Poštnina plačana v gotovini.
Leto XV
LJubljana, sreda tj. februarja 1937
Cena 2 Din
cpravuistvoi Mjuoijana, tLaaflJcva ouca ft — reiefon St. 8122, 8123, 3124, 3125. 8126. inseratni addeieKs Ljubljana, Seien> Durgova Ui. Q — Tet <392, 8492. Podružnica Maribor; Gosposka ulica
3t_ L1 — lelelon St. 2455. podružnica Celje: Kocenova UL St. 2
Telefon St 190. Računa pri pošt ček. zavodih: Ljubljana S t- 11.842. Praga člslo 780.80, Wlen St. 105.241.
Skrivnosti ljubljanskega proračuna
Ze v nedeljski številki smo na dragem mentol poročali o predlogu proračuna mest.ne občim« ljubljanska za leto 1937/38 ter smo omenili, da ta proračun ne prinaša nikakih olajšav. kajtj občinska doklada, k, je bila lani povišana od 45 na 60%. o stan© v novem proračunu na dosedanji višini 60%, uiova se uvaja gostaščdna na nove biiše, medtem ko se vodarina nekoliko zniža.
Omenili smo tudi, da so v soboto držali proračun na mestnem poglavarstvu v et.ro-gj tajnosti. Zato smo &e obrnili na razne člane finančnega odbora, ki eo nam izjavila, da jim proračun še ni bil dostavljen in da ga še ni«o videla. Pač pa je imel že v soboto proračun na razpolago »Slovenec«, k- je že v nedeljski številka objavil slavo-spev otočinskj upravi in številne podrobnosti jz proračuna, ki je bil šele v ponedeljek razpoložen na vpogled občanom.
Finančni odbor mestnega sveta kot tak doslej proračuna še ni videl. Morda eo ga dobili v roke nekateri njegovi privilegirani člani- V soboto je bilo na mestnem kniigo-vodstvu pripravljenih 15 izvodov predloga proračuna za leto 1937/38 ki pa niso bili niti tedaj dostavljeni članom finančnega odbora. Neprivilegrrani član; finančnega ^ odbora so morali še včeraj raznim strankam, ki so se obračale nanje zaradi _ proračuna, kiavljati, da proračuna še nimajo in ga ne poznajo. Celo gospod podžupan proračuna do včeraj, kakor smo zvedeli, a& nj imel_ v rokah. Ce bi se hotel informirati za njegove podrobnosti, bi moral najbrž nastopiti pot v posvetovalnico mestnega magistrata. da bi sj tam ogledal onr izvod proračuna kd -je razpoložen splošni vpogled.
Vedmo je bil običaj, ga so člani finančnega odbora mestnega eveta dobili v roke že prvotn- predlog proračuna, da so ga lahko temeljito proučili in da eo potem lahko na sejah finančnega odbora predlagali svoje spremembe. Finančni odbor je tudi lanj do podrobnosti predela! proračun na kar je bil šele predložen javnosti na vpo-gied. Sedaj pa m> na magistratu to dolgoletno in edino pravilno prakso docela spremenili jn postavili finančni odbor_ mestnega sveta pred gotovo dejstvo. Vprašujemo se. o čem naj še potem razpravlja finančn-; odbor. (Se je proračun že definitavno sestavljen in javnoeti pa viiogled.
V nedeljski} številki je »Slovenec« z mast-nasiovom objavfl- »Ljubljanski proračun znižan za 7 milijonov«. S tem v zvezo e poročal o občutnem znižanju bremen. : udii ponedeljsk- ^Trgovski list« objavlja pod naslovom »Ljubljanski proračun znižan za 6.8 milijona Dw« številke iz proračuna ter pravi, da ga veseli, da je vsaj en proračun znižan ja da je vsaj ljubljanska občina skromno znižala bremena davkoplačevalcem. čeprav to znižanje ni tako veliko.
Prav v tem znižamju proračuna pa je velika skrivnost oreclloga proračuna za leto 1937/38 To znižanje za skoro 7 milijonov ie namreč e-sto računsko-tehničnega značaja in v resnici ni nikako znižanje- Nastalo j« zaradi tega. ker so mestni vodovod iz-vzeli iz skupine mestnih podjetij ter ga priključili neposredno mestni upravi. V lanskem proračunu smo videli med dohodki mestnega vodovoda dcfciodke od vodovodne doklade, več .je porabe vode in vodomeršči-ne v višini okrog 11 milijonov Din. med j-zdaiki mestnega vodovoda pa priznavalnino mest.n; o'<čirai, prispevek amortizacijskemu fondu 6°/» obl;,g. posojila ter upravni prispevek mestn; občini v skupni višini 7.7 majajona Din: ta znesek 7-7 milijona, Dm se je potem znova pojavili kot dohodek pri proračunu mestnega zaklada pod zaglavjeim »dohr«lki od imovine*.
Letos pa so vsi dohodki ln izdatki mestnega vodovoda upoštevam med dohodki in izdatki mestnega zaklada jn tako odpade dvojno štetje istega zneska. To je vsa »skrivnost« znižanja ljubljanskega proračuna za 7 milijonov. moramo se ubraniti vtisa, da je l>i'l mestni vodovod izvzet jz skupine mestnih podjetij zgolj zaradi tega, da »e izvrši ta knjigovodutvemo tehnična fcpremea^Mi. ki naj pokaže fiktivno znižanje proračuna za 7 milijonov, saj vendar nj stvarnih razlogov, da se mestni vodovod ne bi smatral za mestno podjetje.
Predlog proračuna za leto 1936/37 nam v resnici prinaša povečanje jzdatkov, in sicer za oni znesek, za kolikor so ee zmanjšali izredni izdatki dosedanjega proračuna, Izdatk,; za plačilo zaostankov iz prejšnjih let in za neporavnane obveznosti priključenih občin se namreč znižajo od 5.8 pa 2.3 miilij. Din. S temi izrednimi izdatki je občinska uprava lani utemeljevala povišanje proračuna za 12 milijonov Din poudarjajoč, da je proračun za leto 1936/37 »sanacijski« proračun- Vsakdo je torej pričakoval, da bo razi »temeni te v prv, teh izrednih izdatkih omogočila zopet zn-ižanj,e davkov. V resnici bj razbremenitev proračuna za 3.5 milijona Din omogočila znižanje občinske doklade na neposredne davke od sedanjih 60 na 35°/». Po predlogu proračuna pa razbremenitev izdatkov za 3.5 milijona Din nikakor ne bo Šla v prid občanom. Prihranjeni znesek bo namreč porabljen za nadaljnje povečanje ostalih izdatkov. Osebni izdatki so v proračunu ponovno povišana za 785.000 Din, pokojnine &o naras'.e za 270.000 Din, povečani pa so po vrsti tudi izdatki vseh ostalih poglavij materialnih izdatkov, razen izdatkov za narodno zdravje.
Pri dohodkih ostane kakoT rečeno doklada za neposredne davke nespremenjena na višini 'o. Predviden je sicer manjši donos. to zmanjšanje donosa - pa je tiha rezerva kajt; osnova za odmero občinske doklade je znašala v lanskem proračunu 14.8 milijona Din, v letošnjem proračunu pa znaša celo 16.5 milijona Din: od teh 105 milijona Din pa so odbili 2.5 milijona Din za eventuelne odpise pri odmerni podlagi. Enake tihe rezerve so tudi pr predvidenem 4ottK»u goateščine, kanalske pristojbin© in
Izhaja vsak dan 'azen pouedeljKa. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, 'inafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka uUca 11, Telefon št- 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
NEVTRALIZACIJA ŠPANSKE VOJNE
JE ŽE ZAGOTOVLJENA
Dne 20. februarja stopi v veljavo prepoved o pošiljanju prostovoljcev, 6. marca pa izvajanje mednarodne kontrole španske obale
London, 16. februarja, o. Pozno snoči se je sestal pododbor londonskega odbora za nevmešavanje, da dokončno prouči prostovoljsko vprašanje in uvedbo mednarodne kontrole na španskih mejah, na kopnem in na morju. Seja je trajala dolgo v noč. Davi je bil o sklepih pododbora izdan naslednji komunike:
Pododbor je proučil metode najprimernejšega izvajanja kontrole nevtralnosti v španski državljanski vojni. Na seji so obrazložili svoje stališče zastopniki Anglije, Belgije, Češkoslovaške, Francije, Nemčije, Italije, Švice in Rusije. Dosežen je bil sporazum, naj se odboru za nevmešavanje priporoče naslednji ukrepi:
1. O polnoči 20. februarja se prične izvajati prepoved prostovoljcev na ta način, da se vse zainteresirane države zavežejo, da bodo na svojem področju prepovedale in preprečile vsako zbiranje, potovanje in prehod oseb nešpanske narodnosti, ki žele potovati v Španijo, da bi sodelovale v vojni bodisi na strani madridske vlade bodisi na strani generala Franca.
Z. Vse prizadete vlade bodo sporočile londonskemu odboru v najkrajšem času,
da so začele ta sporazum Izvajati ln kakšne ukrepe so izdale.
8. Vse zainteresirane države se podvržejo mednarodnemu kontrolnemu sistemu, kakor ga je predložil tehnični odbor.
4. Izvajanje mednarodne kontrole na vseh španskih mejah se prične 6. marca t. L:
Ta predlog je bil predložen plenumu londonskega odbora, ki se je sestal popoldne, da bi ga mogle sprejeti tudi države, ki v pododboru niso zastopane. Zastopnik Portugalske je izjavil, da pristaja na predlagano kontrolo v smislu točke 1 in 2, glede točke 3 in 4 pa mora zahtevati nova navodila svoje vlade.
Na to izjavo portugalskega delegata je izjavil francoski poslanik Corbin, da je bila Francija med prvimi državami, ki so se izjavile za preprečenje vsakega vmešavanja v špansko državljansko vojno. Ce sedaj druge države teh sklepov ne bodo izvršile, bo Francija izvajala Iz tega posledice ln bo postopala tako, kakor smatra, da najbolj ustreza njenim Interesom.
Italijanski poslanik Grandi je izjavil, da Italija nestrpno pričakuje trenutka, ko se
London še enkrat: Ne!
