St. 13.
V Gorici, a4. marca 1915.
Leto VI.
„Novi Č»8“ izhaja : ob četrtkih popoldne.
Rokopisi naj se pošiljajo do srede zjutraj na uredništvo v Gosposki — ulici št. 6, drugo dvorišče. —
Odgovorni urednik : Anton Šinigoj. Tiska „Narodna Tiskarna'1 v Gorici.
nomfis
= „Jf«vi Čas“ stane: =
za"? celo leto..................4	K
„	Nemčijo.....................5	„
„	ostale dežele...............6	„
„	posamezne	štev. ... 10 vin.
  Oglasi po dogovoru.  -
Upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo f dvorišče.
Lastnik : Konsorcij »Novega Časa« v Gorici.
siagenci!,.Slovenska Straža" SIIMllE!
Vas kliče!
Vsi, ki ljubimo svoj rod in svojo domovino, udeležimo se velikega dobrodelnega podjetja:
velike efektne loterije „Slov. Straž e “
katere čisti dobiček je namenjen ubogim otrokom, vdovam in sirotam naših padlih junakov In invalidom.
mr Loterija obsega 1715 dobitkov v skupni vrednosti 20.000 K.
¥•	1 glavni dobitek v vrednosti 5000 K, 1 glavni dobitek v vrednosti 1000 K, 1 glavni dobitek v vrednosti 5oO K, 1 glavni
dobitek v vrednosti 300 K, 1 glavni dobitek v vrednosti 200 K, 10 dobitkov v vrednosti po 100 K, 50 dobitkov v vred-“____nosti po 50 K, 50 dobitkov v vrednosti po 20 K, 100 dobitkov v vrednosti po 10 K, 1500 dobitkov v vrednosti po 5 K.
Srečka samo 1 K!	V	Žrebanje	se vrši že 3l. maja 1915.	Srečka	samo 1 K!
Segajte takoj po srečkah ! Dokažite vsi. da v nas še ni zamrla narodna zavest in človekoljubnost!
Srečke prodajajo razne trafike in trgovci, naročajo se pa tudi v pisarni „Slov, Straže44 v Ljubljani.
Kako je Goriška preskrbljena z živežem.
Danes je skrb kmeta, delavca, meščana, vojaka in diplomata obrnjena na — vsakdanji kruh. Naša usoda, naša bodočnost je danes bolj kot od pušk in topov odvisna od kruha. Resnih naporov in prizadevanj bo treba, da premagamo tega najhujšega sovražnika — glad in pomanjkanje. Marsičemu se bo pač treba odreči, ffamestu belega kruha bomo tolkli ječmenov in koruzni kruh. Samo prosimo Boga, da bo tega dovolj. Vlada pripravlja nove odredbe, govori se o krušnih znamkah. Opravičeno pišejo dunajski listi, čemu bodo krušne znamke, če pa ne bo dobiti kruha za tiste znamke. Vendar upamo, da se bo ogromno in važno delo posrečilo. Nas Pa zanima, kako je s kruhom, žitom in moko preskrbljena naša Goriška.
Predzadnjo soboto so zborovali v Gorici deželni glavarji in se posvetovali, kako preskrbeti našim južnim deželam dovolj kruha. Poročali so zastopniki raznih dežel, kaj sc ukrenili za preskrbo prebivalstva. Zn Goriško je poročal dež. tajnik dr. Grusovin. Iz poročila, ki je zeio zanimivo, navajamo glavne podatke.
^ Deželni odbor gcriški je takoj ob početku vojske začel misliti na to, kako skrbeti za zadosten živež prebivalstvu in preprečiti višanje cen. Kot posvetovalna činitelja je deželni odbor osnova! dve komisiji! eno za preskrbo prebivalstva, drugo za določanje cen. Aprovizacijski (oskrbovalni) komisiji načeluje dež. glavar, člani pa so zastopnik okr. glavarstva, zastopniki kmečkih zadrug in trgovskega stanu te zastopniki dež. kmet. urada, tajništva in '\rnetijskega kemičnega pcsku-ševališča. Seje se že osem mesecev više skoro vsak dan. Predlogi komisije se pred lože dež. odboru, da o njih sklepa.
Komisijo za določanje cen vodi tudi dež. glavar. Člani komisije so še zastopnik glavarstva, mesta Gorice, trgovske zbornice in še nekateri drugi.
Največjo pozornost je obračal deželni odbor na dobavo moke za kruh. Naša dežela sicer pridela mnogo pšenice in koruze, vendar je treba precejšnje množine dovažati še od zunaj. Da se omeji izvoz žita iz dežele, se je sekvestrirala vsa pšenica in koruza, ki je v deželi, s pomočjo vojaške in civilne oblasti. Poskrbelo pa sc je. da je kmetovalcu ostala ona množina, ki'jo rabi za družino in seme.
Na predlog komisije je sklenil dež. odbor, nakupiti izven dežele večje množine žita. da se izpopolni, kar manjka deželi na domačem pridelku. Kolik: žita pa Jc treba uvažati od zunaj, se je ugotovilo s pomočjo občin in dež. kmetijskega urada.
Deželni odbor je doslej nakupil naslednje množine žita;
Pšenice 1.970 kvintalov v deželi. -37.540 kvintalov na Ogerskem, skupno
39.540 kvintalov, kar znaša okrog 400 vagonov.
Ječmena je kupil dež. odbor 40 vagonov, moke 40 vagonov, koruze 402 in č i n k v a n t i n a 5 vagonov — vse na Ogerskem. Dalje je dež. odbor kupil na Ogerskem še 50 vagonov k r o m-p i r j a.
Svoj čas je deželni odbor nakupil tudi 4.000 kvintalov ameriške pšenl-c e. Toda dotični parnik, ki je vozil žito, je dospel v Genovo za en dan prepozno, ko je italijanska vlada že prepovedala izvoz in prevoz žita. Deželni odbor jc storil mnogo, da bi italijanska vlada dovolila prevoz tega žita, a zaman. To žito seje potem prodalo še z dobičkom.
Kakor je deželni odbor meseca avgusta storil s pšenico, isto je ukrenil začetkom novembra s koruzo. Letina za koruzo je bila lani ugodna. Cel roj tujih trgovcev se je usul v Furlanijo ter nakupoval koruzo, ki so jo hoteli izvažati. Deželni odbor ni mogel mirno gledati, kako je Goriška v nevarnosti, da bo vkratkem brez svojega domačega pridelka. Kratko-malo je dal zapleniti s sodelovanjem zastopnikov c. kr. glavarstev v Tržiču in Gradiški vso koruzo, pustivši kmetu le, kar rabi za se, svojo družino in za seme.
V navadnih časih pridelek koruze zadostuje potrebam prebivalstva v deželi. L. 1913. se je pridelalo 3504 vagone koruze. Izračunalo pa se je, da se rabi na leto 3097 vagonov. Pšenice se porabi na leto okrog i^OO vag., 1. 1913 pa je je pridelala dežela le okrog 986 vagonov. Žito daje deželni odbor mlet v 4 mlinih. Moka se potem oddaja pekom, trgovcem na drobno in tudi zasebnikom. Do zadnjega časa se je moka oddajala tudi tovarnam testenin, a sedaj se to ne godi več.
Sedaj razpolaga, deželni odbor še z ! krog 6500 kvintah pšenične in 1000 kvintah ječmenove moke. Ko se porabi ječmenova moka, pride na vrsto predpisana mešanica s koruzno moko. S to množino moke je krita potreba našega prebivalstva še za okroglo 1 in pol meseca dni. Koruza b: morda zadostovala za okrogla 2 meseca. Da pa se omeji poraba moke, je poskrbel dež. odbor zadostno množino testenin, ki so že na potu iz Italije. Italijanska vlada je izvoz testenin dovolila proti uvozu lesa iz Avstrije. Doslej ie zagotovljenih 300 kvintalov testenin najboljše vrste. Za nadaljnc mnt zine testenin se pogajanja že vrše.
Te ogromne množine živil, ki jih je deželni odbor preskrbel, stanejo okrog 3 milijone krem Za kratek rok je deželni odbor dobil 900.000 K posojila od raznih zavodov, sicer bi ta ogromna akcija ne bila mgoča.
Kakor torej vidimo je Goriška z živežem za nekaj časa poskrbljena, da se nam ni treba bati najhujšega. Varčevanje pa je seveda zel:, zelo potrebno!
Svetovna vojska.
Pžemlsl — padel častno I
Medtem ko se v Karpatih v tem tednu vrši velika huda bitka, je dne 19. t.
m. naša pžemislska posadka napravila hud izpad iz trdnjave. Prišlo je do hudega boja, ki je trajal 7 ur. Naši so zadeli na močne sovražne pozicije in se morali umakniti.
Dne 22. t. m. pa je bilo izdano naslednje uradno poročilo:
štiri in polmesečnem obleganju, ko je dospela na konec svojih sil, je trdnjava Pžemisil dne 22. t. m. častno kapitulirala. —
Ko so oskrbovalne zaloge sredi tega meseca začele primanjkovati, se je odločil general pehote, pl. Kusmanek, za zadnji napad.
