Današnia številka obsega 16 strani
Leto VI.	CELOVEC, 7. aprila 1950	Šfe^iška 14
Lord Montgomeiy m NcCloy o položaju
Nas odresnik zivil Aleluja!
Dne 4. aprila je govoril v Londonu ria banketu britansko-amerikanskega društva feldmaršal lord Montgomery o sedanjem svetovnem položaju, predvsem o položaju v Nemčiji.
Maršal Montgomery je dejal: „Naloga Združenih držav je danes podobna nalogi Velike Britanije v 19. stoletju. Združene države so danes odločilni či-nitelj pri ohranitvi svetovnega miru m pri izgraditvi svetovnega gospodarstva. Amerika se mora danes zavedati, da od nje ne zahtevamo le denarja, orožja in oborožitve, ampak tudi pripravljenost, da v slučaju potrebe pošlje svoje čete na kraj neredov in da tako sodeluje pri preprečenju, da se neredi širijo naprej.
Prihodnja leta bodo zahtevala od Združenih držav in od Velike Britanije veliko poguma, vztrajnosti, razumnosti in potrpljenja. V Evropi moramo ohraniti zahodno civilizacijo in v Južni Aziji se moramo skupno boriti proti komunizmu.
Nemčija polagoma zgublja plašnice, ki jih ji je nadel Hitler in je tako razgled v svet prost, začasno vsaj proti zahodu. Bodočnost Nemčije bo srečna, ako bo pokazala razumevanje za svoje sosede. Ako pride do tega, bo rešeno eno najtežjih vprašanj sedanjega časa, saj je to vprašanje važno ravno tako kakor boj proti komunizmu.“
Za Montgomeryjem je govoril ameriški visoki komisar v Nemčiji McCloy, ki je dejal:
„Vsako razpravljanje o Nemčiji mora danes vpoštevati, da je Nemčija razdeljena v dva dela. Po svetovni vojni smo upali, da bodo zavezniki v vzajemnem delu ozdravili globoke rane boja in nasilja. Mesto tega pa se Kremelj leto za
letom trudi, da poglobi in razširi prepad med Vzhodom in Zahodom. Pri tem uporabljajo Sovjeti nacistične načine. Obljubili so, da bodo iztrebili nemški militarizem, istočasno pa vstvarjajo pod krinko policijskih čet v Vzhodni Nemčiji novo nemško armado. Sovjeti se hočejo polastiti za vsako ceno Berlina, toda nikdar se ne bo posrečilo komunistom, da bi dobili v roke Berlin, ker tega ne bomo nikdar dopustili. Britanci, Francozi in Amerikanci so trdno odločeni, da kot sklenjena enota ostanejo v Berlinu.
Želja vseh je, da preprečimo, da bi nas mogla Nemčija spet ogrožati. Zato smo ukrenili in hočemo ukreniti vse. da ne bo spet oživel nemški vojni stroj in s to politiko bomo nadaljevali, dokler ne bo nemško politično in gospodarsko življenje popolnoma demokratično. Pri
Komhitorm menije
Novi ukrepi proti Titu
Dne 3. in 4. aprila so proslavljali v Budimpešti petletnico osvoboditve Madžarske izpod nemške zasedbe. Ob tej priliki so se zbrali v madžarskem glavnem mestu predstavniki vseh kominfor-mističnih držav in tudi zastopniki komunističnih strank iz zahodne Evrope. Zastopana je bila tudi avstrijska komunistična stranka, katero je predstavljal predsednik stranke Kopeinig.
Poročila iz Budimpešte pravijo, da je Sovjetska zveza vporabila to priliko, ko so bili zbrani vsi predstavniki satelitskih držav in je povabila vse te zastop-
Balkanska uganka
K položaju, ki je nastal na Balkanu po volitvah v Jugoslaviji, prinašajo „Washington News" sledeči uvodnik pod naslovom „Balkanska uganka“.
„Obtožbe in protiobtožbe nasilja, ki so med Stalinom in Titom na dnevnem redu, povzročajo v očeh ameriških opazovalcev veliko vprašanje: ali bo tvegala Sovjetska zveza balkansko vojno? Washingtonski krogi se nagibajo k mnenju, da to ni verjetno, so pa istočasno stalno budni.
Po Titovem poročanju so nekateri ro-muski oddelki, pokorni Sovjetom, med nedeljskimi volitvami odprli na meji med obema državama triurni zaporni ogenj. Po moskovskih vesteh pa so jugoslovanski rodoljubi začeli oborožen upor proti Titovi tolpi vohunov in morilcev.
Naj bodo te vesti resnične ali ne, nedvomno dejstvo je, da sta dala pobudo za nje Stalin in Tito in da so znak vedno večje napetosti med kominformom in njegovim upornim prokonzulom. Sicer ni povoda za dvom, da je na jugoslovanskih tleh resnično prišlo do mejnih izzivanj in osamljenih primerov upora.
Pomena sedanjega položaja pa ni lahko tolmačiti. Lahko je to predigra vojne ali pa tudi samo znak, da hoče držati Stalin Tita „pod pritiskom“, ne da bi nameraval izvesti vojaške operacije v velikem obsegu.
Tajna policija in zaščitne sile marša la Tita so nedvomno dobro organizirane in podvzamajo vse, da izločijo stali-
novske elemente. V policijski državi, kot je Jugoslavija, organizirani po moskovskem terorističnem vzorcu, ni no bene verjetnosti za uspeh kakega uporniškega gibanja. Samo če bi Stalinovim agentom preje uspelo odstraniti maršala Tita in kakega pol tucata njegovih najzvestejših pristašev, ki mu pomagajo, bi imel upor, ki ga neti Kremelj, upanje na uspeh. Moskovski agenti pa zdaj že dve leti zaman poskušajo ubiti maršala.
Nevarnost vdora iz Bolgarije ali Ro munije sili jugoslovanske voditelje, da imajo na teh mejah močne vojaške sile. Zavezniški diplomati na Balkanu pa ne verujejo mnogo v vdor sovjetskih čet. Diplomati mislijo, da bi se Stalin preje odločil za posreden napad, to je za sistem, ki ga je uporabil že v Grčiji. Tako na primer bi se lahko poslužil gverilj-cev, ki bi imeli podporo iz bolgarskih in romunskih oporišč, ali kvečjemu čet pod poveljstvom sovjetskih častnikov, ki bi bili oblečeni v uniforme satelitskih vojsk.	i
Na vsak način so zadnja poročila iz Macedonije, najbolj ranljivega področja v primeru napada te vrste, manj vznemirljiva kot poročila pred enim letom.
Po mnenju opazovalcev v Washing tonu je glavni razlog za zboljšanje po ložaja v tem, da bi lahko tudi samo začetek gverilje v Jugoslaviji bil povod za svetoven spopad, katerega Stalin še ne želi. To je verjetno utemeljena domneva; vendar ne more nihče vedeti, kaj bo končno storil kremeljski daktator."
tem „e .ahteva.o da bi moral Nemci |
imeti enako družabno ureditev kakor 30 | ^ / „ In ves trud "e n;prcstan boj
n^vrio0 ™očnoCe™emokratičnomCdržavo' 1 proti manjšanju življenja, proti stara-
= nju, proti umiranju. Vsako živo bitje
Lte mora S: I vodi ivoboj med življenjem in smrtjo, čija pokazati sedanjemu in bodočemu = Učenjaki vseh časov m naiodov so rodu, da hoče na miren način pomagati I nm0S0 modrovali m raziskovali o zivlje-pri skupni obnovi.	§ n:iu: ka.l .ie» kako nastaja, kako se raz-
Nadaljna rešitev vprašanja varnosti I °^eva» kako se razkraja. Debele knjige, Evrope je v Združeni Evropi. K ustva- = mnogo. modrovnja, pa malo jasnosti, ritvi Združene Evrope pa moramo pri- i ^Ldjenje je skrivnostni višek vsega bit-stopiti čimprej, dokler je k temu še pri- i 3a* življenje kliče po življenju, si samo pravljena pomagati Amerika. Ideja I zadošča, se samo obnavlja in ohranja. Združene Evrope je najboljše zagotovi- I V cerkvenem letu imamo praznikov
10	miru in Združene Evrope ne bo mo- § pisano množico. Praznik praznikov,
gel ogrožati nihče, že sam njen obstoj bo | kraljevski dan pa je velika noč, v,staje-zmanjšal vojno nevarnost. Njena moč I nje Gospodovo. Velika noč je praznik bo razblinila vse načrte brezobzirnih | življenja. Tako poje velikonočna himna: sosedov in vse njihove napadalne na- | ^gnirt in življenje sta v boju tekmovala mene.	|	prečudnem:
11	.	'	I Umrl Vodnik je življenja — a vstal je
I	in zakraljeval.
I Marija, povej še nam. koga si videla?
I Kristusov grob — a Kristus živi: § vstal je, v slavi sem Ga videla.“
I Vsa naša priroda se je zbudila iz zim-! skega spanja, ki je le zbiranje novih nike najpreje na važno vojaško posve- 5 življenjskih sil in pomlad je ozelenela to vanje. To moremo sklepati iz	tega,	1 trate;	pogrnila z zelenimi	preprogami
ker so bili zbrani v Budimpešti	vo jni	S n.l've>	drevje čaka cvetja in zelenja, vi-
ministri ali njihovi namestniki iz vzhod- 1.1oliC> trobentic, zvončkov je ob potckm, no evropskih držav, tako namestnik I P°	^kntih kot.ckih posejan:h
predsednika sovjetskega ministrskega 1 brez steyila- K° se prfbu-!a	^r0’
sveta maršal Vorošilov namestnik	nn?i	§ Popevajo v sadovnjakih m	logih pticice
sveta maršal vorosilov, namestnik	polj-	§ sv0;je	ijubezenske meiodije.	„Rožce cve-
skega vojnega ministra general Jarosi- | to, ptički pojo...“ Simfoničen koncert
wicz, češkoslovaški vojni minister, ge- = prebujene spomladi, visoka pesem živ-
neral Svoboda, šef albanskega general- 1 ijenja!
nega štaba general Obekir Galluko. ki- | V to pestro življenje prirode zazvoni-tajski vojni predstavnik v Moskvi gene- | jo velikonočni zvonovi, nad njimi baha-ral Ping-Čang-Wu in sovjetski visoki | vo pokajo topiči in možnarji, cerkve in komisar za Avstrijo general Sviridov. | domačije odmevajo veselo Alelujo — Poleg teh vojaških zastopnikov so bi- f naš verski .:juhe“-vrisk, iz cerkva vro li v Budimpešti še ministrski predsed- 1 c1‘°^c ProceS!ie cvetočih otrok ter z no-nik Vzhodne Nemčije Oto Grotewohl, s ymvupanjem navdahnjenih odrastlih in
zunanji minister Vzhodne Nemčije Der- I ta zlvlJenfV .venec ^udstva se ^.e .. J	skozi pomlad m zanosna pesem daje
tmger, rumunski zunanji minister Ana | pravo %eslo vzvišenemu prazniškemu Pauker m se drugi.	| razpoloženju:
Po poročilih iz Budimpešte so na po- |	z .	, Kr!qh-„r.
svetovanjih kominforma sklepali pred- |	-J • .Q1^	’
vsem o skupnih vojaških načrtih saie- |	Zveličar naš je vstal od smrti,
iitskih držav m o enotni oborožitvi ar- |	in rai odprl nam je zaprti.
mad vseh teh držav.	|	Aleluja( aieluja, aleluja.“
Važna točka teh posvetovanj je bila | K ,	,	F ., d .	-
tudi, kako najti načine in sredstva za =	•	' , . ^ . p, v ,k.	^ ~ ll
pojačani vojaški pritisk na maršala Ti- I	0 36 n
ta, ne da bi začeli z odkritim vojaškim 1	Jf	Z\vdf°
napadom. Splošno namreč smatrajo, da 1	\	Cerkveno Knstu-
so armade satelitskih držav preslabe da I	J l	Resn^em teIe'
bi mogle same. brez pomoči sovjetskih I SJ	Ä nnJef°™ ^
p ^ '	I vernemu človeku šele pravo veselje do
Zelo značilna je bila v Budimpešti | življenja. Od vstalega Kristusa lije res-navzočnost Ane Pauker, katero splošno | nični življenjski optimizem v naše duše smatrajo, da je vodilna v boju komm- 5 in mi vemo: Slednjič je zmaga le na forma proti Titu, ki se je upal upreti vo- = strani pravice in resnice kajti: ,Naš Iji m naročilom Moskve.	f Odrešenik živi!“
Pri slavnostni predstavi v operi je Snmiiimuimi.n....
govoril tudi madžarski ministrski predsednik Rakosi, ki je primerjal Tita s „psom, ki je priklenjen na verigi in je pripravljen, da vsak trenutek ugrizne
Sodelavce v Titovi vladi pa je imenoval „izdajalce v Titovi bandi.“
Maršal Vorošilov je v svojem nagovoru svaril pred strašnimi posledicami ki bodo zadele vsakega, ki se bo politično oddaljil od Moskve. Pri tem je pose bej omenil Jugoslavijo, ki je danes „de žela. izročena lakoti in nasilju. To deželo je prisilila Titova banda po anglosaškem povelju, da pripravi atentat na svobodno Grčija“
BOGOSLUŽJE ZA VELIKO NOC V SLOV. CERKVI V CELOVCU Na velikonočno nedeljo bo sv. maša že ob 8. uri zjutraj, popoldne ob 4. pa litanije in blagoslov.
Na velikonočni ponedeljek bo božja služba zopet ob pol 9, uri; enako tudi na belo nedeljo. Oba dneva je pred sv. mašo prilika za sv. spoved, iiimiiniiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA ŽELITA VSEM SOTRUDNIKOM, NAROČNIKOM IN BRALCEM VESELO ALELUJO!
KOMENTARJI
Predstavnik ameriške zveze dela, William Green, je napisal daljši uvodnik za delavski list „American Federationist“, v katerem poziva delavstvo k neustrašenemu boju za svobodo.
Green piše med drugim:
„Stopnja, v kateri uživa človeštvo svobodo, je v zgodovini vedno nihala. Mi živimo v enem izmed tistih velikih zgodovinskih obdobij, ko skušata despotizem in tiranstvo iztrebiti človeško svobodo ter našo krščansko omiko, v kateri je ta svoboda zakoreninjena. Po drugi svetovni vojni ne more nihče gledati na sedanje dogajanje brez velike zaskrbljenosti za človeško svobodo in demokratične ustanove.
V vseh časih so vsaj nekatere skupine ljudi v družbi uživale svoboščine in pravice, katere so jim jamčili veljavni zakoni. Napredek merimo po tem, v koliki meri obstoječi pravni red zagotavlja pravico in svoboščine čim širšemu krogu ljudi.
Državljan svobodne države ne živi v neprestanem strahu, da bo ponoči nenadoma potrkala na vrata tajna policija, ga odvedla, zasliševala, mučila in priprla, ne da bi njegova družina in prijatelji vedeli, kje je. Ti žalostni dogodki so vedno pogostejši od prve svetovne vojne sem, ko so nastopile diktature. Fašistični in komunistični nasilniki so se polastili oblasti in uvedli novi red, v katerem je človek suženj vsemogočne vlade. Človeška bitja nimajo v totalitarni vladavini nikakih pravic. Osnovno vodilo totalitarne države je, da gleda na sredstva in ne na moralna načela. Vnovem redu je največja dolžnost vsakega državljana, da služi državi ter njenim oblastnikom tako, kakor oni želijo.
Po prvi svetovni vojni smo videli, kako so se polastili oblasti diktatorji ali politični nasilniki. Ljudje, ki so spoštovali človeško svobodo, so morali poiskati pribežališča izven svoje domovine. Po drugi svetovni vojni, v kateri smo se borili zato, da bi Evropo osvobodili teh diktatorjev ter vrnili zasužnjenim državam demokratično ustavno oblast, pa vidimo, da je svoboda v nevarnosti pred drugim, še bolj trdim in brezobzirnim novim redom, ki je po imenu nastal iz Marksovih in Leninovih naukov, dejansko pa se je razvil iz znanega despotizma ruskih carjev, katerega je seveda visoko nadkrilil. Ta despotizem so vsilili tudi drugim narodom, ki ga niso marali in' sicer s orožjem, s političnimi čistkami in mučenji. Vse to delajo novi rdeči nasilniki po modernih psiholoških in tehničnih znanstvenih dognanjih.
Novi red, katerega je uvedel Stalin, odklanja nauke krščanske vere ter zavrača ustaljene šege ter običaje v občevanju ter odnošajih med ljudmi, pri katerih vlada dobra vera. V duhu te dobre vere skušamo svobodni ljudje doseči sožitje v stvareh, o katerih imamo različno mnenje in prepričanje. Vse to je komunizem zavrgel.
Spoštovanje pogodb je pot k novim sporazumom. Komunizem je popolnoma zavrgel človeško svobodo, pa postavlja namesto tega strankarsko propagando, namesto osebne inteligence pa edikte.
Ker je takšno nasilstvo oboroženo s pridobitvami moderne tehnike in znanosti, je ves svet resnično v veliki nevarnosti, kajti proti njemu se je razbesnela prava pošast. Ljudje, ki so postali demoni, so se polastili kozmičnih sil. Svobodni ljudje jih lahko ukrotijo le s pomočjo višje duhovne sile. Proti tistim, ki vladajo z ustrahovanjem ter skušajo zlomiti svobodnega človeka s tem, da mu neprestano vlivajo strah, morajo nastopiti pogumni ljudje, katerim je svoboda bolj sveta, kakor življenje. To je edini odgovor svobodnih ljudi na izzivanje sodobnih diktatorjev.
*
„Philadelphia Inquirer“ posveča „plebiscitarnemu“ izidu jugoslovanskih volitev sledeči članek:
„Kar zadeva Američane, so ti prav zadovoljni, da so Jugoslovani glasovali s tako ogromno večino za maršala Tita in ne za Josipa Stalina; sicer pa ne morejo videti ničesar posebno prepričljive-
ga v takoimenovanem sistemu „tajnega“ glasovanja za eno samo listo.
Kot znano je vsak jugoslovanski volivec dobil majceno rdečo kroglico; stisnil jo je v pest in je nato moral potisniti roko najprvo v odprtino skrinjice takoimenovane „opozicije“ in nato v odprtino skrinjice, ki je zbirala glasove za maršala in njegove pristaše, ki so edini lahko kandidirali. Skrinjica, kamor je padla kroglica — teoretično tega niso mogli opaziti volivni funkcionarji — je nato registrirala volivčev glas za ali proti maršalu.
Vseeno je jugoslovanski diktator zbral 95% glasov, kar dokazuje, da vsa propaganda Moskve in satelitskih držav proti njemu ni imela skoraj nobenega uspeha. Verjetno se bo torej jugoslovanski maršal — najostrejša puščica v boku sovjetskega orjaka — še nadalje trdnejše kot preje, obdržal na oblasti.
Tito je komunist, ki je ravnotako sovražen ameriški demokraciji, kot je Stalin. Če pa naj bi komunistične vlade ostale še nadalje pri življenju, zlasti v vzhodni Evropi, bi bilo bolje za nje in za nas, če bi sledile zgledu Tita in se odločile od Sovjetske zveze.“
•*
„Times“ piše o zunanjepolitični razpravi v angleški spodnji zbornici. Članek se nanaša na govor opozicijskega voditelja Churchilla o zahodni zvezi. Churchill je dejal, da močne sile navajajo zahodnoevropske narode k razmišljanju o evropski zvezi. Med evropskimi državami, ki so bile v vojni, edino Britanija ni bila zasedena in poražena. Čeprav se angleško ljudstvo zaveda, da je Anglija vojaško slaba, vendar ne čuti neposredne nevarnosti tako kakor Nemci ali Francozi. V parlamentu ni nobenega komunističnega poslanca.
„Timesu“ se zato zdi naravno, da gleda povprečni Anglež na predloge o evropski zvezi nekoliko drugače, kakor povprečni Francoz ali Italijan. Anglež, vidi predvsem nevarnosti in ne toliko prednosti. Francoz gleda na prednost, ne pa toliko težave. Francoz misli na to, kaj lahko dobi, Anglež pa na to, kaj lahko izgubi. Anglež čuti, da zahtevajo od njega, naj bi dal svojo visoko življenjsko raven, popolno zaposlenost, politično svobodo, notranjo ustaljenost ter neranljivost pred komunizmom v skupni žep, iz katerega bi za povračilo le malo dobil. Francoz pa vidi v tem žepu upanje za ohranitev evropske omike, kakor je on pojmuje. Churchill razume ta čustva, katerim daje posebni pomen sovjetska nevarnost in je pripravljen razumeti čustva evropskih narodov.
V spodnji zbornici je Churchill spet govoril o potrebi po evropskem sodelovanju. Manj prepričljiv je bil, ko je govoril o sredstvih za dosego tega cilja.
„Times“ pravi: „Churchill je ponovno izrekel mnenje, da ne bi pomagali združeni Evropi, pač pa bi ji utegnili škodovati, če bi skušali prezgodaj in v naglici izdelati podrobne in strogo obvezne sporazume. Moder je bil tudi njegov nasvet o Nemčiji. Rekel je namreč: „Pustimo, da se vse zgodi po naravni 'poti in videli boste, da bo Nemčija prav kmalu zavzela svoje mesto ter da vsa vprašanja raznih pravilnikov ne bodo več važna.“
Glede zbližanja z Moskvo je rekel, da je čas kratek in da ne smemo zapreti poti, ki bi utegnila dovesti do boljših upov,
„Times“ obžaluje, da Churchill ni bil dovolj jasen glede oborožitve Nemčije. List meni, da bi bilo nespametno, če bi že zdaj mislili na ustanovitev nemške vojske v okviru evropskih oboroženih sil. Zapravili bi vse. kar smo že dosegli, če bi razpravljali o tem vprašanju pred vstopom Nemčije v Evropski svet, ko je francoska vojska še slabotna in preden bi demokratične sile v Nemčiji izpričale svojo moč. Oborožitev Nemčije bi bila zdaj izzivanje. Zato moramo misliti naprej na Zahodno zvezo, nato šele na ponovno oborožitev Nemčije.
Iz tega vidimo, kako veliko delo bo treba še opraviti, da bo evropska zveza postala res stvarnost. Novejše izkuš nje so pokazale, da je dejansko sodelo-
vanje težje kot so nekateri spočetka mislili. Zahodna zveza pa ni seveda edina organizacija, na katero misli in računa britanska ter ameriška politika. Spričo tega je dobro, da se bodo maja na Bevi-novo povabilo sestali v Londonu britanski, francoski in ameriški zunanji minister in v celoti preučili zahodno politiko. Morda je najbolj nujno, da natančno pretresajo razmerje med Zahodnoevropsko in Atlantsko obrambno zvezo. Vprašanje je, ali naj zahodne evropske države z Anglijo vred skušajo rešiti svoja gospodarska in vojaška vprašanja same z dobrohotno pomočjo Združenih držav ali pa naj vse skupaj iščejo rešitev v širši atlantski skupnosti, v kateri dejansko sodelujejo tudi Združene države. Ne smemo namreč pozabiti, da Atlantska zveza ni omejena zgolj na obrambne zadeve, marveč povezuje svoje članice tudi zato, da bi odstranila nesporazume v njihovi medsebojni gospodarski politiki ter bi tako pospeševala gospodarsko sodelovanje med njimi.“
Hladna vojna - lameli sovjetske politike
(napisal D. N. Ewer)
Sovjetski odgovor na Achesonov poziv, da bi se našel sprejemljiv način, ki bi osvobodil svet more napetosti in stiske, katerih žrtev je bil v preteklih letih, nam ne daje nikakega upanja za kak uspeh.