Angleška vlada se ne želi pečati s kolonialnim
vprašanjem
London, 16. februarja, b. Na včerajšnji
popoldanski seji spodnje zbornice je državni podtajnik lord Cranborne v odsotnosti zunanjega ministra Eaena še enkrat pojasnil angleško stališče jlede nemške zahteve po vrnitvi nemških kolonij. S poseb-nkn poudarkom je izjavil: »Britanska vlada, kakor je bilo to že ponovno poudarjeno, ne jemlje odstopa kateregakoli koščka zemlje, ki spada pod angleško suverenost, niti v pretres.«
Ta odločna ponovitev angleškega stališča v kolonialnem vprašanju je zbudila v panamentarnih krogih spiošno pozornost, ki se je še stopnjevala ko je konservativni poslanec Locker-Lampson zaprosil lorda Cranborna, naj pove kaj tudi o razgovorih lorda Halifaxa z nemškim poslanikom Ribbentropom. Cranborne je izjavil: Razgovor nemškega poslanika z lordom Hali-faxom ni imel značaja pogajanj, temveč sta oba državnika izkoristila priliko le za podrobno izmenjavo misli g led o vseh vprašanj, ki zanimajo obe državi. Taka izmenjava misli ni v diplomatskih krogih
nič nenavadnega. Po tej izjavi je poslanec Duncan Sandys, nečak znanega VVinstona Churchilla, izjavil, da sprejema javnost z veseljem in zadoščenjem na znanje, da se vlada Velike Britanije sploh ne želi pečati s kolonialnim vprašanjem.
Labu.istični poslanec Henderson je naslovil na lorda Cranborna naslednje vprašanje: Ali je morda nemška vlada dala razumeti Foreign officeu, da je sklenitev zapadnega pakta otežkočena zaradi obstoja francosko-sovjetske pogodbe? Cranborne se je omejil na nasledijo izjavo: »Diplomatski stiki v svrbr- sklicanja posebne konference petih držav se nadaljujejo. Nemška vlada ni v nobeni zvezi doslej namignila, da bi ne želela sodelovati pri sklenitvi zapadnega pakta.«
Na vprašanje, kolikšno je število ruskih prostovoljcev v Španiji, je lord Cranborne odgovoril, da mu je sicer znano, da se nahaja večie število ruskih vojakov v madridskem sektorju, da pa ne more reči, koliko jih je.
se usmerja na levo
Kaliieva izvolitev za državnega prezidenta bo imela velik vpliv na nadaljnji notranjepolitični razvoj na
Finskem
Helsinki, 16. februarja, b. O predsedniških volitvah, pri katerih je proti pričakovanju prodrl proti dosedanjemu popularnemu prezidertu finske republike Svin-hufvudu, vodja finskih kmetov Kallio, se poročajo naslednje podrobnosti:
Dosedanjega prezidenta Svinhufvuda, ki so ga v Nemčiji nazivali »Finski Hinden-burg«, je vrgla koalicija socialnih demokratov in levičarsko orientirane kmetijske stranke. Pri prvem glasovanju je dobil največ glasov prvi prezident finske republike, liberalni kandidat Stahlberg, ki mu je manjkal samo en glas za izvolitev. Pri drugem glasovanju je dobi! vodja agrarcev Kallio 177, Svinhufvud 104, Stahlberg pa 19 glasov in je bil torej izvoljen Kallio. ki bo prevzel svojo funkcijo kot četrti prezident Finske republike 1. marca.
Pričakuje se, da bo odmev Kallieve izvolitve za državnega prezidenta glede na nadaljnji notranjepolitični razvoj finske države zelo velik. V političnih krogih smatrajo sedaj za zelo verjetno, da bo sedanjo desničarsko vlado zamenjal bolj na levo orientiran kabinet, kakor se je to napovedovalo še pred volitvami za primer, da zmaga Kallio. Sicer je bilo to preorienta-cijo v finski notranji politiki pričakovati že po izidu volitev volilnih mož, ki so se vršile v januarju. Že tedaj so Svinhuf-vudovi konservativci, ki so bili v zunanji politiki bolj nemško orientirani, doživeli velik poraz, saj so od 300 volilnih mož zbrali le 66 na svoji listi. Najmočnejša skupina so bili socialni demokrati, ki so do-
segli 96 volilnih mož. Ti so se pri drugih volitvah odločili za Kallia.
Novi prezident Kallio je 64 let star in ni samo vodja finskih kmetov temveč je tudi po svojem poklicu kmetovalec. Bil je že večkrat minister ter štirikrat tudi predsednik finske vlade. Po svojem poreklu in prepričanju je pravi Finec, dočim se je Svinhufvud n. pr. v jezikovnem sponi s Švedi postavil na posredovalno stališče.
Poslanik šeba zapusti Bukarešto
Bukarešta, 16. februarja, p. Danes je češkoslovaški poslanik dr. Šeba. ki so je pred dvema dnevoma vrnil >jz Prage, posetil ministrskega predsednika dr. Tatareeea jn ga obvestil, da je zaprosili prezident«, repuMi-ke dr. Beneša. da ga rrzreši do'žnosti čsl. poslanika v BiBkam^štij.. Prezident de. Bone5 je nje£vyv; prošnj; ugodji.
Danes Hitler
Berlin, 16. februarja, b. Jutri, v sredo, bo nemški kancelar Hitler govoril na prvem kongresu mednarodne zveze bivših bojevnikov, ki bo zasedal od 17. do 18. t. m. Iz zanesljivega vira se doznava, da bo Hitler v svojem govoru, ki ga pričakujejo v političnih krogih z velikim zanimanjem, razvijal misel, naj bi bivš< bojevniki vsega sveta postali »vojaki miru«.
vodarine, kjer so povsod odimerno dokla-do znižali za 10%.
Novj proračun uvaja gostašcino na stare hiše v višini 2% v predvidenem donosu 0.9 mi ijo-na Din. kar predstavlja v primeri z dosedanj-im proračunom novo breme. Tudii t,u je odmema podlaga, ki znaša skoro 50 milijonov Din. znižana za 10%. Razbremenitev nam prinaša predlog proračuna samo pri vodarinii. ka se zmanjša od 8 tra 6.5%, donos vodarine pa se /manjša za 2 milijona Din. Ker pa je tudj tu od odmerne podlage odpisanih 10%. ne bo razlika tako velika, kakor jo izkazuje primerjava novega proračuna s tekočim proračunom.
Temu znižanju pa storili nasproti povečanje prispevkov, ki jih morajo dajati mestna podjetlia mestni občini. Ze pred tedni smo opozoril'!, da obstoja namera pritegniti mestna podjetja v večji meri, da prispevajo za izdatke mestne občane. y pred-
logu proračuna Se to kaže zlsst,; pri mestni elektrarni, kjer je letos predvkleno povišanje priznavalnine mestni Občini od lanskih 2.0 na 3.4 miilijona Din- Mestna elektrarna bo morala torej v ob'jiki priznavalnine odšteti mestno blaga ji »j 1.4 mil jona Din več, nego v tekočem letu, kar v nesnaoi ni nfč drugega, nego prikrit občinski davek za mestno elektrarno. Poieg tega mora mestna elektrarna plačat«; mestni ol>činj še upravni prispevek v višjni 620.000 Din. vzdrževati mora vse naprave za javno razsvetljavo in dajati na leto zastonj okrog 900 000 kw. električnega toka za cestno razsvetljavo kar samo predstavilja vrednost okrog tri četrtine milijona Din.
Ce vse to analiziramo, tedaj vidimo da nam predlog novega proračuna ne prinaša v celoti nobene davčne razbremenitve četudi bt bili v zmanjšanju izrednih izdatkov dani pogoji ** očotuejše znižanje davščin.
bo začela izvajati resnična nevtralnost ln da zaradi tega umika vse svoje prijavljene ugovore. Vse ostale države so brez ugovora pristale na predlagane nkrepe.
Odločen nastop francoskega delegata
London, 16. febr. o. Kakor se je naknadno zvedelo, je bila nočna seja londonskega pododbora precej burna. Portugalska odklanja slej ko prej mednarodno kontrolo na svojem ozemlju, češ da se čuti ogroženo po dogodkih v Španiji in da bi bila izpostavljena nevarnosti, če bi zmagala levičarska vlada. Zastopnik Anglije si je zarnan prizadeval, da bi dobil tudi pristanek Portugalske, zaradi česar je zavladala na seji velika napetost. Stališče Portugalske sta sprva podpirala tudi italijanski in nemški delegat, položaj pa je rešil francoski poslanik Corbin, ki je nastopil zelo odločno in zagrozil, da bo Francija opustila svojo dosedanjo politiko nevtralnosti, če bodo drage države še nadalje zavlačevale resnično nevtralizacijo španske
državljanske vojne in se še nadalje na nedopusten način vmešavale v španske notranje zadeve. Odkrito je zagrozil, da bo Francija v tem primeru poslala v Španijo svojo vojsko in lahko za jamči, da bo državljanske vojne v tem primeru v 14 dneh konec.
Nastop francoskega poslanika Je napravil silen vtisk in šele nato sta zastopnik Italije in Nemčije brez pridržka pristala na vse predloge, da jih bosta njuni državi lojalno izvajali.
Blokada Portugalske
London. 16. febr. o. »Newe ObronicJe« poroča glede na sklepe londonskega odbora za nevmešavanje v špansko vojno da obstoja poleg oficielnega sporazuma še poseben dogovor med Anglijo in Francijo, po katerem bodo tudi Portugalsko prislili k spoštovanju predlagane mednarodne kontrole. Če bo Portugalska še nadalje vztrajala na svojem odklonilnem stališču, bosta francoska in angleška mornarica enostavno blokirali vso portugalsko obalo in tako tudi proti volji Portugalske preprečili vsak dotok prostovoljcev in dovoz vojnih potrebščin za generala Franca preko portugalskega ozemlja. V Londonu in Parizu namreč fni-mjjo, da izvaja Portugalska sabotažo v dogovoru z Rimom fn Berlinom, ki želita na zunaj ostati lojalna ki pa bosta bržkone skušala podipreti generala Franca preko Portugalske. Francija jn Anglija sta trdno odločeni to nakano preprečiti in sta prepričani, da bo na ta način popolna nefvrral-nost absolutno zagotovljena.