Izpadne čete so dne 19, t. m. zgodaj zjutraj udrle preko trdnjavskega pasu in so vstrajale v sedemurnem boju proti močnim ruskim silam de skrajnosti. Končno je bila posadka vsled sovražne premoči prisiljena, da se je umaknila za trdnjavski pas. V naslednjih nočeh so prodirali Rusi na več frontah proti Pžemislu. hi napadi so se, kakor vsi prejšnji razbili v ognju hrabro branjenih utrdb.
Ker je po izpadu dne 19. t. m. tudi najskrajnejše varčevanje z oskrbovalno zalogo dovoljevalo samo tridnevni odpor, je dobil trdnjavski poveljnik med tem u-kaz, da po preteku tega roka in po uničenju vojnega materijala prepusti trdnjavo sovražniku.
Kakor je naznanil neki letalec trdnjave, se je faktično posrečilo, uničiti utrdbe skupno s topovi, municijo in utrdbenimi napravami še pravočasno.
Pržrtvovaino vztrajanje in zadnji boj posadke ne zasluži nič manjšo hvalo kakor hrabrost v prejšnjih naskokih in bojih. To pripoznanje junakom Pžemisla ne bo odrekel niti sovražnik.
Padec trdnjave, s katerim je moralo armadno vodstvo računati že pred daljšim časom, nima nobenega vpliva na položaj v velikem.
Pri vojni armadi se nadaljujejo boji v karpatskem oddelku med Užoškim prelazom in sedlom Konieczno.
Feldmaršal nadvojvoda Friderik je izdal sledeče armadno povelje:
Po štiri in polmesečnem junaškem boju, v katerem je imel brezobzirni in žilavi, trda vedno zastonj napadajoči sovražnik ogromne izgube in po krvavi zavrnitvi njegovih v zadnjem času, posebno 26. iti 21. marca podnevi in ponoči izvršenih poskusov, da bi s silo zavzel Pžemisl, jo bila junaška trdnjavska posadka, ki Je !9: lnarca z zadnjo silo skušala prebiti močni obkoljevalni obroč, premagana z lakot:. Na povelje in po uničenju vseh napi av, mostov, orožja, municije in vojnega materijala vseh vrst, so bile razvaline ) žemisla prepuščene sovražniku.
Našim nepremaganim junakom Pžemisla naš tovariški pozdrav in zahvala! Premagani so bili z naravnimi silami, ne pa od sovražnika. Ostanejo nam krasen vzgled zvestega izpolnjevanja dolžnosti do skrajnosti. Obramba Pžemisla ostane za večne čase sijajen čin naše armade.
Feldmaršal nadvojvoda Friderik.
Tako torej Pžemisla ni več in naši vojaki, med njimi premnogo naših rojakov, je sedaj v ruskem vjetništvu. Trdnjava je trpela lakoto, lakota jo je premagala,
tie sovražnik.
Med Nemci in Rusi
so sedaj zopet boji na Vzh. Pruskem. Rusi so udrli v Vzh. Prusijo, požgali več vasi in zasedli mesto Memel. Odtod pa so jih po nemških poročilih že pregnali. Hindenburg je zagrozil, da bo za vsako od Rusov porušeno nemško vas požgal 3 ruske od Nemcev zasedene vasi.
Na zapadu in na morju ni posebnih dogodkov. Vrše se mali ali večji boji, ne da bi se dalo o tem kaj posebnega poročati.
Boj za Carigrad.
Francosko-angleško brodovje je 18. marca prav hudo napadlo dardanelsko o-žino. Pri tem se je potopilo več francoskih in angleških ladij. Potopljena je francoska križarka »Bouvet« in ž njo skoro vsa posadka. Potopili sta se tudi 2 angleški križarki in par pomožnih ladij. Sedaj so zavezniki dobili že novih ladij na pomoč, da bodo nadaljevali napad na Carigrad.
Turško poročilo se glasi o tem boju-
Poizkusi zaveznikov, da bi izsilili pot skozi Dardanele, so dosegli svoj višek v sedemurni artilerijski bitki dne 18. marca, v kateri je turško moštvo izvrševalo prave čudeže hrabrosti, ker je vzdrževalo- v toči krogelj. Vse ozračje je otemnelo vsled eksplodirajočih krogelj in oblakov dima. Zemlja se je tresla več milj daleč.
Zavezniki sc odpluli v Dardanele ob pol 12. dopoldne in so streljali na mesto Canak Kale. Najprej so se udeleževale boja štiri francoske in pet angleških ladij.
Navzoči dopisniki listov so imeli začetkoma opazovalno mesto v utrdbi Ci-rnenlik pri starem gradu Sultanieh, nakar so bili vsled toče krogelj pregnani na neki grič zunaj mesto. Ko so odšli iz stolpa, ste se razleteli na dveh mestih v njih neposredni bližini dve granati. Istočasno so padale kroglje vedno gosteje na mesto razrile ceste in napolnile vso okolico z gostim dimom, dočim so prekratki streli povzročali velikanske valove v morju.
Ob pol 1. popoldne je dospelo bombardiranje do vrhunca. Ogenj je bil koncentriran sedaj na utrdbi Cimenlik in Ha-midieh, kakor tudi na bližnje utrjene kraje. Gigantski boj moderne ladijske artilje-rijc z močnimi obrežnimi topovi je nudil interesantno in obenem grozno sliko.
Ob eni uri je boj začasno oslabel, a se je razvnel potem s tem večjo srditostjo, tako da so bile utrdbe nekaj časa v gostem dimu.
Ob 2. so zavezniki izpremenili taktiko in pričeli streljati na posamezne baterije v nerednih presledkih. Granate so padale ali v morje, ali pa v mesto Canak Kale. Popoldne je bilo bombardiranje najhujše ob en četrt na 4. ko se je nenadoma potopila francoska oklopnica »Bouvet«. Turško moštvo je zavriskalo veselja. Torpedni čolni in druga plovila so hitela potapljajoči se ladji na pomoč, a ni bilo mogoče več dosti rešiti, ker je bila okropnica zadeta pod vodo in je bila tudi že poprej mečno poškodovana.
Par minut pozneje so videli dopisniki, kako je bila neka angleška ladja zadeta od težke granate na sprednjem delu. Ladja je odplula iz ožine, kar je postajalo vedno težje, očividno vsled poškodovanja stroja.
Kmalu nato je bila zadeta še neka druga angleška ladja in sicer na krov in se je morala istotako oddaljiti z bojišča.
Ob 4’45 se je morala umakniti iz boja vsled srditega turškega ognja še neka tretja angleška ladja. Najhujši udarec za zaveznike je bil, da je bila angleška ladja prisiljena, da je zavozila na obrežje v območju turških baterij. Celo uro so skušah zavezniki s streljanjem kriti izgubljeno ladjo, ki pa je bila med tem že osemkrat zadeta in bi bila vsa prizadevanja zaman. Nato je sledil deset minut mučen boj tekom umikanja. Končno so prispele ladje zaveznikov med točo turških krcgelj iz Dardanel, dočim turške baterije niso ustavile ognja poprej, da je izginila iz Darda-nel sleherna sovražna ladja.________________
Politične vesti.
•
Italijanski državni zbor je vlada poslala na počitnice do 12. prih. meseca. Miti. predsednik Salandra je izzjavil, da ne bo vladal brez parlamenta.
Novo nemške posojilo 10 miljam bo kmalu podpisano.
Nemški državni zbor je razpravljal o proračunu. Socialisti so zahtevali tiskovne svobodo, katoličani so zahtevali, da se odpravijo katoličane žaleče postave glede jezuitov. Poljaki so tudi prinesli na dan svoje želje. Zanimive stvari je govoril socialist Ledebour, ki je ostro napadal nemško vojaško upravo, ki germanizira francoske dele dežele, iz česar se pojasnjuje hrepenenje Alzačanov in Lotarinžanov po francoski vladi. (Nemir.) Govornik izjavlja, da podpiše vse, kar se je dosedaj povedalo v hvalo nemških čet in njihovih voditeljev; v političnih stvareh pa armadno vodstvo ni na višku. Govornik se zgraža nad napovedjo Hindenburgovo, da se bode za vsako nemško po Rusih požgano vas zažgale tri ruske vasi.
Posl. Ledebour nadaljuje in izjavi: Nemška politika sme kreniti le po takih potih, da ljudstva Nemčije zro v njej svoje zavetišče in varstvo svoje svobode. 1 o povedati se čutim dolžnega kot socialni
demokrat in nemški patriot. (Viharna veselost in smeh.) To sem storil v interesu drage mi nemške domovine in v interesu Lvrope. (Glasni ugovori in fej-klici. Nemir.)
Minister je izjavil, da je to zanj najbolj žalostno, ker se tu napada Hindenburga, največjega nemškega junaka.
Nova vojska. Amerika - Kitajska proti Japonski. Zdi se, da bo spor v Aziji odločilo zopet orožje. »Rusko Slovo« poroča, da so Japonci 22. tm. obvestili Kitajsko, da namerava demonstracijo japonsko brodovje. Japonska armada je pripravljena, da jo prepeljejo čez morje. Japonska grozi, da napade, če se tekom enega tedna ne sporazumejo, a vsak Kitajec je pripravljen, da se bori in umrje za domovino.