Ni bilo pričakovati, da bo sovjetska vlada takoj navdušeno odgovorila. Niti ni bilo pričakovati, da bo brez odlašanja sprejela Achesonove predloge glede „sedmih točk, ki bi jih lahko voditelji mednarodnega komunizma izvršili, kar bi vlilo svetu novo upanje, da pride do mirne spremembe položaja.“
Achesonova izjava o položaju, kakor ga presojata on in predsednik Truman, je bila zmerna in pametna. Zahtevala je enak odgovor — enako mirno presojo položaja, kakor ga vidijo Stalin in njegovi tovariši. Iz takih dveh izjav bi bilo lahko prišlo do resnega poizkusa, da se doseže pomirjenje, odstranijo dvomi in nesporazumi in da še ugotovi, kje je, če sploh je stvaren in nevaren spor med „dvema taboroma.“
Toda do takega odgovora ni prišlo. Namesto tega je. Kremelj naročil odgovor Viktorovu od „Pravde“, katerega glavna sposobnost je ta, da je celo med sovjetskimi časnikarji mojster vf sramotenju.
V tem odgovoru je bolj značilen ton kakor vsebina. Ameriškega zunanjega ministra obtožuje, da širi „nesramne laži“, da iznaša „izzivalne izmišljotine“ in „od moljev izjedene klevete“. Achesonov odgovor ne „pomeni samo nadaljevanje, ampak poostritev napadalne smeri v zunanji pohtiki Združenih držav.“ Ta „napadalna pustolovska politika meri za tem, da izzove novo vojno“. In v tej smeri Viktorov nadaljuje.
Zaključek je neizogiben.
Kremelj nikakor ne želi sedaj olajšati napetosti med Vzhodom in Zahodom. To ne pomeni, da hoče „izzvati novo vojno“. Hoče pa odločno nadaljevati „hladno vojno“. Noče nikakor dovoliti niti kakega poskusa, da bi prišlo vsaj do olajšanja. Nima nikake želje, da bi „osvobodil svet more napetosti in stiske.“ Kremelj hoče še nadalje vzdrževati to napetost in stisko. Posebno hoče prepričati ljudstvo Sovjetske zveze in držav podložnic, da so v trajni in preteči nevarnosti, da jih Zahod napade. Če torej ameriški zunanji minister govori o možnosti mira, ga morajo takoj razkričati. da snuje napad.
Dejstvo je — in to je glavna značilnost sedanjega mednarodnega položaja — da sovjetska vlada potrebuje „hladno vojno“. Hoče imeti sovražnika, ki neprenehoma grozi z napadom od zunaj, ki neprenehoma kuje protirevolucionarno zaroto znotraj. In če takega sovražnika ni, ga je treba ustvariti.
Bajka ravno tako lahko služi kot stvarnost. Eden temeljev, na katerem počiva ves Stalinov sistem, je bajka o imperialističnih državah, ki namerava-
jo izzvati novo svetovno vojno, ki neprestano kujejo zaroto proti Sovjetski zvezi, in ki uporabljajo cele trume vohunov in saboterjev, ker je Stalinov sistem — ta velika skupina interesov nove oligarhije in njene policijske organizacije — zanikanje in nasprotje vseh upov in teženj revolucije.
Prva skrb režima, kakor vseh takih oligarhij, je ohranitev lastnih predpravic in lastnega ugleda. Množice je treba ne samo prisiliti, ampak tudi prepričati, da sprejmejo ukinitev svobode in pomanjkanje blagostanja. Veliko izdajstvo je treba opravičiti. In bajka o imperialističnem napadu služi kot opravičilo. To nam pojasnjuje strogost in disciplino, češ da sta obe bistveno potrebni za obrambo proti trajno obstoje.-či nevarnosti napada in spletk. Najmanjši pokret proti oligarhiji se z ozirom na tezo, da obstoja velika imperialistična zarota, neusmiljeno kaznuje kot veleizdaja pred sovražnikom.
Če bi odpravili izgovor hladne vojne, bi se v vsej strahoti pokazal stvarni značaj režima, in sicer v sami Sovjetski zvezi in v državah podložnicah. In to bi bil začetek konca.
Komunistična oligarhija je ustvarila za svojo lastno ohranitev to legendo o „taboru“, ki se hrabro bori za mir proti sovražnemu in napadalnemu imperialističnemu svetu in si mora prizadevati, da se ta legenda stalno vzdržuje. Hladna vojna je za Stahna in njegove tovariše neobhodno potrebno orodje notra'-nje politike. Oni nočejo prave vojne. Nočejo pravega miru. Eno in drugo bi povzročilo njihov padec. Kar njihov sistem potrebuje za svojo stalnost, je ravno nadaljevanje napetosti, stiske in strahu.
Zato je odgovor Viktorova na predloge Deana Achesona to, kar smo morali pričakovati, ker je odstranitev mednarodne „napetosti in stiske“, kar Achc. son želi, ravno to, kar sovjetska vlada zavrača, ker nima poguma, da bi na to pristala.
NA ČEŠKEM NE CVETE UDARN1ŠTVO
Namestnik glavnega tajnika komunistične stranke v češkoslovaški, Josip Frank, je nedavno izjavil na sestanku osrednjega odbora komunistične stranke v Pragi, da uspehi, ki jih je do sedaj doseglo udarniško gibanje na Češkoslovaškem. niso zadovoljivi. To njegovo izjavo je tri dni pozneje objavil tudi praški radio.
Frank je izjavil:	„Kljub razvoju
udarništva in dviga proizvodnje nismo mogli doseči proizvodnje, ki jo predvideva plan.“
TABORIŠČA ZA PRISILNO DELO NA POLJSKEM
List poljskih emigrantov „Dziennik Polski“, ki izhaja v Londonu, prinaša članek, v katerem bivši jetnik pripoveduje o poljskem taborišču za prisilno delo v Milecinu.
V taborišču v Milecinu je nad 1000 Poljakov, večinoma so to bivši člani poljske vojske na zahodu, ki so se vrnili na Poljsko po vojni. Barake v taborišču so polne podgan. Kurijo samo eno uro na dan, ker dobivajo samo 7 in pol kg premoga za 30 oseb. Za vsako kršitev predpisov lahko pošljejo jetnika v „bunker“, to je v betonsko celico, kjer jetniki stojijo v vodi brez ozira na temperaturo.
Hrana in obleka, dnevni red in slabo postopanje z jetniki so podobne razmeram, kakor so bile v bivših nacističnih koncentracijskih taboriščih. Edina razlika je, da v teh taboriščih nimajo krematorija. Tiste, ki umirajo od jetike ali legarja, pokopavajo na peščenih gričkih blizu Brzezna.
Posebne nadzorovalne komisije obiskujejo taborišče od časa do časa in jetniki lahko zaprosijo, da jih predčasno odpustijo. Po enemu takemu obisku nadzoravalne komisije so pazniki izvrših preiskavo in so poslali v bunker vsakega, pri kateremu so našli več , kot eno odejo in vsakega, ki je kopičil kruh. Noben jetnik ne more prejemati paketov z živih.
JVedno gradijo nove barake in v taborišča prihaja vedno več jetnikov. Področje taborišča straži policija, ki strelja brez opomina na vsako osebo, ki se približuje brez dovoljenja taborišču.
Pod južnim soncem
foško Trampuš-Božičev	(DOPIS IZ VENEZUELE)
Skozi Gibraltar smo pluli, Evropo smo zapustili. Morje je po nevihtah prejšnjih dni zopet mirno, le polagoma valovi. To mirno gibanje povzročajo globinski valovi, ki izvirajo še od predhodne nevihte.
Nekaterim potnikom je zopet slabo, večinoma pa so zadovoljni. Bližamo se pristanišču, kjer bomo dobili nove zaloge hrane, zato je tudi na ladji hrana boljša, čeprav se preje tudi nismo smeli kaj pritoževati. Dobro razpoloženje med potniki je pripisovati tudi dejstvu, da smo prejeli čokolado in cigarete, vsak v vrednosti treh dolarjev.
Obleka in perilo se na ladji zelo hitro zamaže in bili smo prisiljeni prati v slani vodi. V taki vodi pa mila skoraj ni mogoče rabiti, ker se milo v taki vodi ne topi in se seveda tudi ne peni. Še za britje in pranje zob smo uporabljali čaj, ki smo ga dobivali preveč, skoraj kolikor smo ga hoteli pri vsakem obroku hrane.
NA KANARSKIH OTOKIH
Pristali smo na Kanarskih otokih, v pristanišču lepega mesta Las Palmas. Kanarsko otočje sesetavlja več otokov, ki imajo skupaj površino v velikosti malo manj kakor cela Koroška. Pristanišče Las Palmas je na Velikem Kanarskem otoku in ima okrog 150.000 prebivalcev. Otok sam je prijazen in gorat, le škoda, da ni po hribih cerkvic kakor So pri nas doma. Otok je španska posest in je močno utrjen. Vidimo vojašnice v okolici mesta, po hribih pa močno utrjene forte in v pristanišču so zasidrane vojne ladje. To je nekaka španska pred-straža. Tri dni smo se vozili od Španije do Kanarskih otokov.
Ob 6. mi zjutraj smo zapeljali v pristanišče, ki je zelo moderno zgrajeno. Kakor smo mi na ladji ponoči še iz daljave gledali luči mesta in ugibali, kakšen bo ta otok, kakšno je mesto in kakšni ljudje bodo tu, ravno tako so pa tudi domačini opazovali našo ladjo in so ugibali, kakšne potnike vozi ladja in kakšno blago naj bi pripravili za kupčijo.
Predno se ta velikan kaJkor je bila naša ladja, ustavi in preravna, poteče že precej časa. Ko smo končno le pristali in ko so ladjo zasidrali in privezali, se je zbrala že silna množica ljudi in nas pričakovala z najrazličnejšim blagom, ki so ga nato ponujali s silnim vpitjem in kričanjem v nakup.
Kakor v pravljični deželi Indiji, Koromandiji je bilo tukaj vsega na razpolago. Zlato sonce, ki je ravno vzhajalo, je pozlatilo pročelja hiš in hribčke v ozadju mesta. Hiše so tu brez vidnih streh, strehe so namreč ravne, med hišami pa rastejo palme. V terasah se dviga mesto od obale v breg. Pogreša pa oko njiv, travnikov in gozdov. Po gorah vidimo precejšnjo puščobo, le nekaj zelenja je vmes.
Taka je domovina kanarčkov, ki jih vsi poznamo kot ljubeznive rumene pjti-ce pevke in ki so bližnji sorodniki naše-
ga ščinkovca. Tudi teh drobnih pevčkov, rumenih kanarčkov, so prinesli veliko število in jih ponujali v lepih lesenih gajbicah. Čim je prodajalec dvignil gajbico, je kanarček zapel in je prepeval ter žgolel lepe napeve. Po tri dolarje so hoteli imeti za nje in so jih tudi nekaj res prodali. Ako kdo ni imel pravega španskega denarja ali pa dolarjev, je šla v promet tudi naša čokolada, cigarete in obleka. Tudi italijanske lire so vzeli v račun in pa kovane nemške marke.
Ceh dan smo stali v pristanišču in zajemali vodo, nakladali živež ih gorivo. Ladje pa ne poganjajo s premogom, temveč z nafto. Tvrdka Shell ima v pristanišču velikanska skladišča nafte. Vode je zajela naša ladja kar 100.000 litrov.
V pristanišču je bil živžav, kakršnega še nisem doživel. Vpitje v vseh jezikih, signali vseh vrst, avtomobili so hupah, konjički in osli pa so zvončkljali z zvončki in kraguljčki. V nakiip so nam ponujah predvsem banane, pomaranče, kokosove orehe, razna ročna dela in male punčke kot igrače. Ročna dela so nas posebno zanimala. Bila so krasna vezenja iz svile in zlata. Tudi izdelovanje punčk je menda tu domača obrt. So izredno precizno izdelane, take, ki gledajo, spijo, mežikajo in jokajo. — Staro in mlado — toda samo moški — ponujajo in prodajajo. Na tovornih avtomobilih so se pripeljah in tu v pristanišču so prodali vse, z avtomobilom so se spet vračali in gotovo so bili zadovoljni s kupčijo. Pobrali, so potnikom mnogo denarja, vso čokolado in cigarete ter tudi od-višno in to predvsem zimsko obleko. Ker smešno je izglodalo, ko so otočani oblekli rimske kožuhe in rokavice. Ko bo prispela v pristanišče ladja, namenjena od juga proti severu, bodo pa te stvari s primernim dobičkom prodali.
NA ŠIRNEM MORJU
Ob 6. uri zvečer je sirena spet zatulila in kmalu nato smo odrinili na široko morje. Vožnja je bila mirnejša^ ker je Atlantski ocean mnogo vljudnejši z nami kakor pa je bilo Sredozemno morje.
Drugi dan vožnje od Kanarskih otokov proti zahodu nas je začudila nared-ba, ki so jo razglasih po zvočnikih in je odrejala, da je treba z vodo štediti. Samo ob gotovih urah na dan je mogoče v naprej dobiti sladko vodo. Kopljemo in umivamo pa se spet izključno v slani morski vodi. Kaj je vzrok temu? Kmalu smo zvedeh, da je približno 200 km od nas pogorela na morju ladja. Za gašenje požara pa je treba imeti vedno zaloge vode. — Pa tudi nam bi se skoraj nekaj podobnega zgodilo, kar pa smo zvedeli, ko je nevarnost že minula. V skladišču za nafto in olje je nastal požar, ki so ga gasili celo noč in so ga šele proti jutru pogasih. Vnele so se cunje in nekatera druga navlaka. Precej posod saj so znosili zgodaj zjutraj v morje.
Vroče je bilo podnevi na ladji, noči pa
.........................
Velika noč v Angliji
Velikonočni prazniki so si podobni po vseh zahodnih deželah. Obredi, narodno izročilo, svečanosti so skoraj enake v Franciji kot na Norveškem, v Italiji kot na Balkanu in sploh pri vseh narodih, kjer so se ohranih srednjeveški krščanski običaji.
Povsodi je jajce simbol Velike noči. Jajce pomeni povrnitev dobre hrane po trdem 40 dnevnem postu, ki je veljal v preteklem času in katerega priporočajo deloma tudi še zdaj. Jajce pa pomeni tudi zaprt grob iz katerega prikljuje pišče v novo življenje.
Tudi Anglija proslavlja torej Veliko noč z jajci; vendar najdemo v Angliji tudi obrede, katerih ni v drugih deželah in katere lahko označimo za res značilne. Tako na primer kraljevsko obdaro vanje na veliki četrtek in tradicionalen običaj „zajčje paštete“.
Svečan obred kraljevskega darila se vrši v Westminsterski opatiji. Tu poda ryo določenemu številu starcev poleg
daril v obleki in hrani toliko srebrnih denarnih kovancev, kolikor let ima vladajoči kralj.
Obred „zajčje paštete“ je pa doma v Hallatonu, Leicestershire; obred obstoja v glavnem iz nogometne tekme, kjer pa nadomešča žogo votel sod. Po koncu nogometne tekme razdelijo na dvorišču župnišča obema moštvoma zajčjo pašteto in nastavijo drug sod, ki je poln pijače, katero popijejo igralci.
Drugačni pa so vehkonočni običaji v Berkshireu, kjer na predvečer Velike noči izbere vsako naselje dva „tuttimen“. Ti „tuttimen“ hodijo po cestah z dolgo palico, katera ima na vrhu cvet je in trakove. „Tuttimen“ imajo prijetno pravico, da zahtevajo od deklet, ki gledajo skozi okna, poljub, katerega se dekleta lahko rešijo z malim denarnim darom. Ni nobene statistike o dohodkih tega običaja. Navadno pa ob vehkonoč-nih praznikih dekleta ne štedijo preveč s poljubi.
‘fiediknm im okusna pijača
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiimiiiiiiiHiuiimimmiiiiiiiiiimmiiiiiiiimiimiiimimiiiiiiiimiuiimiiiiiimiiiiiiiiiMiiimiiiiiiininnuiiiiiiiiiiiimiiHim
so bile prijetno hladne. Spet sem opazoval zvezde, kakor sem jih tako rad ogledoval doma v Dobu pri Pliberku. Toda tiste zvezde, ki so bile doma na Koroškem na zapadnem robu obzorja, so bile tu tik nad nami. Zvezda severnica se je močno približala morski gladini, zvezde velikega voza pa so nekatere že tonile v morju. Še vedno plovemo podnevi proti sončnemu zapadu, ponoči pa za zvezdo večernico. Vsako noč pa pomaknemo uro za 15 do 20 minut nazaj. Zvečer me večkrat premaga spanec in rad bi zadremal za mizo, toda pozno zvečer začnejo v dvorani plesati in moram navzdol v kabino. V naši kabini zračenje dobro deluje. Propelerji pihajo svež zrak v spalnico in odprtino naravnam tako, da piha sveži zrak ravno na mene in me hladi.	i
I Vedno bolj vroče postaja in pa soparno, četudi pišemo datum sredi meseca novembra. Pripeljali smo .se na Hudičev otok v francoski Guayana, kjer se je izkrcalo kakih 170 oseb. — Nato smo krenili dalje in sicer proti severu mimo venezuelske obale na otok Trinidad v Malih Antilih. To je britanski otok, ima površino kakor polovica Koroške, prebival' cev pa toliko kakor cela Koroška. V glavnem mestu Port of Spain smo dobili spet vode in živeža.
V NOVEM SVETU
že smo se skoraj naveličali vožnje in prav nič nismo bili zadovoljni, ko smo obiskali še en otok malo bolj severno od Trinidada. kjer se je spet izkrcala skupina potnikov. Šele sedaj smo krenili (Nadaljevanje na S. strani)
Pog&d V svet: Amerika 1950	(Nadaljevanje iz „K. K.“ št. 13).
Gospodarski sistem v razvoju
5.	Prenos financ od bank Wall Stree-ta na zvezno zakladnico: ta ogromna finančna reforma se je začela izvajati ob začetku „New Deala“ z ustanovitvijo komisije za vrednostne papirje in borze z uvedbo jamstva zvezne vlade za bančne vloge in zaključila z nadaljnimi ukrepi med drugo svetovno vojno. Javni dolg Združenih držaA? znaša danes 250 milijard dolarjev: pač največja vsota kapitala, kar jo je kdaj videl svet. Državni vrednostni papirji predstavljajo danes glavno jedro kapitala večine bank, zavarovalnih družb, posojilnic. Zdaj ureja gibanje velikega kapitala Washington in ne več Wall Street. Sovjeti dokazujejo s svojimi propagandnimi gesli, da so najmannj 20 let zaostali.
6.	Sprejem obširnega zveznega programa socialnega skrbstva za stare, matere, otroke in pohabljene.
7.	Ukinitev raznih pravnih in sodnih
vezi, ki so ovirale razvoj delavskih organizacij. V par letih se je povečalo število članov sindikatov od treh na nad 16 milijonov. Danes predstavljajo verjetno tri največje delavske organizacije, CIO. AFL in „Railway Brotherhoods“ večjo politično silo kot vse amerikanske finančne skupine.	•
Finančne skupine lahko razpolagajo z denarjem, delavske organizacije pa razpolagajo z glasovi; in glasovi delavcev so odločali od leta 1932 dalje o izvolitvi predsednika. „Little man“, preprosti državljan je torej tisti, ki drži že 18 let v svojih rokah vajeti Združenih držav in bo ostal na krmilu velikega državnega voza pač vse dotlej, dokler se ne bodo predstavniki finančnih skupin odločih, da mu pomagajo pri uresničenju njegovih ciljev, ki zahtevajo polno uživanje demokratskih svobod in gospodarsko varnost.
Že mnogo pred uveljavitvijo „New Deala“ se je začelo dogajati lastnikom bogastev v Ameriki nekaj čudnega, nekaj, kar niso niti Marks niti stari gospo darstveniki nikdar mislili. Proizvodnja se je vedno bolj osredotočevala v rokah maloštevilnih velepodjetij, tako da je bila leta 1930 združena v rokah 200 velikih industrijskih družb dobra polovica proizvodnje vseh Združenih držav. Lastniki teh družb so bili njihovi delni-
čarji. Proti temu pojavu, to je proti združevanju bogastev, je ameriško gospodarstvo sprožilo čudovit mehanizem: proporcionalen davek na dohodek. Tako morajo danes v Ameriki državljani oddati državi do 86% svojega dohodka. Država je s tem davkom dosegla pravičnejšo razdelitev narodnega dohodka. Milijonarji pretekhh časov so izginili za vedno. Davek na dohodek se lahko spremeni, če bo v določenem trenotku potrebno bodriti kapitalske investicije za nova podjetja, ki naj olajšajo brezposelnost, bistvo tega davka in njegov namen pa se ne bosta spremenila. Vsi poskusi za oslabitev tega silnega železnega državnega stroja so se do zdaj razbili ob volji kongresa.
Za daljši govor bi bila potrebna poglobljena študija oddaljenih virov sedanjega gospodarskega sistema Združenih držav; že zgoraj povedano pa mogoče zadošča za dokaz, da ta sistem ni niti „kapitalizem" niti „socializem“, še manj pa seveda „fašizem“, v sedanjem običajnem pomenu teh izrazov. Nad tem sistemom ne gospodarijo niti zasebno denarništvo niti delavske organizacije in tudi ne — z izjemo vojnega časa — zvezna vlada. Sile, ki nadzirajo ameriško gospodarstvo, predstavljajo vse ustvarjalne dele države. Ta sistem nima nobenega posebnega imena; izgleda pa, da ima uspeh. Če hočemo torej razumeti značaj ameriškega gospodarstva, moramo pozabiti stare označbe, stara gesla, pa naj izvirajo iz Moskve ali od reakcionarjev, in osredotočiti našo pozornost na stvarnost dejstev: moramo videti delavce, voditelje podjetij, kmete, ljudi, ki investirajo svoj kapital, stroje, nove tovarne, neprestano kroženje avtomobilov po avtomobilskih cestah, delavske predstavnike, ki sedijo ramo ob rami z delodajalci, vladne finančne organe, katerim ne ukazujejo bankirji Wall Streeta; posvetiti moramo svojo pažnjo višini davka, na dohodek in 95 milijonom imen, katera so v seznamih vladnih uradov, ki vodijo socialno skrbstvo.
Opazili bomo, da gre za nov pojav na svetu, nov kot je nova atomska bomba, ki pa obeta mnogo več za bodočnost človeštva.
Jakob Petelin-Gallus
Ob 400 letnici rojstva 1550—1591
Veliki petek
V cerkvi je sredi poldneva tema, le luč pred Kristom trepeče, ljudje po kolenih se bližajo vsi, počasi kot sanje boleče.
Malo je med nami ljudi, ki bi o Gallu-su-Petelinu vedeli kaj več povedati kot to, da je bil skladatelj. Toda kulturni svet pozna tega moža že več kot tri stoletja. Res ni deloval med Slovenci in tudi ni njegovo glasbeno ustvarjanje specifično slovensko, a bil je prvi Slovenec, ki je s svojim glasbenim delom stopil v kulturni svet in postal viden. Njegovo delo uživa povsod nedeljeno priznanje.
Jacobus Händl Gallus, dictus Carnio-lus — tako srečujemo njegovo ime povsod — se je rodil na Kranjskem leta 1550. Njegov pravi, prvotni priimek je Petelin; doba v kateri je živel in okolje sta mu ta priimek ponemčila in polati-nila v Händl-Gallus. Žal niso ohranjene nobene rojstne matične knjige iz te dobe, ki bi nesporno dokazale njegovo poreklo in izpričale točen dan in kraj njegovega rojstva. Vse to je sedaj le rezultat sklepanj, ki pa so ostala neizpodbitna spričo dejstva, da nasprotnega doslej še nihče ni mogel dokazati.