Lov ob Baltiku
Goering v Varšavi — Gdanski problem, maršal Jegorov v Litvi, evropski jugovzhod
Varšava, 16. februarja, b. Na povabilo prezidenta Moscickega je prispel davi ob 9.30 semkaj predsednik pruske vlade, general Goering, da se udeleži lova v gozdovih Bialivesi. Zaradi odsotnosti zunanjega ministra Becka, ki se mudi na francoski rivieri, ga je sprejel na postaji pomočmk zu-nr.njega ministra Sembek, navzoč pa je bil tudi nemški poslanik Moitk".
Sedanjemu Goeringovemu prihodu na Poljsko pripisujejo v poljskih političnih krogih še posebno velik pomen. Splošno se namreč govori, da se bo še pred lovom sestal z maršalom Rydz Smiglyjem in da ; bedo prav ti razgovori osrednja točka nje- i govega dvodnevnega bivanja na Poljskem. V ospredju vseh razgovorov bo zlasti gdan-si problem, kar dokazuje istočasr:' obisl< predsednika gdar.skega senata Greiserja.
Razen tega ni zgolj slučaj, da je prišel general Goering na Poljsko v trenutku, ko se mudi v Litvi šef sovjetskega general-
nega štaba, maršal Jegorov. Še vedno zaprta meja med Poljsko ia Litvo bo tako simbolizirala mejo med zapadnimi in vzhodnimi vplivi na Baltiku, dasi je znano, da se prav tako Poljska kakor Litva še vedno trudita ohraniti v sporu med Berlinom in Moskvo nekakšno nevtralnost.
Toda po informacijah iz zanesljivega vira ne bodo predmet razgovorov med nemškim državnikom in poljskimi diplomati samo baltiška vprašanja, temveč tudi — in znabiti v še večji meri — vprašanja, ki so v neposredni zvezi z evropskim jugovzhodom. Da se to sklepati med drugim po -zreano ostri debati, ki jo je v zvezi s češkoslovasko-sovjetsko zvezo sprožila znana šebova knjiga o Rusiji in Mali antanti v svetovni politiki. Znano je namreč, da je tudi poljsko časopisje poseglo v to debato, ki se je začela v Bukarešti na pobudo nekaterih germanofilsko orientiranih rumunskih političnih krogov.
Borba ia
Čete generala Franca utrjujejo sedaj zavzete postojanke
v odseku ob reki Jarami
Madrid, 16. febr. w. Snočni uradni komunike madridske obrambe pravi:
Na centralni fronti odseka na Guadar-rami je republikansko topništvo razpršilo nacionalistične čete, ki so se zbirale. Pri Los Campanilosu je sovražnik obstreljeval postojanke vladnih čet, ne da bi povzročil škode. V odseku Somosierre je vladno topništvo obstreljevalo sovražen bataljon, ki je marširal proti Villa Vieji. Zaradi močnega ognja topništva in strojnic vladnih čet so se nacionalisti umaknili. Nacionalisti so brez uspeha bombardirali postojanke vladnih čet v tem odseku. V istem odseku so vladne čete odbile napade sovražnika na San Benito, prešle nato v protinapad ter zasedle postojanke, ki so jih zapustili nacionalisti.
V odseku Jarame nacionalisti niso poizkusili nobenega napada več. Omejili so se na to, da so obstreljevali postojanke vladnih čet toda brez uspeha.
Na madridski fronti so nacionalisti v pretekli noči napadli na več krajih, napadi pa so bili odbiti ter so vladne čete zboljša-le svoje postojanke. Pri izvidni akciji so vladne čete zaplenile mnogo sanitetnega materijala. Včerajšnja dan jc bil miren. Republikanci ojaiujejo svoje postojanke.
82 letal v borbi
Madrid, 16. Mjr. o. Na južn^vzholnem bojišču se je oligrala včeraj ena največjih zračnih bitk. V borbi za hinib Moot Pajarez, k; so ga včeraj osvojile vladne čete in ki obvladuje	okolico, so čete, generala
Franca zaman poizkušale, da bi zope<t osvojile izgubljene postojanke. General Franco je nato poslal v boj 52 letal z nalogo da lx»mibardirajo vladne čete in jih prsUijo k umiku. Čim so se letala pojavila n« obzorju, se je dvignilo z mrtiridekega letališča 30 lovskih letal, ki eo napadla sovražna le^ bala. V zraku se je vnela bitka pri kater! je sodelovalo 82 letal. Bučanje motocvcv se je čulo ure jn ure daleč. Vladna letala so s tako silo navalila na Francove letalce, da niso utegnitL; vreči niti ©ne bomte in so se morali po polurnem obstreljevanju brez uspeha umakniti. Sest Franoovih letal, vsa
nemškega izvora« ie Mo eestrel jeimih.
Iz nacionalističnega tabora
Talavera de la Reina, 16- febr. AA. Čeprav je bilo včeraj vreme zelo lepo, so b;le borbe na madridski fronti malenkostne. Stanje na jugovzhodu prestolnice ie isto kakor pred tremi dnevi, čete so že vedno pred Argando. Cečta v Valenciio je presekana na istem kra« ju kakor pred štirimi dnevi. Nacionalistično letalstvo in topništvo je srdito obstreljevalo sovražne utrdbe severno iin južno od tega odseka*
General Miaja
vrhovni poveljnik
Madrid, 16. febr. br. Španska vlada je danes imenovala poveljnika Madrida generala Miaja za vrhovnega poveljnika vseh vladnih čet z nalogo, da ukrene vse potrebno za uspešen odpor proti pričakovanemu navalu na Madrid.
Bataljon mednarodne brigade ujet
Sajamanca, 16. febr- br. Po poro&jlu glavnega stana generala Franca so nacionabstič* ne čete odbile vse napade madridski če* ia pri tem zajele tudi en bataljon takozvane mednarodne brigade. Mem ujetimi so Ui<fi angleški kapitan, en poročnik, dva narednika in 35 angleških vojakov. Na južni fronti so čete generala Franca zavzele važne viši* ne na Montrealu.
Izraba zadnjih prilik
Pariz, 16. febr. o. Kakor poroča »Echo de Pariš«, hite vse države, ki sinipatizirajo % eno ali drugo stranko v Španiji, da izkoriatjr jo kratek rok do uvedbe mednarodne ko»tro le ter da čim izdatneje podpro bodisi madridsko vlado bodisj generala Franca % vojnimi potrebščinami in prostovoljci. Od vseh sirarni so na poti mnogi pamiki z vojnim ma* terijalom. Posebno agilnj sta v tem pogledu Nemčiijja in Italija. General Faupel, nemški poslanik pri generalu Francu, je sporočil ▼ Bertim, da je nujno potrebna še izdatna Pomoč, če hočeta Berlin in Rim zagotoviti zrna* go generala Franca.
Neurath o obisku na Dunaju
Berlin, 16. februarja, b. ZunamJIi minister Neurath je v razgovoru s poročevalcem »Hamburger Fremdenblatta« o svojem na« povedanem obisku na Dunaju izjav® med drugim: Veselim se dunajskega obiska, s kaiterkn bom vrnil obisk avstrijskega državnega podtajnika dr. Schm'dta v Berlinu. Moj dunajski obisk ni naperjen proti nikomur-Njegov edini smisel je v tem, da bom dkuSal zboljšatj odmošaie med obema nemškima državama. Ze pred kratkim zaključeni gospodarski sporazum med obema državama Pretb stavlja važno etapo na tem potu.
Jagoda aretiran ?
Parjz, 16- febr. AA. Po vesteh iz Varšave so v Moekvj aretirali bivšega šefa GPU Ja* godo, ker je baje sodeloval pri zaroti prati
Seja narodne skupščine
Predlog za podržavljenje spiritnih tvornic zaradi zaščite vinogradništva — Razprava o tiskovni svobodi Danes se prične proračunska debata
Beograd, 16. februarja, p. Narodna skupščina je imela danes krajšo sejo. ki se je pričela ob 11.30. Po od obrit v \ zapisnika in nekaterih formalnostih je bil prečitan nujni zakonski predlog poslanca Joče Georgije-vijča. da s.e podržavijo vse tvornjee špirita v državi. Država bi izplačala indu&trijskim tvornioam špirita odkupnino v višini 10 do 15 krat nega povprečnega čistega dobička v let-ih 1930 do 1936, prijavljenega davčni upravi. Za izplačilo naj bi finančni minister izdal blagajniške zapise za dobo treh let iin z obrestmi 5 odstotkov. Podržavljene tvornjce naj bj ob prevzemu ustavile obratovanje. V režiji državnega monopola rratj bi se proizvajal le omjj špirit, ki je neobhodno potreben za industrijske svrhe. Za neindustrijsko uporabo potrebni špirit naj se od prevzema daljie prideluje iz-ključ-no iz vina. Ves vinski pridelek, kj ne doseže 10 btektoliter&kjh stopenj alkohola, se mora destilirat' in je prodaja takega vina strogo zabranjena. Le proizvajalcem se lahko pusti primerna količina za domačo potrebo.
Poslanec Geonrijevič je utemeljeval nujnost svojega predloga s potrebo zaščite vinogradnikov, ki svojega pridelka ne morejo spravit,- v denar. Dohodki držav,e bi se na ta način povečali za 500 do 600 milijonov diitarjev. V imenu vlade je finančn; minister dr. Letjica nujnost predloga odklonil, ker poseera globoko v sedanji s;stem državnih. banovinskih fn občinskih financ ki imajo od trošarine na špirit znatne dobod-ke.
Nato se je razvila v zvez» e predlogom
resolucije poslanskega kluba JNS zanimiva razprava o tiskovni svobodi. Predložena resolucija zahteva nujno uvedjavljenje novega zakona o tisku. Resolucijo je v obširnem govor; utemeljeval posl. dir. Vasa Jovanovič. nakar je minister pravde dir. Niko Subotič v imenu vlade predlog odklon S. Kakor znano se nahaja pred senatom predlog novega tiskovnega zakona, kj ga je vložil v oktobru l. 1. senator dr Kramer. Senat bo na enem svojih prihodnjih sestankov izvolil odbor za njegovo proučevanqe.
Predsednik skupščine je dalje »poročil, da je vlada predložila v naknadno odobritev uredbo o Fenjksu in uredbo o avtor-skopravnem posredovanju. Obe uredb- bosta proučila posebna odbora.
