zrelosti povezana tudi z dokaj visokimi stroški. Kaj storiti? Izogibati se sadnji smreke na tistih rastiščih, na katere ne sodi (npr. na rastiščih hrasta in gabra). Njene iglice se namreč težko spreminjajo v humus, zato čisti sestoji smreke na neprimernih rastiščih še dodatno zakisajo tla. V teh sestojih je oteženo tudi naravno pomlajevanje, ker na iglicah običajno ne raste nič. Če se že odločimo za sadnjo smreke na zanjo ustreznejših rastiščih jelovo-bukovega gozda, potem ti nasadi naj ne bodo preveliki. Na zaraščenih kmetijskih površinah, kjer zbita, kisla tla smreki ustrezajo in se močno naravno pomlajuje, ohranjamo in pospešujemo listavce, saj ti zboljšujejo tla. Da, smreka na prvi pogled veliko daje, vendar, če upoštevamo še negativne strani njenega pospeševanja, manj kot pričakujemo. Anton Žagar v< : * j ■ TUDI KMETIJA JE LAHKO USPEŠNA : - . . ' ' - ., ' j / - : . Vas Grčarice je ena lepših vasi v Ribniški dolini. Obdana je s temnimi gozdovi ter pašnimi in obdelovalnimi površinami. Kako so te kmetijske površine obdelane in izkoriščene, pa je odvisno od tistih ljudi, ki tu delajo in živijo. Katica Ivičje prišla v Grčarice leta 1973. Tu so si zgradili stanovanjsko hišo. Leta 1985 pa še večji hlev za živino. Začela je z vzrejo krav in telic. V začetku je imela 24 krav in 18 telic. Danes ima teh živali že nekaj več. Kmetijske površine, ki jih je začela uporabljati, so bile že precej zaraščene z grmovjem in posameznim gozdnim drevjem. Čiščenje je terjalo veliko dela, predno so bile te površine sposobne za kmetijsko proizvodnjo. Danes ima v najemu 52 ha kmetijskih površin. Da ji goveda ne uničujejo zveri, kot so medved, volk in ris, ga je zavarovala z električnim pastirjem. Tako živina ne uhaja na druge kmetijske površine, kjer bi lahko delala tudi škodo. Sicer pa posamezna vprašanja ugodno rešuje tudi z vodstvom Gojitvenega lovišča Snežnik Kočevska Reka. Danes proizvede letno že do 600 litrov kakovostnega mleka, ki ji ga odkupijo Ljubljanske mlekarne, enota Kočevje, po ceni alpskega mleka. Katica pravi, da ji kmetija daje dovolj dohodka, da jo lahko vzdržuje in pokriva ostale stroške za življenje. Sama vodi vsa organizacijska dela. Ima sodobno kmetijsko opremo, molzne stroje in drugo. Tudi pravi, da bo povečala število govedi na 65 glav. Od tega naj bi bilo 50 krav molznic, ostalo telice. S tem številom molznic bo lahko dnevno namolzla tudi do 1000 litrov kakovostnega mleka. Zelo rada ima živali in rada tudi skrbi zanje. Prijetno jo je videti, ko kramlja z nijmi: "Moje kravice..." Poleg govedi ima tudi kobilo, ki je spomladi povrgla zdravega, krepkega žrebička. Kako se pogovarja z njima, pa lahko vidimo na fotografiji. Lepo je videti obdelana polja in zdravo govedo na pašnikih, saj se tako vsaj ve, da nekdo skrbi zanje. Stane Lavrič, Grčarice Delovni čas: vsak dan od 8.00 -19.00, sobota od 8.00 -12.00_ RAZSTAVNO ■ PRODAJNA GALERIJA NUDIMO YAMt @ izdelava fotografij v 1 uri fotografije dobite v albumih za dva ali več prinesenih filmov v razvijanje dobite barvni film film, kupljen pri nas, vam razvijemo brezplačno fotografiramo in snemamo poroke, rojstne dneve in druge svečanosti velika izbira fotoaparatov, albumov, okvirov