Tako sklepanje je tudi njegovo rojstno leto. Na stari, še ohranjeni Gallusovi sliki stoji napisano: Jacobus Händl Gallus, dictus Carniolus, aetatis suae XL, anno MDXC, kar se pravi po naše: J. H. G., imenovan Kranjec, v 40. letu starosti, leta 1590. Torej je bil rojen leta 1550. Da je bil rojen na Kranjskem pa izpričuje pristavek k njegovemu imenu „dictus Carniolus'. V tej dobi so s tem pristavkom označevali Slovence, ker ime Slovenec v tej dobi še ni bilo v rabi. Tudi Trubar je imenoval Slovence tedaj „Kersczenike tiga Crainskega je-siga“.
O Petelinovem življenju vemo le malo. Vemo le to, da sodi v vrsto največjih in vodilnih skladateljev, sodobnikov velikega Palestrine. Da je bil velik in znan skladatelj, dokazuje med drugim tudi
dejstvo, da so ga, ne vedoč za njegovo poreklo, označevali do zadnjih časov kot „nemškega Palestrino“, kajti njegova kakovostno visoka vokalno-glasbena tvornost se je povsem razlila v zapadno kulturo. Zadnja leta pa je že povsod v glasbeno-zgodovinski znanosti prevladalo prepričanje, da je Gallus po rodu Slovenec.
Sporen pa je še vedno kraj njegovega rojstva. Eni trdijo, da je bil rojen v Ribnici, drugi — katerih dokazovanja so verjetnejša — pa pravijo, da je bil rojen v šentviški gori pri Idriji, od koder pa se je rodbina pozneje preselila v Ribnico. Mnenje, da je po rodu Idrijčan, podkrepljuje predvsem dejstvo, da je Gallus prvi zanesel na nemška tla takrat moderni beneški glasbeni slog. Idrija je bila namreč posredovalka med Benečijo in Dunajem.
Njegovo življenje je potekalo najprej po raznih samostanih, kjer se je skoro gotovo šolal. L. 1570 pa ga srečamo kot pevca dvome kapele na Dunaju. Tradicijo zbora te kapele še danes nadaljuje znani zbor dunajskih slavčkov (Wiener Sängerknaben). Leta 1580 je nastopil mesto kapelnika škofa Pawlowskega v Olomucu, od 1. 1585 dalje pa se je naselil v Pragi. Tu je vodil zbor v cerkvi sv. Janeza na Bregu vse do svoje smrti leta 1591.
življenjska pot mu je bila torej kratko odmerjena, vendar šteje njegovo delo čez 500 vokalno-glasbenih ustvaritev. Na višku svojega ustvarjalnega dela je tik pred smrtjo še osebno nadzoroval tisk svojih največjih del.
Gallus je izrazit vokalni skladatelj. Vse njegove skladbe so komponirane za pevske zbore, od 2 do 24 glasne, so vseskozi cerkvenega značaja ter jih odlikuje mojstrska dovršenost v izpeljavi. Po-

Vstajenje
Lepo je danes sredi vasi, vse hiše se v soncu topijo in izbe so svetle, domače tako, po prazniku sveže dišijo.
Tam v bohkovem kotu oljka je še ostala od cvetne nedelje, čez šipe na slikah kot v topel pozdrav se žarek brezskrbno pripelje.
Spet miza svečano pregrajena je in žegen že čaka družino, a zvon se napotil je trkat na dver, na okna nad našo dolino.
Krepko še pozdravi nas sosed:,.Bog daj, želim vam vsem zdravja in sreče.“
Pri fari zapel je zvon; vdano lepo na stolpu se križ v soncu leskeče.
Takrat je pri duši, domače tako, v vseh srcih se Vstali oglasi, takrat gre procesija skozi polje,
takrat gre mir božji po vasi.	(Mar. Jakopič)
Jjiftöl — Jzey&ttiUa
Narodna pripovedka
V onih grozepolnih urah, ko je visel naš Gospod na križu in se je odelo sonce v žalni plašč, se je zgrozila vsa živa narava. Človek, svest si svoje krivde, je s strahom in trepetom čakal na stvari, ki so imele priti. Gozdne živali so se zarile v svoja skrivališča, noben ptiček se ni oglasil, nobena muha ni zabrenčala •— vse je bilo nemo in je žalovalo. Le cvetlice, grmovje in drevesa so šepetala in so si v svoji govorici pripovedovala zgodbo svetega časa; posebno žalostno so v večernem mraku šumele cedre na Libanonu.
„Ah, sedaj bo umrl!“ je rahlo šepetala vrba žalujka iz Babilona in je povesila žalujoče veje še bolj globoko v vodo reke Evfrata.
Viničar je šel skozi vinograd in je videl, kako se je solzila trta. In ko je dozorel sad vinske trte, je nazval vino „Lacrimae Christi — solze Kristusove.“
Okrog vrha Golgote se je širil sladek vonj; razširjala ga je vijolica in ga darovala trpečemu Odrešeniku. In perunika je rekla sestri cipresi: „Žalno se hočem oblačiti odselej!“ — „In jaz,“ odvr-
nila ji je cipresa, „bom stanovala odslej le na grobovih, v večni spomin na to uro!“
Na enkrat se pojavi rahel šum skozi sorfirak. Bil je smrtni angel Astarot, ki je plul k križu. In ko se je začul od tam vzdih: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?“, je vztrepetalo vse drevje, vse listje in vse cvetlice. Le topol, ponosno-kraljevsko drevo, je stal hladno in nepremično na pobočju Golgote. „Kaj nam mar tvoje trpljenje“, je rekel topol. „Saj mi, drevesa, cvetlice in ostale rastline nismo grešile, mi smo čiste.“
Toda Astarot, smrtni angel, je s silnim mečem udaril po korenini ponosnega topola. Nesrečno drevo je skoraj omahnilo in je vztrepetalo do notranjega srža. Njegovi listi so se povesili k tlom in nikdar več se niso umirile njegove veje.
In kadar je danes tudi vse mirno in tiho v naravi vse okrog: ta topol se trese in trepeče in se ta topol vsled tega imenuje „trepetlika“ kot spomin na one dni, ko je Odrešenik umiral na križu.
sebna Gallusova značilnost je tehnika večzborja, ki je nastala v Benečiji in jo je Gallus zanesel kot prvi na sever. Vse Gallusove skladbe odlikuje sočnost, čudovita, včasih naravnost drzna modulacija, samoniklost v iskanju motivov ter globoka občutenost. Zadnja pride posebno do izraza v nekaterih delih kot so n. pr. Lamentacije, Ubi Plato, Pater no-ster, Impetum inimicorum, Media vita in morte sumus itd.
Omenili smo že, da šteje Gallusova zapuščina nad 500 del. Izšla so v raznih zbirkah, od katerih je največja „Opus musicum“ (1580—90), ki obsega v 4 knjigah 474 raznih duhovnih zborovskih skladb za različno število glasov. Mnogo Gallusovih del je izdala v letih pred drugo svetovno vojno in tik po začetku te Glasbena matica v Ljubljani.
To je v glavnih potezah Gallusovo življenje in ustvarjanje. Življenjepis je skromen, v meglo zavit, dela pa veliko govore o svojem gospodarju. Z njimi si je postavil spomenik, trdnejši od brona in v nesmrtnih delih živi v svetu še stoletja po svoji telesni smrti. Vse njegovo delo govori o njegovi izredni prvobitnosti, resnobi in človeški veličini.
Naj bi obletnica njegovega rojstva, ki jo v tem Svetem letu 1950 obhajamo, ne šla mimo nas. Ob moči in veličini njegovega duhovnega ustvarjanja iščimo krepila za svojo duhovno rast!
(Po „Duhovno življenje".
Že raglje zajokajo: Ura je tri, in žene pod križem ječijo, a Judje Ga psujejo, smejejo se: „Čemu le še kliče Elijo?“
Pretrgal se zastor je od vrha do tal in zemlja se v temi je stresla, grobovi se praznijo, mrtvi žive, še stotnika smrt je pretresla.
V cerkvi je sredi poldneva tema, saj Bog je umrl razbičan.
Na Golgoto nesel svoj križ je težko, a z njim bo spet vstal povehčan.
(Mar. Jakopič)
Življenjske resnice
Kdor premaga jezo, premaga navečje-> ga sovražnika.
*
Zavist je spremljevalka vrline.
VĆ*
Pravica je temelj države.
4r
Pravica ne zahteva nikake nagrade.
*
Čas je človeku najboljši svetovalec.
Bolje je krivico trpeti, nego krivičen biti.
*
Rep izdaja lisico.
■»
Ljubi starše, ako so pravden!, sicer pa potrpi.
p/xsijfmska mkt
Narodna pripovedka
Ob Odrešenikovi smrti je žalovala vsa narava. Mnogo pravljic pripoveduje o žalovanju rastlin; med drugimi pripoveduje pravljica tudi o pasijonski roži.
Vrh Golgote je poganjala vedno zelena rastlina, ko se je bližal naš Gospod pod težkim križem mestu mrtvaških glav. Božansko mil kot je vedno bil, je še takrat mislil na vse stvari, odstranil je stebelca plazeče se rastline, da se ne bi ranila, ko so Ga pribijali na križ in ko so dvigali križ, na katerem naj bi v mukah umrl.
Ko so torej Odrešenika s trnjevo krono na glavi pribili na križ in ko so dvignili križ, je bolest skrčila najsvetejše obličje. Takrat pa se je povzpela roža pla-zilka z močnim zagonom kvišku od tal, ker se je tudi v njej vzbudilo sočutje. Ovila se je kriza, oprijela se je nato sulice, na kateri je bila pritrjena goba, napojena v ocet in žolč in katero je ponudil surovi vojak našemu Gospodu. Dotaknila se je nato rastlina hladilno pekočih, umirajočih usten, prepletla je s svojim temnim zelenjem trnjevo krono, da je bila ta videti kakor lovorjev venec.
Končno je zastrla z mehkim listjem Njegovo bledo čelo ter pokrila rane, ki jih je zadalo ostro, bodeče trnje.
Ko je ugasnilo sonce in je legla tema na zemljo ter je Gospod zaklical: „Do-polnjenjo je!“ je zaprla tudi verna cvetlica svoje oči, ker ni marala več zreti dneva in brezsrčnega sveta.
Ko je prišla prihodnja pomlad, je rastlina na vrhu Golgote, kjer je pred enim letom stal križ, spet pognala brstje in popje. Dih časa namreč veje blažilno in pozdravi vsako rano. Ko pa se je roža razcvetela, je nosila v svoji cvetni časi znake bridko občutene bolečine: trnjevo krono, gobo in žreblje.
Kadar pa se obnavlja ura, ko je Gospod dopolnil delo odrešenja, povesi pasijonska roža — kakor se sedaj ta cvetlica imenuje — trudno svojo glavico v večno noč. Nikdar več noče namreč pasijonska roža zreti in videti več kot eno samo jutranjo zarjo in en sam večer. En dan ji je bil namreč vse, ta jo je pre-stvaril in posvetil bolečini in s tem enim ' dnevom je za pasijonsko rožo končano vse.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiNimiiiiiiiiiimiimiiiiiihininMiiiiminiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiniiiimiimiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ü fl S i H
famota
Najgroznejša samota — globokejša od najtemnejše noči — je blaznost.
Samota je nekaj drugega, kot osamelost. Moreš jo občutiti v najveselejši družbi.
Ne jezi se, ako te ljudje ne razumejo ali puste na cedilu. Samoto izrabi — naj te vodi do Boga.
Cim tesneje smo zvezani s svetom, tem pogosteje nas mora ločiti od njega ura samote.
Dokler se samote bojiš, tvoja duša ni dovolj zrela, da bi dihala v njej velika božja tišina.
Samota nam more biti najkrepkejši vir moči.
Samota nikakor ni mrtva tišina. Le prisluhni samo enkrat svoji duši — zveneči glasovi samote te bodo začudili.
Med hrupom sveta ti lastna duša marsikaj zamolči. Vse to izveš od nje, če jo popelješ v samoto.
Ako bežiš pred samoto — se bojiš samega sebe.
ffiTiznEsieslfivost
Ne moremo vselej vsega umeti, a moramo vselej vse odpustiti.
Največ ljudi je mnenja, da so velikodušni, če drug drugemu odpuste in nato v dozdevno-pravični ošabnosti krenejo vsak svojo pot. Kaj bi postalo z našo dušo, ko bi tudi Bog z njo tako ravnal?
Ni dovolj, da odpustimo. Odpuščati moramo iz ljubezni, ki je tako velika, da zakrije krivdo v duši človeka, kateremu odpuščamo.
^Lo močni in dobri ljudje lahko odpuščajo, ne da bi poniževali.
Trpljenje — je božji pozdrav naši duši.
Trpljenje ni svinčena peza, ki nas pritiska k tlom. Iz trpljenja si napravi naša duša peroti, ki jo rešijo zemlje, da se more dvigniti prav do neba.
Majhne neprijetnosti še ne smeš imenovati trpljenje in ne tarnaj, če ti je majhen kamenček na poti.
Veliko trpljenje navadno molči — in zbuja spoštovanje.
Sadjar v aprilu
Velikonočni prazniki so tu, znak je to, da smo že skoraj v pravi spomladi. Glavni in obenem najlepši znak tega letnega časa pa je cvetje. Gotovo si težko skoraj predstavljamo nekaj lepšega v naši naravi kakor pa je sadovnjak ob pomladnem soncu in sredi najlepšega cvetja. To je tudi največje veselje sadjarjevo.
Večina našega sadnega drevja cvete v mesecih april in maj. Zdravo in lepo razvito cvetje sadnega drevja je predpogoj dobrih sadnih pridelkov. Zato pa moramo tudi poizkušati vse, kako bomo naj-preje pripomogli do čim bolj bujnega in čim bolj pravilnega cvetenja v sadonos-niku. Takoj nato pa moramo poizkusiti in napraviti tudi vse, s čemer moremo doseči, da sadno drevje čim bolj pravilno odcvete.
Na pravilno cvetenje vpliva v veliki, če ne v prvi vrsti vreme. Proti raznim škodljivim vplivom vremena pa smo večinoma skoraj brez vsake moči. Ne moremo pomagati, ako nastopi dolgotrajno deževje ravno takrat, ko začne sadno drevje najlepše cveteti. Posledica tega je, da ne morejo izleteti čebele in spet je. posledica tega, da cveti sadnega drevja niso oprašeni, niso oplojeni. Tako vreme nas zato lahko včasih pripravi ob vse naporno delo celega leta, ; tako vreme nam. v nekaj dneh nekako ] more ukrasti najobilnejšo sadno letino. |
Dobro pa je, da vse vrste sadnega dre- i vja ne cveto istočasno in da tudi vse sor- | te iste sadne vrste ne cveto istočasno. Že samo to dejstvo bi nas pa moglo opozoriti, da ne bomo imeli v našem sadovnjaku samo ene sadne vrste, na pr. samo jabolk ah pa samo hrušk. — Resje sicer, da ne moremo nikakor priporočati, da bi imel sadjar v svojem sadovnjaku zbirko vseh sort ene sadne vrste, torej vse mogoče sorte jabolk. To ni pravilno, ker tak sadjar navadno zelo slabo prodaja svoje sadne pridelke. Spet pa bi bilo tudi nepravilno, ako bi imeli v sadovnjaku le eno samo sorto jabolk in le eno samo sorto hrušk. Že samo to, da razne sorte cvetijo ob razhčnem času, nam more velevati, da imamo v sadovnjaku nekaj sort iste sadne vrste. Ako imamo namreč več sort jabolk v sadovnjaku, se čas cvetenja raztegne na daljši čas in je zato tudi podana večja verjetnost, da bo vsaj en del sadnega drevja cvetel ob lepem vremenu.
POMLADNI MRAZ
Večkrat nam more deloma ali pa tudi popolnoma uničiti sadno cvetje pozni spomladanski mraz ah slana. Proti Jej nevarnosti se moremo deloma braniti in to z zažiganjem ognjev v sadovnjaku. To zažiganje naj bi deloma povzročilo v sadovnjaku višjo temperaturo, deloma pa naj bi povzročilo razvijanje dima, ki naj bi spet zavarovalo cvetje pred prenizko temperaturo. Vsi ti ukrepi pa so večinoma precej težavni,^ večkrat so zvezani s precejšnjimi stroški in večino-, ma so učinkoviti samo takrat, ako dela isto več sosedov sadjarjev hkrati, ne pa samo eden sam. Razen tega pa se moramo pri tem ravnati tudi po znanem ameriškem pravilu, ki pravi: „Nevarnost vsakega poznega mraza je mogoče preprečiti s primernimi ukrepi, je pa pri tem le eno veliko vprašanje in to je, če so taki ukrepi še gospodarski, če se torej še izplačajo.“
Proti poškodbam sadnega drevja in predvsem cvetja pred poznim pomladnim mrazom se moremo deloma zavarovati tudi s tem. da sadimo one sorte sadnega drevja, ki so proti mrazu manj občutljive. Ni še mogoče točno navesti imensko take sorte, vendar pa moremo na splošno reči:
1.	Cim bolj pozno požene sadno drevje in čim bolj pozno cvete, tem manjša je nevarnost poškodb po poznem pomladanskem mrazu.
2.	Čim manjše in čim bolj stisnjene cvete ima kaka sorta sadnega drevja, tem manj more navadno temu cvetju škodovati mraz.
3.	čim dalje časa drevo cvete, tem manjša je verjetnost, da bo mraz uničil ah poškodoval cvetje.
4.	Čim bol j je barva cveta rdečkasta, tem bol] je navadno tak cvet odporen proti poškodbi po mrazu.
Ko sadimo mlada sadna drevesca in
ko jemljemo cepiče za požlahtnjevanje sadnega drevja, se ozirajmo na prednje in zelo verjetno bomo s tem vsaj deloma zavarovali naše sadno drevje pred poškodbo po pomladnem mrazu.
ŠKODLJIVCI SADNEGA CVETJA
Ne samo spomladansko deževje in pa pozni pomladanski mraz moreta neugodno vplivati na cvetje sadnega drevja, še drugi sovražniki so. Veliko število raznih sadnih škodljivcev je namreč pripravljenih, da začnejo takoj s poškodovanjem cvetnih popkov in tudi razcvetelega cvetja, kakor hitro ,se to prikaže. Pri tem bodo mogh biti oni sadjarji, ki so brali in poslušali naše nasvete, kako naj škropijo pozimi sadnemu .drevju, vehko bolj brez skrbi kakor pa dni sadjarji, ki jim še vedno nikakor ne gre v račun, da bi sadno drevje pozimi škropili. Z zimskim škropljenjem smo uničih namreč izredno vehko število brezštevilnih sadnih škodljivcev, ki so prezimovah na sadnem drevju. ~ 1
Ako pa pozimi sadnemu drevju nismo škropili, se bodo ob prvi ugodni priliki vsi ti brezštevilni sadni škodljivci pojavili na.cvetju, na listju in na mladih poganjkih ter pozneje na plodovih sadnega drevja, kjer nam'bodo uničevali sadno letino in jo tudi mogoče popolnoma
Krova se
Najbrž skoraj ni dogodka v kmečkem življenju, katerega bi tako težko priča-kovak, na katerega bi se nekako veselih, katerega bi se pa spet nekako bali, kot pa je telitev krav. Moramo sicer reči, da je tehtev k sreči navadno v redu in to brez živinozdravniške pomoči. Včasih pa se le zgodi, da po telitvi pri kravi ni vse v redu, kakor bi moralo biti. Krava bi morala kmalu po telitvi izločiti tudi ovojne kože jajčnika, v katere je bilo tele med brejostjo nekako zavito. To se sicer navadno tudi zgodi, včasih pa te kože, ki se imenujejđ tudi iztrebine ah trebilo (Nachgeburt), krava ne more pravočasno po tehtvi izločiti ali iztrebiti. Iz nožnice maternice visijo večji ah manjši deh jajčnih ovojnih kož. Živah se sicer napenjajo in stiskajo to trebilo iz nožnice, vendar pa ga ne morejo izločiti. Po nekaj dneh začne že iztekati gnojna tekočina, ki ima izredno smrdljiv vonj.
Taka krava ima takoj po tehtvi in tudi še prihodnje dni popolnoma normalno telesno toploto in tudi navadno rada žre. Tudi mleko ni spremenjeno. Toda po nekaj dneh se začnejo kazati posledice. Deh iztrebine, ki je zaostala v maternici, začnejo razpadati in gniti. Vsled gnitja nastaja v maternici strup, ki polagoma prehaja po vsem telesu in začnejo se kazati njegove izredno škodljive posledice: Tek postaja slabši in krava nerada žre; telesna toplota začne naraščati in žival hitro hujša. Končno nastopi vsled gnojenja vnetje maternice in še nadalje tudi vnetje potrebušnice ah potrebušne mrene, kar vse povzroči smrt, krava pogine. V najboljšem slučaju se nam posreči kravo nekako pozdraviti in obdržati pri življenju, toda ta krava ne postane več breja ah pa vsaj dolgo časa ne.
Ako se krava takoj ali kmalu po telitvi ne iztrebi, navadno živinorejci temu dejstvu pripisujejo vse premalo važnosti. Šele, ko krava ne žre več, ko je vedi no nekako žalostna, ko začne hujšati, začnejo šele misliti na temeljito zdravljenje, takrat gredo tudi po živinozdrav-nika, ki pa tudi ne more pomagati, ako
ŽEBLJI MEŠANI LOPATE
ZELEZNE GRABLJE POMOŽNE PALICE za sajenje ROČNE ŽAGE
hkk
železo, kovine, stroji
Celovec * Klagenfurt. Salmstraße 7
Telefon 1486
uničih ah pa bodo vsaj znatno zmanjšali njeno vrednost.
Pravi in skrbni sadjar pa bo kljub zimskemu škropljenju tudi še v spomladi poizkušal s škropljenjem uničiti one škodljivce, ki hočejo uničiti predvsem cvetje sadnega drevja in pa one, ki nato škodujejo razvoju plodov.
Pri nas na Koroškem je še zelo malo znano, še manj pa izvajano škropljenje sadnega drevja pred cvetenjem in pa po cvetenju. V sadjarskih okoliših na južnem Tirolskem in tudi v sadjarskih okoliših na južnem Št ar jenskem pa skoraj ne boste dobili sadjarja, ki ne bi v tem času škropil. Zato pa je sadjar tudi bogato poplačan jeseni z obilno in prvovrstno sadno letino, sadje pa more prodajati za dobro ceno v vse dele sveta.
V tem času ne škropimo več tako kakor smo škropili pozimi, ko smo sadno drevo nekako oprah in je škropivo nekako v curku teklo na drevo. Sedaj škropimo z zelo finim razpršilcem, ki škropivo razprši nekako v drobno roso in zavije sadno drevo nekako v meglo škropiva. Kot škropivo pa uporabljamo enoodstotno raztopino bakreno-apnene brozge, kateri primešamo ah 1 % -ni ge-i zarol ah kak žvepleni preparat ali pa i 0.4% svinčeni ah apneni arzeniat. Pred cvetenjem škropimo neposredno, predno se začne odpirati cvetno popje, po cvetenju pa 8 do 10 dni potem, ko se je usulo cvetje.
ne iztrebi
je gnitje v maternici že preveč napredovalo in ako je vsled tega nastopilo že vnetje maternice in potrebušnice in je zastrupljenje prenesla kri že po celem telesu.
Važno je torej vedeti, kaj mora živinorejec napraviti, ako se krava pravočasno ne iztrebi.