Sledilo je čitanje večjega števila interpelacij. Med drugim; so bile prečitane interpelacije na.r. poslanca Milana Mravlje ta in tovarišev na ministrskega predsednika, na notranjega ministra in na kmetijskega ministra v zadevi Kmetijske družbe Zahtevano nujnost je v imenu vlade minister pravde dr. Subotjč odklonil.
Končno je skupščina prešla m dnevni red ter je ratificirala svetovno poštno konvencijo in konvenciji o medsebojni pravni pomoči v državljanskih in trgovinskih zadevah z Anglijo in Belgijo.
Jutri prične proračunska razprava, ki bo trajala približno tri tedne. Prijavljenih je veliko število govornikov. Samo poslanski klub JNS je po današnj- seji kluba prijavil za načelno razpravo 24 govornikov
Aten
zveze
Zunanji ministri držav Balkanske zveze razpravljajo o mednarodnem p^ležaju in © situaciji na Balkanu
Atene, 16. febr AA. Snoči je bila v hotelu »Velika Britanija« slavnostna večerja na čast udeležencev konference držav Balkanske zveze. Ob koncu je imel predsednik vlade Metaksas naslednjo zdravico:
V posebno čast in zadovoljstvo mi je, da lahko pozdravim odlične zastopnike prijateljskih in zavezniških držav. Pakt, ki smo ga podpisali dne 9 februarja 1934. je pakt miru. Naše štiri države so združile vse svoje napore,, da ščitijo ne samo skup ne balkanske meje ampak da služijo tudi splošni stvari miru V popo!m enako pravnosti smo se pogajali, skupne -o naše odgovornosti in naše prednosti. Globoko sem prepričan, da ne bomo nikdar prišli v položaj, da izvajamo svoj sporazum Vem. da zražam našo skupno željo, ko zjav-liain. da naj tudi drugi poipro naše delo: za mir, ki ga še nismo dovršili.
Pakt med Jugoslavijo in Bolgarijo^ ki je bil podp;san dne 24 januarja 1937. v Beogradu, smatramo kot napoved boljše bodočnosti ne samo med Bolgarjo in Jugoslavijo, temveč tudi med v?emi balkanskimi državami Zato je Grčija pristala na ta pakt, ki je v popolni harmoniji z balkanskim paktom ki pomeni začetek popolnega in definitivnega sporazuma. ki ga tako živo žele vse države bal. kanfkega sporazuma Sporazum med vsemi balkanskimi državami je to, kar vsi tako iskreno želimo in zato se ne bomo ustrašili nobenega truda, da ga ustvarimo Dobra volja je pri vseh. Vse svoje sile hočemo postavit.; v službo sodelovanja in zaupanja med vsemi balkanskimi državami
v cilju, da zaščitimo in ohranimo mir, ki sloni na enakosti vseh in na medsebojnem spoštovanju, ki edini lahko zavarujejo napredek naših narodov Mi, ki smo pre-i živeli grozote vojne, hočemo svojim otrokom prihraniti bedo nove vojne, katere strahote bi bile huiše kot kdaj poprej. Trdno smo zato odločeni, da zaščitimo . spoštovanje pogodb, kj branijo teritorialni red na Balkanu
Dvigam svojo časo na zdravje Nj. Vel. kralja Rumunije, na zdravje predsednika turške republike Kemala Atattirka in na zdravje Nj Vel. kralja Petra II., na zdravje Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in članov namertništva za napredek plemenitih narodov Rumunije. Turčije in Jugoslavije naših prijateljev in zaveznikov
Včeraj se je nadaljevala debata
Atene, 16. febr AA Atenska agencija poroča: Včera: so na seji sveta Balkanske zve« ze razpravljali o mednarodnem položaju in o položaju Balkanske zveze Danes se je de-bata nadaljevala in bo zasedanje trajalo do S jutri zjutraj
V avdienci pri kralju
Atene, 16. februarja. w. Kralj Jurij H. je danes sprejel v avdienci jugoslovenske-ga ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča, turškega zunanjega ministra Ruždi Arasa in ru-munskega zunanjega ministra Antonesca.
Važna izjava predsednika bolgarske vlado
Berlin, 16. februarja, b. »Deutsche Allge-meine Zeitung« prinaša zanimiv razgovor svojega sofijskega dopisnika s predsednikom bolgarske vlade Kjuseivanovom o pomenu jugoslovensko-bolgarskega pakta za Balkan Kjuseivanov je podčrtal med drugim;
Pakt je namenjen v prvi vrsti izboljšanju odnošajev med Bolgarijo m njeno sosedo Jugoslavijo. Mislimo pa, da se bo njegov blagodejni vpliv razširit na ves Balkan, kajti, če vzdržuje odslej Bolgarija prijatelj-
ske odnošaje z eno izmed članic Balkanske zveze, ki je bila ustanovljena proti njej, je samo po sebi razumljivo, da bo pakt že samo zaradi tega dejstva vplival tudi na duh te zveze Z drugimi balkanskimi državami, zlasti z Rumunijo in Grčijo, se Bolgarija za sedaj še ne bo vezala z enakim paktom, kakor ga je sklenila z Jugoslavijo, toda tudi to se bo lahko zgodilo, ko bodo urejena ž njimi še nekatera viseča gospodarska in trgovska vprašanja.
Važna seja SKJ
Beograd, 16. februarja, p. Danes je bilo končano tridnevno zasedanje uprave in izvršnega odbora SKJ. Današnji seji je prisostvoval tudi kraljevi namestnik dr. Ivo Perovič. Na seji so razpravljali o važnih in aktualnih vprašanjih jugoslo-venskega sokolstva. Med drugim je bilo sklenjeno, da se priredi 1. 1941 v Beogradu vsesokolski zlet v proslavo proglasitve polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra II. V zvezi s tem bo v Beogradu zgrajen velik sokolski stadion. To naj bo zaključek Petrove sokolske petletke. Izvoljeni so bili tudi posebni delegati za širšo konferenco, ki naj določi, kje naj se zgradi stadion.
Političen poboj
Osijek, 16. febr o. V Belišču je prišlo danes ob priliki volitve delavskih zaupnikov do krvavega dogodka. Na nekem skladišču tvrdke Gutmann sta dobila kandidata s<>-cial etične in mačkovske delavske organizacije ena-ko število glasov, žreb pa je odločil za socialista. Mačkove; so bili p tem nezadovoljni Ko je voditelj socialistov Fran Vančma prišel na dvorišče je skočil k njemu neki Elem.iT Andljelie ;n mu brez besede porinil dolg nož v STce, tako da se je Vančina zgrudil mrtev na tla. Prišlo j«? do splošnega pretepa^ pri katerem sta b'Ia dva delavca hudo ranjena. Morilec Andje-lič je pobeiimil
Odlikovanja
Beograd. 16. febr- p. Z redom sv. Save I. stopnje sta odlikovana dr. Niko Miroševč poslanik pn Vali kanu in Milorad Stražnicki. poabrik v Stockhoimu.
Nova blamaža
Dunaj, 16. febr. Preiskava o tajinstve-nem letalu, ki se je dvakrat zaporedoma pojavilo nad Dunajem in s pomočjo dima zarisalo v zrak sovjetski znak kladivo in srp, je dovedla do presenetljivega rezultata. Nemški listi in za njimi tudi razni drugi inozemski listi, ki podpirajo nemško propagando, so seveda takoj trdili, da gre za komunistično propagando ter da prihaja to letalo iz češkeslovaške. Sedaj je preiskava ugotovila, da gre za avstrijsko letalo, ki je obakrat startalo z avstrijskega letališča. Gre za poizkuse novega aparata za zadimljenje, ki jih je izvajal neki znan avstrijski pilot. S tem je ta afera končana in je postala nemška pro-tičeška propaganda za eno blamažo bogatejša.
Veliki fašistični svet
Rim, 16. febr. br Dne 1. marca ob 10 zvečer se bo sestal veliki fašistični svet. Na dnevnem redu bo Poročilo zunanjega ministra grofa Ciana o mednarodnem položaju, poročilo tajnika fašistične stranke Staracea o strank in njenih organizacijah, poročilo ministra Bottajia o populacijski politiki Italije in poroč.Jo finančnega ministra Thaona de Revela o gospodarskem jn finančnem polo* žaju Italije-
Amnestija v Italiji
Rim. IG- febr. w. (Jradni list objavlja že napovedani kraljevski ukaz, ki odreja na predlog obširno amnestijo celo za politične zločine. Iz amnestije so izključeni primeri detomorilstva, prestopki proti zdravju ples mena, dejanja, ki so škodovala gospodarstvu, ter akcije za podražitev življenjskih Potrebščin.
Beojrrad, 16. febr p. Z odlokom finan&ne-aa ministra je premeščen davčn; inšpektor Viktor Damjan iz Skofie Loke k davčnemu uradu Ljubljana-okoljca.	i
Beležke
Seja glavnega odbora JNS
V	ponedeljek in torek bo v Beogradu seja glavnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke. Sejo bo vodil predsednik Peter živkovič, razpravljala pa bo o splošni politični situaciji in o taktiki strankinih mandatarjev v narodni skupščini in senatu.
Proslava sv. Treh jerarhov
V	Beogradu se je vršila 12. februarja velika zabava JRZ, združena s plesom v proslavo starega praznika srbijanskih radikalov sv. Treh jerarhov. Poleg predsednika vlade dr. Stojadinoviča in še nekaterih ministrov se je udeležil proslave tudi minister dr. Korošec.
Glavni govornik je bil ideolog JRZ minister Djura Jankovic, ki je med drugim dejal, kakor poroča »Samouprava«, da praznika Treh jerarhov ne slavi samo Narodno radikalna stranka v svojem starem obsegu, marveč povečana in razširjena JRZ ki se razteza od Maribora do Djevdjelije in od Subotice pa do Dubravnika. In če je bilo kdaj simbolično slaviti ravno Tn jerarhe. potem je prišel ta simbol do pravega izraza danes v naši stranki, ker imamo tri strankarske jerarhije Stojadinovič, Korošca in dr. Spaha. Ti trije možje, nekoč tri lepe figure v svojih strankah, predstavljajo danes v JRZ iste možgane, isto srce in isto čuv-stvo.«
Nato je govoril minister Jankovič še o zaslugah predsednika dr. Stojadinoviča. »Ko ga gledamo pri njegovem delu, vidimo v njem lastnosti mnogih velikih ljudi: hladnokrvnost našega neumrljivega Nikole Paši-ča. modrost in gibčnost Brianda. hrabrost Clemenceaua, realnost Poincareja. reformatorski duh Roosevelta, fanatizem Mussoli-nija, Hitlerja in Atatiirka, pravičnost in do-»lojanstvo Baldwina in plemenitost Jugo-slovena.«
Izstop senatorja dr. Ploja
V svojem včerajšnjem poročilu o izstopu senatorja dr. Ploja lz JNS smo napisali, da bo g. senator vstopil v vladni Delovni klub senatorjev. V beograjski »Politiki* beremo sedaj, da je dr. Ploj njenemu mariborskemu dopisniku povedal, da bo vstopil v Neodvisni klub senatorjev, ki politično svojih članov ne veže v nobenem pogledu. Pristavil pa je, da bo glasoval pri proračunu za vlado. Ta formalna korektura ne more v ničemer spremeniti stvarne osnove naših včerajšnjih izvajanj.