»Novo Vreme« poroča iz Tokia, da je mikado (japonski cesar) zaukazal mobilizacijo cele japonske mornarice. V kitajskem pristanišču pa je pripravljenih 9 a-meriških ladij. Ali res stoji Amerika za Kitajsko? Danes ne bo menda več dvoma o tem. Prava svetovna vojska, v katero bo zapleten cel svet, se šele začne. Hrepenenje človeštva, da bi mu vsaj letošnja Velika noč bila praznik vstajenja, hrepeni zaman, čaka ga samo Kalvarija.
Na Španskem so pri volitvah v o-krajne zastope zmagali pristaši vlade z 232 svetniki, liberalci so dobili 143 svetnikov.
V Egiptu je položaj za Angleže ta: Nemški listi poročajo, da so se uprli v zgorn. Egiptu in v Sudanu derviši, pobili angleške posadke in sedaj močni 40.000 mož oblegajo glavno mesto Kartum. V Egiptu imajo Angleži 150.000 mož. Angleži bodo baje šli čez Sueški prekop proti Turkom.
Bolgarsko sedaj nagovarjajo Rusi in Angleži, naj se udeleži vojske proti Turkom. Rusi žele, da bi smeli svoje čete izkrcati na Bolgarskem in odtod udariti na Carigrad. Za plačilo dobi Bolgarska ()-drin in Tracijo do Midije, Solun in Mace-donijo do Vardarja. Ne ve se, kaj ukrene Bolgarska.
Novice.
f Mons. Ant. Rogač. V Hrušici pri Podgradu v Istri je 19. t. m. umrl župnik, dekan, preč. g. Mons. Anton Rogač. Bil je delaven za koristi našega ljudstva v dušnem in telesnem oziru. Koliko je on'moril za zadružništvo našega kmeta v Istri! Blagi, plemeniti starček: R. i. p.!
Naročnino! Prosimo še enkrat poravnajte naročnino za letos! Drugi mesec bo vsem ustavljeno, ki niso plačali. To naznanjamo zato. da se potem ne bodo pritoževali nekateri!
V tujini umrl. Otalež: Žalostno uoyi-co jc naznanila dne 16. marca t. 1. družini Jerneja Golob došla brzojavka, da je u-mrl v bolnišnici v Serajevu na pljučnici njih gospodar, posestnik in krčmar na
I »Logu« pri Otaležu, hšt. 12. Zapušča ža-i lostno udovo in dva nepreskrbljena otro-
skre iz vojske.
Marija in vojska. List »Korrespon-•nz A. P. S.« št. 10. ima več epizod iz )jne. Tako pripoveduje v neki epizodi do-snik: Meni osebno dobro znan vojak ioroču sledeče: »Neposredne, pred na-idom na sovražnikove postojanke v Sr-ji smo sedeli trije vojaki skupaj. Jaz m se hotel prepričati, če imam še sve-ijicc, ki mi jo je obesila na vrat moja >bra mati, preden sem odšel v vojsko; oj prijatelj je pokazal molek, ki ga je nosil seboj. Tretji tovariš se je pa smejal te» jrogljivo pristavil: »Meni je sestra pri Ihodu tudi dala neko tako stvar, pa sem vrgel v iarek poleg ceste, kajti če m->če hudič imeti, me bo dobil take ali ta->« Takoj po tem pogovoru smo odrmhi bojni metež. in prvi, ki jc bil zadet od liske krogle, je bil ta zaničevalec cerk-mih blagoslovil.
Nekoč smo prišli mimo samotnega po-opja, ki ni bilo požgano. Grem noter tet (pazim, da jc edino Marijina podoba o-ala nepokvarjena. Takoj zmolim eno eščeno Marijo pred podobo. Ko stopim un, sc je komaj 20 korakov pred menoj izpočila granata; nrav tam bi bil jaz. a se ne bil pomudil pred Marijino poc.o-
a.«
Neki ranjen rezervni častnik, ki je na 'daj v ruskem ujetništvu, pripoveduje im da si je rešil življenje edinole s po-fjijo , Marijine svetinjice. Ni bil bogve-aj veren. Ko je odhaja! na bojišče, si je ul obesiti na vrat Marijino svetinjico, pa rij iz spoštovanja do svoje matere, kot it iz verskega nagiba. \	°tbi“()
mjen, dohiti ga ruska straža, ki se takoj rže nanj ter ga oropa. Revež i(l>akl 5'-_ ajhujšega. Kar zapazijo stražarji -heo na vratu; kakor bi tremi, obstane}« ,
ka. Rojen je bil dne 21. avg. 1. 1880. v Plu-žnjah pri Otaležu.
Služil je cesarju pri 27. dombr. p. p. 7. komp. na južnem bojišču. Pisal je pogosto domov svoji ženi in jo tolažil; veselil se je v zadnjem pismu skorajšnega svidanja po slavni zmagi v krogu domače družine.
Žal, da se mu niso spolnile vroče želje! Bog ga je prej preselil iz viharnega bojnega polja v varno zavetje blaženega miru. Še deset dni pred smrtjo je pisal svoji ljubi ženki Ivani, da je ozdravel od malega prehlada. V vojaški službi so še tiije njegovi bratje. V 10 mesecih je ix>-brala smrt pet članov iz prizadete, zelo ugledne družine. Vse žalujoče ostale tolaži upanje, da se je preselil njih dobri »Jerneje« v boljše življenje.
Iz Kamenj: Brzojavka je naznanila žalostno vest, da je umrl v epidemični bolnišnici v Kassi (Košicah) na. Ogerskem vojak Franc K e r k o č. Bil je ranjen z dum-dum kroglo v nogo, a je že okreval. Ker ga je 7. febr. pcpadla mrzlica, so ga dali v epidemični oddelek. Umrl je 12. t. m. najbrž na legarju. — Ranjki je bil edini sin, vnet član izobr. društva, vrl »O-rel«, tih mladenič, ki ni imel kletvine na ustih; vzgledno je izpolnjeval verske dolžnosti in zato se je vsim priljubil. Blagemu mladeniču: Počivaj v miru v ogerski zemlji! Žalostnemu očetu in materi: Bog Vaju potolaži!
Nove naredbo glede kruha je izdala te dni naša vlada. Novi predpisi pooblaščajo politične deželne oblasti, da utesnijo izdelovanje drobnega peciva, da isto vežejo na gotove pogoje ali da ga sploh prepovedo. Izdelovanje neposlajenega zape-čenca bo odslej naprej dovoljeno samo s privoljenjem deželne politične oblasti. Najvažnejša sc določila glede sladščič. Izdelovanje sladščič je dovoljeno pod pogojem, da se ne porablja glede cele teže testa več kot peti del pšenične in ržene moke. Določilo, da se omeja izdelovanje slaščič samo na dva dneva v tednu, velja tudi v naprej. Obrtniško izdelovanje »cakes« j'e dovoljeno le pod pogojem, da se v to p -rablja samo 30U pšenične in ržene moke. Politične deželne oblasti smeje obrtno iz delovanje slaščič in drugega boljšega peciva prepovedovati in izdelovanje »cakes« začasno ustaviti. Nova odredba glede pečenja velja kot nekak začasni predpis one razsežne nove ureditve prometa z moko in Kruhom, ki s,e izda glede izvedbe cesarske naredhe z dne 21. februarja t. 1. Ta nova ureditev bo izdana deloma po odredbah vlade in političnih deželnih oblastih, deloma s tem, da poseže vmes vojnožitni prometni zavod. Obojestransko se potrebne predpriprave že končane iu javnost se o tem kmalu podrobno pouči. Že izgotovljeni predpisi se zato še ne izdajo, ker niso še izgotovljeni listki za kruh, katerih je več milijonov in je zato potreba več časa. Zapričeta trditev preskrbi jevanja je v polnem teku in je pričakovati, da bo v kratkem vsestransko odgovarjala svojemu namenu.
eden svetinjico celo poljubi. Straža mu sedaj vse vrne; in še več. Rusi ga nesejo v strelni jarek, da je bil zavarovan pred kroglami. Pozneje so ga spravili v lazaret, kjer se mu je prav dobro godilo. Službujoči častnik mu je vsakikrat prijazno salutiral, kadar je šel mimo njegovega ležišča.
Slike.