Najenostavnejše in najbolj pravilno bi seveda bilo, ako bi iztrebine odstranil iz maternice strokovnjak z veščo roko. Tak strokovnjak je pa samo živino-zdravnik, ki pa je navadno daleč in vsled tega tudi zelo drag. Zapomniti pa si moramo: Ako približno deset ur po tehtvi ne gredo iztrebine same od sebe od krave, je treba računati s tem, da jih bomo morah odstraniti z roko. Ako je le mogoče, tega ne delajmo sami, ampak pokličimo živinozdravnika ah pa vsaj veščega živinorejca, ki je imel s tem že
IIIII!lllll!illllllIIIIIIIIIIIIII[iillllllllilll!!lllllll|||!lllllll|[l!l|||ll!||||||]||||
DOBRI
BMPSta, km&$!
Edino zastopstvo in prodala
TOMSCHE
BEL3AK-VILLACH - HAUPTPLATZ
večkrat opraviti. To pa storimo vsekakor še pred tretjim dnevom po tehtvi, ker bi bila pozneje pomoč težja in bi bila verjetnost ozdravljenja manjša. Ustje maternice se namreč po tretjem dnevu, včasih pa tudi že preje, tako trdno zapre, da je z roko skoraj nemogoče prodreti v maternico. Ko smo odstranili, oziroma je storil to živinozdravnik, iztrebine iz maternice, pomagajo do prejšnjega ozdravljenja suha — torej ne tekoča — razkužujoča sredstva. To so razkužujoči praški, ki jih dobimo v le-fcarni na živinozdravniški predpis.
Včasih so iztrebine tako trdno prirasle na stene maternice, da jih nikakor ni mogoče odstraniti z roko. V tem slučaju pa je vsaj treba preprečiti, da iztrebine ne začnejo gniti v maternici. Tudi to more napraviti v glavnem le živinozdravnik z raznimi suhimi razkužujo-čimi sredstvi, torej predvsem z raznimi praški. Smrdljivo tekočino, ki se nabira v maternici, more tudi še najlažje odstraniti živinozdravnik ah pa vsaj da potrebna navodila, kako naj to napra-vimo.
Ako pri tehtvi niso vse iztrebine za ostale v maternici, kar se zgodi le zelo redko, ampak visijo iz ustja maternice, pač pa se same od sebe ne izločijo, često
Po cvetenju škropimo sadno drevje predvsem proti raznim sadnim žerkam. torej proti črvivosti jabolk in hrušk. Ker pa seveda razno drevje cvete ob i-azlič-nem času, tudi ni mogoče vseh dreves škropiti istočasno, škropljenje se mora ravnati popolnoma po času cvetenja.
To škropljenje je še posebej priporočljivo tam, kjer pri češpljah in slivah nastopa češpljeva osa. Ličinka tega škodljivca se namreč prerije v notranjost razvijajočega se ploda in je to vzrok, da nerazviti zeleni plodovi v velikem številu odpadajo. Proti temu škodljivcu se je zelo obneslo škropljenje z 1% -nim geza-rolom takoj, ko odpade cvetno listje.
Nekatera dela, ki smo jih priporočali v sadovnjaku že prejšnje mesece, moremo koristno opraviti tudi še sedaj. To je mogoče posebno v onih krajih, kjer je bolj pozna spomlad.
Za rahljanje zemlje pod drevjem in za gnojenje sadnemu drevju je sedaj res že skrajni čas, kmalu bo že prepozno, že v navodilih za mesec marec smo omenili, da mora imeti sadno drevje takrat, ko je V polni rasti, to pa je ravno spomladi, na razpolago zadosti dušika. Pri gnojenju moramo vpoštevati, da potrebuje gnojilo nekaj časa, pređno more koristno učinkovati. Zato pa moramo tudi pravočasno gnojiti.
POŽLAHTNJEVANJE
Meseca aprila je že sok pod drevesnim lubjem, zato moremo v tem mesecu že začeti s požl antnj e vanj em sadnega drevja s cepljenjem za skorjo, za lubje ali za kožo. Cepiče za to cepljenje smo seveda narezali že meseca januarja in smo jih na primernem kraju pravilno shranih. Ta način cepljenja je zlasti priporočljiv za precepljenje starejših sadnih dreves, ki imajo že debele veje.
Moremo pa meseca aprila seveda nadaljevati tudi še s cepljenjem, kakor smo ga omenih v prejšnem mesecu, to je cepljenje s popkom ah očesom ah oku-liranje in pa cepljenje s spehovanjem z ezičkom (Geissfusspfropfen). cepljenje y precep (Spaltpfropfen) in pa navadno spehovanje ali kopulacija (Kopulieren ali Schaftpfropfen).
Ne pozabimo na mlada drevesa, ki smo jih požlahtnih lansko leto. Na vsakem požlahtnjenem mestu pustimo samo en glavni poganjek. Ostale poganjke pa odstranimo popolnoma ah pa jih prirežimo na rödni les. Pri mladih po-žlahtnjenih drevescih, kjer hočemo oblikovati drevesno krono, prirežimo postranske poganjke tako, da bodo mogh oblikovati drevesno krono.
Deloma moremo v mesecu aprilu še nadaljevati s sajenjem sadnih drevesc, vendar pa je to mogoče uspešno samo tam, kjer je bolj pozna pomlad. Nikakor pa ne smemo tega opravila še odlagati, ker bodo ona drevesca, ki jih prepozno sadimo, le slabo uspevala in se bodo šele po letih popolnoma ukoreninila.
Preglejmo drevesne kole in vezi pri kolih. Vse polomljene ali preperele drevesne kole obnovimo. Zrahljane in raztrgane vezi. ki pritrjujejo drevo na drevesni kol, pritrdimo ali pa obnovimo. Veter drugače drgne drevo ob kol, kar bi moglo povzročiti rane, ki se večkrat nikdar več ne zacelijo.
iiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiMiiiiiiim
pomaga, ako previdno in počasi nalahno vlečemo iztrebine, pri tem pa jih polagoma tudi vrtimo oziroma ovijamo. To navadno pomaga, da se iztrebine popolnoma odločijo od maternice. Seveda pa pri tem ne smemo vleči s preveliko silo, ker drugače iztrebine odtrgamo in en del ostane v maternici, ta del pa pozneje zelo težko odstranimo. Razen tega je mogoče, da bi s preveliko silo mogli tudi močno raniti sluznico maternice, kar more povzročiti močno in nevarno krva-vanje.
Namesto, da bi vlekli za iztrebine, si pomagamo lahko tudi tako, da privežemo na iztrebine, ki visijo iz ustja maternice, kake pol opeke ah pa predmet, ki ima pribhžno tako težo kakor pol zidne opeke. Tudi tu pa moramo biti seveda previdni, ker prevehka teža oziroma sila more iztrebine odtrgati in en del ostane v maternici, ustje se nato žanre iztrebine pa se začnejo razkraif.i "Briane 'mojno vnetje, kakor smo ga že takoj začetkoma opisah in more povzročiti zelo težko obolenje krave pa tudi pogin krave.
C fiwmi %a naše šene )
Tebi, gospodinja - duša doma - par besed
Kakor se matica v čebelnem panju odpove svetlemu dnevu in prijetnim sončnim žarkom, ki se jih vesele druge čebele in vedno v temnem panju skrbi za srečo svojega zaroda, tako tudi gospodinja ve, da njeno življenje ni brezskrben praznik, ampak delavnik. Dobro ve, da se mora odreči marsikateremu veselju, da se mora truditi in darovati za srečo svoje hiše. Tega pa je zmožna samo gospodinja, ki se zaveda svojih dolžnosti, ki pozna svoje vzvišeno poslanstvo in ki je vajena stati z ža’ostno Materjo božjo pod križem.
Gospodinja je mati — vzgojiteljica, ona naj bo torej tudi v delavnosti vzor vsej družini. Vso svojo osebnost porablja svojcem v prid, dobro vedoč, da naj-umejše roke ne opravijo ničesar, če jih ne podpira bistra glava, a tudi nai-ostrejši razum ne doseže ničesar, če mu ne pomaga delavna roka.
Vestna gospodinja vstaja zgodaj, pri svoji obleki je skrbna, pri umivanju čista, pri pletenju las natančna in okusna. Vse to mora biti izvršeno zarana, preden prične delati. Saj je gospodinja osebnost, od katere dobiva družina smisel čistoče in reda v domu in izven doma. Zato mora biti vprav ona tista, ki živi v redu in čistoči.
Ko je uredila sebe, je njena prva skrb, pripraviti družini obleko in zajtrk. S prijaznim jutranjim pozdravom mora povabiti domače k mizi. Zjutraj naj ima gospodinja za vsakogar prijazno besedo, predvsem pa za moža — gospodarja. Z dobrim, tenkočutnim pogledom takoj ve, če kdo kaj pogreša, ali česa želi in mu brez vprašanja pomaga, kjer le more. Tako poda gospodinja s prijaznim pogovorom pri zajtrku družim na pot prijeten občutek domačnosti in ljubezni, ki človeka dviga, da ne omaga v mrzlem svetu. Saj iščemo prav vsi ljubezen, tisto Iziubezen, ki nas ogreva v življenju. In kje naj bi jo našli, če ne doma? Zato naj ima dobra gospodinja za vse te stvari vedno čas, kajti to je njeno najplemenitejše delo, tukaj jo družina išče in čaka.
Delo v kuhinji in pospravljanje po sobah je njeno vsakdanje opravilo, ki ji ne dela posebnih skrbi. Ne utegne pa gospodinja postajati, ampak mora hiteti z delom, da v jame še prepotrebne trenutke za druga dela izven kuhe in pospravljanja. Obed mora biti pripravljen ob določenem času, da družina ne čaka in da končno ne bo družina tista, ki bo pozabila na točnost. Ko prihajajo domači domov, mora biti gospodinja v toliko gotova z obedom, da ima čas pozdraviti vsakega posameznika. Če gospodarja služba zadržuje, da ni prisoten ob običajnem času pri opoldanskem obedu, je gospodinja pri delu, ko so drugi pri obedu, sama pa obeduje z gospodarjem skupaj. To je vljudnost, ki jo je dolžna žena možu. Vse to so majhne reči, ki so pa nujne v družabnem življenju in ki jih gospodinja ne sme prezreti, če hoče imeti vzoren dom, poln sonca in tihe sre če ter soglasja.
Brezdelje pri opoldanski mizi se zdi marsikateri gospodinji potrata časa. Toda gospodinja vrši prav^tedaj v domačem krogu svoje najvažnejše delo. Ona je sredUšče doma, ona je tista, ki veže družino na dom in skupnost. Ona je tista, ki mora biti doma vsakomur in vsak čas na razpolago z ljubeznijo v srcu in dobroto v rokah. Le taka gospo-dinia bo dala domu toploto in zavetje, kamor bo želelo in hitelo srce človeka.
Vsakdanje delo. pomivanje, pranje in tako dalje, naj opravi tedaj, kadar je sama. Krpanje, šivanje in pletenje lah-
ko opravlja v navzočnosti moža in otrok in tako dela obenem s pogovorom družbo domačim. Če bo imel mož in otroci prijetno družbo ob njeni strani, ne bo nikdar silil z doma, drugam. Gospodinja naj se tudi ne odteguje z „nimam časa“, če jo mož ali otroci vabijo na izprehod ali včasih v gostilno, čeprav gre to preko njenih računov časa ali denarja. Manj denarja bo stalo, če bo navzoča tudi ona, kakor če bi mož sam zahajal v gostilno.
Dolžnost gospodinje je tudi sprejemati obiske in jih vračati. Treba ji je zve ze z življenjem, da ne zaostane samo pri kuhinjski knjigi, ampak išče v družbi življenja, ki ga živijo njen mož in otroci.
Prav tako, kakor je potrebno, da je gospodinja tiha in vdana, mora biti tudi stroga in odporna napram slabim močem, ki bi imeli vpliv na njeno družino. Dobro mora vedeti, kdo prihaja v njen dom. Ako je v besedi samo slutnja surovosti, izprijenih nazorov, je treba energično in skrbno odstraniti vse, kar bi kvarno vplivalo na njen dom in domače. Bolje je, da odvede svoje otroke sama v družbo kakor da jih pusti, da si jo izbirajo sami.
Z udobno mislijo prihajajo domači k večerji, kajti delo je za njimi. In prav
Za veliko noč
lepa obleka za dame .gospode in otroke pri
CELOVEC- KLAGENFURT lO.-Oktober Str. 2. tel. 22- 73
tedaj zaželi človek domačnosti, tihega doma, da se odpočije od dela in pozabi vse skrbi in neprijetnosti dneva. In zopet je gospodinja tista, ki bo pripomogla k popolni sreči posameznika. Skrbeti mora. da je večerja ne samo okusna, pa četudi preprosta, ampak tudi lepo podana. Ko streže, naj bo mirna in hitra, prijazna in dobra. O sebi naj govori le malo, več naj izprašuje in posluša. Vsi, ki prihajajo iz sveta v dom, žele pripovedovati in hvaležni so poslušalcu.
Gospodinjstvo naj bo tudi možu vedno odprta knjiga, v katero lahko vsak trenutek pogleda. Tako bo razumna gospodinja preprečila mnogo, mnogo neljubih prepirov in nesoglasij in bo ravno z odkritosrčnostjo svojega gospodinj stva preložila del domačih skrbi tudi na moževa ramena in ga s tem še bolj priklenila na dom in družino ter bo tako utrdila duševno in gmotno srečo hiše. Tako bosta delala vzajemno in se skupno trudila za svojo družino.
Ako gospodinja opazi pri možu kake napake, jih ohrani zase, moli zanj in ga prijateljsko opominja. Morda poka ^vse okoli njet odrasli otroci zaidejo, mož se izgublja, blagostanje pri hiši gine. a dobra gospodinja stoji trdno, vse vzdržuje, popravlja, boljša, vedno upa; prenaša in trpi, ker zajema svoje moči iz neusahljivega vira materinske ljubezni.
Tako torej podpira dobra gospodinja res tri vogle hiše in dokler bo imel narod take matere in gospodinje, se mu ni treba bati prihodnjosti. Lepo urejena družina je podlaga sreči naroda.
Da, taka je dobra gospodinja, oziro ma mati. In ni čudno, če so ljudje napisali v žensko slavo že mnogo lepega. A
TERRAKOR — BETONSKO TRDI MATERIAL — GLAVNO ZASTOPSTV O Veletrgovina z gradbenim materialom, krovstvo
FRAM7 MÖSSUR & C O.
BELJAK—VILLACH, tel. 4171, 4436
Cement, trass, cevi, strešna opeka, plošče iz naravnega škriljevca. plošče za tlak, heraklit i. t. d.
Gradbeni material pripeljemo z lastnim avtomobilom
vse lepe in pohvalne besede se ne dajo primerjati s slavospevom hrabri ženi, ki nam ga hrani sveto pismo v knjigi pregovorov:
Njena cena je kakor cena stvari, ki se dobe od daleč, od zadnjih pokrajin. Ona je kakor kupčeva ladja, iz daljnega si donaša kruha.
Se ponoči vstaja in določa delo svojim domačim in jed svojim deklam. Ogleda si njivo in jo kupi; od pridelka svojih rok si zasadi vinograd. Krepko si opaše svoja ledja in utrjuje svojo roko.
Njena luč ponoči ne ugasne. S svojo roko sega po delu in njeni prsti objemajo vreteno.
Svojo roko odpira ubogemu in odprto dlan potrebnemu.
Svoja usta odpira modrosti in postava milosti je na njenem jeziku. Pregleduje pota svoje hiše in ne je kruha brez dela.
Njeni otroci odraščajo in jo milujejo; njen mož pa jo hvali.
—ka.
Po nasvete smo prišle:
Kako naj preprosto, toda lepo okrasim
velikonočno mizo?
Za Veliko noč okrasi gospodinja skromno, a lično mizo takole: mizo pre-grne s čistim prtom, navzdolž po sredini razgrne 25—30 cm širok krep papir, ki ga na obeh skrajnih koncih pripne skrito z bucikami. Robove papirja raztegne v presledkih, da se napravijo škrnicljem podobne odprtine. V te odprtine naloži šopke trobentic, vijolic, jetmika, žafrana, zvončkov i. t. d. Po sredini papirja pa razvrsti v ličnem redu v krogih ali vijugah bele in pobarvane jajčne lupine, ki jih tudi napolni s pomladanskim cvetjem.
Jajčne lupinice, ki jih imamo zlasti za Veliko noč vse polpb. operemo in nekaj teh tudi pobarvamo kakor pirhe. Konec lupinice pomažemo s klejem, nato ga po-taknemo v droben, bel fižolček, ki obvisi na kleju. Lupinico nato postavimo po-
koncu in pustimo, da se fižol posuši. Ta male jajčne vazice napolnimo s cvetjem. Sem in tja po sredini položimo tudi vejico mahu ali zimzelena in miza je za par šilingov umetniško okrašena.
Zakaj se mi krompir nikoli dobro ne skuha?
Krompir kuhati je treba znati. Kdor krompir tako pristavi, da je vode pola lonec, že ne stori prav. Tudi ona kuharica ne, ki čaka, da se krompir popolnoma mehko skuha. Krompirja ne smemo nikoli pristaviti z mrzlo vodo, ampak s toplo. Ta voda ne sme stati čez krompir, ampak največ do zgornje plasti. Ko je krompir toliko kuhan, da se da prebosti, ga je treba odliti. Brez vode naj stoji krompir v pokritem loncu na toplem štedilniku 5—10 minut. V tem času se do dobra zmehča in je potem res dober.
Zakaj kisla repa, ki jo imam doma in jo prav tako oskrbujem kakor kislo zelje, postane mehka in rumena?
Vzrok za to je bil najbrž ta, ker je bila repa preveč obtežena. Ko kislo repo vložimo v posodo za kisanje, je ni treba tako težko obtežiti kakor zelje.
Kaj naj napravim, da bo mleko uporabno, če se prismodi?
Ako se mleko kuha na odprtem ognju, se rado pripali. Tako mleko naj‘se kolikor mogoče hitro prelije v drug lonec, na katerega poveznemo čisto skledo, ki si jo izplaknila preje v mrzli vodi in je še mokra. Tako skledo pusti na loncu dve minuti. Ako jo dvigneš, udari duh po prismojenem v nos. Skledo iznova splakni in povezni na lonec in to ponavljaj toliko časa, da odkrita skleda ne bo več dišala po pripaljenem. To sredstvo je prav učinkovito.
Juha je preslana. Se da odpomoči?
Zalivati je ne kaže, ker je potem pre-slaba in tudi ni več časa, da bi še vrela. Pogrni čez lonec svež prtiček, ki si ga prej nekoliko pomočila s čisto vodo. Ko je pregmjen, natrosi nanj nekoliko moke. Para, ki izhlapeva iz juhe. se nasede na prtiček, ga zmoči in z njim vred moko, ki vzame iz hlapov vso raztopljeno sol. Če ponoviš to s svežim prtičem 3 do 4 krat, postane juha povsem užitna.
—ka.
Vriič v stanovanju
No da, z eno kaktejo se je začelo, s tisto neumno, debelo opuncijo s petimi mladiči, ki jo je prinesla prijateljica za godovni dan. Prav za prav si bila le vljudno vesela daru in iz ljubeznivosti si ji takoj poiskala lep podstavček. Ko pa je nova sostanovalka navzlic površni negi tako trdovratno napenjala svoje mesnate liste, ko je vseh pet mladičev pognalo še pet novih listov, in ko je končno skoro neopazno vzcvetel žareč cvetni kelih, si se začela pogovarjati s prijateljicami o kaktejah. Zaneslo te je v cvetličarno, kjer si nakupila še in še teh drobnih zelenih cvetlic in na tvojih okenskih policah so se množili bodeči ježi, plezale zelene kače in se košatile sive glave starcev. Škropila si jih, zalivala, gledala, se jezila in čudila, a ko se je o Božiču prvikrat odel tvoj kaktus v rožnat kras svilenega cveta, si se v kakteje kratkomalo zaljubila.
A kakor vemo, nam vse, v kar se zaljubimo, rado zraste čez glavo. In tako je nekega dne nastalo vprašanje: Kaj zdaj? Kam z njimi? Iznajdljiva lastnica je sestavljala iz njih male gredice, res prav okusno v vse vrste posode iz bakra, medenine in keramike. Povsod so stali ti mali vrtički: na kredenci, po mizah in mizicah, na starinskih skrinjah. Ne, tako neokusni nismo bili, da bi jih postav Ijali vrh omar, saj ne moremo do njih ne z očesom, ne s kapljo vode. Pač pa je bilo treba napraviti nekaj ličnih poličk in tjakaj so se končno preselili.
Da, tam je bilo široko, široko sončn< okno s pripravno polico. Tudi tukaj st; našle ’-rnct-nr tvoje cvetlice. Vesele srne joče se cineiarije vseh barv. Bele, rož
nate in sinje, lila in kamin, in pisane. In sonce sije. Zunaj ob potočku se žolta vrba ravnokar odevlje v nežno zelenje.
Lepo je, kakor v pravljici.
V taka in podobna okna postavljamo lončnice kaj radi v mah ali na pesek. Seveda mora biti dno okna zoženo, znotraj obito s pločevino ali zoženo s kamnom, cementom ali sličnim, zaradi vlage in snaženja.
Pa vrnimo se k sanjam. Tudi kuhinjski balkon postane lahko sen. Odstranite navlako in jo pospravi v nizko, belo pleskano omaro. Na vrh pa lično razpostaviš lončnice: lepo fuksijo, asparagus, skupino begonij, škrlatno pelargonijo in slično. Še manjši balkon: Lep oleander v plašču rožnih cvetov, vesel sončnik s koščkom modrega neba v ozadju in v pletenem stolu s pisano blazino lahko sanjaš o morju.
Pa boste rekle, drage gospodinje: „Lepo, lepo, kar nam pripoveduješ, toda kdo se bo ukvarjal s temi malimi rečmi, ko je pa toliko drugega dela.“ Razumem, toda temu vendar ni tako. Z majhnim trudom boš preuredila tvoje stanovanje v pravi cvetlični vrt in tedaj ne boš vesela samo ti, ampak boš postala svetel žarek tudi onim. ki so okoli tebe in ki morajo hoditi mimo tvojih oken.
Da, okna govore. Okna pripovedujejo! Tvoje okno morda pravi: Za tenkimi zavesami živi plemenita žena. Cvetlice ljubi, streže jim, svoj čas jim daruje in svojo skrb, okus ima. Rumene primule ljubi in modre vijolice!
O da, tudi mestno okno govori in mestni balkon pripoveduje. Prav tako pri-poveduje kakor nagelj, ki siplje rdeča srca svojih cvetov po steni kmečke hiše, kakor rožmarin in rnženkravt, ki senčita dekliško okence.
Za naša mladino!
umniinimimmiiNiiiimiiiimiuiimiiiiiiiiMimmiimiiiimiiiiiimmimitiMMMMMM
ia {itaznike- na izlete
„Čez noč, čez noč“ — je prišla pomlad v deželo. Narava se je prebudila in vsaka stvarca: kamenček in kapljica, travica in prvi cvetovi, pomladni znak in sončni žarek, metuljček in čebelica, vse in vsak občuti prihod pomladi, čas najmočnejšega življenja. Ali naj človek zaostane za njimi? Tudi mi sami se moramo prilagoditi ritmu klijočega, brstečega in cvetočega življenja in to v naravi sami. Zato pojdimo za praznike na izlete.;
Tudi mladina si včasih zaželi oddiha. Rada bi pohitela ven, toda stav-Ija se ji toliko na videz nepremostljivih ovir. Treba je primerne obleke, obutve. Važno je tudi denarno vprašanje, zlasti če je družina številna.