Iz Beograda smo sinoči prejeli obvestilo, da je predsednik JNS g. Zivkovič že prejel naznanilo o izstopu dr. Ploja. Predsedstvo senata pa dosedai še ni prejelo de-misije g. dr. Ploja na položaj podpredsednik* senata, ki ga je zavzel kot kandidat JNS.
Anketa o radijskih družbah
Kakor smo že poročali, je minister za pošto, brzojav in telefon dr. Kaludjerčič pozval poslanske klube, naj določijo svoje delegate, katerim bo predložil načrte novih pogodb za eksploatacijo radijskih postaj v Beogradu, Z&grebu < in Ljubljani. Minister dr. Kaludjerčič je sklical konferenco delegatov poslanskih klubov za soboto, 20. t. m.
Starora likalna programska načela
Dr. Laza Markovič, eden med starora-dikalnimi voditelji, je pretekli teden potoval po Hercegovini, kjer je imel več sestankov s svojimi političnimi prijatelji. »Hrvatski dnevnik« poroča, da se je na povratku ustavil tudi v Travniku, kjer je dal novinarjem politično izjavo. V njej je med drugim rekel:
»Radikali z Aco Stanojevičem gledamo danes enako na naše notranje razmere, kakor smo gledali včeraj. Naš program je znan. Njegovi glavni načeli sta politična svoboda in parlamentarna ljudska vlada. Zato zahtevamo svobodne volitve in svoboden tisk, brez katerih je sodelovanje ljudstva pri državnih poslih nemogoče. Razen tega zahtevamo rešitev hrvatskega vprašanja, ki je danes najvažnejši državni problem. Mi nočemo nikakega majorizira-nja, marveč iskren in pošten sporazum na osnovi enakosti rn enakopravnosti Hrvatov in Srbov.
»Med nami in dr. Mačkom so izvestne razlike, je dalje rekel dr. Markovič. Tako na primer zahteva dr. Maček ustavotvorno skupščino, mi pa mislimo, da bi se dala ureditev lažje in bolje izvesti z redno narodno skupščino. Te razlike pa nikakor niso nepremostljive in ne morejo preprečiti sporazuma, ki ga želimo in ki zanj delamo.«
Rezerve »Hrvatskega dnevnika"
Za bivanja g. Vilderja v Beogradu so beograjski listi objavljali razne njegove izjave in jih tolmačili kot dokaze ugodnega razvoja v odnošajih med Beogradom in Zagrebom. Na te glasove reagira sedaj »Hrvatski dnevnik«, ki pravi, da Vilder-jevi odgovori beograjskim novinarjem niso bili nič drugega kakor izogibanje odgovorom. To je bilo iz njih tudi jasno razvidno.
Kar se tiče zagrebških poročil v beograjskih listih, pravi »Hrvatski dnevnik«, da so sicer zelo obširna, da pa ničesar ne povedo. Ce na primer »Vreme« poroča, da v Zagrebu pričakujejo velikih dogodkov, je treba vedeti, da hrvatska javnost nikdar ni prenehala pričakovati , teh dogodkov. Vendar pa ničesar velikega ne pričakuje od Vilderjevih razgovorov v Beogradu. Res pa je, da so vsi hrvatski krogi složni v mnenju, da je že dovolj ustvarjanja raznih razpoloženj in atmosfer in da je končno treba preiti k dejanjem.
Na koncu zatrjuje »Hrvatski dnevnik«, da je notranja sloga v zagrebški opoziciji ne le neomajana, marveč še večja in krep-kejSa.
Šport in politika
Zagrebški listi poročajo, da so v Splitu poleg dosedanjega, daleč na okrog znanega veslaškega kluba »Gusar« ustanovili še poseben »Hrvatski veslaški klub«. Ustanovitelji 90 mnenja, da morajo tudi športni klubi pred vsem služiti hrvatski politiki, v »Gusarju« pa so močno zastopani tudi jugoslovensko orientirani športniki. Na ustanovnem občnem zboru novega kluba so z velikim navdušenjem sklenili, da bodo ku-
Seja banskega sveta
Včera) je bila dopoldne in popoldne razprava o kmetijstvu — Govorilo je 31 članov banskega sveta
Ljubljana, 16. februarja. Današnja seja banskega sveta je bila posvečena predvsem razpravi o proračunu in delu kmetijskega oddelka banske uprave. Načelnik oddelka in referenti posameznih odsekov so podali uvodna poročila, ki so zavzela nad dve uri.
Načelnik inž. Podgornik je najprej poročal o kmetijskem šolstvu., ki obsega stalne kmetijske in gospodinjske šole ter posebne, časovno omejene kmetijske in gospodinjske tečaje. Omenil je med drugim, da bo mlekarsko šolo v škofji Loki in žrebčarno v Ponovičah z novim proračunskim letom prevzela država. Kmečkim posestnikom je banovina lani dala 13 vagonov pšenice, rži m krompirja za seme, 54 vagonov travnega semena itd živinorejskim organizacijam je preskrbela plemensko živino. Vinogradništvo je lani trpelo po peronospori in pridelek je bil komaj tretjino normalnega. Banovina je podpirala strojne, mlekarske, kmetijske nabavljalne in prodajne zadruge ter se-lekcijska društva. Sreskim kmetijskim odborom je dala okrog 200.000 din podpor. Pri nameravani novi kmetijski šoli v Polj-čah na Gorenjskem se bo ustanovila tudi semenogojska postaja za krompir, v Savinjski dolini pa se bo uredila poskusna postaja za hmelj. Mleka se pridobi v banovini okrog 240 milijonov litrov na leto, kar daje kmečkemu prebivalcu sicer skromen, a zato reden dohodek. Vinogradi v banovini merijo 24.770 ha. Za njihovo obnavljanje bi bilo treba na leto 7 milijonov trsov. Banska uprava sistematično podpira tudi sadjarstvo. Zadružna misel med našim prebivalstvom je v hudi krizi in banovina bo morala zato vsestransko podpirati zadružno vzgojo in zadružno izobrazbo množic.
Za veterinarski odsek je poročal dr. Kovač. Omenjal je borbo proti kužnim boleznim, zlasti svinjskim, perutninskim in čebelnim. škoda, ki so jo lani povzročile kužne bolezni našemu gospodarstvu, se ceni na preko 2 milijonov dinarjev.
Inž. šivic je poročal o gozdnem gospodarstvu, zlasti o banovinskih gozdnih drevesnicah, o pogozdovanju goličav, o strokovnem šolstvu in o lovstvu v banovini. Gozdne drevesnice so lani oddale nad 3 milijone sadik. Z lovskim zakonom je 277 posestnikov izgubilo samosvoj lov, kar bo treba popraviti. Za banovinsko nižjo gozdarsko šolo v Mariboru je v proračunu določenih 140.000 din Na letošnjem spo-mladnem velesejmu bo tudi velika lovska razstava.
Inž. štrancar je poročal o melioracijah in urejanju hudournikov. Dela so se izvrševala v veliki meri s sredstvi bedroslnega sklada, ker je bil banovinski proračun za urejanje hudournikov premajhen. Hudourniki so se urejevali v 14 srezih. Za ureditev vseh hudournikov bi bilo treba okrog 150 milijonov dinarjev, doslej pa se ie investiralo le 17.5 milijona.
Komisar Pokorn je poročal o delu komisije za agrarne operacije. Lani so se kortiasirala kmečka zemljišča v nekaterih vaseh' krškega sreza. Letos se hodo nadaljevala še v drugih vaseh. Urejenih je bilo več skupnih zemljišč, 13 zemljišč s 417 ha pa razdeljenih. Planinskih pašnikov je v banovini 300 s 60.000 ha površine. Na njih se prepase vsako poletje povprečno po 10.000 glav živine.
Kriza
kreditnega zadružništva
Po kratkem odmoru je ban odredil razpravo o kmetijskem oddelku. Priglasilo se je preko 30 govornikov. Ban jih je pozval, naj se omejijo le na načelna izvajanja, lokalne potrebe in pritožbe pa naj predlože pismeno. Na dopoldanski seji se Je razvrstilo 12 govornikov, ki so večinoma pre-čitali spomenice z željami in pritožbami svojih okrajev.
Dr. Adlešič je poudarjal potrebo večjega pospeševanja vrtnarstva, ki spada med najbolj plodonosne kmetijske panoge. Sistematično naj se usmeri prodaja sadja. Lovski zakon je treba spremeniti.
Dr. Schaubach je govoril o krizi, v katero je zašlo slovensko kreditno zadružništvo zaradi likvidacije kmečkih dolgov. Dvanajsta ura je že, da vlada z izdatno podporo omogoči likvidnost zadrug ter prepreči grozečo katastrofo. Predložil je resolucijo, ki pravi, da se čez 500 kmečkih kreditnih zadrug bori za svoj obstoj. Za-
pili velik dirkalni čoln in ga krstili na ime »Dr. Vladko Maček.« Obenem so izvolili tudi prvega častnega člana svojega kluba v osebi dr. Trumbiča, nekdanjega predsednika medvojnega Jugoslovenskega odbora in velikega pobornika za jugoslovensko edinstvo, danes pa enega med voditelji hrvatske politike.