Junaštvo naših Primorcev in Notranjčev. Listi poročajo: Znamenita noč za 9/. j>ešpolk in za 5. domobranski polk, v katerem služijo v velikem številu naši k raški, primorski in notranjski fantje, je bila od 8. na 9. februarja, ki tvori časten list v povestnici istrske, hrvatske, primorske iu notranjske pehote. 7. februarja je pot ~ vojil deželnobrambovski i>clk št. 5 postojanke. ki jih je imel zasedene 97. pešpolk Jurij baron pl. AValdstatten. Slučaj, tm pravilnejše taktičen položaj je nanesel, da so sc giuljivo menjavale stotnije in da so se mešali zeleni (domobranski) m rdeči (97. pp.) našivi. Nikdar ni še zvezna n javi jev alna služba tako prisrčno poslovala in nikdar niso imeli častniki tako lnlmc službe, kakor zdaj, dasi so bile čete naine-šane. Krožile so znane šale iz tržaške kolice, našli so se prijatelji m znano, predstavljala sc ie stara sl.ku ™aSk<*a tovarištva. Ki smeio v «,rtdese letneir, miru skoraj že pozabili. Mraz 1® J” a'.; zavratno.« ruskih jarkov je zal tevaha, da SO sc morali utrjevati tudi naši. Na l dje so sc tako držali, da se morajo_ohudovati. Doma na toplem jugu so kljuke.
mrazu v Karpatih, delali so, das, niso bili že 14 dni v hišah, puško jsclcg sebe m se šalili. Kar zagrmi. Sovražnikovi	}
oglašajo. Kljub temu pridno dtU o -'k ) i„ /grade v gozdu pravo trdnjav o Do n ^ čera je bilo mirno. Ozračje preti cs j
posamezni streli poizvedovalnih čet. Ljudje hodijo v posameznih oddelkih spat. Telefonično naše in divizijsko poveljstvo živahno občuje. Stotnik pove, da je sedanji mir mir pred viharjem... Polnoči! Na desnem krilu streljajo; začetkoma daleč, skoraj boječe. Pozneje se strelja že redna kakor se v boju strelja. Vmes -grome ruske salve. Naše strojne puške streljajo na klilo Rusov, ki napadajo. Kakor iz škropilnice polivajo krogle strojnih pušk rusko napadajoče krilo, ždi se, da se je izjalovil ruski napad. Ogenj je umolknil. Dohajajo poročila o položaju. Kar sc javlja: Na koti 660 se je posreči! presenetljiv ruski napad. Rusi so v šiiini 40 korakov vdrli v naše čete! Mirno, kakor med vajami, sprejme poveljnik rezerve povelje, naj črto ojači .Sledi borenje na življenje in na smrt, ker je ta postojanka življenskega pomena. Boj divja štiri ure; sovražnik nam stoji nasproti na deset korakov. Nadporočnika Gabrijelčič in Nadeglia vodita junaško boj. Prvega smo našli potem en korak pred zavzeto rusko i>: stojanko, ki -vavel je iz neštetih ran. Domobranski i štabni narednik Rodenjak je s peščico lju-; di obeh polkov drzno pregnal Ruse iz jur-: kov. Stotnija za stotnija je sledila njegovemu zgledu. Tako se je privojskovala zmaga. En štabni stotnik, en nadporočnik, en praporščak in 130 mož je ujetih. I olu-i mrak zakriva zjutraj ostanke sovražnika, ki je bil vržen in ki beži.
Polagoma se razgrinja pred nami strašno z mrliči posuto polje. Nepozabljena ostane sledeča skupina: Neki naš vojak je potisnil nekemu Rusu globoko^ v prsi bajonet; nek drug Rus zabode našega junaka, a jc sam ustreljen v čelo in zdaj leže vsi trije mrtvi zvezani z orožjem! Noe od 8. na 9. februarja tvori mejnik obcu pešpolkov iz Primorja in z Notranjs 'eg
Skrb za kruh na Dunaju. Dunajski listi z dne 19. t. m. poročajo, da se je veli-«o razburjenje, ki je radi pomanjkanja miha ondi vladalo, nekoliko pomirilo. Magistratu se je posrečilo, da je dal naj-oolj potrebnim pekom za prve silo potrebno moko. Tudi tovarne za peko kruha so razširile svoj obrat, ki je bil nekaj dni nekoliko omejen. — Časopisi prinašajo obširna poročila, kako je zlasti v delavskih mestnih krajih stala pred vsako pekarijo številna nmožiea in čakala, da dobi kruha. Policija je vzdrževala red. Navsezgodaj zjutraj je bil razprodan ves kruh. — Listi pišejo soglasno, da bi ne prišlo do take panike, ako bi vlada vendar enkrat povedala, kaj se je dogovorila z ogrsko vlado in pa pri preskrbi živil končno nehala s samimi začasnimi odredbami. Trgcvsko-politična komisija odločno nastopa proti krušnim in močnim kartam. Dokler ni gotovo, da bo vojno žitna družba mogla te karte z blagom kriti, se jih ne sme vpeljati. V seji predsedstva državne zbornice se je kritiziralo cenzuro. ki sega preko meje in ne dovoli, da bi se važna gospodarska vprašanja, posebno preskrba živil in pa tozadevne vladne odredbe smele po pravici in zasluženju kritizirati.
Cesar in črni vojni kruh. Iz Dunaja poročajo: V zadnjem času so tudi cesarju po njegovi želji prinesli na mize vojni kruh. Ker se je pa ta izkazal za pretežkega, peko sedaj za cesarja v dvorni pekarni kruh iz bele moke. Za vse druge v Schonbi unnu stanujoče člane vladarske rodbine dobavljajo navaden vojni kruh.
Smrtna nesreča. V Golembrdu je padel neki finančni stražnik z bieiklja v jarek ter si pri tem zlomil tilnik. Bil je takoj mrtev. Zgodila se je ta nesreča, ko ie bil v službi. Komisija je šla takoj na lice mesta in konstatirala nesrečo.
»Goriška zveza« opozarja člane svojih zadrug, da ima še v zalogi sezamove t r o p i n e, krmila za prešiče, klajno apno, žveplo, suj) er fosfat in ž v e p 1 e n o k i s 1 i amonija k, zadnje gnojilo kot nadomestilo čilskega solitra, katerega letos ni dobiti.
Iz ruskega in srbskega vjetništva. Iz
Vel. Zubelj na Vipavskem: Te dni je pisal iz ruskega ujetništva že dolgo pregrešani in za mrtvega smatrani Feliks Štckelj. Riše iz 'Fomska v Sibiriji. Pravi, da je tam 38°—-45° mraza. Prosi jih, da naj mu odpišejo, ali bo še vojska. To je že tretji vjetnik v Rusiji iz te vasi. Kristjan 'Irolia, mizar v Vel. Zabijali, se je oglasii po 3 mesecih tudi iz ruskega vjetništva. Piše, da so Rusi zelo prijazni in dobri ljudje, da so o Božiču in Novem letu vse v jetnike bogato obdarovali. Nahaja se v Jekaterincslavski guberniji. Kcj v 'sosednji Penzenski guberniji se nahaja že od po-četka vojske v mestu Čembar Alojzij Paljk, njegov brat pa Valentin je bil meseca novembra vjet v Srbiji in se nahaja sedaj v Nišu. Ta pa toži, da se mu v srbskem vjetništva zelo, zelo slabo godi. — Iz naše vasi je uradno dognano, da sta padla doslej le dva.
Nespametno in neprevidno. Iz Kron-berga: V zadnji številki »Goriškega lista« poroča nekdt, da je v sedanji svetovni vojski padlo na bojnem polju osem mladeničev in mož iz Lok pri Kronbcrgu in štirje iz Ajševice torej skupno dvanajst o-seb. Taka pisava je skrajno nespametna in neprevidna. Iz uradnih izkazov vojnega ministerstva sta razvidna sama dva smrtna slučaja o ostalih desetih pa upamo, da so še živi in zdravi, četudi nekteri od Božiča ali še dalj časa niso pisali domov.
Vinko Vodopivec, vikar.
Trije bratje — padli. Iz Rihernberga:
Ne povrnejo se več z bojnega polja dobri, pridni in od vsakogar spoštovani bratje Andrej. Anton in Alojzij Krševan iz Pro-serij. Ljubili so se med seboj, ljubili so tudi domovino prelili so zanjo kri. Andrej star 25 let, četovodja pri 97. pešpolku, je padci 26. avg. pri Krasniku. Ravno je imel nast; piti službo kot kaznilniški čuvaj, vojska mu je zaprla začrtano živ-Ijcnsko pot. Bil je vnet cerkveni pevec in izurjen igralec v jzobr. društvu. - - Anton, star 33 let, je služil pri 17. pešpolku in je padel dne 8. sept. pri Grodcku. Kako Je njegova žena mesece nestrpno pričakovala kakega glasu od njega. Živela jc v iiadi. da je mogoče vjet ali _ ranjen. I >al Bog, da bi bilo res! Z njim je zgubila naša cerkev drugega dobrega pevca, izobr. društva vnetega člana in lzvistuegn lgial-ca. Koliko se je Anton trudi s padlim bratom Alojzijem, da sta s*i skupno sezidala lepo hišico, v kateri sedaj zalujcti njihovi ■ženi s hepreskbljenimi majhnimi otročiči. Najstarejši Alojzij je padel okoh sept. v Srbiji. Vsi trije padli iimj'lu sn si s svojimi pridnimi rokami prislužili dober kos kruha. Andrej je bil mizar, Anton krojač, Alojzij zidar. Končali so svoje delo, Bog jim je gotovo dal zasluzeno plači-
lo. Kako 'SO bili padli bratje priljubljeni, smo videli dne 17. febr. pri sv. maši za-<lušnici, katere se je vdeležilo veliko faranov. — Padli so, v tuji s krvjo namočeni zemlji pričakujejo — vstajenja!
Brat Ovadil brata. Pred časom so poročali listi, da sta dva brata iz Malih Za-belj na Vipavskem nakupovala slanino in pri tem razpečavala ponarejene eno- in dve-kronske novce. Ta vest se je nanašala na brata Stopar. Resnica pa je, da je bil le eden teh bratov radi razpečevanja teh novcev zaprt 16 dni v preiskovalnem zaporu; a je sedaj izpuščen. Ovadil ga je njegov mlajši brat. O izidu preiskave, ki še teče, bomo še poročali.