Kam pojdemo na izlet? Ni treba, da potujemo daleč in porabimo ves dan za hojo ali vožnjo. Glavno je, da se navži-jemo čistega zraka in sonca in se poveselimo v prijetni družbi.
Izleti so navadno dragi in težko si privoščimo večjih izdatkov. Toda izleti se močno pocenijo, če vzamemo s seboj jedila, saj jih prav sedaj v praznikih veliko napečejo in nakuhajo. Mnogi izletniki Si pripravijo kosilo na prostem in trdijo, da jim doma nikoli tako ne tekne. Priprava kosila ne zahteva veliko truda, ker pripravimo vse podrobno delo doma. Večji družbi je kuhanje obeda v zabavo in vzbuja nekaj taborne romantike ter tako pripomore k pravemu razpoloženju.
Kaj pripravimo za take pojedine na prostem?
Jedila, ki jih imamo doma, le da niso preveč slana, ostra ali mastna. Po sladkarijah močno žeja, zato jih ne jemljimo na izlete.
Izletniki se počutijo v naravi sproščeni vseh spon, so veseli, pojejo in vriskajo. Prav je tako, a pazimo, da ne postanemo divji in surovi. Pazimo pred vsem na tujo lastnino. Ko odhajamo proti domu, zabrišimo za seboj vsako sled tabo-renja, noben papirček in prazna konzervna škatlja naj ne izda kraja, kjer smo si pripravili kosilo.
Obujmo udobne in shojene čevlje. No-
Križanka „KVADRATKI“
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1 veznik, ki pomeni „čeprav, vendar“, 5 del roke, 9 žrtev bratomora iz sv. pisma, 10 ubožica, uboga, 11 spleteni lasje, 12 pokrajina v Grčiji, 13 sadno drevo, 14 skupina ptičev, 15 briga, 19 domača žival mlekarica, 23 nasprotje od svetlobe, 24 bog ljubezni. 25 drag kamen, 26 igralna karta, 27 žen
1 j* v’ j4 rt-TT" ü'T 'f T			5 ;b ;7	:» TiZlZlI “ji!
i* j	I	!		■i	u”;	f"[	
	m m	m
IM	Ml	
	SK IM	
15 HO lil 23~I	7 i		m	i« liO	ja»
iTT”:	1			*1TT
iri r~r		28 m i
eka oblika krstnega imena Janez, 28 pristaniško mesto v sev. Afriki.
Navpično: 1 odgovor na vprašanje ,kako“? 2 gora na Koroškem, 3 majhen otrok, 4 mohamedanski bog, 5 odgovor na preteklost na vprašanje „kdaj“?, 6 poljski sadež, 7 prva, rahla svetloba, 8 teža zaboja pri pošiljki, 15 poriv k poca-kanju, 16 gora na Koroškem, 17 zdravilna rastlina, 18 nevestina _ oprema. 19 Vprašanje po načinu, 20 začetnik velike arabske vladarske dinastije, 21 začetek üneva, 22 Mojzesov brat.
vi čevlji ožulijo noge, četudi so nam popolnoma prav, ker se še niso raztegnili po njej. Za daljše izlete bomo izbrali čevlje z nizkimi petami, ki naj bodo po možnosti visoki, da ima noga v členkih boljšo oporo in se manj utrudi.
Oglejmo si še nogavice. Zbrali bomo debelejše in malo zakrpane, da nas ne bi ožulile na zašitih mestih. Dobro je, če si kupimo za izlete nekaj parov nogavic iz močnejše tkanine, da ne pridemo v skušnjavo in da ne oblečemo za tako priliko najboljših in novih nogavic. Ne varujejo nas pred ožuljenjem, ker so tanke in poleg tega jih je še škoda, ker se na izletu gotovo pokvarijo. Za izlet oblecimo obleko, ki je ni škoda, tudi če nas nekoliko omoči dež. Za žene je prav primeren kostum, ker se lahko odloži jopico, če je toplo.
Vsakdo pozna nekoliko priprave za izlete. Vendar bi bilo to navodilo nepopolno, če ne bi posebej povdarili, naj ne pozabimo doma najvažnejšega, dobre volje. Otresimo se skrbi in se popolnoma predajmo uživanju lepega dne. S kislim obrazom bi pokvarili še drugim veselje.
Za praznike torej popotno palico v roke in na oddih v veselo pomlad. MiiiimmiiiiiimiitiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiii
ZLOGOVNICA
Iz naslednjih zlogov je treba sestaviti šestnajst besed, katerih zaporedne prve črke povedo slovenskega leposlovca iz preteklega stoletja, tretje črke pa pesnika, katerega pesniško ime je „Krilan“. Zlogi so sledeči:
a. a. ar, bir, ca, di, ev, ger, iz, jak, je, ka, ke. kri, na, ne, o, pa, pa, pelj, pit, re, ril, ro, ro, sno, svinč, ti, tla, tom, um, vi, vr, ze, zen.
Besede dajo po vrsti sledeči pomen:
1.	Šolar, študent ...............-.....-.
2.	Najmanjši delec snovi ................-
3.	Rojstni kraj pesnika Gregorčiča.........
4.	Gora na Koroškem......................-
5.	Poljski sadež ...................-..—
6.	Šolska preizkušnja, izpraševanje........
7.	Mesto v Italiji ......................-
8.	Divja zver iz pragozda................
9.	Avstrijski pesnik ............-.......-
10.	Pisarniška potrebščina ........-.....-
11.	Kmečko prisilno delo...................
12.	Celina, na kateri prebivamo------------
13.	Kraj iz sv. pisma ...................—
14.	Vrsta stoječe vode ........-.........—
15.	Kemični element .................-....-
16.	Nasprotje od pravice................-
Z A 1 1
križanka
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1 del moškega oblačila, 7 sladkovodna riba, 8 štirinajsta in devet najsta črka v abecedi, 10 ženski glasbil utežna enota. 12 vrsta žita, 14 večja, stavba, 15 veznik, 16 duhovska oseba, 19 nota iz glasbene lestvice. 20 žensko ime, 22 domača vprežna žival, 23 evrop ska reka. 24 sorodnica, 25 italijanski de nar, 26 žensko ime, 27 sladka jed, ki jo naberejo čebele, 29 roditeljica, 31 izraz bolečine. 32 bolezenska klica, 34 močna ta jed, 36 ji pravijo ,.da nima trebuha“. 39 oddaljenejši sorodnik, 40 kar mora poznati vsak človek.
Navpično: 2 kratica bivše evropske denarne enote, 3 naplačilo, 4 mesto na Koroškem, 5 član staroslovanskega plemena, 6 kazalni zaimek, 8 prošnja k
I R I
Posetnica št. 1
Lipe Lenart Gosikrivec
Čajna
Kaj je ta mož po poklicu?

Vehkonočni čas je čas pomladi, čas vstajenja narave in zmage novih, svežih, iz večnosti izvirajočih sil, zmaga dobrega nad slabim. Tudi Zveličar, Jezus Kristus, je po nepopisnih bolečinah, trpljenju in zasramovanju zmagal nad svojimi mučitelji. Kljub temu, da so ga trpinčili in nazadnje s trnjem kronanega umorih. — On je vstal iz groba, zaman so bili napori zlih in zapeljanih ljudi — dobrota in trpljenje sta zmagala nad sovraštvom in zasramovanjem.
Poživimo si, dragi mladi bralci, v duhu ves težki križev pot, ki ga je naš Zveličar moral prestati. Gotovo ste se v veroučnih urah učili o tem. Toda: velikonočni čas ni samo čas velikega petka in potem Velike nedelje, ko pridejo potice, pomaranče in meso na mizo. Velikonočni teden je za vsakega kristjana čas, da pogleda tudi v svojo globino, da se na Kristusovem zgledu nauči prenašati in kljubovati krivici in trpljenju ter j zmagovito končati borbo s križi in težavami, ki nam jih prinaša življenje.
Od Kajfa so Jezusa peljali zvezanega v sodno Juso in ga izročili rimskemu oblastniku Ponči,ju Pilatu. Ta je bil, kar najbrž dobro veste, namestnik rimskega cesarja v Sveti deželi. Rimljani-tujci so takrat vladali Palestini. Jezusa so pripeljali pred Pilata na veliki petek zjutraj. V Jeruzalemu je bilo polno ljudi po ulicah. Jezusa pa so peljali zvezanega kot največjega zločinca. Tistim, ki so bili dobri in zvesti, je bilo hudo v duši. sovražniki so ga škodoželjno pomilovali.
Pilat pošlje Jezusa k judovskemu kralju Herodu. Pilat je bil hinavec, ki je kot tujec vedno skušal med ljudstvom, kateremu je vladal s pomočjo rimskih vojščakov, sejati razdor, da bi sam lahko bolje in trdno ostal na oblasti. Tokrat pa se je hotel Herodu, s katerim si nista bila kdovekaj prijazna, prikupiti s tem, da mu je poslal Kristusa. Jezus Kristus je to dobro vedel, vedel je, da gre tukaj za krvavo kupčijo. Njega je namreč ljudstvo ljubilo in bi ga rado izbralo za svojega kralja, če bi On to hotel. On pa je vedno govoril, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta, to se pravi, da se Njemu ni treba naslanjati na suhce mnogih, mnogih vojščakov. On je kralj nebeškega kraljestva, kjer vladar ne potrebuje sile, kjer so zbrani podaniki le dobri, po srcu lepi in zvesti.
Ko je Jezus s ponosom zavrnil vse Herodove predloge, se je Herod razjezil, ga dal zaničevati in ga v zasmeh ogrnil z belim oblačilom ter ga poslal nazaj k Pilatu. — Spet so Jezusa peljali skozi mestne množice, zasmehovali so ga in zasramovali. Toda Gospod molči in dopušča ponižanje!
Ni bilo še dovolj! Pilat je Jezusa postavil v isto vrsto z zloglasnim težkim, zločincem Barabo. Težka preizkušnja je bila to za Jezusa! Namen Pilata pa je bil očiten: naj ljudstvo misli, da je Jezus prav tak zločinec kot po vsej deželi razvpiti Baraba.
Jezusovo trpljenje pa se je še stopnjevalo:
Bičali so ga in nato odpel jali na dvorišče sodne hiše, pripeljali četo vo jakov in ti so ga dolgo, dolgo zasramovali. Organizatorji te mučeniške komedije so vojakom rekli, da se izdaja ta „zločinec“ za judovskega kralja. Ker so rimski vojaki bili z domačim ljudstvom precej v napetem položaju, so priliko obilno izkoristili. Nedolžnega Jezusa so v zasmeh ogrnili s škrlatnim plaščem in vsa njihova mržnja proti domačemu ljudstvu se je med ploho psovk in zahtev razlila na Gospoda.
To še ni bilo dovolj. Drhal je podivjala. Na glavo go mu potisnih krono iz - dolgih, ostrih in strašno bolečih trnov. Že prej so mu potisnili v roke trs, ki naj bi bil zasmeh kraljevskega žezla. Nato so mu trs vzeli, ga bili z njim po glavi ter med zasmehovalnimi besedami: „Pozdravljen kralj judovski“, poklekovali pred njim, medtem ko so ga drugi tepli in psovali.
Strašen prizor in grozen pogled! V Jopo Zveličarjevo čelo so zabiti strašni trni prav v lobanjo. Dolgi lasje okrvavljeni in zmršeni! Obraz krvavi iz brezštevilnih ran. A hujša kot telesna bolečina, je bila bolečina njegovega čistega, žrtvujočega se srca in njegove duše.
Potem so mu naložili križ ua zmučeno rame in ga odpeljali na Oljsko goro, kjer so ga križali. Človeške, besede so preslabotne, da bi mogle izraziti vse grozno trpljenje, katerega je Zveličar moral prestati. In On ga je zmagovito prestal.
In vrata groba so se sama od sebe odprla in Zveličar je vstal. Vstal je iz groba, kamor so ga pahnih zločinci, vstal je iz noči, da onim, ki so zaupali v Njega, v dobroto, resnico in pravico, daje luči skozi tisočletja. Nebesa so zmagala kon-čnoveljavno nad peklom, dobro nad slabim.
Tudi vi, dragi mladi bralci, premišljujte velikanski pomen in nauk Kristusovega trpljenja in vstajenja in zaupajte: Nikdar ne more krivica zmagati nad pravico. To potrjuje vseh 2000 let, kolikor jih je preteklo od Kristusovega vstajenja, nauk Kristusov, vera v večnega Boga je največja in najlepša dobrina, katero je človeštvo prejelo skozi trpljenje in žrtvovanje Božjega sina, ta nauk krepimo in z dobrimi deli potrjujemo.
SIKE GlA V E
Bogu, 9 mizarsko ah ključavničarsko orodje, 11 kužna bolezen, 11 a vrsta iz strelka, 13 kratica za „sveti", 14 kratica za doktorja, 17 kratica Cankarjevega
krstnega imena, 18 stara oblika veznika, 21 očka, 23 „večno mesto“, 26 prvi osebni zaimek, 27 poljska cvetlica, 28 pojav pri gorenju, 30 kratica pri naštevanju, 32 del človeškega telesa, 33 svetloba, nasprotje od teme, 34 tretji črki od početka in od konca abecede, 35 primorski vzklik, 37 izraz pri smehu, 38 igralna karta.
IZREKI
Množenje denarja spremlja skrb.
Bog sodi, ko nihče ne toži.
V slogi male države rastejo, a v neslogi tudi velike propadajo.
*
Z neprestano žetvijo se slabša njiva.
P O $ E r M I C £
Posetnica št. 2
Posetnica št. 3
Lucija Danetir
Kaj je ta ženska po poklicu?
Odkod je ta možak doma?
0%pod domače Ime
(Kakor üo sedaj, objavljamo tndi danes na tem mesta pisma naših ćitateljev z dezeie, la izražajo njihova osebna mnenja in uredništvo nikakor ne odgo
varja za vsebino.)
prijatelja Milana v odejo zavite odnesti iz hleva in prodati. Sodišče pa bo najbrž povedalo Arsimu, da je kaj takega mogoče dovoljeno v daljni Turčiji, pri nas so pa drugačni predpisi in si pravice ni mogoče pridobiti z mesarskim nožem.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
„Dan, kakor ga je naredil Gospod", tako bi lahko rekli o cvetni nedelji letošnjega leta v Šmihelu. Bil je to dan, kakor smo ga pričakovali že dolgo, ko smo spet dobili zvonove in je osiromašena in oropana cerkev spet zaživela.
Zaradi pomanjkanja prostora danes ne moremo prinesti natančnejšega poročila o tej veliki slovesnosti in o tem prazniku v Šmihelu. Tudi še nimamo slik, ki jih bomo poizkušali priobčiti v eni prihodnjih številk našega lista.
Danes moremo reči samo toliko, da so farani vse šmihelske fare tekmovali, kako bi ta dan bil kar slovesnejši, kakor so tudi že preje z darovi vsi pripomogli do novih zvonov.
KAPLA NA DRAVI
Dne 15. marca je bil na domače farno pokopališče pogreb Mihaela Cvara. Rajni je bil rojen v Sodražici na Dolenjskem, od koder je še mlad prišel na Koroško, kjer se je popolnoma vživel v naše razmere. Poročil se je s sestro pokojnega dekana Štefana Singerja. Rajni je stanoval na Strugi in je dosegel starost 88 let.
Številno spremstvo na zadnji poti je pričalo, kako je bil rajni splošno spoštovan. Pogrebna opravila je opravil ob asistenci gospoda dekana Kristjana Koširja in mestnega dekana dr. Filipa Bu-gelnig-a domači župnik g. Valentin Brandstätten.
Pokojnemu naj bo Bog večni plačnik ! žalujočim svojcem naše iskreno sožalje.
VOGRČE
Na velikonočni pondeljek. dne 10. aprila se nam obeta spet nekaj posebnega. Vogrska dekleta in vogrski fantje bodo predstavljali ta dan na našem odru pri „Škofu“ ob treh popoldne igro „Kr ivoprisežnik “.
Prav gotovo bodo prišli na prireditev vsi Vogrjani, so pa prisrčno povabljeni tudi ljubitelji lepih prireditev iz vse bližnje in daljne okolice.
TEHANCE PRI BELJAKU (Spomin na turške čase)
Na tiste čase smo se spomnili te dni, ko so hodili še Turki v naše kraje repat. Dogodilo se je namreč v Stobcah tole:
Pri nekem gostilničarju v Stobcah je služil kot kmečki delavec trideset let stari Arsim Guramišivili, ki je doma tam nekje na v daljni turški deželi. Med vojno je prišel v naše kraje, nikdo pa ne ve, zakaj je še tu in zakaj ni že šel nazaj v svojo domovino, saj Turčija ne pozna kakih političnih beguncev.
Ta Arsim pa ima čudno navado, da
namreč ne razlikuje dobro svojega od tujega. Tako je zmanjkala pred kratkim gospodarju steklenica žganja, pozneje kolo in nekemu drugemu hlapcu pri tistem gospodarju kos usnja za podplate. Sum je padel na Turka Arsima in gospodar mu ni hotel izplačati vsega zaslužka, četudi ni bilo mogoče naravnost dokazati, kdo je omenjene stvari ukradel. Arsim pa je maščevalen človek in je hotel dobiti zaslužek po drugi, nedovoljeni poti.
Prejšnji teden se je neke noči prebudil gostilničar okrog polnoči in zdelo se mu je. da sliši nek šum in svinjsko cvi-lenje iz hleva. Vstal je in odšel tiho do hleva. Ko pa je odprl hlevska vrata, se mu je nudil malo nenavaden prizor. Arsim je držal velik nož v roki in je ravnokar nameraval zabosti najlepšo gostilničarjevo svinjo. „Krvoločni“ Turek pa ni bil sam v hlevu, na straži je stal, oborožen s samokresom, njegov pomočnik Milan, doma tam nekje na Bolgarskem, Ta se je pa prestrašil, ko je zagledal gospodarja in je takoj pobegnil.
Razjaren je gospodar zgrabil Arsima, ga premagal in ga nato izročil orožnikom. Pri zasliševanju je Turek priznal svoje prejšnje tatvine in je rekel, da je hotel iz maščevanja, ker mu gospodar ni hotel izplačati zaslužka, poklati vse njegove svinje in jih s pomočjo svojega
CELOVEC—ŽEL. KAPLA
Na cvetno soboto je bil spet vzpostavljen poštni avtobusni promet na progi Celovec—Železna Kapla preko dravskega mosta pred Galicijo (most Sv. Ane). S tem ho ustreženo prebivalstvu, ki je že komaj čakalo, kdaj bodo končana dela na Aninem mostu, ki so preprečevala vožnjo preko mosta.
Za poštne avtobuse velja zimski vozni red, kakor je stopil v veljavo dne 2. oktobra 1949.
HODIŠE
Prejšnjo nedeljo je nenadoma izbruhnil požar v stanovanju Marije Ogris v Dobajnici pri Hodišah. Ogenj se je tako hitro širil, da je bila vsaka pomoč skoraj nemogoča in so mogli rešiti komaj nekaj najpotrebnejšega.
V kratkem času je vpepelil požar stanovanje in tudi hlev popolnoma, pogorelo je vse do temeljev. Pogorelo je tudi vse pohištvo, nadalje enajst zajcev in ena koza. — Ko so hoteli stanovalci reševati svoje premoženje, je hotel eden stanovalec rešiti tudi svoje prihranke, ki jih je imel spravljene v pločevinasti škatlji. Pri tem pa je dobil zelo močne opekline, da je moral iskati zdravniško pomoč.
Škodo cenijo na približno 25.000 šilingov.
St. Urh na Senf jaški gori
Tretjo postno nedeljo, 12. marca so pokopali v Št. Urhu na šentjanški 'gori rajno Prevajanovo mater. Bila je 78 let stara. Bila je doma v Šmihelu pri Ra-dešniku, dješka župnija.
Sončni Št. Urh! Razprostira se v ob liki velikanskega loka od Končarja do Holenača. Končar je zadnja kmetija v dješki župniji. Izpod Djekš teče potok v globoki grapi na Želinje. Na sončni strani te grape se razprostira Št. Urh, na levi pa Šmihel.
Župnija oz. ekspozitura Št. Urh šteje 300 duš in sega visoko gori proti Djek-šam. Tu sta kmetiji Kurmon in Sp. Vov-ndk, ki obe že spadata v št. Urh. A od Kurmona na Djekše je komaj dober četrt ure daleč, in otroci od Kurmona in Sp. Vovnika hodijo na Djekše v šolo.
Cerkev v Št. Urhu ima 925 m nadmorske višine. Cerkev ima samo en oltar, je 18 m dolga in 6.5 m široka. Še ni dolgo, odkar je bila cerkev prenovljena. V zvoniku visijo štirje železni zvonovi. Okrog cerkve se razprostira pokopališče. Tukaj pričakuje vstajenja rajni Holena-čev oče Urh Majrič, oče g. župnika Maj-riča. Dopolnil je skoro 80 let, kmalu bo
eno leto, odkar so ga položili k večnemu počitku. Bil je več let župan občine Mostič. Št. Urh spada namreč v mosti-ško občino. Rajni Holenačev oče ima največ zaslug, da je št. Urh dobil šolo. Ta šola stoji blizu cerkve in jo obiskuje nad 60 otrok. Tudi kakih deset otrok iz Šmihela hodi v Št. Urh v šolo. Kajti Šmihel in Št. Urh sta čisto blizu skupaj, saj ju loči samo grapa Dješkega potoka. Obe cerkvi sta oddaljeni komaj pol ure hoda.
Ekspozitura Št. Urh ima dve cerkvi. Na vrhu hribovja, ki loči Št. Urh od Krčiške dohne, stoji na Krejčicah šen-turška podružnica, posvečena sv. Andreju. Cerkev stoji na višini 1162 m. Tudi na god sv. Lekša je bila prej vedno sv. maša na Krejčicah. Cerkev ima lepo lego na vrhu hribovja. S Krejčic vodi pot v Sv. Valburgo v Krčiški dolini.
Pod Končarjem je kmetija Živat, kjer pa ni več samostojnega posestnika. Sosednja kmetija Kolarič spada že pod šenturški zvon. Potem pride kmetija Vi-dovnik. Gospodinja pri Vidovniku je doma iz Hudega kraja, dješka župnija. Malo nižje je kmet Vrbic. Njegov sosed
KUPUJEM
KOŽE IN KOŽUHOVINO
po najvišjih dnevnih cenah
Hom Bm
TRGOVINA Z USNJEM Celovec-Klagenfurt, Ostenvitzg. 4 Prevzamem kože tudi v strojenje.
je Goričnik. Nad Goričnikom (Nemci mu pravijo: Gritzer) je kmetija Grös-singer. Lastnik te velike kmetije je zdaj neki trgovec v mestu Št. Vidu. Prejšnji posestnik pri Grössingerju pa je kupil Levkovo kmetijo v grebinjski fari. Malo nad Grössingerjem je kmetija Žiber-nik. Žibernikov sosed je Potočnik. Na karti je ta hiša označena kot: Potučnik. Nemci pa pravijo: Petučnik. Kmetija Potočnik se razprostira med dvema potokoma, ki se izlivata v glavni potok, ki teče proti Želinjam.
Malo dalje sta kmetiji Prenar in Brei-tenhuber, ki pa dandanes nista več samostojni kmetiji. Malo nad Breitenhu-berjem stoji cerkev na Krejčicah in poleg cerkve je kmet Krejčnik.