Strahovi »Hrvatske straže"
Glasilo hrvatskih klerikalcev »Hrvatska straža« vneto nadaljuje s svojimi napadi na vse vplivnejše člane dr. Mačkovega tabora. V nedeljo si je zopet enkrat privoščila predsednika »Seljačke sloge« Rudolfa Hercega, ki je že dolgo na njeni črni listi. Za povod si je izbrala akademijo v spomin pokojnemu ideologu hrvatskega kmečkega pokreta dr. Antonu Radiču. Na proslavi bo namreč govoril med drugimi tudi vseučiliški profesor dr. Grga Novak o hrvatskih kmečkih pokretih v preteklosti in njihovem razvoju. »Hrvatska straža« je zaradi tega silno ogorčena, ker smatra dr. Novaka za človeka, ki ne spada med hrvatske intelektualce. Med drugim očita dr. Novaku, da piše knjige v ekavščini in na škodo »hrvatske državne misli«. Najbolj pa mu zamerja, da je bil baje član masonske lože »Maksimilijan Vrhovac«. V isti sapi napada še dr. Antona Barca, da je prostozidar in mu zamerja. da se je predrznil napisati knjigo o dr. Antonu Radiču in hrvatski književnosti. ki jo je Seljačka sloga celo natisnila v svoji založbi in priporočila svojim organizacijam.
»Hrvatska straža« vidi v vseh teh pojavih poskuse hrvatskih masonov rehabilitirati se pred hrvatskim narodom s pomočjo Seljačke sloge. Ako bi imela malo več korajže, bi najbrže že celo zp.pretila z izstopom hrvatskih klerikalcev iz fronte dr. Mačka. Ker pa ve, da bi ostala saVna s svojim najožjim štabom, se zadovoljuje za sedaj s tem, da poziva vodstvo Se-lajčke sloge, naj že vendar ustavi trojanskega konja na njegovem pohodu v vrste hrvatskega narodnega pokreta.
druge imajo preko 1500 milijonov dinarjev hranilnih vlog od 300.000 vlagateljev. Kreditno zadružništvo je pri nas temelj kmetskega prebivalstva, ta temelj pa je sedaj razmajan. Prebivalstva dravske banovina se polaščajo razburjenost, nezaupanje v pravno stanje in težka skrb za bodočnost. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov je nelikvidnost kreditnih zadrug šc povečala. Ako ne bo odpomoči, bo večina zadrug morala likvidirati. Rešitev je mogoča le s sodelovanjem države. Ker gre za rešitev temeljev našega kmečkega gospodarstva, apelira banski svet na vlado, naj uredi to največje kmečko vprašanje Slovenije. Nujno naj izda uredbo o likvidnosti kreditnih zadružnih ustanov ter preskrbi za potrebna sredstva za obtok denarja.
Seja je bila ob 13.40 prekinjena in se je nadaljevala popoldne.
Popoldanska seja
Popoldanska seja se je začela ob I7. Na dnevnem redu je bila še vedno razprava o kmetijskem oddelku. Kljub dopoldanskem pozivu bana dr. Natlačena naj se govornik; omejijo na načelne stvari in naj bodo kratki, se je zavlekla kasno v večer. Stiska našega kmetijstva je tako velika, da so vsi govorniki hoteli opozoriti na razmere in bedo svojih okrajev, mnogi med njimi pa so seveda tudi pri tem predmetu zašli v politiko.
Poleg zahtev krajevnega značaja so bile postavljene tudi mnoge, ki se nanašajo na vso banovino ali vsaj na več srezov, med njimi zahteve po vzornih gnojiščih, po obnovitv- vinske trte, po zamenjavi sa-moroinic z žlahtnimi trtami, po opustitvi montafonske pasme v govedoreji, po strož jem izvajanju predpisov o živinskih potnih listih, po odpravi taks na te histe, po porazdelitvi skupnih državnih fondov in fploh po odpravi centralizma, po večjem podpiranju zadružništva itdL Precejšen čel izvajanj je bil posvečen tudi uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov, pri čemer se je pokazala sp ošna želja, naj bi se ta ureiba spremenila. Predložena je bila tudi resolucija z zahtevo, naj se čim višje obdavčijo smokve in rozine, ki se porabljajo za kuhanje žganja, mnogo sto vagonov vina več bi se potem lahko prodalo.
Nekateri govorniki so zahtevali spremembo lovskega zakona, ki naj ima pred očmi koristi kmeta ne pa koristi lovcev. B. s. Str-cin je napadel Kmetijsko družbo in ji očital, da je izkazovala potvorjene računske zaključke, odkar se je spremenila v zadrugo. Namesto izgub je izkazovala dobičke, ki jih v resnici ni bilo. Trdil je, da znašajo izgube več milijonov. Kritiziral je, da je uradništvo sijajno plačano, promet pa je majhen. Govornik se je zahvalil banu za ukrepe glede Kmetijske družbe in želel, da svojo akcijo nadaljuje
Ob pol devetih zvečer je končal zadnji govornik, nakar je bila seja zaključena. Na jutrišnji seji pride na vrsto prosvetni oddelek.
Nevšečen zaključek
v Sarajevu
Sarajevo, 16- febr. o- Včeraj popoldne so se vršide na Jahorin; tekme v smuku za državno prvenstvo. Od 98 prijavljenih tekmovalcev je nastopilo 72. Prvd del Proge ni bil poseltno sitrm, pač pa drugi del- Višinska razlika je znašala 6C0 m.
Čeprav Slovenca Jakopič ki Stopar nista izpolnila Pričakovanja, so vendarle Slovenci zasedli prva tri mesta, in sicer 1.) Zvan Alojzij (Jesenice) 2;48, 2.) Steinbock Fric (Celje), 3.) Novak Josip (Jesenice).
Ker je vreme izredno lepo. je prisostvovalo tekmam na Jahorini precej gledalcev iz Sarajeva. Tekmovalci se bodo nocoj vrnili v Sarajevo. Ker so telefonske zveze z Jahorjno zelo slabe, bodo šele tedaj znani podrobni rezultati-
Sarajevo, 16. febr. o. Na dokaj nenavaden način so bila danes končana smučarska tekmovanja za državno prvenstvo. Včeraj popoldne je bilo tekmovanje v smuku. Kot favorita sta splošno veljala Jakopič in Stopar, toda proti pričakovanju so bila prva mesta prisojena Žvanu z Jesenic, Steinbe-ku iz Celja m Jožetu Novaku z Jesenic. Ta izid je izzval splošno nezadovoljstvo in slišali so se očitki, da so bili časi tekmovalcev napačno izračunani. Z nezadovoljnimi slovenskimi tekmovalci so se solidarizirali tudi vsi ostali ter so odklonili nadaljnje sodelovanje. Vodja tehničnega odbora dT. Kmet je ponovno zahteval, da nastopijo, toda tekmovalci so zahtevali, da se tekmovanje v slalomu ponovi, alpska kombinacija pa sploh odpove. Sodniški zbor se je danes res ponovno posvetoval in proglasil docela druge rezultate: 1. Jože Novak 2:46.2, 2. Švab 2:46.8, 3. 2van 2:48.4- 4. Znidar. Ker pa so tekmovalci tudi potem vztrajali, da se prvotno tekmovanje razveljavi, je tehnično vodstvo naposled državno prvenstvo v alpski kombinaciji odpovedalo.
Kot zadnja točka prvenstvenih tekem so bili danes skoki. Prvi je bil Palme (33. 34.5), 2. Jakopič (33, 34.5), 3. Klančnik (33, 34). Državno prvenstvo je bilo s tem zaključeno, tekmovalci so sc vrnili v Sarajevo, kjer so bile razdeljene nagrade.
Danes so bile končane tudi vojaške tekme. V patrolnem teku na 30 km s streljanjem je zavzela prvo mesto štafeta bosanske divizijske oblasti, drugi je bil II. planinski polk, tretji I. planinski polk.
Schuschnigg pojde v Rim
Dunaj, 16. febr. b. 17 zanesljivega vira Poročajo, da bo sredi marca avstrijska kancelar dr. Schuschnigg odpotoval v Rim- Njegov obisk v R-imu ie bul prvotno določen že za ta mesec, a je bil te dni zaradi obiska nemškega zunanjega ministra Neuratha na Dunaju preložen na prihodnji mesec.
Vremenska napoved
Zemunska: V večji severni polovici ©e bo oblačnost povečala. V južnih krajah bo prevla dovalo jasno vreme Nekoliko dežja utegne bitj v severozapadn h krajih. Ponekod bo megla ponoči slama.
Zagrebška; Boli toplo, stalno.
Dunaf«ka. Mjlo vreme bo 'v nižinah trajalo dalje. Zlasti na zapadu in na severu pa* davine, v gorah sneg.
Naši kraji in lfndje
75 letnica slovanskega Sokolstva
• Ljubljana, 16. februarja.
Na današnji dan pred 75 leti, ko je bila ustanovna skupščina Praškega Sokola, je bil ustvarjen temeljni kamen sedanji mogočni stavbi slovanskega Sokolstva. Ustanovna skupščina prvega sokolskega društva je zbra'a 75 uglednih praških mož, ki so se vneli za klena načela dr. Miroslava Tyrša. V pesti moč. v srcu odločnost v mislih domovina — to je bilo vodilno
geslo, po katerem so se odločili prvobo-ritelji Sokolstva preroditi svoj narod, ga ojek: eniti in ga duševno in telesno dvigati k napredku pa k borbi za svobodo. Odveč je naštevati vse drugo, ko zadostuje en f am veličasten dokaz, kaj je ustvarilo Sokolstvo: spomniti se je treba samo na herojsko borbo češkoslovaških legij, ki so daleč zunaj na bojišč-h kovale svojemu na rodu usodo in mu naposled prinesle svobodo na ostrini svojih bajonetov.
VI. vsesokolski zlet v Pragi bo prihodnje leto v tolikšnem obsegu, kakor še nikoli doslej, pokazal, kako mogočno se je razmahnil Sokol po slovanskem svetu in kakšna armada sle i; stopinjam nesmrtnih vzornikov Tyrša in Fugnerja. V sami češkoslovaški državi se je iz družine praškega Sokola razrasla sokolska organizacija, k, danes združuje v češki obci sokolski blizu SOO.OOO pripadnikov, še lepe stotiso-če članstva je treba prišteti po ostalem slovanskem svetu in lahko si ustvarimo vsaj približno s iko o veličini in povezanosti te a.ilijonske organizacije. Podrobneje bomo o stanju Sokolstva ob njegovi 751etnici ;zpregovori!i v nedeljo.