Padel je na severnem bojišču sin
višesodnega svetnika in tržaškega slovenskega pesnika dr. Andreja Sancina, imenom Evgen. Pokojniku je bilo 30 let. Bil je desetnik pri 4. stotniji 5. domobranskega pešpolka. Pred vojsko je bil v službi kakor ofieijal pri avstro-ogrskem konzulatu v Prizrenu. Zatrjuje se, da je padel dne 23. novembra' 1. 1. okoli dveh popoldne.
Iz ruskega ujetništva se je oglasil Jakob Mlakar iz Jazn pri Otaležu, in sicer iz Moskve. Domači so že zgubili vse upanje, da bi ga še kedaj videli.
Piše, da je bil ranjen v Galiciji v nogo. Šest tednov je ležal v bolnišnici v Lvovu, dokler ga niso Rusi naprej potegnili. Sedaj je že skoraj ozdravel. V ruskem vjetništvu zdihuje tudi Ivan Zajc iz Ota-leža št. SO., ki je služil pri 97. p. p. Pisal je iz Lukcjancvva. guv. Nižnji Novgorod. Vsi ujetniki želijo in prosijo Boga, da bi se kmalu videli s svojimi dragimi v svoji domovini.
Iz ruskega ujetništva se je po več mesecih oglasil iz Veroneža Fran Or tar iz Oblok. Domači so ga imeli že za mrtvega.
Opekla se je v Šmarjah na Vipavskem osamela ženica Mahnetova. Grela se je pri ognju in se tako užgala. Rane so precej nevarne. Prepeljali so jo 20. t. m. v goriško bolnišnico.
Žalosten slučaj. Iz Lokovca nam poročajo: Pret. teden je umrla tu g. Lucija B r a t u ž, stara 28 let, zapustivši 6 nepreskrbljenih otrok. Najstarejši otrok je star 6 let, najmlajši 2 meseca. Oče pa je na vojski' ter že 4 mesece ni glasu o njem. Bog daj malo tako žalostnih slučajev!
Del francoske granate iz niklastega
jekia v primeru 19 cm. se nahaja v izložbi tvrdke z železnino Pinter in Lenaird v Raštelju. Izstreljena je bila na polotok Lustica dne 19. oktobra 1914 od francoskih bojnih ladij. G. Pintar, ki se je nahajal ondi na trdnjavi, jo je našel in prinesel seboj v Gorico, kamor je došel na kratek dopust.
Kmečkim varčevalcem! C. kr. okr. glavarstvo je 21. t. m. izdalo naslednji o-glas:
Glasom izvestij došlih kratkim potom iz zadružnih krogov c. kr. ministerstva za poljedelstvo vlada neki mej kmetskim prebivalstvom zbog trošenja govoric o pred-stoječih daljnih vojnih zapletkih nemala vznemirjenost, ki se javlja zlasti v tem, da posestniki na deželi postopajo popolnoma negospodarski s svojim denarjem spravljaje in poskrivaje ga brezobrestno namesto, da bi svoje prihranke nalagali v kmetske kreditne zadruge ter se tako o-koriščali z obrestmi. Takim nespametnim postopanjem odtegujejo se z druge strani tudi zadrugam in njihovim zvezam potrebna obratna sredstva kar neizmerno otežuje njihovo poslovanje.
Vspričo tega skrajno nepovoljnega razpoloženja ljudstva, moram je vnovič resno svariti, da se ne vdaja popolnoma ne-osnovanim bojaznim. Denarna sredstva sc dado baš v sedanjih težavnih časih ne glede na obresti veliko bolje in važnejše hraniti v kreditnih zadrugah, zlasti v takih, ki slone, kakor Raiffeisencvkc, na neomejenem poroštvu vseh članov, nego na domu posameznega posestnika.
Kmetski varčevalci naj se torej zopet oklenejo kmetskih kreditnih organizacij prepuščaje jim ves svoj denarni prebitek, kar bode stalno njim in posojilnicam v prilog.
Goričan umorjen v Ljubljani. V Ljubljani je bil v noči od 15. na 16. t. m. na Zaloški cesti smrtno zaboden 27 let stari črnovojnik Alfred S e d e v č i č, posestnikov sin iz Grgarja. Policija izprva morilca ni mogla dobiti. Dognalo pa se je, da se je Sedevčič zapletel v prepir s tremi fanti razgrajači, s katerimi je popival na Selu. Neki stražnik se je po teh podatkih spomnil na neke razgrajače, ki so prejšnje večere ondi razgrajali. Dotični razgrajači so bili prijeti in res sta dva povedala, Ua sta bila usodnega večera v družbi z 19-letnim Albinom Florjančičem, sedlarjem iz Crne na Koroškem. Povedala sta, tla SC je Florjančič prepiral s Sedevčičem iri ga zabodel. Mladi ubijalec je že na varnem. Zopet stara pesem:	Pijančevanje!
Pogreša se Anton Žagar, desetnik pri 97. pešpolku 6. stotnija. Bil je na severnem bojišču in ni od njega od 11. septembra nobenega glasu. Ce bi kdo kaj vedel o njem, se prosi, da to sporoči njegovi materi Mariji Žagar, p. Drežnica1 pri Ko^-baridu
Pogreša se dalje vojak Franc K 1 e -m en č i č, domobr. polka št. 27., 1. komp. vojna pošta 48. Že od meseca 16. oktobra ni nobenega glasu o njem. Kdor bi vedel kaj o njem, naj sporoči njegovi ženi, katera ga vljudno prosi. Naslov Klemenčič Neža, Št. Viškagora št. 92, pošta Slap ob Idrji, Primorsko.
Drugi požar na Preserjah pri Rihen-berku. V soboto 13. t. m. okoli pol 8. ure zvečer je zopet začelo goreti. Še ostra-šeni od zadnjega požarja, so se bali, da zopet vas gori. K sreči je gorela le lopa Janeza Krkoč, ki je pa izven vasi. Ta gospodar je že trikrat pogorel, dvakrat v zadnjih 2 mesecih.
Nesreča vojaškega avtomobila. Dne
19. marca okrog poldne je drčal po Corsu Franca Jožefa vojaški avtomobil, v katerem je sedelo več vojaških oseb. Ker pa je vsled deževnega vremena cesta bila opolzka, se je avtomobil zaletel v voz e-lektrične železnice in se zelo poškodoval. Osebe, ki so bile v avtomobilu, so dobile po licu in rokah precejšnje praske. V lekarni Liberi so jih za silo obvezali. Medtem je z Rojc iz kolesarske vojašnice došel nov avtomobil, ki je odpeljal ranjene vojaške osebe in vlekel seboj pokvarjeni avtomobil. Sreča še, da ni bilo hujšega.
Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. Do-
šli so: Josip Drnovšek, Fran Brunet, Nikolaj Fornazarič, Anton Kastelic, domobranski polk št. 27., Ivan Ukvat, Karol Mittend, Lucijan Zanizer, Jurij Zelenik, Fran Farman, Martin Prašek, Jurij Zal-manek, črnovojniki, Henrik Umerhaden, obmejna stotnija, Alojzij Vižintin, železniška stražna stotnija, Nikolaj Fornazarič, 5. polka, Anton Cecotti, 20. lovskega bataljona, Vaclav Smrček, Rudolf Varliček, ulanca, Rudolf Sehiefer, enoletni prostovoljec. Valentin Humar, Ivan Martinelli, orožniška asistenca, Dominik Culot, po-strežnik, Anton Sirk, Angelj Sirk, 30. maršbataljona, Ivan Jordan, 20. lovskega bataljona, Ivan Gregl, kolesar, Anton Babickv, zrakoplovec.
Pegasti legar v Avstriji. Uradno poročajo: Od 14. do 20. t. m. je bilo v avstrijskem državnem ozemlju naznanjenih 171 slučajev pegastega legarja. Gre za o-sebe, ki so prišle z bojišča, ali ki se nahajajo v koncentracijskih taborih, odnosno za osebe, ki so v teh taborih zaposlene.
Pegasti legar. Poročali smo že o slučajih pegastega legarja v Ljubljani. Sedaj pa poročajo iz Št. Petra na Krasu »Slovencu« sledeče: Pri tukajšnjih delih zaposleni 451etni Savo Simič iz Bosne je v noči na 18. t. m. umrl na sumljivi bolezni. Raztelesenje je dognalo, da je umrl na pegastem legarju. Kako je bolezen nalezel, se še ni dognalo. Odredilo se je takoj vse potrebno, da se bolezen ne razširi. Nadaljnjih slučajev doslej ni ter je upati, da jih tudi v bodeče ne bo.
Te dni je tudi v Gorici ena oseba u-mrla na pegastem legarju, druga pa je še bolna.
Ošpice v Avstriji. Uradno poročajo: Od 14. do 20. marca je bilo priglašenih na Dunaju 66 obolenj na ošpicah. Razun teli je bilo v državnem območju Avstrije prijavljenih od 14. do 20. marca 99 slučajev.