Tako smo prišli do cerkve Sv. Urha. Nad cerkvijo je kmet Brdnik, res na br-du. Še malo višje Grabušnik, danes paš-niška kmetija. Omeniti moramo še kmetijo Lepuh, danes tudi samo še pašniška kmetija. Od cerkve sv. Urha vodi pot mimo Žnidarja proti Krofu, ki je že tudi čisto gori na vrhu hribovja, ki loči Št. Urh od Krčiške doline. Blizu Krofa stoji Krofov križ. Od tukaj vodi pot na Mostič.
Nižje spodaj sta kmetiji. Priž in Drč-nik. Drčnik je že globoko doli blizu grape. Potem prideta kmeta Tišlar in Prevajan, ki mu Nemci pravijo: Preboj, Tukaj je bila doma Jera ali Gertrud Lepuh, pd. Prevajanova mati. Nazadnje prideta, že čisto ob robu fare kmetiji: Kopej in Holenač. Rajni Holenačev oče Urh Majrič je bil posestnik obeh kmetij, Ko-pejeve in HolenaČeve. Nazadnje imamo še dve bajti. Prevajanovo in Cipušovo.
S tem smo si ogledali Št. Urh.
Ka rel Maaser:
IZVIREN ROMAN IZ ZILJSKE DOUNE
19.
„Skoz vas ne pojdem. Čez gmajno se bom ognil hišam in nazaj grede te tu počakam. Če ti je prav ?“
Zasmejala se mu je.
„Do vlaka bova že prišla.“
Podlipnikov je utonil med smreke. Ko so bile Melviče za njim in je prešel grapo, se je ustavil. Kakor je bil doma trdno odločen, da bo šel na Brdo, se mu je zdaj misel uprla.
Kaj naj počne tam?
Misel se mu je zazdela neumna. Žo-baril bi tam pri Vogrincu in mislil na Mojco.
Hodil je pa se sproti ustavljal.
„Ne bom šel.“
Zlezel je pod pot, slekel suknjič in legel. Počitek mu je dobro del in sonce je bilo vroče.
„Tu počakam poldneva, potlej se obrnem nazaj proti Melvičam.
Misel mu je bila prijetna.
Utrgal je travnato bil in jo grizel
med zobmi.
Zdaj je Mojca že doma.
Zrak je bil miren, vendar nebesna modrina ni bila prava. Folteju se je zdela rahlo zakajena.
Vreme se bo nemara sprevrglo.
Sonce je žgalo, da se je Podlipnikov umaknil še globlje v senco. Vročina ga je delala trudnega.
Zaprl je oči in navijal travnato bil okrog prsta.
Mojce so doma veseli.
Njega ne bo nihče, ko bo zvečer prišel domov.
Odprl je oči. Nad smrekami je za-megleno.
Ko bi oče vedeli, da zdaj leži tu in čaka, da se bosta z Mojco vrnila. Peš bi prišli do njega.
Bogve, kaj bi napravila Greta? Ali ni to poslednji korak njegovemu tihemu uporu. Je sploh še pot nazaj?
Foltej si jo ne želi več.
Ko se je zbudil je v Melvičah zvonilo poldne, še je za čas poležal, potlej se je vzdignil, se stepel in mahnil nazaj.
Pod Melvičami se je zavlekel za robidovje. Prijazen kotiček, skrit in mehak.
Nebo je bilo zamrenjeno.
„Še za dež se bo napravilo," je ugibal.
Potlej je misel spet poiskala Mojco.
„Če bi se zdaj umaknil, bi grdo napravil.“
Spoznanje je bilo jasno. Pečnike je
odrezal kakor z nožem. Kako počasi in vendar hitro je vse prišlo. Iz drobnih be-
sedi je zraslo in zdaj drži kakor zid.
Kakor zid? Pa se je bal, da bi v Čajni utegnil koga srečati. Mojco je bolelo, čeprav se je smejala.
V Melvičah je bila ura tri, pa se je še tepel z nadležno mislijo.
Ob štirih je prišla Mojca.
Ko sta sedela skupaj, je nadležna misel obmolčala. Mojca je bila dobre volje.
„Kako je bilo na Brdu?"
„Sploh nisem šel.“
Podlipnikov se je smejal.
„Nisi šel?“
„Ne. Na gmajni sem ležal in mislil nate. Na Brdu ne bi mogel.“
Naslonila se mu je na ramo.
„Tako te imam rada. Pa se vendar bojim. Ko bi ne bilo treba več na Bistrico.“
„Očeta se bojiš?“ ugane Foltej.
Samo prikimala je.
„Od doma grem, če ne bo pustil."
Folteju se zdi v tem trenutku vse lahko.
„Oče je močnejši od tebe, Foltej. Ti tega ne veš.“
„Ne žobariva o tem,“ je grenko v Podlipnikovem.
„Saj bova morala iti, če hočeva priti ha vlak, se je hotela vzdigniti Mojca.
Potegnil jo je nazaj.
,,Z večernim greva. Ne bova se skri vala pri dnevu.“
Ni se mu upala ustavljati. Tudi moči
ni bilo v njej. Kašnica jo pred nočjo tako ne čaka.
Slonela je ob njem in strmela predse.
V brezmočnem uporu je slišala, kako je grmel v dolini vlak proti Čajni.
Ko sta vstala, se je večerilo in oblaki so rinili izza Dobrača. Spogledala sta se in brez besede utonila na pot.
To uro je Podlipnikov vedel, da se bo moral upreti. Zanj Pečnikove ni bilo več.
Mojca pa je vso pot žinjala na Motni-kovo Nežo in je imela vek v grlu.
Pa zaradi Folteja ni hotela vekati.
Ko sta prišla na Bistrico, so padle prve kaplje. Debele in težke kakor toča.
Skoraj vso noč je lilo.
SEDMO POGLAVJE
Upor v Folteju je zrasel do vrha. Skozi vso žetev je žinjal samo nato, kako bo pred očeta zvrnil svojo težko besedo. Zdaj ne more več omahovati. Pot v Melviče je udarila v Podlipnikov rod kakor sekira.
Mojčine oči so žalostne in plašne. Kadar pride Foltej pod okno, skoraj ne prideta čez skrb, ki oba žuli in teži.
„V Čajno še kar naprej hodiš.“
Mojčine oči nič ne očitajo, bole pa Folteja tako, da jih ne more prenašati.
„Nočem kar naenkrat butniti.' Saj veš.“
(Nadaljevanje na 11. strani)
Pod južnim soncem
(Nadaljevanje s 3. strani)
proti glavnemu cilju, proti Venezueli, kamor nas je bilo namenjenih največ potnikov. Dne 28. novembra smo se izkrcali, 449 po številu, v pristanišču Porto Cabello. To je lepo urejeno pristaniško mesto s približno 20.000 prebivalci. Tu smo stopili na južno ameriška tla.
Samo toliko smo imeli časa, da smo se mogli malo razgledati, že smo bili v avtomobilih in pel j ah smo se po divje romantičnih pokrajinah preko planin v notranjost države. Kdor si je deželo lepše predstavljal, ta je bil razočaran, jaz pa sem bil prijetno presenečen. Res zanimiva in zelo romantična vožnja, gorat, z gostim rastlinjem porastel svet m lepo, toda popolnoma tuje rastlinje.
Hitro smo brzeli po cesti, povsod smo videh na cesti in ob cesti veliko število novih gradbenih del, najnovejše stroje pri stavbah smo občudovah, obilico avtomobilov smo srečevali, vse to je napravilo na mene mogočen vtis. Za nami je bilo že 120 km ceste od pristanišča Porto Cabello, ko smo prispeli do taborišča Trompillo, kjer smo se začasno nastanili. V bližini je Valencijsko jezero, Veliko in zelo lepo. toda rekli so nam, naj se ne hodimo kopat; veliko število krokodilov je v jezeru in nismo zato prišli tako daleč sem s Koroškega v Južno Ameriko, da bi nas tu krokodih požrli. Opazovali pa smo z višine, kjer smo bili, lepo pokrajino, proti severu je bil pogled na jezero in na mesto Valencia, proti jugu pa na hribovito in z gostim zelenjem porastlo pokrajino. Od tod je še kakih 170 km do glavnega mesta države Venezuela, do Caracasa.
Po enem tednu bivanja v taborišču smo krenili proti glavnemu mestu. Bila je krasna vožnja, šlo je čez hrib in dol, cesta široka in asfaltirana, skozi mesta in vasi. Čim bližje smo prihajali prestolnici, tem več avtomobilov je bilo na cesti, končno že kar cela procesija. Množica avtomobilov tu nekako nadomešča železnico, ki je izpeljana deloma le ob morju med glavnimi mesti. Skupno je v Venezueli železnic komaj okrog 1500 km. Zato pa so glavne ceste v zelo dobrem stanju.
Med vožnjo smo prišli zopet visoko v planine in megla nas je zajela. Potem pa je šlo navzdol proti dohni, katero celo izpolnjuje mesto Caracas, prestolnica Venezuele. Mesto se zelo hitro širi in šteje danes s predmestji okoli pol milijona prebivalcev. Dolina in torej tudi mesto še širi v dolžino 20 km daleč, v širino pa eden do dva kilometra. Predmestja leže po pobočjih hribov in v stranskih dolinah. V mestu se silno veliko gradi, skozi mesto pa delajo 20 metrov široko cesto.
Polovica mesta je staro mesto, ki ima svoje središče na trgu Silencio s krasnimi vodometi. Tu stoje tudi nebotičniki in veliki stanovanjski bloki. — Tudi novo mesto obsega polovice doline. To je naselje razkošnih vil s prelepimi vrtovi in krasnimi drevoredi najrazličnejših krasnih dreves.
LJUDJE
Flora in fauna, torej rastlinstvo in živalstvo sta v Venezueli izredno lepi in zanimivi, toda nam čisto nekaj novega in neznanega.
Venezuela je dežela velikih nasprotij: črno in belo se nekako druži. Beg z dežele je še veliko močnejši kakor pri nas in ima za posledico prazne pokrajine v notranjosti države in pa prenapolnjena mesta. Revščina in bogastvo sta v mestu združeni. Več kot hišnih številk ima mesto trgovin, vse namreč trguje, vse hoče na lahek način obogateti in lahko živeti. Zelo rodovitna in bogata dežela uvaža večinoma skoraj vse iz Severne Amerike. Vse je zelo drago, če preračunamo v šilinge. Tako sem moral pri brivcu plačati za britje in striženje^ 4 boli-varje. to je okrog 25 avstrij. šilingov.
Moški Venezulanci umirajo navadno preje kakor ženske, kar je posledica raznih bolezni, zelo so razširjene spolne bolezni.
Lastovke se spreletavajo posamično, de žvrgolijo in cvrči jo, kot bi bile neme.
V resnici so tu le žalostne begunke brez doma in pesmi, tu le prezimujejo in čakajo spomladi, ko poletijo proti severu,
kjer so doma, kjer gnezdijo in prepevajo.
Za enkrat smo v Venezueli še „Por-tuges“; tako pravijo tu namreč vsakemu človeku, ki ga ne marajo. Tako pa pravijo tudi vsakemu tujcu, ki ne govori še dobro špansko. Mi, kar nas je sedaj prišlo v Venezuelo, pa seveda špansko še ne znamo dobro. Po naravi so Venezulanci, kakor Španci na splošno, vojaki, uporniki in buntovniki. Z revolverjem in z nožem se radi igrajo.
Kinofilm brez pretepa in brez streljanja pri Venezulaneih ni nič vreden. Zato se ne smemo čuditi, da so tudi vsi amerikanski filmi, ki jih kažejo pri nas, polni takih prizorov. So pač za ameriške razmere in iz ameriških razmer. Velik del otroških igrač je orožje. Napete in razburljive pripovedke radi berejo in radi poslušajo. Ponižnost mrzijo, ošabnost prezirajo, ljubijo pa dostojno imenitnost.
RASTLINE IN ŽIVALI
Zaradi izredno ugodnega, to je toplega in vlažnega podnebja kali in uspeva seme povsod, kamor pade. Po brzojavnih vodih, to je po samih žicah rastejo kar celi šopi travnatih bilk in izgleda žica kakor razdrapana, razcefrana in nerodno skupaj zvozljana žica. Po deblih dreves raste trava in se bohotijo razne zajedalke. Na razne okrasne palme sejejo in presajajo razne zajedalke, predvsem razne orhideje, ki nato na palmah bujno uspevajo in krasno cvetijo. Krasno uspevajo tudi razni kaktusi. Kot samostojna rastlina služi domačinom za žive plotove, tvori mogočna mesnata stebla, ki rastejo 8 do 10 metrov visoko. Ker ima silne bodice in se ne pusti obrezovati in prirezovati, je to silno trpežna in tudi silno praktična rastlina za žive meje.
Parki in cvetlični nasadi po mestu, zlasti pa v predmestjih vil nudijo morje neznane rastlinske lepote vseh barv in oblik. Če z našega cvetočega drevja tam v Podjuni v spomladi odpade cvetje, je belo pod drevjem. Tu pa sem videl, da je samo od odpadlega cvetnega prahu bilo vse rdeče modro po tleh, cvetnega prahu je bilo za prst debelo. Iz tega morete razvideti vso bujnost cvetja.
Pred neko vilo sem videl velike ptičje kletke, v katerih je bilo zbranih veliko število samih pisanih in najživahnejše barvanih ptic pevk, ki so prepevale, da jih je. bilo res veselje poslušati.
Stari park na gori Kalvariji je pravi botanični vrt. Vsako drevo in sploh vse rastline imajo tablice z napisom, ki označuje ime rastline: tukaj sem videl prvič rasti mogočne bambuse. Po parku je vse polno spomenikov iz kamna, betona in železa ter brona. Toda seme kali in rastline rastejo tudi na teh spomenikih, ki so nekateri že popolnoma pokriti. Skoro bi bilo potrebno častitljive stare može, ki so tu upodobljeni, dvakrat na leto briti.
KAKO ŽIVIMO?
Danes smo 13. decembra, pooblačilo se je in ozračje se je toliko shladilo, da sem moral v sobi obleči hlače. Drugače pa je menda z zakonom prepovedano odraslim nositi kratke hlače. Srajce brez rokavov in brez ovratnika nosijo samo najrevnejši in najnižji sloji; ker pa so socialne razmere vedno boljše urejene, je tudi teh ljudi vedno manj. — V cerkvi se morajo tudi ženske pokriti. Če pa nima ženska, ki pride v cerkev, slučajno s seboj naglavnega ogrinjala, si mora vsaj žepni robec razprostreti po glavi.
Trgovina z navadno pitno vodo prav dobro tu uspeva. S težkimi tovornimi avtomobili jo razvažajo v steklenicah. Pijancev ali bolje rečeno, pijanih ljudi še nisem videl v tej dežeM. Alkohol in alkoholne pijače se sicer dobi, vendar po zelo visoki ceni. Tudi pivo se dobi, vendar pa je drago, brezalkoholnih pijač pa je na stotine vrst, ena boljša od druge. Sladkor je tu zelo poceni. Omenil sem že, da je trgovin zelo veliko, avtomobilov pa vsaj toliko kot hiš. Če bi tu vozači avtomobilov s hupami dajali znamenje, bi se zidovje hiš sesulo kakor nekoč zidovje Jerihe.
V sobi, kjer stanujem, ni pravega stropa, le nekako tramovje. Pri nas bi rekli, da straši, netopirji me namreč ne-
SelUot potom pMetttMfd voa M<t pihošUfO o dolitmt $ do 8 mtU pottm hrtih tovornih <tvtomob$\oo V Itrsju htmtn* os. is im v «ry« kroje Mr- M ittoszetttetvs.
OdpremljoHft no vse nocint, s velikimi vozovi, krši tram por tl o kroj* samem trn v Vttk smereh. Skladišča za pohištvo in odpremno blago, kakor tudi prehodna carinska skladišča.
Stalni ekspresni zbiralni promet is m o Usu, Dunaj. Graz in vsa ostala deželna mesta, kakor tmdt tedenski zbiralni tovori Trst	Celovec—Trst Carinske izpostave: Podroičica, Podkloster.
Tov»rna za
impregniran je lesa, lesene
KATZ & KLUMP
D. Z O Z.
BUNCA.F&RNITZ, KOROŠKO • TEL. BELJAK - VILLACH 69.19
ELAUTZ & KOFLER
AUPENLÄNDISCHE ZU C K E'R WARENFABRIK
V CELOVCU • HBUGEKOEISIRLAIZ • KLAGENFURT
A
IZDELUJEMO ZOPET SLADKORČKE MIRNODOBSKE KAKOVSTI
prestano obmevatajo z ostanki nekega drevesnega ploda, podoben želodu. Pod stropom nad mojo posteljo vise in kar neprestano nekaj „mavžnajo“, pri tem pa jim želod ali pa del tega uide in pada na mene ali na tla. Vsako jutro pa moram nato pometati to nesnago.
Pa temu bo kmalu konec, ne bom namreč dolgo tu, nisem še na cilju. Konec januarja odrinem na potovanje z ladjo po reki Orinoco. Spremljal bom ladijski transport blaga za naše novo naselje ob izvirkih rek Orinoco, že tam skoraj ob razvodju reke Amazonke. Ko se tam malo vživim in malo razgledam, bom pa spet poslal kako poročilo.
Še to moram povedati, da „Kronike“ do sedaj še nisem dobil, jo pa že težko pričakujem. Tudi nekateri drugi stari in novi slovenski naseljenci bi jo radi naročili.
Ker nisem mogel pravočasno pisati, da bi priobčiM pismo za božične in novoletne praznike, želim vsem znancem in
prijateljem po Koroškem prav vesele in
blagoslovljene velikonočne praznike ter vse prav iskreno pozdravljam.
ftefciama
Okvirji — ogledala hišne in kuhinjske potrebščine emajlirana posoda
(Rapatz
Celovec-Klagenfurt, Viktringerstr. 1	tel. 28-34
lllllillllllllllllllilllllllllllllllllllllllllillllllilllillllllllllllllllllllllllllili
Za gospe in gospodične, gospode in otroke dobite čevlje vseh vrst v najboljši izdelavi in po najugodnejših cenah v trgovini, s čevlji
FILIP HRIBERNIG, vdova
VELIKOVEC, ulica 10. oktobra
številka 128.
Ob 50-letnici tvrdke PUCH
Komu ni znano ime Puch. kolikokrat ste že premišljevali, od kod to ime in kaj pomeni?
V mali vasi blizu Ptuja na Spodnjem Štajerskem je bil rojen dne 27. junija leta 1862 Johan Puch. Že v mladih letih je odšel v Gradec, kjer je vstopil kot vajenec v ključavničarsko pgdjetje. — Tamkaj je spoznal dvokolo (bicikel), ki pa je bilo takrat še zelo nepraktično ih zato tudi malo uporabljano vozilo.
Ko je postal Puch samostojen rokodelec, je ustanovil v Grazu malo delavnico, kjer začel izdelovati prva kolesa. Pozneje je kupil v predmestju Graza star mlin in je tam ustanovil podjetje „Johann Puch — izdelovalnica koles“. To pa je bil začetek poznejšega in sedanjega velikega industrijskega podjetja za izdelovanje bi- in motociklov.
Z vedno novimi idejami je Puch izpopolnjeval sestavo kolesa, ki se je po obliki preoblikoval od zelo nepraktične in skoraj neuporabne prvotne, do današnje lepe in izredno praktične oblike. Ker je bil Puch tudi sam navdušen športnik, je stremel za tem, da dobijo v novem dvokolesu tudi športniki čim bolj pripravno in uporabno vozilo.
Prvo motorno kolo — prav za prav trokolo — je bilo izdelano v Puchovih delavnicah in po njegovi zamisli leta 1901. To prvotno motorno kolo je Puch vedno bolj izpopolnjeval, in so bila znana v prvem desetletju tega stoletja Puckova motoma kolesa že po vsem svetu.
Toda Puch ni v svojem delu poznal
počitka, kmalu se je pripeljal iz njego-govih delavnic prvi avtomobil in pred prvo svetovno vojno je bil izdelan v njegovih delavnicah že tudi avijon. Takrat so Puchove delavnice zaposljevale že okrog 1000 delavcev.
Po prvi svetovni vojni je začelo podjetje z novo veliko delavnostjo. Združilo se je s tvrdko Austro-Daimler in se je posvetilo predvsem izpopolnitvi motornega kolesa in Puchova motorna kolesa so postala izredno priljubljena.
Leta 1938 se je združilo podjetje Daimler-Puch s podjetjem Steyr in je tako nastalo novo podjetje Steyr-Daimler Puch d. d., ki je zaposljevalo že 2000 delavcev.
Druga svetovna vojna je napravila nenaden konec razvoju tega velikega podjetja. Bombe so razrušile delavnice in velik del strojev. Toda čas, ki pozdra-
v velikonočnem tednu velika izbira!
Kabeljau-fileti	za	kg šil.	10,—
Kabeljau brez glave za	kg šil.	6.20
Lososi (morski	za	kg šil.	9.40
Sledi	za	kg šil.	11.30
Lososi (morski) brez glave	za	kg šil.	5.16
Krapi, živi ali mrtvi, kakor tudi vse vrste mariniranih rib, prekajene ribe, slaniki.
Na drobno:
„GMEINER-RIBE" Celovec - Klagenfurt Pernhartgasse 4 Tel. 35-20
vi vse rane, je tudi temu podjetju omogočil nov razvoj in danes zaposluje podjetje že 3200 delavcev, vsakih 15 minut pa izdela eno novo dvokolo naj-praktičnejšega sistema. Izredno pa je izpopolnjeno tudi izdelovanje motornih koles, ki so razširjena po vsem svetu v izredno velikem številu.
Ne bi bilo seveda mogoče, da bi se izdelki podjetja Stejm-Dailmer-Puch tako razširili, če ne bi bili izdelani s tako natančnostjo in zanesljivostjo ter točnostjo. Zato so tudi stroji v delavnicah tega podjetja pravo čudo modeme tehnike.
Gospodarski pomen uživanja rib
Pred letom 1938 so bile nordijske države — Švedska, Norveška, Danska in Islandija — za avstrijsko gospodarstvo skoraj brezpomembne. Izvoz v te dežele je bil zelo malenkosten, ker so mogle te dežele plačati avstrijsko blago le s svojim glavnim pridelkom, to pa so ribe ter razni ribji izdelki.
Uvoz rib je bil takrat iz teh dežel k
ureditev hladilnih naprav pa omogoča, da pridejo ribe kljub dolgotrajnemu prevozu vedno sveže na trg.
Tako se je posrečilo tudi povečati izmenjavo blaga z Norveško za večkratno prvotno količino. Posrečilo se je dobiti trgovske zveze celo z Islandijo, s katero preje sploh nismo imeli nikakih trgovskih zvez.
nam skoraj nemogoč, ker ribe niso pre- V nordijskih deželah je bilo že od nesle tako dolgega prevoza. Sedanja | nekdaj veliko povpraševanje po avstrij- |
skem blagu in po raznih avstrijskih izdelkih. Te so tam radi kupovali zaradi dobre izdelave in dobre kakovosti. Na drugi strani pa se je tudi v Avstriji že vdomačila potrošnja rib in daleč je že prodrlo spoznanje, kako zdrava in kako hranilna jed je riba. Zato moremo pričakovati, da se bo potrošnja rib še znatno razširila.
Riba je pa tudi zelo cenena jed in je z ozirom na veliko hranilno vrednost v primeri z drugo hrano skoraj najboljša in najcenejša hrana. Riba vsebuje dragoceno živalsko beljakovino, ki jo naše telo nujno potrebuje, vsebuje pa nadalje še maščobe in pa rudninske soli, ki so tudi neobhodno potrebne za naše telo. Zato pa moremo za isto količino izvoženega blaga dobiti v obliki rib mnogo več hranilnih živalskih beljakovin kakor pa pri nakupu jajc, perutnine, mesa, klavne živine itd.