Jakobu Erjavcu v spomin
/g pri Ljubljani, 16. februarja
V ponedeljek je umrl na Igu daleč na okrog znani ključavničar in posestnik Jakob Erjavec. Dosegel je visoko starost 88 lcf. Z njim je legel v grob kremenit značaj in svojevrstna pojava, kakršnih je da-ne-s malo.
.Takob Erjavec je bil rojen 1. 1848 na Tolminskem. Že v otroških letih se je s •tarši preselil na Ig. V Ljubljani se je iz-nčil ključavničarstva in se potem po takratni navadi izpopolnil na večletnem »vandranju« križem Evrope. Ko se je vrnil domov, je prevzel po očetu posestvo in 7ačel izvrševati svojo obrt. Kot izboren mojster in izobražen človek si je kmalu pridobi! sloves daleč na okrog, posebno že ker je bi! prijeten družabnik. Izobrazbe mu ni bilo nikdar dovolj. S svojimi skromnimi sredstvi si je naba-'jal knjige in naročal najrazličnejše časopise. Imel je ?ato širok in zdrav pogled na dogajanje okrog sebe in v svetu.
Posebno so pok. Erjavca ljudje cenili v predvojni dobi, ker jim je »dajal arcnije« 7a nje in njihovo živino. Na Ižanskem vse do novejšega časa ni bilo nobenega zdravnika; ljudje so bili navezani na ljubljanske zdravnike, na samopomoč in na samouke homeopate. Kot tak je bi! pred desetletji zelo cenjen takratni ižanski župnik Hočevar, od katerega se je umetnost
zdravljenja naučil tudi Erjavec. Od njega je bržčas dobil tudi vrsto starih zdravniških knjig, ki jih je imel v svoji knjižnici in katerim je kasneje vedno dokupoval še nove. Njegovo načelo je bilo, da se je vedno treba držati prirode, kajti »narava se ne da nikoli oslepariti«, kakor je večkrat rad poudarjal. Kasneje, ko se je zdravniška služba pri nas izpopolnila, je imel mnogokrat sitnosti z oblastmi vendar pa je vedno dokazal, da ni nikdar posegal v zadeve. ki so pridržane zdravnikom in veterinarjem. Ko so pred kakimi tridesetimi leti posebno hudo navalili nanj politični nasprotniki, se je zavzelo za njega osem občin, kar je pripomoglo, da je tudi ta naval odbil. Sicer pa se je zaradi starosti bolj in bolj odmikal od tega posla ter se posvečal le svoji obrti in svojemu posestvu. Po-
novno j« bil izvoljen v občinski odbor na Igu. Trda življenjska šola je vtisnila njegovemu značaju jeklene poteze, ki pa niso mogle prekriti njegovega resnično dobrega srca.
Vse gori v visoko starost je bil Erjavec žejen izobrazbe in je zlasti skrbno čital časopise. Kar se mu je zdelo važnega in zanimivega, je izreza! in shranil, ponavadi tudi opremil s svojimi opazkami, ki pričajo. kako kritičen je bil njegov pogled na življenje in kako veliko duševno samostojnost si je ohranil.
V četrtek smo ga pokopali. Mnogo kro-pilcev in pogrebcev je imel z vsega Ižanskega. Na grobu sta se poslovila od njega gg. Šenk in župan Hitejc. V vsej pokrajini pa bo še dolgo ostal živ spomin na pokojnika.
Roparski umor v Jelovcu
Včeraj so našli 71 letno Amalijo Neudekerjevo grozovito razmesarjeno — Mlad, deSekten osumljenec je
pobegnil
Maribor, 16. februarja.
Danes se je po Mariboru v opoldanskih urah raznesla vest o neverjetno drznem roparskem umoru pri Ma/kolah. Umor spominja po načinu izvedbe na znani gnusni Mohorkov zločin. Proti večeru so se že tudi razvedele nekatere podrobnosti, žrtev zločina je postala 7l-letna mala po-sestnjca Amalija Neudekerjeva iz Jelovca nad Makolami, ki jo je našel posestnik Fran Babšek mrtvo v njeni leseni koči, oddaljeni kakšne po; ure od Makol. Babšek, ki je šel snoči mimo hišice Amalije Neudekerjeve, je hotel starko obiskati ter je stopil v njen dom, ki je na povsem samotnem kraju. Ko je stopil v stanovanje je zagledal strahotno sliko. Opazil je starko vso okrvavljeno ležečo pot klopjo. Dvignil jo je ter spoznal, da je že mrtva. V prvem trenutku mu ni bilo Jasno, ali Je morda umrla za kapjo. ali zaradi česa drugega. Takoj je namreč pohitel v občinski urad v Jelovcu, kjer je sporočil, da leži v svoji hišici Amalija Neudekerjeva mrtva.
Trije Občinski odborniki so se podal; z mrliškim oglednikom Josipom Marčin-kom v Jelovec, kjer so našli Amalijo Neudekerjevo v hiši pod klopjo, v mlaki krvj. Na glavi je imela ruto, zraven pa je ležala sekjra, ki je bila vsa krvava in na kateri so našli neikaj sprijetih las in drobce možgan. Vsa soba je bila v neredu. Vsi predmetu so bili razmetani, razsekani, razbit je bil tudi štedilnik. Občinski komisiji je bj?o takoj jasno, da je Neudekerjeva postala žrtev grozovitega razbojnika. Razbiti štedilnik je pričal, da se je vršila med morilcem in Neudekerjevo huda borba za življenje ln smrt Postelja je bjla vsa krvava, možgani so brizgnili daleč na okoli. Zločinec je po umoru ootegnil iz omare svežo ruto ter pokril z njo umor jenkino glavo, nato pa je zavlekel žrtev pod klop ter sfkočil skoz; okno in pobegnil.
Amalija Neudekerjeva je živela sama v svoji hišici že več let. Imela ni nobenih sorodnikov. Nazivali so jo »Jagrovo Mali k o«. Njeno posestvo je obsegalo oral zemlje z majhnim vinogradom, ki ga je sama obdelovala. Prihajala je vsak dan zjutraj v cerkev, nazadnje pa so jo videli ljudje 15. januarja zvečer. Zločin je bil izvršen že pred nekaj tedni, truplo je že razpadalo. Preživljala se je največ z beračenjem in je izostajala od doma po več umi, včasih tudi po več tednov Prav to je tud; vzrok, da niso groznega zločina odkrili že prej, ker so bili pač navajeni, da Jagrove Malike večkrat ni bilo doma. Imela ni premoženja v gotovini, vsaj o tem nihče izmed rojakov ničesar ne ve. Svo-ječasno je bjla kuharica v raznih župni-ščih in pri orožnikih ter si je s svojimi prihranki kupila samotno hišico, kjer je sama živela jn gospodarila.
Zločina so osumili nekega 161etnega fanta v Jelovcu, po imenu Štefana Božičtka, ki ima na vesti že nekaj tatvin in ki je znan kot moralno defekten mladenič, že pred nekaj tedni se je bil izrazil nasproti znancu, da bo »Jagrovo Maliko ubil«, danes pa je takoj pobegnil in izginil. Pri preiskavi v stanovanju njegovega očeta so orožniki našl^ nekaj predmetov, za katere so dognali, da so bili last Neudekerjeve. Med drugim so našli njen možnar, brivski pribor, in druge predmete, ki so
jih priče spoznale kot last umorjenke. V hišici so dognali, da so zmanjkali tudi razni drugi predmeti, kakor srebrn pribor, neka zlata verižica in druge stvari, ki so jih ljudje večkrat videli pri starki in k; so sedaj izginili iz njegova stanovanja.
Danes popoldne je prispela na mesto zločina sodna komisija, v 'kateri sta bila sodni zdravnik dr. Jagodic in sodnik dr. To-minšek iz Slovenske Bistrice. Pri tej pri-likj je bila izvršena rekonstrukcija zločina. Domnevajo po raznih okoliščinah, da se je zločinec splazil skozi šupo v stiskalnico in vstopil v sobo, kjer je spala starka. To je mogoče domnevati na podlagi raznih sledov, kj so jih ugotovili orožniki. Zločinec je po svojem dejanju pretaknil vse kote, prebrskal vse omare, nato pa izginil kakor kafra. Orožniki so trdno prepričani, da ga bodo kmalu izsledili.
Novo delo v Trbovljah
Ljubljana, 16. februarja. • Kakor znano, je bilo zaradi nekega pla-zovja pri dnevnem kopu v Trbovljah odpuščenih okrog 160 delavcev. Med temi je okoli 50 oženjenih rodbinskih očetov. Posebna deputacija delavskih zaupnikov gg. Pliberška in žlaka s poslancem Pleskovi. čem je intervenirala pri generalni direkciji TPD, da se redukcije omejijo na neobhodno potrebo in da se posebno rodbinski očetje ne pripravijo ob službo in kruh. G. generalni direktor Skubec je pokazal veliko razumevanje za prošnjo delavskih zastopnikov in je obljubil, da se bodo prav v kratkem pričela nova dela za odkrivanje novih polj na dnevnem kopu. Pri teh delih bo lahko zaposlenih kakih 50 do 60 delavcev. Upoštevani bodo seveda predvsem družinski očetje.
Večer spominov na švicarske Alpe
Ljubljana, 16. februarja.
Snoči je SPD spet priredilo eno svojih tradicionalnih predavanj in sicer to pot z dvema domačima predavateljima, č'ano-ma lanske odprave v švicarske Alpe. Celjanoma Andrinom Kopinškom in Ljubljančanom inž. Avčinom. Dvorana Delavske zbornice, ki je bila že nekajkrat premajhna ob sličnih prilikah, sinoči nj bila zasedena vsa, kar je tembolj škoda, ker sta bili lepi predavanji delo dveh domačinov. •
V nagovoru je predsednik SPD dr. Pretnar kratko pojasnil namene nedavno ustanovljenega ekšpedicijsfkega fonda pri Osrednjem društvu SPD, iz katerega bo društvo v bodoče skuša'o svoje delovanje razširiti tudi v tej smeri. Ker se je lani nameravana ekspedicija v Taurus v Mali Azjji podrla je 3PD s podporo nekaterih svojih podružnic in številnih mecenov poslalo lani poleti v švicarske Alpe precej številno vežbano odpravo, 'ki je iz Zer-matta v treh skupinah v kratkih 14 dnevih premagala desetorico štiritiročakov jn se vrnila z obilnimi skušnjami in kljub slabim vremenskim prilikam brez nesreče domov. G. dr. Pretnar je prepričan, da bo društvo po tej poti vršilo še eno svojih pomembnih kulturnih nalog, ki. jih ima kot matica vsega planinstva pri nas, in
Samo -eden \t Radion!