Nameravan rop. Poročajo nam: Zadnje dni je Jurij Kovač iz Kuka št. 3 podbrške fare prodal par volov. Od Sv. Lucije sta ga sledila, ker sta vedela, da ima denar, dva sumljiva moška. Na postaji v Hudijužni sta ž njim izstopila, in da bi ga vjela, se je eden oddaljil od postaje na bližnjico na cesto proti Podbrdo, drugi’mu je pa sledil proti Hudijužni. Možu, ki je bil s svojo hčerjo, se je to zdelo sumljivo, zato je šel malo časa v hotel Črno-Prst. Ker se ja pa bal hoditi po noči domov, je čakal rajši dne v bližnji hiši pri Vrhovcu. Casi so resni, pazite na sumljive ljudi!
Preskrba z živili v Trstu. Bančni konzorcij, ki skupno z občino in z trgovsko zbornico preskrbuje Trst z živili, ]e nakupil do zdaj 20 železniških voz koruze in nad 200 železniških voz moke v vrednosti 1,250.000 kron. Občinski svet je v svoji zadnji seji sklenil, da nakupijo 6(3 železniških voz riža, 20 voz testenin, 40 voz koruze, 10 voz fižola, 1 voz slanine, 150 voz moke in 10 voz ječmena.
Slovenec oslepel v vojski. Zagrebški »Obzor« poroča dne 17. t. m.: V zagrebški bolnišnici se je nad tri mesece zdiavi enoletni prostovoljec Slovenec Rudo It Maruzza iz Trsta. V bitki pri Valjevu dne 25. novembra mu je razletela se granata poškodovala obe očesi, tako da je popolnoma oslepel. Nesrečni mladenič je bil edini Slovenec v tej bolnišnici. Nedav-
no so Maruzzijevi starši prepeljali sina v Trst.
Strašna smrt slovenskega častnika.
Absolvirani jurist in rezervni poročnik 2. bos.herc. polka Ivan Grandovec iz Trebna je bil 21. februarja na severnem bojišču zadet od sovražne krogle. Podal se je v lazaret, katerega je takoj nato vžgala sovražna granata, tako da so ranjenci, med njimi tudi poročnik Grandovec, zgoreli.
Pivo v Monakovem so je podražilo za 2 vinarja pri litru.
Kava se draži. Poostrene odredbe Angleške proti trgovini sovražnega inozemstva so povzročile, da se je kava zelo podražila.
Vino se je podražilo na Dunaju v taki meri kakor že od 1. 1890 ne.
Goljufije pri vojaških dobavah na O-grskem. Neki dobavitelj sukna, namenjenega armadi, ki so ga zaprli, je priznal, da je ogoljufal armado v nekaterih mesecih za poldrug milijon kron. Veliko se go^ vori tudi o provizijah in podkupovanju. Budimpeštansko redarstvo je na povelje državnega pravdnika dr. Henrika Taube-sa aretiralo: agenta Izidorja Gliicka, Jakoba Sperlinga in Martina Singerja. Ti so s pomočjo konzorcija, katerega so sami ustanovili, dobavili erarju 24.000 parov čevljev, pri katerih so pa bili podplati deloma izdelani iz papirja. Vsi imenovani se nahajajo v strogi preiskavi.
Na Ogerskem je dovolj koruze, tako je ugotovila ogrska vlada. Ker jo ima že dovolj, je ustavila nadaljno rekvizicijo.
Nakaznice za mleko nameravajo u-vesti na Dunaju, in sicer bi smela dobiti vsaka oseba na dan četrt litra mleka, vsak otrok, ki ni še dve leti star, pa en liter mleka. Izračunali so, da bi zadoščalo na Dunaju dnevno 550.000 litrov mleka. Zdaj ga uvažajo vsak dan 700.000 litrov.
Ponarejena moka. C. kr. namestništvo naznanja, da se nahaja v prometu neke vrste moka iz zmletih rudnin, kamnov, lesa i. t. d. in ki se meša s pravo moko. Ponekod je te pontrejene snovi v moki 60% do 80%. In taka ničvredna »moka« se prodaja ali po 50—54 K 100 kil. Pri tem se imenuje doslej ena tvrdka Teodor Ros-sler iz Tešina, ki je proizvajala tako moko, ki je zdravju škodljiva, nič vredna in po postavi prepovedana. Namestništvo naroča bližnim nadzornikom, naj strogo pazijo na tako »moko«.
Novice iz Mačkolj v Istri. (P o t r e s.
-- Najstarejša žena. — Požar.) Dne 15. t. m. zvečer ob 11 in pol h smo čutili močan potresni sunek: — Dne 12. t. m. je tu umrla 931etna ženska, najstarejša v vasi. Bila je prava orjakinja in sestra pok. Matije Zobin, ki je bil kot pravi orjak poznan po celi Evropi. Pred nekaj leti pa je od vseh zapuščen umrl v tržaški bolnišnici.. Tako je plačilo tega sveta! Ko le človek mlad, ga vse hvali, ko omaga, ga vse zapusti. — Dne 12. t. m. ponoči je zgorela v Ospu gostilna Lovrenca N o-v a k.
Cesta na Petrovobrdo. Skrajno zanemarjeno cesto na Petrovobrdo, vodečo dalje v Škofjoloko, so hvala Bogu, zadnje čase vendarle začeli popravljati. Kranjci so svoj del ceste že zadnja leta uredili. V dolini je sedaj že kopno in krasno vreme, 1)0 gornjih legah pa je še snega na metre. Plazovi so letos hudo gospodarili. Marsikateri gozd je razredčen. Zima je bila huda; Bog daj boljšo pomlad in poletje.
Opomin. Iz Baške doline: Ker je zlasti v Podbrdu veliko različnih tujcev, svetujemo vsem domačim opreznost, posebno pa ženski mladini, da se jih ogiba in zlasti zvečer, posebno o praznikih in nedeljah doma ostaja.
Po svetu.
Oče z nožem na sina. Iz Trbiža na Koroškem poročajo: Nekdanji kurjač Iv. Juvan, 41 let star, oče štirih otrok, ]e prišel 12. t. m. pijan domov. Kričal in grozil je ženi in otrokom. Materi je priskočil na pomoč sin, 171etni ključavničarski vajenec ,ki je poizkušal potisniti očeta v stransko sobo, kar je Juvana tako razlju-tilo, da je potegnil nož in pričel z njim mahati po sinu, ki se je zgrudil ves krvav na tla. Ker je Juvan le še hotel mahati z nožem, je prestrašena mati popadla železno palico in je udarila z njo Juvana po glavi. Pijanec se je zgrudil nezavesten na tla. Ranjenega sina so odpeljali v be-Ijaško bolnišnico. Juvan je bil že i. 1907. sedem mescev v celovški norišnici. Zadnje čase je večkrat grozil rodbini s sekiro in z nožem.
Mož, ki je šest mesecev spal. V Ne-
apelju zanima zdravnike nenavaden slučaj kataiektičnega spanja. Pred dvema mesecema so sprejeli v tamošnjo bolniš-
nico za neozdravljive izseljenca Frančiška Messino iz Palerma, ki ga je v New Yorku vsled žalosti, da mu je bilo ukradenih 6000 lir, zadela kataleksa. Spal je šest mesecev, zdaj pa je, po skrbni zdravniški negi, skoro ozdravel in je popolnoma vzbujen.
Profesor umrl za kozami. Kot žrtev svojega poklica je umrl v Gradcu konci-pist mestnega sizikata in vseučiliški profesor dr. Hans Hammerl. Umrl je na kozah, katere je nalezel pri na kozah obolelih vojakih.
Nov vodni avtomobil. Na Dunaju
preiskušajo nov avtomobil, ki more brez posebnih priprav zavoziti s suhega v vodo in da se tam giblje kot motorni čoln, a ko preplava vodo, potem zavozi zopet na suho in nadaljuje svojo pot kot navadni avtomobil.
Tolovaji v Italiji naskočili vlak. Pred par dnevi so blizu postaje Treviglio o-krog polnoči naskočili tatovi tovorni vlak, ki je vozil proti Milanu, in sicer na nekem kraju, kjer je moral vlak zaradi poprav na tiru počasneje voziti. Zmetali so iz zadnjega voza mnogo zavojev s tkaninami in podobnim blagom. Spremstvo je skušalo roparje pregnati s streli, a ti so tudi odgovarjali s streljanjem. Vlakovodja je nato začel voziti z največjo naglico, da bi tolovaji ne mogli skočiti z voza. Toda na prihodnji postaji o tatovih ni bilo nobenega sledu. Ob progi so drugo jutro našli mnogo blaga, ki ga poštenjaki pač niso mogli odnesti.
Krvavi nemiri radi draginje v Italiji.
Po raznih italijanskih mestih se večkrat vrše draginjski nemiri. Dne 18. t. m. je v Benetkah zopet poizkušalo Več sto ljudi napasti mestno hišo, da protestirajo proti draginji živil. Trgovine na Markovem trgu so hitro zaprli, ker je z gorjačami oborožena množica vedno naraščala. »Kruha in dela hočemo! Stradamo!« so kričali ljudje in razbili mize in stole kavarn in osobito pohištvo plzenske pivovarne. Razbili so tudi vsa okna trgovinam, ki jih niso še bili zaprli. Množica se je spoprijela s karabinieri in s policijo. Več žensk in karabinierov je ranjenih. Boje se, da izbruhne v Benetkah splošna stavka.