S tem pa je tudi že rečeno, kako velikega pomena je uživanje rib v domačem gospodinjstvu. Saj pomaga uporaba rib in ribjih izdelkov gospodinji, da prihrani marsikateri izdatek, ker more kupiti cenejše ribe namesto dražjega mesa.
humke todoiMya sfovesa
STIYR-traktorji	PUCH-motorna kolesa
STUEYR-teml avtomoMII	PUCH-Molesa
STiYR>FlAT>osebil avtomolilll STYRIA-slavioe na prosltaku (FreHanlnaken) STIVR-krogllčnl ležaji	STYRIA-potfelÄe za Mota
STEYR-DAIMLER-PUCH-DELNIŠKA DRUŽBA
GRADEC - GRAZ	STEYR	WIEN - DUHAJ
Mojca ve. Foltej se boji očeta, čeprav žobari kakor da mu je njegova jeza deveta briga. Toda z vsako besedo pokaže, da je še ves odvisen od Podlipnikove moči in da ga je na dnu vsega strah pred tem, kar bo prišlo.
Mojca mora spet žinjati na Motniko-vo Nežo. Ko se vse razodene, naj zataji otrokovega očeta kakor Neža takrat? Kaj če v Folteju ne bo toliko moči, da bi se v resnici uprl očetu in Podlipniko-vemu rodu.
Misli jo spravljajo v vek,
„Tako se bojim, Foltej.“
„Rekel sem ti, da bom zrasel, ko bo prišel čas za to. Do novembra lahko še počakava. Do tedaj nihče ne bo uganil, kako je s teboj.“
„Ko mi je pa včasih tako slabo,“ je dahnila.
„Potrpi. Dobro veš, kaj se pravi, udariti se z očetom.“
„Vem, Foltej. Toda ti si še preveč Podlipnikov. In jaz sem preveč samo dekla."
Foltejeve noči so bile same hude sanje. V sanjah se je vzdignil proti očetu, zrasel čez Podlipnikovo hišo, pa ga je očetov sivi pogled pribil ob tla, da je bil spet koj majhen kakor otrok. In Greti se je smejala.
Zibel v naizbi ga je pekla kakor žerjavica. Veliko rdeče srce je vpilo in si-
lilo vanj. Kakor da je v srcu vsa Mojčina žalost in ves njen strah.
Kakor je Podlipnikovega pot v Mel-viče v začetku prepričevala, da se bo očetu zdaj moral upreti, tako ga je zdaj peklila do obupa. Mojca čaka vsak dan, v njemu pa vsak dan manj moči. Nobene sile, da bi povedal resnico. Kar naprej hodi v Čajno, še kar naprej govori s Pečnikovo.
Misel na Motnikovo je tudi v Folteju vsak dan hujša. Mogoče je oče nekoč prav tako visel med Motnikovo in Tem-nikovo. Upiral se je, pa je rod sam odrezal Motnikovo in jo pahnil od njega.
Foltej skuša najti izgovor za očeta, pa' se mu nenadoma zazdi, da izgovarja sebe: Kakor da je Mojco že obsodil na sramoto.
Ne, ne bom kakor oče! Uprl se bom, spuntal se bom.
Vsako noč tako. Zjutraj je pred očetom tih in miren.
Zdaj mu še mlačev jemlje poslednjo voljo.
Mojci se je obraz zožil in postal čudno bel. V očeh ji je ostal strah, ki se ni hotel umakniti.
Po Malem Šmarnu se je od Mojce od valila bridkost, ki jo sedaj ni upala iz reči.
„Čas bo. da poveš očetu, kako žinjaš.“
Foltej se je splašil.
„Malo bi lahko še počakala. Se ti ne zdi?“
„Tako ne morem več viseti, Foltej. Ne spim skoraj nič več.“
„Počemu se ženeš, ko veš, da bom zrastel in se uprl?“
„Bojim se, da boš naredil kakor oče."
Vse doslej so ji te besede ležale v srcu kakor kamen. Ni jih upala izreči. Sama se jih je bala. Zdaj ni mogla več molčati.
„Na Motnikovo misliš,“ je Podlipnikovega groza.
„Dro, na Nežo.“
Mojca veka.
Vse bi dal Foltej, da bi bil zdaj bajtarski, ali da bi bil vsaj tretji Podlipnikov sin. Pa je sam na ceh Podlipnikovi zemlji.
„Zakaj tako neumno žinjaš? Nič ne veva, če je vse tisto kaj resen. In če je, jaz nisem kakor oče.“
Molčala je, ker bi sicer morala vekati.
Folteju so tekle noči v dvomih in v bojih. Mojčine žalostne oči so ga žrle, da se je včasih prav do jutra premetaval po postelji/’
Prišle so noči, ko je bil že ves odločen. Povem in konec. Če so oče pametni, bo do odnehali. Če ne? Poberem, kar imam in grem od hiše. Podlipnikova bogatija bo zastrmolela v prazno. Komu naj jo oče dajo?
Zaspal je v teh mislih. Zjutraj je odločenost splahnela in odložil je besedo z očetom na jutri.
Vsak dan tako.
November je nadihal puščobo, vse je kazalo na sneg. Mojčin obraz se je tako zožil, da so jo bile samo še oči. Mlada Kašnica je bila vsak večer videti čudno v zadregi. Mojca je čutila, da bi rada prišla z nečim na dan, pa se boji vprašati.
Mojca je slutila, da se ji že pozna.
Foltej je vedel, da je prišla njegova ura. Mora vreči svoj greh pred očeta, na sredo Podlipnikove hiše. Ljudje že namigujejo in Mojca si ne upa več k Petrovim.
Tisti dan po Vernih dušah je po večerji Foltej obsedel v izbi. Oče so sedeli za mizo in bobnali s prsti po miz’
Nenadoma so jim prsti obstali.
„Kašnikova dekla se je lepo pokazala. Sem ti pravil takrat, da počakajmo?"
In so spet zabobnali po mizi.
Folteja je udarilo kot strela. Da bodo oče dregnili ob Kašnikovo, ni slutil.
„Kaj je z njo?“ se mu je zatresel glas.
„Kaaj? Menda nisi slep!“
Podlipnik je zarežal.
V Folteja je planila misel: Ali oče vedo, da je imel nekaj z deklo in zdaj tipljejo, ali žobare kar tako.
(Dalje prihodnjič.)
Radia Ce&ovet
SOBOTA, 8. aprila:
8.15—	8.30 Postne pesmi.
NEDELJA, S. aprila:
7.15—	7.45 Velikonočni nagovor in velikonočne pesmi.
13.30—	14.00 Narodne pesmi, poje moški zbor iz Sv. Lenarta.
PONEDELJEK, 10. aprila:
7.15—7.45 Salonski kvartet igra slovenske narodne pesmi.
TOREK, 11. aprila:
14.00—14.30 Poročila, pouk slovenščine, gospodarsko predavanje, kmečka glasba.
SREDA, 12. aprila:
14.30—	15.00:	Poročila, gospodinjsko
predavanje, kmečka glasba.
ČETRTEK. 13. aprila:
14.30—15.00: Poročila, pouk slovenščine, zdravniško predavanje, lahka glasba.
PETEK, 14. aprila:
14.30—15.00: Poročila, pregled tiska, pestra glasba.
Radie Jtcndm
Poročila in komentarji v slovenščini in srbo.hrvaščini.
(Oddaja vsak dan na kratkih valovih: 19 m, 25 m, 31 m, 41 m in 49 m ter deloma na srednjem valu 293 m) 6.45— 7.15: poročila in koment. v srbo.hrv.
14.45—	15.00: poročila in koment v srbo*hrv.
18.15—	18.30: poročila in koment. v srbo-hrv
20.45—	21.15: poročila in koment. v srbo.hrv.
21.15—	21.30: poročila in komentarji v sloven,
22.45—	23.15: poročila in koment. v srbo-hrv
H&iia StktuhU
„Velika hiša malega človeka“ Radioaparati za vsakogar. Tovarniško novi 4 cevni Super od 526 S naprej. — Popolnoma prenovljeni aparati od 200 S dalje. Najbolj modema popravljalnica. Žarnice za dom in preprodajo.
CELOVEC - KLAGENFURT
Bahnhofstr. 22 — Tel. 29—48
Rešitve $ 7. strani
Rešitev zlogovnice
1 DiJak, 2 AtOm, 3 VrSno, 4 Obir, 5 RePa, 6 IzPit, 7 NeApelj, 8 TiGer, 9 RiLke, 10 Svinčnik, 11 TlAka, 12 Ev-Ropa, 13 NaUm, 14 JeZero, 15 ArZen, 16 Krivica.
Prve črke dajo ime: DAVORIN TRSTENJAK, tretje črke dajo ime: JOSIP PAGLIARUZZI.
Rešitev posetnice: št. 1.: mož je po poklicu Gostilničar in prekajevalec; it. 2.: ženska je po poklicu Nadučitelji-ca; št. 3.: mož je doma iz kraja Slovenji Plajberk.
Rešitev križanke „KVADRATKI“ Besede so bile:
Vodoravno: 1 toda, 5 prst, 9 Abel, 10 reva, 11 kita, 12 Epir, 13 oreh, 14 jata, 15 skrb, 19 koza, 23 tema, 24 Amor, 25 opal, 26 karo, 27 Jana, 28 Oran.
Navpično: 1 tako, 2 Obir, 3 dete, 4 Alah, 5 prej, 6 repa, 7 svit, 8 tara, 15 stoj, 16 Kepa, 17 rman, 18 bala, 19 kako,
20	Omar, 21 zora, 22 Aron.
Rešitev križanke Besede so bile:
Vodoravno: 1 kravata, 7 mrena, 8 m, s, 10 alt, 11 kg, 12 oves, 14 dvor, 15 le, 16 vikar, 19 la, 20 Ida, 22 vol, 23 Ren, 24 teta, 25 lira, 26 Jera, 27 med,
29	mati, 31 av, 32 bacil, 34 cmok, 36 muha, 39 svak, 40 čast.
Navpično: 2 Rm, 3 ara, 4 Velikovec, 5 Ant, 6 ta, 8 molitev, 9 sveder, 11 kolera, lla granata, 13 sv., 14 dr., 17 Iv., 18 al,
21	ata, 23 Rim, 26 jaz, 27 mak, 28 dim,
30	i. t. d., 32 bok, 33 luč, 34 c, v, 35 ma, 87 ha, 38 as.
Gledališče
Začetek predstav ob 20‘00
8.	aprila: Lepa Helena.
9.	aprila : Lepa Helena.
10.	aprila: Tannhäuser.
11.	aprila: Lepa Helena, red B.
12.	aprila: Junaki.
13.	aprila: Lepa Helena, red C.
JACQUES OFFENBACH:
„JßefLa TötLewi“
V soboto, dne 1. aprila je celovško mestno gledališče uprizorilo Offenba-chovo komično opereto, ki zajema snov iz bajeslovja in poizkuša objasniti na prav zabaven način vzroke, ki so pripeljali do trojanske vojne. Ker se pri tem glasbe tiče, je ta vsekakor zelo bogata na lahko sprejemljivih napevih in ima dokaj poleta v sebi; na ta način rešuje delo v predelavi pred polomom. V vsej vsebini ni najti kaj resnega, vkljub temu pa manjka pravega humorja.
Da ni bilo ob tej priliki pravega uspeha, ni krivda na sodelujočih igralcih, temveč jo je treba iskati že deloma pri ustvarjalcih in predelovalcih besedila. Sodelujoči so se potrudili, da bi izvedli stvar z uspehom in v zadovoljstvo vseh, a na žalost...
Orkester pod vodstvom Thea Haslin-gerja je rešil svojo nalogo zadovoljivo in pri tem pomagal glavnim igralcem nuditi gledalcem vsaj glasbeni užitek. Berti Mandl kot Helena je bila vredna svojega naslova, a tudi Albrecht Kornhäusl ni zaostajal s svojimi zmožnostmi, dasiravno bi bil lahko malo bolj prepričljiv ugrabitelj, bil pa je le bolj nežni ljubimec. Rolf Polke in Hans Welz sta bila precej mačehovsko obdarovana z dovoljenjem, da pokažeta svojo igro in izneseta svoj glasovni zaklad. Posebno Hans Welz bi nas razveselil, če bi ga imeli priliko večkrat slišati in videti, njegova igra in petje ugajata širokemu krogu. Karl Heinz Schmidt je v svoji komični vlogi kot čuvar templja v vsakem oziru dorastel in je ugajal. Theo Knapp je sicer dober komik, a predolgovezna komika tudi ne vžge več. Tukaj bi bilo možno še veliko rešiti na vsej igri. Bolj kratko, a jedrnato — uspeh gotovo ne bo izostal.
Ostalim igralcem naj velja skupna pohvala. Omeniti pa je treba posebej še balet pod vodstvom Christe Svedlund, ki se počasi le boljša z ozirom na enotnost gibov pri izvajanju; dosegla bo lahko še lepe uspehe. Vsa pohvala gre pri tem tudi gostu Esterju, ki je žel pohvalo, s katero je občinstvo sicer šte-dilo.
Verjetno bo opereta ob naslednji uprizoritvi že nosila znak kritike, ki je bila malo ostra, a dobronamerna in bo tako uprizoritev dosegla večji uspeh. Eno pa naj velja: rajši krajše, a to naj ima več jedra.
a spomlad
blago za
DAME IN GOSPODE tudi za najbolj razvajen okus
Atotaa IsStkc&HUMiß
(Jelovec-Klagenf urt, Karfreitstrasse 1-
ŠPORT-TOTO 26. KOLO Admira—Wacker: Na splošno smatrajo moštvo Wacker kot boljše, vendar pa je Admira na svojem igrišču tudi nevarno moštvo. 2/x
• W w	■
čiščenje
pred
Veliko
nočjo...
in še za peko naj bo časa? — Seveda, če se dela le spretno lotite in upoštevate nasvete receptov-slikanic. Tedaj lahko naenkrat napravite nekaj dobrih slaščic, ki pred vsem gotovo uspejo, kajti to je ravno prednost
König
BACKPULVER Hi
immmmiimiiiiimiMiiiiiiimuiimniimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiim
Wr. Sportklub—Vienna: Vienna ima iz-glede za zmago, dasiravno je Wr. Sportklub središče te. tekme. 2/1 Slovan—Sturm G raz: Štajerci bodo igrali na igrišču prvega moštva, ki igra zelo ostro. Slovan verjetno ne bo oddal točk. l/x
FC Wien—Austria: Če si ogledamo obe moštvi, vidimo, da je Austria na tabeli boljša, FC pa nam je znano kot solidno moštvo, kar Austria ni. 2/x Glognitz—FAC: S tem, da mora igrati FAC na igrišču prvega moštva in je poleg tega v nazadovanju, je zmaga prvega moštva skoraj gotova. 1/1 Hochstädt—Blau-Weiss:	Zadnji te-
den je prvo moštvo doživelo poraz, drugo moštvo pa je zmagalo. Upamo, da bo tudi tokrat in tipamo na 2/2 Helfort—Elektra: Elektra bo s svojim posebnim načinom igranja verjetno odvzela Helfortu dve točki. 2/2 Tulln—St. Pölten: Težko je svetova-
Vse športne priprave za poletje, strokovna izdelava in za vse vrste športa!
Velika izbira športnih srajc, nogavic, usnjenih hlač, suknjiči po noši, dežni plašči po brezkonkurenčno nizkih cenah.
Športna društva imajo "osebni popust!
Športna trgovina „GLÖCKNER"
Celovec/Klagenfurt, Alter Platz 25, telefon 32-51
ti, ker sta obe moštvi skoro enako močni. Lahko pa se zgodi, da bo drugemu moštvu uspelo izenačiti s svojim znanjem prednost, ki jo ima prvo moštvo z igro na domačem igrišču. 2/x
Harland—Ternitz: Ti dve spodnjeavstrijski moštvi se borita vedno zelo požrtvovalno. Izid je negotov, a vkljub temu: 2/x
Leoben—Kapfenberg: Ti dve moštvi sta vsem „prerokom“ trd oreh, ker sta obe enako dobri v igri. x/l Soottland—England: Drugo moštvo bo po mnenju strokovnjakov imelo več izgledov, a na Škotskem igrajo nogomet zelo dobro. Zmaga Angležev ni popolnoma gotova. x/2
Lazlo—Internazionale: Drugo moštvo se z vsemi močmi bori za prvo mesto. 2/2
Innsbrucker SC—SK Kufstein: Prve smatrajo za favorite. 1/1 LASK Linz—Amateur Steier: Prvo moštvo ima vse izglede. 1/1 FC Dornbirn—FC Lustenau: Verjetno bodo zmagali drugi. x/2
Kirnom
Celovec - Jf£tai*enf**vt
Predstave dnevno ob: 16., 18.15 in 20.30
STADTTHEATER
8. IV.—16. IV. „La Paloma“, v glavni ulogi Hans Albers.
PRECHTL
8. IV.—13. IV. „Insel der Liebe“ (Otok lju« bežni), barvni film.
CARINTHIALICHTSPIELE 8. IV.—13. IV. „Gullverg Reisen" (Guliver* jeva potovanja).
8. IV. predstave samo ob 18.15 ta 30.30. PETERHOF
8. IV.—13. IV. „Das Lied verstummt“ (Pesem utihne).
Sidiafi - Vitlacšk
BAHNHOFLICHTSPIELE
8. IV.—10. IV. „Dschungei-Kawalka.de", (Kavalkada v . džungli). — Predstave v so* boto samo ob 18.30 in 20.30, drugače kot običajno.
11. IV.—13. IV. „Der verschlossene Himmel“, (Zaprta nebesa), v nemščini.
STADT KINO
7.	IV. —ves dan zaprto, 8. IV. predstave samo ob 18. in 20 uri.
8.	IV. — vključno 10. IV. „Das Lied der
Schecherezade“, (barvrd film).
10. IV. — vključno 13. IV. „Samba Fieber", v nemščini.
_ ELITE-FILMBÜHNE, BELJAK
Vel. petek zaprto. Na Vel. soboto od 18. ure.
Od sobote 8. IV. do četrtka 13. IV. Velikonočni spored „NACHTWACHE“
(Nočna straža)
Eden izmed najboljših in najlepših nemških filmov, kar so jih do sedaj igrali. Odlikovan z naslovi: umetniška in kulturna dragocenost.
Delo je tako napeto, živahno in polno odnosov, da zgrabi vsakogar ta ga osupne pred prevzetostjo lastnega srca. Glavni igralci: Luise Ullrich, Hans Nielsen, Repe Deltgen, Dieter Borsche. Začetek predstav:
ob delavnikih ob 16; 18.15; 20.15, ob nedeljah in praznikih tudi ob 14. uri. Mladina in šoloobvezni do 18. leta imajo dovoljen vstop.
APOLLO LICHTSPIELE, BELJAK Četrtek, 6. IV.:
„FRAUENLIEBE-FRAUENLEID“
(ženska ljubezen-žensko trpljenje)^ Globokovsebinski film slika tragično usodo velike: ženske in materinske ljubezni. V glavni vlogi Magda Schneider, Ivan Petrovich, Alexa v. Porembsky, Oskar Sima, Anton Pointner ta mali Peter Bosse.
Na veliki petek zaprto, predstave šele na veliko soboto ob 18. uri. Sobota, 8. IV. do vel. ponedeljka, 10. IV. „DAS GOLDENE EDELWEISS“
(Zlata planika)
Gorski film s krasnimi posnetki iz Alp. Igralci: Ruth Hambrock, TU Kiwe, Wastl Witt, Loni Schuttes.
Torek, H. IV. do četrtka, IS. IV. „DER ZWEITE SCHUSS"
(Drugi strel)
Zelo zanimiva drama z napeto vsebino. V glavnih vlogah:	Richard Häusler,
Ernst v. Klippstein, Gustav Waldau, Susi Nicoletti, Hanna Witt. Začetek predstav:
dnevno ob 10., 12., 14., 16., 18. in 20. uri.
titodua travma
SANONIG
nudi:
DAMSKE JERSEY-OBLEKE od S 79.80 dalje
BaJM-VILLAOI
Weinbriachgasse12
VSEM BRALCEM IN TRGOVCEM SE PRIPOROČA
zuzzi
EXPORT - IMPORT
Skladičče in pttarnn; Celovec-Klagenfurt, Südbahngürtel 48, Tel. tj-ty '
Uprizoritev Kristusovega trpljenja v Združenih državah
Sonce se. je nagibalo k zatonu in prve sence pomladnega večera v letu 1938 so se že spuščale po gozdnatih pobočjih Črnih gora v Južni Dakoti, ko je neki človek hitel po poti preko* verige gričev, ki zapirajo dolino v nekak amfiteater. Mož je nenadoma obstal kot da bi se znašel pred kakšno čudno stvarjo. Dva človeka sta stala v globeli in se pogovarjala, a njuna glasova sta kljub oddaljenosti jasno in točno zvenela tudi na vrhu hriba, tako da je bilo mogoče slišati popolnoma razločno vse besede.
Veseli nasmeh je zaigral možu na ustnih, preden je spet povzel korak ter je mrmral zadovoljen: „Da, to je prav kraj, kakršnega sem iskal.“
Ta človek je bil Joseph Mayer, morda največji živeči, igralec, ki igra vlogo Jezusa pri igrah o Kristusovem trpljenju, ter zadnji potomec družine, ki že skozi mnogo rodov skrbno čuva in izroča potomcem nekakšno predpravico, da uprizarjajo in igrajo tudi osebe v igri o Kristusovem trpljenju. To igro že od leta 1242 dalje ponavljajo vsak Veliki teden V kraju Lünen na Westfalskem, to se pravi že 400 let poprej, preden je nastalo znano izročilo uprizarjanja pasijona v Oberammergau-u.
Tisti večer je bilo Mayerjevo veselje popolnoma upravičeno, ker je končno našel to, kar je že mnogo let iskal: naravno pozorišče, ki naj bi dalo njegovim uprizoritvam potrebno slavnostno veličastnost. Takrat je bil v Ameriki že sedmo leto, odkar ga je oče poslal iz Nemčije z naslednjim naročilom: „Sedem stoletij so imele te predstave velik duhovni vpliv. Moramo ga ohraniti. Krščanska Amerika nima še nobene slične ustanove. Pojdi v Združene države in nesi s seboj to plemenito izročilo.“ Sin je ubogal ter presadil na ameriško zemljo pobožno evropsko srednjeveško tradicijo. Povsod je naletel na pozorno in ganjeno občinstvo, toda ni se mu posrečilo do tistega večera najti stalnega sedeža, to se pravi kraja, ki bi imel vse potrebne pogoje in bi bil primerno prizorišče, kjer bi vsako leto ponovil to veličastno delo.
Sedaj je bilo njegovo iskanje kronano z uspehom. To malo dohnico ob vznožju Črnih gora pri. kraju Spearfish
Preproge zavese linolej
posteljnina in tekstilje
BELJAK-VILLACH
Lederergasse 12, Tel. 49-81
bi se dalo s sorazmerno majhnimi stroški spremeniti v obsežno naravno gledališče, kjer bi bilo prostora vsaj za 10.000 gledalcev. Bilo je dovolj prostora za vprizoritev vseh prizorov in postavili so lahko tudi posnetke hiš, kakršne so bile za časa Kristusovega trpljenja. Milo podnebje te pokrajine, dolgi sveži večeri, krasen pogled na slikovite naravne lepote v luči zahajajočega sonca, vse to je dalo misliti, da je ta kraj najprimernejši za ta namen. Tudi nekateri drugi oziri popolnoma praktičnega značaja so pripomogli k temu, da si je Mayer izbral dohno ob Črnih gorah. Navdušenje prebivalstva in krajevnih oblasti, ki so mu zelo pomagale in sodelovale pri njegovem delu, nadalje primerna lega kraja z ozirom na prevozna sredstva in končno je bila velika prednost tudi ta, da na tistem področju ni komarjev.