ter drugega fotografskega materiala hitro in kakovostno okviijanje fotografij, slik, gobelinov,... strokovno svetovanje pri fotografiranju in uporabi fotoaparata PRUS TONE S.p. tel.: 061/860 - 569 Gorenjska C 10 tel./fax: 061/862 - 400 1310 Ribnica M GSM: 041 -633 - 415 OD SEDAJ VSE NA ENEM MESTU e ZA VAS IN Z VAMI fOTO TONI Pooblaščena trgovina v Ribnici tehnounion MARIJA MARKELJ s.p. Gornje Lepovče 86, 1310 Ribnica ENKRATNA PRILOŽNOST! V času ribniškega sejma, od 6. do 11. septembra, nižje cene: 10% za vse izdelke CANDY, BLANCO, akustika SONY in SHARP, HOOVER sesalniki, CASCO-SYNTEK0 - švedski lak za parket in pluto. Ostali popusti: MIEIE 8%, gorska kolesa 20%, švedski šivalni stroji HUSQUARNA 15%. IZKORISTITE NIŽJE CENE! Tel.: 061/861-714 SONY. SHARP BLANCO Miele CUIZLÜJi ©Husqvama ösp&üa. Kl Casco Nobel Nobel lodustrier Opefceska 41a, 1310 Rjbnica, TdAfax.: 06MS61-363 Ddomi Čas dopoldan: od 8 do 12h popoldan: od 15 do 1% soböta: od 8 do I2h [L ; Pr™®: on Del. čas: ponedeljek 9, -12'30 in 1ö‘, - 20'. Opekarska 47a Ribnica sreda 9 - 12 30 in 16 - 20 torek zaprto |f . I Telefon: 861-389 čet. pet. 9 -20 Izognile se neprijetnemu čakanju in nas pokličite po telefonu. Nudimo vam kvalilelne in cenovno ugodne frizerske storitve. novo: Možnost plačila s kartico KARANJA, EUR0CARD Ijgm 6* «IJilU.H 11 mMMBM NEPREMIČNINE Franc t«nko s.p. Del, čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 862 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO • Ribnici • Brič, droianonnisla hiša dim. 12,5 x 8,5 m, ik pire. 880 m1, h« uni, CK, SAT, TEL, EL, nda, kümcklno lotrajana, ipnaii po iumro, «ni 24.180.000,08 ST. Mlina zamenjavi za h#a lil Ainl 1 Ion id mirti m hnraiki ibal. ■ Kičnia ■ «alar, itanjia Hiniranlib hSi lillal ikamlinarski način Indiji z zanlmlm umi, skupna ptirflni 380 m', »Ikisl panali 1.000 m1, prlmima a rmrtzimaninl iblikl lil p«l«ml pristtr, tena 25.400.000. 00 ST, lil 260.000 DE*. - Liikj Pptik ■ Hrih, slinila ilaniianlska hSi, nlkoit pamli ta. 400 m', a. nda, Mas. oprennje, snežen puliml pr«Ur ib |limi tul, tena 8.800.000. 00 sna 88.000 DEK - Sodražici • center, iliralia stanovanjska hiša. primima a poslovni protlor, nlporc. 1668 m', el, rodi, »ni 7.254.000,00 ST. ■ Ortnek • binhi Inmirlca 5 x 4 m iprimljoni, ki iradbeni pircelo 1342 m' z zičeto nmgradnji Ipm plošča 10 x 12 ml t popolni indbono dok, lopa lokacija, cona 9652.000,00 ST al 99.500 DEM. - Ribnica ■ center, dvoutno alinimji 110 m', prtllčfi, možen polomi prostor, il„ roda, lol, klas. ajravanli, ona 5.600.000,00 SIT. - Ribnica ■ omar, ločnskl lokal 399 m': stanovanjski dol o 150m', potreben idiptodje; mnogo pomožnih objekt» o 300 m1, lomni poridmi prostor 1200 m', zelen!» 600 m', ort o 160 m'; il, nda, ktai ogrevanje, ceno 55.970.000,00 Sn ■ Ribnici • Gorenja vas, kmetijska parcela ca 26 a, cona pl doumni. • Fodtalior - |id 3, ml T ha M115 e'tl. Nihbor, oona a doumni. KUPIMO STANOVMUA - Ribnica ■ Prijateljn ti za zmniF hipci bglmi ononbao ata, gotoolnaki ptačlll • Ribnici • eentar, mč drnsobnlb mmnit a žilni k«xa kiplmi, phHo »Hi Pokličite na$ In mm zaupajte svoje želje! Majnikova 1, Ribnica OPTIK *A (P°*e9 SANOLABORJA, Tel.: 861.128 •^t-^(l