Sodišče v Florenci je sodilo 14 žena radi draginjskih nemirov 26. januarja v Figline Kaldavno. Zenske po povzročile v trgovinah veliko škode. Prisodili so jim ječo od petih do 15 mesecev.
Vezuv zopet bluje. Iz Neapla poročajo 17. t. m.: Vezuv nekaj časa sem zopet močneje deluje. Iz žrela se dviga gost dim, ki v zraku le počasi razbline. Pol gore je zavite v dim. Geolog dr. Aleksander Malladra je dognal, da se je v žrelu pojavila nova odprtina.
Trdo likanega perila ne bo več. Mestni svet v Lipskem na Saškem je prepovedal vporabljati kruh in moko za tehnične namene: prepovedal je tudi vporabo močnatega škroba in zmesi, ki jih obsegajo, za poškropljenje perila in drugih stvari. Prepovedal je tudi lepilo iz moke, s kropom polite.
Velika železniška nesreča v Rusiji.
Blizu postaje Bajkal v Sibiriji je vojaški vlak trčil v tovorni. 250 vojakov je mrtvih. —
Človek in pes. Listi priobčujejo sledečo sličico iz nekega razstreljenega beL gijskega mesteca: Vse je pobegnilo odtod, ostali so samo — psi, ki jih je tu kakih dvesto do tristo. Vsi sede na cesti in pričakujejo napeto nečesa, glave obrnjene vedno v isto smer. Nihče ne ve, od česa žive. Morda gonijo na lastno pest divjačino, ali pa love podgane? Toda vedno se vračajo na isto mesto, sede tamkaj in čakajo. Zakaj? To se lahko spozna. Tupa-tam prihaja s sosedne Nizozemske kak begunec, da bi pogledal, kaj je ostalo od njegove hiše, ali da bi kaj rešil iz podrtin. In tako se dogaja, da kak pes spozna svojega gospodarja. Kaj se potem dogaja, ni mogoče popisati. Vsa pasja tolpa začne migati z ušesi, kakor hitro opazi v smeri od Nizozemske sem prihajati kakega človeka, ki nima čepice ali uniforme. Ali kakor kak pes spozna svojega gospodarja skoči kakor vrag in jo udere divje, blazno preko vseh jam in kotlin, ki so jih izkopale topovske krogi je, preko jarkov in zakopov. Cvili od veselja, miga kakor neumen z repom, skače kvišku, vse njegovo truplo je sama čista radost. Dan, dva o-štane tako z gospodarjem, potem pa odide ž njim. Kak trenutek je to za ostale pse, ki ostajajo na cesti na straži. Kakor zagledajo psa, ki odhaja s svojim gospodarjem, začenjajo vsi obupno zavijati in tuliti, da človeku vstajajo lasje pokoncu. Šele,’ko ne vidijo nikogar več, se vležejo zopet na cesto in čakajo.... kdor to vidi, pravi poročevalec, — pa naj je begunec ali ne, mora jokati s temi živalmi...
Iz pisem naših junakov.
Naš Orel na severnem bojišču.
Rud. Komel bivši ime. »Orla« v Mirnu, doma iz Orehovelj, ki se bori pri 27. dom. p. v Karpatih, piše našemu uredniku dne 4. marca: »Dragi prijatelj! Sprejmi moje iskrene pozdrave. Ko sem se, vrnivši se iz Srbije, mudil nekaj časa v Gorici, sem Ti imel izročiti pozdrave od brata Jožefa Fegica. A nj mi dopuščal čas. Moral sem v Ljubljano. Čudil se boš, kako sva se našla s Fegicem. Ležal sem ranjen v vasi »Pečka« v Srbiji. Slučajno me je prišel o-biskat. Poskrbel je zame posebej in te dobrote je bilo z menoj deležnih še 5 mejili prijateljev. Bili smo mu iz srca hvaležni. Vedno se ga bom hvaležno spominjal. Bog mu daj zdravje! (Br. Jož. Fegic se sedaj nahaja v srbskem vjetništvu. Op. ur.). Kako je bilo tam, ste že čitali po listih. Srbi so seveda srditi, ker se bore za svoj obstanek.
Sedaj pa sem tu na severnem bojišču. Gotovo bi rad vedel, kako se nam godi. Mnogo ne morem pisati. Tu so nekateri dnevi popolnoma spomladanski. Seveda mesec marec ima devet misli na dan. To velja pri nas doma in tudi tukaj. Nekaj časa gre sneg, potem zasije solnce, vmes pobrije mr?li sever. Človek pa se navadi na vse.
Po dolgem času sem dobil moj priljubljeni »Novi Čas«. Kako sem ga bil vesel, ko sem ga imel v roki in sem bral domače vesti in dopise naših dobrih fantov.
Iz Ljubljane smo odšli v prvi polovici januarja. Dne 28. jan. smo že okusili nekoliko bolj ostrega mraza nego je doma tam pri nas na Goriškem. Pa vseeno smo bili dobre volje in pogum nam ni v-padel. Dne 3. febr. zvečer so se začeie pred nami pojavljati sovražne predstraže. Po noči jih je bilo vedno več. Pokalo Je vedno hujše. Proti jutru 4. febr. so se začele valiti cele ruske čete. Bili smo dobro zavarovani na nekem hribu, odkoder smo imeli lep razgled v dolino in v malo vasico pod nami. Lahko sir-ct opazili vsako sovražnikovo gibanje. Popoldne se je sovražnik moral umakniti. Kar čudili smo se. Pred nami je ležalo polno mrtvih Rusov, med nami pa od cele stotnije ni bil niti eden ranjen. Ta dan je bil sovražnik močno poražen. Pozneje je bilo še nekaj malih prask.
Dostikrat, ko stojim na straži in mi luna prijazno sije in zvezdice migljajo, mi pride na misel ona lepa:
»Kjer hrabrost in zvestoba na straži v bran stoji, beži sovražna zloba, jo skrivna moč drži...«
Še enkrat srčen pozdrav Tebi in vsem čitateljem »Novega Časa«! Pozdravljeni, bratje »Orli«!«
Na koncu pisma pa beremo še pozdrav od našega Antona C o p i j a iz Bovca, ki se nahaja že drugič na bojišču!
Bog ohrani oba vrla junaka!
Na straži.
Isti Rudolf Komel piše dne 18. marca iz Karpatov našemu uredniku zopet naslednje pismo, ki priča o pogumu naših fantov in o ljubezni do svoje domovine:
Bilo je dan po boju dne 4. febr. Temna je bila noč, snega nad pol metra. Ob cesti je ležalo polno mrtvih Rusov, ko smo iz naših postojank korakali skozi malo vasico na »poljsko stražo« (Feldua-che). Vkljub temi smo imeli lep pogled na okrog. Blizu nas so gorele tri lesene bajte, da se je sneg v svitu požara kar lesketal. Ta noč mi ne pojde tako hitro iz spomina. Proti eni popolnoči stojim na straži. V tistih zažganih bajtah pa še zmiiraj poka in se ruši tramovje, vmes pa eksplodirajo patroni. ki so jih prejšnji večer pustili ranjeni Rusi. Naenkrat opazim že v daljavi neko gibanje. Pokaže se, pa skrije. Vedno ostreje opazujem in motrim, kaj je to. Kmalu se pokaže cela postava, za njo druga, tretja i. t. d. Takoj obvestim poveljnika straže. Vedno bolj se mi bližajo. Ko vidim, zakličem:	»Stoj!	Kdo tu?« Pa nič
se ne vstavi. Potem pa hitro zakričim »Roke gor«; opazil sem namreč da so sovražniki. Takoj se je videlo roke v zraku. Ta čas je že prišla straža. Najprvo jim odvzamemo puške, potem pa jih peljemo do ceste. Izglodali so jako mladi. Bilo Jih je šest. Radi so vzeli cigarete in pili nekaj vina, ki smo jim ga dali potem so nam dosti pripovedovali. Čez dan smo se pogledali drug drugega. Mi smo bili v dolini ob cesti, oni pa nekaj višje nad nami, tl|i'a-tam je vmes počil kak strel, kakor da bi človeka opominjal, kje da se nahaja. Zyečer pa smo jih hodili ob'skavat na talnih patruljah kakor gosti, ki se obiskujejo drug drugega. In vsakrat smo prinesli dobre vesti. Tako je minevalo dan za dnem.
Pokanja topov smo se prav dobro privadili, da se človek niti ne zmeni, kadar frfota nad glavo granata ali pa žvižga šrapnel. Kar mirno gledamo, kam pade in kaj napravi. Tako se človek priuči tudi tega življenja.
Prav radi čitamo časnike, kadar jili dobimo v roke. Kar iz roke v roko gredo, ker vsaki rad kaj izve, kako je po svetu, in seveda tudi kaj je novega v naših lepih krajih, kjer solnce tako lepo sije, in kjer je gotovo že prijetna pomlad. Pozdrav iz sneženih Karpatov! Z Bogom!
Veliko noč bomo praznovali v Karpatih!
Naš somišljenik in rojak g. Anton Čopi iz Bovca, sedaj desetnik pri 27. domob. polku, ki se sedaj nahaja že drugič na bojišču, piše našemu uredniku 18. marca tega 1.:
Z največjim^ veseljem sem sprejel dragi mi »Novi Čas«, ki se zanj prav prisrčno zahvaljujem. Ne morem Vam popisati, kako ga težko pričakujem, da čitam domače novice in pa poročila naših bojev.