Mayer je takoj pričel ob podpori državnih oblasti in trgovske zbornice v Spearfishu dela za preureditev gledališča, ki pa so trajala nekaj let. Kljub temu svojemu delu pa Joseph Mayer ni opustil vprizoritev po glavnih mestih Združenih držav, kamor je prevažal ig ralce, kulise in kostume v precej slični organizaciji, kot jo imajo veliki cirkusi. Igro o Kristusovem trpljenju je povsod
predvajal pred številnim, pozornim in ganjenim občinstvom. Seveda je bilo treba uvesti posebne omejitve, če je hotel predvajati tako zahtevno igro na gledaliških odrih.
Vseh teh težav pa ni bilo pri predstavah na prostem. Mayer sam je osebno napravil načrt, ki je tudi skrbel do najpodrobnejših delov za zgraditev ogromnega odra med gorami v Južni Dakoti, ki je bil dolg čez 160 metrov. Na sredini odra se godijo najvažnejši prizori: Jezusovo slovo od Marije, Zadnja večerja, Napad na Odrešenika na vrtu Getsemani, Izpraševanje v Herodovi palači, Križanje in Vstajenje. Ob straneh pa so stebri in stopnice, ki nudijo dovolj prostora za druge prostore.
Čeprav so nekatere zgradbe visoke od 15 do 20 metrov, niso prav nič nesorazmerne z ostalim odrom. Oder je v celoti tako dobro zamišljen, da je mo-
Kmalu po končani svetovni vojni na Tihem oceanu je oddelek za raziskava-nja, ki je pripadal ameriški vojski, oznanil javnosti, da so v toku raznih poizkusov našli čisto slučajno neki preparat z naravnost čudovitim učinkom.
Zdravniki so namreč s tem preparatom uničili v teku treh dni trebušni legar, nevarno bolezen, ki je poprej zahtevala najmanj pet do šest tednov zdravljenja in je bolnik često visel ta-korekoč na niti med življenjem in smrtjo. In to čarobno tableto (The magic Tablet) so izdelali iz kloromicetina (Chloromycetin). Enajst skoraj čudežnih ozdravljenj je začelo peti slavo temu zdravilu!
Naravno, da so iz vseh delov sveta začela švigati nešteta naročila in vprašanja glede tega preparata. Toda Ameriške Združene države, ki so edine proizvajale te tablete, niso bile v stanu zadostiti željam mnogobrojnih naročnikov. Jedva 40 odstotkov naročil so mogli takrat izvršiti in to vkljub temu, da je bila cena zdravila zelo visoka. In tako je tudi Evropa prejela le skromno število pošiljk, ki so začele prihajati semkaj šele lansko poletje.
Vkljub temu, da so držali obrazec o sestavi kloromicetina strogo tajno, je vendar uspelo nekemu laboratoriju za preiskavo zdravil v Milanu uganiti pravilno sestavino teh tablet, ki so jih nato začeli proizvajati precej na veliko. Sicer je bila cena še vedno visoka, saj so lani še zahtevali za deset tablet, po 25 centigramov, okoli 12.000 lir, kar je takrat odgovarjalo vsoti 1500 šilingov. Za prvi „sunek“ pa je bilo potrebno, dati bolniku deset do dvanajst tablet in jih je moral bolnik pospraviti v enem obroku, to se pravi, na enkrat. Na to pa je dobival skozi tri do štiri dni, podnevi
Ameriški kongres, najvišji ustavodajni organ Združenih držav, nam nudi kaj pestro sliko v zvezi s poklici njegovih članov.
Kot drugod po svetu so tudi v ameriškem kongresu odvetniki najbolj močno zastopana skupina. Od 96 senatorjev jih odpade na odvetnike 58, od 435 poslancev pa 244. Da drugem mestu so industrijalci in predstavniki poslovnega sveta, ki imajo 47 članov. Nato sledi 36 časnikarjev, 30 šolnikov raznih stopenj, 25 majhnih kmetovalcev, 16 zavarovalnih agentov, 10 javnih nameščencev, 8 delavskih voditeljev, 7 zdravnikov, 6 uradnikov, 3 knjigovodji, 3 zobarji, 3 državni uradniki, 3 inženirji, 2 farma cevta itd.
Zaradi parlamentarne službe so se morali vsi člani po imenovanju odpove-
goče iz vseh strani amfiteatra brez težav videti različne prizore Trpljenja ter slišati glasove igralcev.
Poleg 60 glavnih igralcev, nastopa še 300 pomožnih oseb, ki so po večini izbrane med domačim prebivalstvom. Ljudje si štejejo zelo v čast, če lahko nastopajo pri prireditvi. Seveda pri predstavi ne manjka niti določenega števila konj, kamel, oslov in golobčkov, ki zelo poživijo uprizoritev ter ji dajo barvo.
Od leta 1948 dalje predvajajo to igro redno v Spearfishu. Tudi letos se za Veliki teden za vse gledalce, ki prihajajo z vseh strani Združenih držav v veliki amfiteater med Črnimi gorami, čas pomakne za 20 stoletij nazaj in božja daritev Odrešenikova, ki se vsak dan ponavlja .na oltarjih, znova zaživi pred gledalci tako kot jo je Kristus človek doživel in pretrpel.
ČAROBNA TABLETA
in ponoči, vsako drugo uro po eno tableto.
Učinek je bil res presenetljiv, kajti bolnik je po petih dneh že lahko zapustil bolnico, medtem ko so bolniki poprej bolehali več tednov na tej bolezni.
Ali vendar, tako gladko in s tako gotovostjo, kakor so od početka zatrobili v svet, le ni šlo. Kajti v 85 do 90 odstotkih slučajev, ki so jih opazovali, so morali ugotoviti, da se je stanje bolnikov po desetih dneh spet poslabšalo in je nastopila ponovno vročina, pojavili so se pa tudi ostali znaki te .bolezni. Sicer ne govori ta pojav proti zdravilnosti kloromicetina, pač pa potrjuje izkušnje, ki so jih imeli zdravniki že poprej s penicilinom in streptomicinom. Kakor pri teh zdravilih, tako je tudi tukaj ugotovljeno, da je mogoče uničiti bacile legarja le takrat, ako dosežejo in so že dosegli razvojno stopnjo zrelosti. Ako pa so bacili še nerazviti, takrat jih klo-romicetin samo nekoliko ohromi, toda po preteku desetih dni dosežejo zopet svojo življenjsko silo ter začnejo ponovno s svojim razdiralnim delom.
Zaradi tega so kmalu predrugačili način zdravljenja in sicer tako, da dajejo manjše količine kloromicetina skupaj s sulfonamidi, ki so tudi mnogo cenejši, to je zdravilo sulfodiacin. Tako je uspelo odstraniti nevarnost ponovnega izbruha legarja. Zanimivo je dejstvo, da včasih zadostuje sulfodiacin sam brez kloromicetina, da prepreči nadalj-ni razvoj te, poprej tako težke in življenjsko nevarne bolezni, za katero je še v prvi svetovni vojni pomrlo na tisoče in tisoče vojakov po raznih frontah. In kakor izgleda, bo našel kloromicetin svojo koristno uporabo tudi pri drugih, istotako nevarnih nalezljivih boleznih!
Dr. K.
res
dati svoji prejšnji zasebni ali javni dejavnosti.
Po službeni dobi najstarejši član predstavniške zbornice je Adolph Sabath, ki se je rodil na Češkoslovaškem. Od leta 1907 dalje je nepretrgoma poslanec. V senatu pa je po službeni dobi najstarejši senator McKeller, ki je bil od leta 1917 dalje vedno znova izvoljen. Drugih 30 senatorjev in poslancev ima za seboj že več kot 20 let parlamentarnega življenja.
Med senatorji je tudi ena ženska, Margaret Chaso Smith, Id se je pred svojo izvolitvijo uspešno udejstvovala na poslovnem polju. Med poslanci pa je devet žen, med katerimi je prejšnja igralka in kinematografska zvezda He len Gahagan Douglas, preprosta hišna gospodinja Edna Kelly in Edith Nurse Rogers, ki ima za seboj mnogo let udejstvovanja na socialnem področju.
Velika noč na vasi
Po beli izbi vse diši svečano, še ura danes v lep napev tiktaka, ves dvor smehlja se in kot ženin čaka, kdaj zvon zapel bo pesem čez poljano.
Pod križem vejica je od nedelje, prineslo dekle jo od blagoslova, in javorova miza je kot nova, iz skrinje oče kamižolo vzel je.
A v oknih sonce se igra; vprašuje: če mati so že pirhe razdelili, če žegna so na mizo naložili, nato pri svetcih v kotu povasuje.
Zvonovi so se v pesem razmajali, ponesli v vas in v srca so novico, sosedu sosed stiska zdaj desnico, daj sreče, daj ti zdravja, danes Vstali!
Jakopič Marjan
jdUfb&Moae'
Koroška kvalilefna srajca
za vsakogar
dobite jo v vseh tozadevnih trgovinah
BRITJE NA SUHO BREZ ELEKTRIKE
Na razstavi britanske industrije, ki bo v Londonu in Birminghamu od 8. do 19. maja, bo razstavila velika londonska tvrdka Rolls Razor LTD, ki je že postavila na trg znani brivski aparat Rolls Razor, britev popolnoma nove vrste.
Za britje z novo pripravo ni potreben električni tok. Za varnostno napravo sta dve ostrini iz sheffieldskega jekla, ki brijeta brado s podobnim gibanjem kot strižejo škarje; ni potrebno niti milo niti voda niti brisača. Novo britev se postavi na kožo in drgne po njej navzgor in navzdol, pri čemur se rahlo pritiska s prstom na vzvod, ki je na držaju. Patentiran mehanizem poganja obe britvi aparata, ki se med britjem avtomatično brusita. Odstrižena brada se zbira v posebni posodi, tako da se lahko brije brez vsake nevarnosti poškodovanja ali zamazanja obleke. Nova britev bo zares ideal poslovnega človeka.

9®
©@©
Bb
&
Južno sadje, trgovina s sadjem in zelenjavo
FRANZ CII JAN
Celovec - Kiagenfurt • Kardinalplatz 7 ■ Tel. 24-81
VELIK NAPREDEK TELEVIZIJSKE INDUSTRIJE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
„Journal of Commerce“ objavlja statistične podatke, iz katerih je razvidno, da je televizija, to je gledanje na daljavo, zavzela v industrijski proizvodnji prvo mesto in prekosila rekord ki sta ga do zdaj imeli avtomobilska ir, električna industrija. V letu 1949 so napra vili 2,800.000 televizijskih spre irmnikov, za letos pa napovedujejo številko 3,500.000 do 4,000.000. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo koncem tekočega leta imele od vsakih desetih ameriških rodbin tri rodbine že televizijski sprejemni aparat. V primeri s tem moramo ugotoviti, da je tak napredek dosegla avtomobilska industrija v 29 letih, industrija hladilnih omar pa v 11 letih. Trenotno je v obratu 98 televizijskih oddajnih postaj v 59 mestih Združenih držav; v treh mesecih se jim bo pridružilo še deset novi oddajnih postaj za gledanje v daljavo. (USIS)
Ht$e snje ftoieefe
po plaščih, oblekah in blagovih
za obleke, kakor iudi po SVill in Žamefll
I__________________________
TRGOVINI GEORG
UMSCHADEN
-r;v' - •-	,..
trgovina z
katvet§d tešim m
mmmi!
Klagenfurl, Bahnhohlra^e 7, srn FieisAmatkl
llllllll!lll!illllllllll!l!llilllll!lllllllllllllltllllll{IIIIM^
ČAS
DINAR
JEZO
si lahko prihranite, če zahtevate od nas cenike, proračune in predvajanja.
Dobavljamo električni material, motorje, dinamo in instalacijska sredstva.
Sprejemamo naročila za elektro-instalacije, električna popravila vseh vrst in popravila radioaparatov.
Posredujemo priložnostne nakupe rabljenih bencinskih motorjev.
Napišite svoje želje na dopisnico in jo naslovite, na:
Sluiz in Selim Ms
Celovec-Klagenfurt, Renngasse 5
Josef Kropfltsch
Izvršuje vsa v mlevskq stroko spadajoča dela.
ZAKAMEN — STEIN PRI VETRINJU - BEI VIKTRING
Kamera, filmi in plošče v booati izbiri in najboljši kakovosti


Celovec-Klagenfurt Heiligengeistplatz j
Vaše posnetke izdelujemo
in dnevno po pošti razpošiljamo
MLINI
ShssiStetbaueidJIlayew
SEEBACH PRI BELJAKU « TEL. B E L J A K - VI L L A C H 42-79
Jfl&deji-PICKL
Vas oblači najboljše
MODEN-PICKL, CE LOV EC - KLAGE N FU RT, SEDAJ: NEUER PLATZ 12
Kot velikonočno poslastico kupite južno sadje in zelenjavo najbolje v lastni prodajalni južnega sadja in zelenjave na „Villachertor“
HAMS WIUMEYEß
trgovina s sadjem	Oelovec/Klagenfurt
Za pomlad
^)3ally-(3evl/i
kakvostni, dorih oblik in v bogati izbiri v trgovini
A. GROHAR &. SOHN
Celovec — Klageniurt, Krammergasse (na vogalu Alter Platz)
Nakup pohištva!	Zaupna zadeva!
zato samo pri strokovnjaku
Obširna plačilna olajšava. Sprejem kreditnih pisem fondne pomoči (Fondshilfe-Krcditbricfe). Najnižje cene pri najboljši kakovosti.
Trgovina s pohištvom HUD. SLUMÄ Ceiovec - Klagenffurt
St.-Ve.Ser Strafte US
Celovec-Klagenfurf, lO.-Okiober-Straße 14/1 O v h isi kavarne Musil
Okusne spomladanske novosti v oblekah na zalogi
PROIZVODI:
Kalcijev karbidf Železov silicij (/errosilicij), jedki natrij (nat:on), klor tekoč, tiiklorctilen, solna kislina, specialna topiva, kromov ^a/urr, amonijev bikarbonat, salmijahovec, Amonijev sulfat,poiro sredstvo Za pospeševanje rasti, amsupka
TVORNICE:
Mostič - Brucki (Koroško), Landeck (Tirolsko), Friedber§ (Štajersko), Dunaj - Wien, XL, * Dunaj - Wien, XXL
Donau-Chemie
DONAVSKE KEMKIJSKE TOVARNE	DELNIŠKA DRUŽBA
CENTRALA: DUNAJ-WIE^, lil. . AM HEUMASIKT NR. 10
SAMOPRODAJA: „CHEMI A”
Prodaja kemikalij, trgovska družba z o z.
Dunaj •Wien, III, am Heumarkt 10, ° Tel. U 19-5-50
::	'.'v.	^	^	■	..	'
ŽARNICE za vse vrste el. toka samo pri mm mirni		STROJI za predelavo lesa, ORODJE strojno in ročno, GRADBENO IN POHIŠTVENO okovje, MOTORJI vseh vrst po orig. tovarniških cenah SbmisMStmtm strokovno podjetje Beljak/Villach, Gerbergasse 8, nasproti kina Apollo		A	\ drogerija \ parfumerija \ kozmetika \ loto		Viulwig Sfidamihef) QEUAK-VILLfiCH. HAUPfPifiTZ 21 . TEL. 43 78
Celovec-Klagenfurt, Kramerg. 11				Beljak-Vlllach 6 Bahnholstraße 3		SPECIALNA TRGOVINA ZA BLAGOVE VSEH VRŠI
KNJIGOVEZNICA IN ZALOZBA
TISKARNA CARINTHIA
KNJIGARNA IN TRGOVINA S PAPIRJEM . KLAGENFURT . VOLKERMARKTER RING 25
PODRUŽNICA WOLFSBERG • JOHANN-OFFNiR-STRASSE 30
TREIBACHER CHEMISCHE WERKE
DELNIŠKA DRUŽBA
TREIBACH'KOROŠKA
Podružnica: Dunaj — Wien Vlil. • Albertplatz i
Uporabljatfe tudi Vi moje nove patentirane „FIX-Kkartone, ki jih sami lahko zlepite
*
Prosim	a
zahtevajte	J
vzorec in cene •
W. GOERNER
CekH/etsItlaotHfact, TddldzckH&&SU.3?, Tei. 18-53

F
Hase sk&adiste kadoua
fc9*j! TPenfierloden-,
zopet v stari kakovosti izdelujemo
Blago za damske obleke, kostumi, plašči
moške obleke, huberlusloden in loden za narodne noše
Zahtevajte pri svojem trgoven samo „IPEPf JCJERXjOUBIM”
Johann Penker
tvomica proizvodov ovčje volne PUSARNITZ
CA letat 1851
SLADKORČKI
Itzednost
|||||l[« FOTO-if CK S
Specialna trgovina za fotografske in kinomatografska pripravo in predmete • izdelovanje slik • filmi • plonio brezplačni nasveti
Celovec-Klagenlurt * Obstplatz 5 * Tel. 44-61
lillllillllUlHUliUlIlllllllUIHl
Dnevne ftoUeBšcfae
gumbe, trakove, sukanec, svilo za šivanje, patentne zaponke, kroje
kupite pri
Celovec - Klagenfurt Burggasse
7iE RODOVOM JE FOJKM ZNAMKA
a,k 11 s ».e t s;i 11 % m a r «•
CELOVEC KLAGENFURT Siriussferasse 3 — Tel. 34-06, 34-07 daljnopis Celovec, št. 18.
l/etae ofycafe
Ca (MenCU cevi
v
ždczM CcoMiculcdie
škarjaste ograje, železne ograje vseh vrst, žični pleteži, žična tkiva, posteljni vložki, Epeda-vložki, bodeča žica
Tesnilni trakovi za lahkogradne plošče
FILME
Donn psipoio-fiimii
HUBERT WANDERER
DOHSASSE 4
Razpošiljanje po pošti
CELOVEC • KLAOENFURT
c<
•Ä"'
Ilam gradnjo
C ELOVEC - KLAGENFURT ■ BAHNHOFSTRASSE 26
STIEBLER&CO-
f OTO SUxi JJdi'ykPwüz
BELJAK - UILLAtH
Nov naslov: Postgasse 3, - Tel. 49-36
Poročne in darilne slike za legitimacije. Izvrševanje ioloamaterskih del
• h •..
VEDNO VELIKA IZBIRA
ORIENTALSKIH IN PERZIJSKIH PREPROG,
na roko vozlanih in žametnih (velournih) preprog ter tekačev.
Blago za pohištvo, zavese, pregrinjala za mize in divane.
Popusti za preprodajalce, hotele in gostilne. — Plačilne olajšave. — Dajemo v to stroko spadajoče nasvete za opremo sob, po želji tudi na licu mesta.
Strokovna trgovina za preproge, poliištveno blago in zavese
m	DIR. JOSEF RADLMAYR
W	BELJAK - VILLACH
*	TRGOVINA NA DROBNO:	POSTCASSE 3 TELEFON 47-67 - 4447
ID A ff'	J-i1- kvalitetna znamka za naravno
-jF-jF lir	iL« 'LJP	čiste proizvode sadnih sokov.
PAGO - sladki m osti	Specialno podjetje „Tekoče sadje“
SSHl, JAKOB PAGITZ
PAGO - ledenosadni sok	Celovec-Klagenfurt, Am Waagplata 7 tel. 19-73
Interesenti zahtevajo breozbvezno cenike in prospekte

Ohranitev nepremičnin s prepleskanjem ...
. e .invCa ftamenuptcaMiafo &awe Ch take
PETER DE CSLLIA
FELDKIRCHEN - Telefon 73
in pri podružnici:
Celovec - Kiagenfurt, St.-Veiter Straße 35 - Tel. 28-38
#	’ ’ J


V vseh vetilmsUk m đmm:
najnovejši spomladanski vzorci plaščev / kam-Ram-, športni-, štajerski kostumi / vseh vrst obleke / bluze / krila / kuli suknjiči / dežna oblačila
y mk miikasUU m f mp&M:
obleke iz kamgama, športne in nošne obleke / športni ki gabarcHn plašči / plašči iz ločina, h über-Ins in balonske svile / suknjiči / jopice / hlače
i. id. CELOVEC -


HeeüetUeUm & Cie.
BELJAK - VILLACH
Ogrevalne naprave, sanitetne naprave in polaganje krajevnih vodovodov BELJAK-VILLACH, DOLLHOPFGASSE 1—3, CELO VEC-KLAGENFURT, BURGGASSE 21
a
STALNO POLNOČNI KABARET LEPIH ZEN
KAVARNA (9/WM
VSAKEGA 1. IN 16. V MESECU IZMENJAVA PROGRAMA
BEXXIIVÄ
n
IZDBLOVALNICA DEŽNIKOV CELO VEC/OBSTPLATZ6, RAINERHOF TEL. 30-29
j DELAVNICA / /N POLNILNICA
Karl Knaus
CELOVEC-KLAOENFURT - tO.-Ofc/obar-Sfraß* 36 (nasproti kinm Pr echt I)	Telephon 15-3 8
Cftajlepše velikonočno darilo
ZA ELEGANTNO DAMO IN GOSPOD
DOBITE SAMO PRI
$
tl****
CELOVEC-KLAGENt
CELOVEC-KLAGENFURT • OBSTPLATZ 1
IZDELOVANJE P O H 1 S TV A
PODROŽĆtCA ■ ROSENBACH . TEL ,
FOD j ET E: BEL) AK-V1LLAC H. IT AUEN ERST E. N . TEL
STALNA ZALOGA KVALITETN EGA POHIŠTVA
(9		
•		«
t		
6 c)	(T~c)
lllllilllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllillllllllllillllllllllllillllllllllllH^	.....
KMETIJSKA ZADRUGA • R. Z. Z O Z.
Skladišče
VELIKOVEC - V O L K E R M ARKT
CVETLICE ZA vit PRILIKE KOP1TENAJCENEJŠE V CVETLIČARNI
c/t.OC&umLd
CELOVEC-KLAGENFURT • RENN PL 4, TEL 4j-It

Nordstern
Splošna zavarovalnica
Centrala: Wien I., Kämtnerstr. 34 Vseh vrst zavarovanja proti požaru i. t. d.
Podružnice v vseh večjih krajih. FILIJALNA DIREKCIJA za Koroško v CELOVCU Karfreitstr. 17/1
NAJBOLJ PRILJUBLJENI ■v	i ■ ■ čevlji		SCHILDER-BRISKER
po nizkih cenah		delavnica za modeme napise in plastične črke — svetlobna rekla-
Heimee		ma, strešna reklama i. t. d,, hižne številke, tablice in vratni napisi.
		CELOVEC-KLAGENFURT,
Celovec-Klagenfurt		Villacherring 19, tel. 39-4-36
SL Veiter Str.		Delavnica: Waidmannsdorferstr. 2H
hdtlovaltc specialnih mttčarskih in športnih čevljev
FRANC SVETNIK
CELOVEC . BADOASSI 4
Čevlje po meri iidelam v najkrajšem lasu
illllillliiMillHIillllliltillillllllillllllin!«
» »«o&ike mesečno: za tuzemstvo 2 S. v inozemstvo 5 S. - Uredništvo lista je v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. - Telefon
3460. - Uprava m ogla.m, oddelek v Celovcu, Völkermarkter Rmg 25/1. Te! 3460 - List zaključen vsako sredo ob 12. uri. - Rokopisi se ne vračajo. - Mesečno naročnino je treba
plačati naprej. — Tiska; Tiskarna ,jCarmthia*‘ v Celovcu,