Tukaj se imamo včasih prav dobro, če pa moramo včasih, prenašati hude napore, nam ni prav nič za to, saj se borimo in trpimo za svobodo in zmago naše'drage domovine.
Mi bomo letos tukaj v Karpatskih gozdih obhajali tiste lepe velikonočne praznike. Upamo pa, da jih bomo tudi mi drugo leto boljše praznovali, saj vsakdo ima tiho željo, priti še živ iii zdrav k svojim dragim. Če pa kdo pade na bojnem polju za svobodo svoje domovine, to je junaška smrt.
Sedaj pa pošiljam Vam, vsem naročnikom »Novega Časa« in mojim dragim Bovčanom iz mrzlih in zametenih Karpatov obilo najmilejših pozdravov, ter voščim vesele velikonočne praznike.
Desetnik Anton Čopi.
Opustošenj Poljska.
V Lozani v Švici se je osnoval glavni poljski odbor za podporo opustošene Poljske pod pokroviteljstvom Henrika Sien-kiewicza in J. Paderevvskega. Ta odbor je izdal oklic, v katerem se obrača na vso Evropo, naj podpira nesrečno Poljsko. Sedanja nesreča in opustošenje Poljske ie tako ogromno, da nima primere v novejši zgodovini. Iz oklica povzemamo na-slednie podrobnosti:
Poljska je po sedanji vojski najbolj prizadeta. Na poljskih tleh se bori skupno 7 milijonov vojakov, in sicer 3 milijo-Avstrijcev in Nemcev ter 4 milijone Rusov. Tako velikanska armada je koncentrirana na prostoru, ki obsega okoli 2t)0 tisoč kvadr. kilometrov poljske zemlje, na kateri prebiva 21 milijonov pc> veliki večini poljskih prebivalcev. 1 a vojska iz-preminja poljske domove v prah in pepel ter zahteva od poljskega naroda največ krvnih žrtev. Poldrug milijon poljskih vojakov se v bratomorni vojski bori medse-boj, polovico na avstrijsko-nemški. Polovico na ruski strani. Doslej so Poljaki izgubili že okoli 400.000 mož ubitih, ranjenih in pogrešanih.
V Rusko-Poljski (»Kraljestvo Poljska«) je glavno bojno pozorišče, ki obsega 100.000 kvadr. kilometrov z 10 milijoni prebivalcev. V>e to ozemlje, ki obsega l ajbogatejše poljske okraje, je popolnoma uničeno. Na tem ozemlju se je vojska že dvakrat in deloma že trikrat in še večkrat valila semintja ter vse poteptala. Vojska je prizadela nad 200 mest in 9000 vasi Gmotna škoda znaša nad 3 milijai de kron Okoli 5000 vasi je skoraj popolnoma razdejanih. Nad 100 cerkva je popo.-
noma porušenih, 1000 pa zelo poškodovanih. Celo zemlja je za več let uničena. Vrhnja plodna plast zemlje je razrita po jarkih in zasuta s peskom in železom. 7 milijonov kmečkega prebivalstva je izgubilo svoje domove, svoje sedanje pridelke, svojo živino in svojo letino prihodnjih let, ki je letno vredna vredna poltretjo milijardo kron.
Indrustrijska mesta so gospodarsko popotlnoma uničena. Železnice so v daljavi okoli 1500 kilometrov razdejane, mostovi in postaje podrte; celo ceste so s parnimi plugi razdejane. Indrustrijski okraji in premogovi rudniki so uničeni. Vse tovarne so zaprte, deloma celo uničene. 400.000 tovarniških delavcev je brez kruha. 3 milijone mestnega prebivalstva ie v skrajni bedi. Povsod kužne bolezni, pegasti in gladili legar, dezinterija in celo kolera.
Galicija, ki obsega 78.000 kvadr. kilometrov, je bila razen 5000 kvadratnih kilometrov okoli Krakova vsa prizadeta po vojski. Nad 2500 vasi je bilo uničenih. Škoda znaša 2 milijardi. Ljudje sc izgubili vse zaloge živeža ter okoli 2 milijona glav živine. Okoli 700 cerkva je ali deloma ali pa popolnoma uničenih. Okoli milijon prebivalcev je zbežalo iz Galicije; samo na Češkem jih je 350.000.
Veliki, delavni kulturni poljski narod s slavno zgodovino je oropan svojega blagostanja; ostal je brez strehe in kruha, trpeti mora najhujše muke — in vse to po tuji krivdi.
Naj novejše vesti.
Velika bitka v Karpatih.
Dunaj, 23. (Kor.) Uradno se objavlja: 23. marca 1915 opoldne.
Boji v karpatskih oddelkih nad Užo-škim prelazom do sedla Konieczne se nadaljujejo. V zadnjih dveh dneh so bili zopet odbiti močnejši napadi sovražnika in pri tem ujetih 3.300 Rusov.
V nekem boju, ki se je vršil za neko višino pri Wyszkowu, se nam je poročilo vreči sovražnika iz njegovih postojank, pri čemer je bilo ujetih 8 oficirjev in 685 mož.
Na ostalih frontah se ni zgodilo ničesar bistvenega.
Sli ste že poravnali naročnino?
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam, da sem otvoril novo t rgo vino
z mrtvaškimi premeti,
krstami, venci, svečami i. t. d.
v PODGORI št. 337 na križišču cest proti Ločniku, Podgori in Gorici.
Najuljudneje se priporočam sl. občinstvu, ki n.u zagotavljam, da bom postregel točno ter po nizki ceni 1
Z velepoštovanjem Alojzij Terpln.
ZoiozMli lo zoMili atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jos. Verdi tekališče štev. 37
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče-uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste.
Ordinira v svojem ateljeju
od 9. ure dop. do 5. ure pop
Edina, večkrat odlikovana slovenska tvrdka na Tirolske m,,.
se najtopleje priporoča za izdelovanje kipov, razpel, oltarjev, križevih potov
itd. itd. itd.
Velikanska zaloga sv. razpel brez križa ali s križem, zaloga vsakovrstnih slik v najfinejšem olnoti-sku na platno navlečene, v vsaki velikosti in ceni.
Cenike pošilja zast on in franko
KONRAD SKAZA
umetni atelier za vsa cerkvena dela.
■ S. Ulrich Groden Tlrol. -
Vozni red.
Gorica — Trst In nazaj. (Drž. žel.)
ni Brzo- Osebni; Osebni^ Brzo- i Osebni vak ' vlak vlaki vl»k. | vlak
Osebni! Brzo-vlak vlak.
Osebni, Osebni Brzo- j Osebni
vlak. |
vlak 1 vlak
' ak
5<2	1006		1207	505	6	i2	922		j odh. GORICA doh. 1		72«
5«			1212	510			912		Sv. Peter pri Gorici		724
553			1222	517			952		Volčjadraga		718
602	10	0	1232	527	7	L2	1021		Prvačina		711
613			1243	538			1012		Rihenberg		702
631	10	16	104	622	7	12	1022		Štanjel — Kobdilj		651
6«			in	614			1012		1 Dutovlje — Skopo \	i	642
650			123	622			1022		! Repenlabor 1	1	633
7m	1 1	>5	132	622	7	iZ	1122		Opčine		62«
712			144	611	*		1122		Gvardjela		604
718			153	6i2			1122		Rocol		55,
/25	1 1	25	200	722	8	LS	1121	1	1 doh. TRST odh. ]	i	540
I I
856 : 1 101 I Z>u
841
823
8^2
730
1056
1050
1042
1030
1015 j
1006 j
958
950
Q26
gis
gos
539
533
526
517
506
457
449
441
422
410
350
bil ! 121i
1221
612	1	lil
1111
622 | 1122
im
im
622
530
1112
1012
1011
1020
Za spomlad! Tvrdka in poletje_!
= Hedžet in Koritnik
M1HAELJ TURK
Gorica — ■* Kornu štev. 6 — Gorica
priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po smernih cenah.
: Velika svota denarja :
se zamore naključiti vsakomur, ki poslane naš naročnik. - Brezplačna pojasnila pošilja:
: Srefikovno zastopstvo 16. Ljubljana.: -
v Gorici, Corso G. Verdi in Via Scuole štv. 5.
v	..	un£?ato	zalogo	ravnokar	došle	novosti	modernega	blaga
za‘ženske inTknaT. mošteobleke, kakor tudi izgotovljene oblekce za žensk ^	in	dečke> ter žensko m moško perilo.
Cene vsem blagu najnižje in stalne.! Na željo se pošljejo tudi vzorci!
Liublianska kreditna banka podružnica v Gorici.
J J	o	t-*	'r	j.	fipinftha	niDunica	K	8,000.00(1
Centrala IJuMjana, p družnice Celje. Celovec, Sajajero, SJht, 1 rst	JgMadl 1,000.000
Vloge na knjižice po 4VI, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje
Safes.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Eskont menic.
Stavbeni krediti. Predujmi vrednostni na papirje. Srečke na obroke.
Nakazila v inozemstvo^. Kreditna piuma.