Samo Radion vsebuje i dobro Schichtovo milo. Zato je Radion tako blag in izdaten ter najbolj primeren za pranje vseh vrst perila.
VSEBUJE SCHICHTOVO MILO
upa, da bo roko v roki z ostalimi slovanskimi planinskimi društvi slej ali prej vidno stopilo na plan tudi na tem poprj-fiču.
Nato je prvi predavatelj g. Kopinšek iz Celja povedel poslušalce v prijetnem, zabavnem kramljanju in pred serijo krasnih diapozitivov preko Trsta, Benetk, Milana Jn simplonskega predora v švicarski Zermatt, znano izhodišče za vse ture v osrčju centralnih Alp. Predavatelj je nato podrobno opisal partijo ki jo je pol njegovim vodstvom izvedla skupina Celjanov in Mariborčanov in dodal še zanimiv opjs najtežje partije s tega izleta na VVeiss-horn, ki sta jo opravila dr. Tominšek in še en tovariš z Jescnic. Delo v t;stih dnevih je bilo za vso odpravo toliko težje, ker so baš takrat zahtevale one najlepše Švicarske gore več smrtnih žrtev.
Drugi predavatelj g. inž. Avčin je delal z dvema tovarišema v treh smereh, in sicer najprej na gori vseh gora, na mo, gočnem Matterhornu, v zelo tešk;h pogojih, in še na dveh hornih z nad 4.000 m višine. Mladi alpinist je poleg opisa dogodkov ponekod vpletel v svoja izvajanja tudi precej osebnih čustev v doživetju na gorah in tako dal poslušalcem nekaj vpogleda, kako današnji m'adi alpinistični rod gleda na to svoje udejstvovanje. časi se menjajo! Eno pa ostane: gore so in bodo vedno vabile človeka v svoj svet, pa naj ga uživa z današnjo mladino ali pa tudi nekoliko drugače.
Za svoja izvajania, 'ki so bila kljub vsej zanimivosti morda le nekoliko predolga, sta žela oba govornika nedeljeno priznanje. želimo, da bi iu kmalu spet slišali.
Sleparski prodajalec živine in sadjevca
Zagorje, 16. februarja.
Pretekli teden je imela zagorska dolina posebno senzacijo. V Dolenjo vas je prišel k gostilničarju Jaki možak iz Polšniških dolomitov in mu ponudil večjo množino sadnega mošta. Kmalo sta se pogodila za ceno in je prodajalec tudi prejel stotak za aro. Domenila sta se. da bo gostilničar poslal sode na železniško postajo na Savi, kamor bo prišel ponje prodajalec.
Možak je ponudil svojo pijačo še Francetu na Kozinah. Pogodila sta sc za en sodček. Po tej kupčiji pa si je mož mislil, da jc dovolj barantanja s sadjevcem, zato
je sklenil malo obiskati še zagorske mesarje. ki prav zdaj težko kupujejo živino ker so se dvignile cene. Najprej se je zgla-sil pri mesarju blizu farne cerkve in napravila sta kupčijo za tele. Seveda je podjetni možak dobil tudi aro. Nato je obiskal še tri mesarje, prodal pa samo enemu teličko in dobil aro.
Po končanih poslih se je možak zadovoljen vrača! proti kumljanskim hribom, češ: dobro sem nasmukal te sicer prebrisane Zagorjane.
Čez nekaj dni se je možak spet zglasil pri gostilničarjevi soprogi v Dolenji vasi in jo prosil, naj mu da večji znesek, ki ga potrebuje zaradi smrti v hiši. Pa se je mož uštel, kajti gospa mu je dejala: »Kadar bomo sadjevec natočili. bomo tudi takoj plačali.«
Ko sta v četrtek prišla kupca na dom posestnika Dolarja, da bi natočua sadjevec, sta bila kaj presenečena, ko sta zagledala čisto neznano osebo. Pa tudi posestnik ju je začudeno gledal, ko sta mu povedala, da sta prišla po kupljeni sadjevec. Ker tudi sodov ni bilo nikjer, sta bila prepričana, da je prevejani neznanec zapravil še sode. Zadeva je bila javljena orožnikom, ki so sode našli na postaji in šli nato na zasledovanje prebrisanega sleparja.
24 tisočakov je izginilo iz trgovine
Maribor, 16. februarja.
Okrog 3. popoldne je pripravil trgovec z usnjem Viktor Kosi, ki ima svojo trgovino na trgu Kralja Petra 24.000 Din. da jih odnese v Freundovo tovarno usnja. Položil jih je na prodajalno mizo. med tem pa je postregel nekaterim strankam, ki so se znašle v trgovini. Pri svojem poslu je pozabil na denar in šele okrog 7. zvečer se je spomnil, da mu je zmanjkalo 24.000 Din, ki jih je bil položil na prodajalno mizo. Denarja ni našel in je tatvino takoj prijavi! policiji, ki poizveduje sedaj za tatovi. Razpis
Točno placuj »Jutru« naročnino Varui svoicem zavarovalnino
Naša drsalca v Pragi
Zanimivosti z letošnjih prvenstvenih tekem za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju
Kakor znano- sta se letos prvič udeležila evropskega prvenstva v umetnem drsanju tudi dva Jugoslovena, in sicer člana ljubljanske Ilirije dr. Schwab in Tuma. Kratko smo n jun plasman ze zabeležili, zdaj pa objavljamo še nekaj osebnih vtisov enega izmed udeležencev, ki bodo nekoliko pojasnili, zakaj naš drsalni snort ne more z uspehom preko domačega plota.
Zlata Praga je pred tednom dni, ko so Be j zimskem stadionu vršile tekme v umetnem drsanju za evropsko prvenstvo dam, gospodov in parov, znova dokazala, da je veliko športno mesto; tudi v drsalnem športu, ki je v Pragi še mlada športna panoga, se je postavila ob bok tradicionalnim drsalnim središčem, kakor so Dunaj, Pariz m Berlin. Na treh večerih je napolnilo skupno skoraj 25.000 gledalcev tribune praškega umetnega drsališča »Zim-ni stadion« so zgradili pred 6 leti; od tedaj prodira drsanje med ljudstvo češki drsalni šport pa se približuje najodličnejši mednarodni stopnji. Juniorke Eva Nyklova in Vera Hruba sta se letos v evropskem prvenstvu že plasirali na vidna mesta, drsalci pa za sedaj še zaostajajo. Zanimivo je, da ima naš inž. Bloudek v Pragi nečakinjo Bloudkovo, ki je bila letos druga ju-niorka v češkoslovaškem prvenstvu
Evropska prvenstva v Pragi so bila za Bas pomembna zaradi tega. ker je bila zastopana
prvič v mednarodni drsalni areni
tudi naša država. Jugoslovena dr. Polo Schwab in Ernanuel Tuma v tej borbi najboljših drsalcev Evrope, ki so se mogli vsi brez izjeme pripravljati pod neprimerno ugodnejšimi pogoji z dolgotrajnim rednim treningom na umetnih drsališčih, naravno nista mogla upati, da bosta zavzela količkaj boljša mesta. Tega niso dosegli niti Čehi. V svojem nastopu sta pokazala poleg elana in resne volje tudi solidno tehnično znanje; obvladala sta tako obvezni kakor prosti del tekmovanja v vseh elementih. Le v eksaktnosti, povezanosti prostih likov in zunanji učinkovitosti izvajanja so bili evropski velemojstri umetnega drsanja vidno nad njima.
Umetno drsanje je tehnično pač
najtežja športna panoga
Iz povprečnosti se odražajo in posebej uveljavijo le redki posamezniki; Norvežani so imeli Salchovva, Grafstroma, Sonjo Henie — samo tri take izredne drsalce, Nemci so imeli doslej enega samega svetovnega mojstra, pri nas znanega dr. Fuchsa, Avstrijci se ponašajo pri vsej svoji drsalni tradiciji samo z enim — Sch&ferjem, kateremu pa se je sedaj pridružil novi svetovni prvak Kaspar. V glavnih središčih umetnega drsanja so na umetnih drsališčih, ki dopuščajo polletni, v Londonu celoletni trening, ncusv% to športno panogo do
popolnosti, ki je skoraj ni več mogoče prekositi. Pri nas tako vrhunska stopnja ne bo dosegljiva, dokler ne bo tudi pri nas umetnih drsališč. Relativno uspešen start dveh naših drsalcev v Pragi dokazuje, da pri nas ne manjka dispozicije in talentov tudi za to, najtežjo vseh športnih panog. V češkem tisku prvi drsalni start Jugoslavije ni ostal neopažen. Naša tekmovalca sta dobila vseskozi pozitivno oceno ter bila od publike in sotekmovalcev zelo pozorno sprejeta. S francoskim prvakom Henrionom. Belgijcem Mesotom in Čehoma Sadilekom in Pražnovskim sta bila v izenačeni skupini, ki je pokazala mnogo lepega, četudi je vidno zaostajala za tekmecema za naslov evropskega prvaka Avstrijcem Kasparjem in Angležem Sharpom,
Posebna mikavnost letošnjega tekmovanja za evropska prvenstva je bila v tem, da je bil
izpraznjen prestol
za dva prvaka:
namestnika je bilo poiskati za Karla Sch&-ferja in za Sonjo Henie, ki sta oba postala športna profesionala. Prvega je nadomestil Dunajčan Feliks Kaspar, tako da je evropsko prvenstvo ostalo »doma«, nova evropska prvakinja pa je Angležinja Cecilija Colledge. Tretje prvenstvo ki se je oddalo, prvenstvo dvojic, je ohranil Nemčiji par Maxi Herber - Baier, olimpijska zmagovalca iz Ga-pa in svetovna prvaka, pred dunajskim parom Pausinovih.
Zanimivo je, da sta Erik in lise Pausin slovenskega porekla, skoraj bi rekli Ljubljančana. Njun oče je Slovenec, rojen v Kranju. Do vojne je služboval v Sloveniji kot železniški uradnik. Redno čita slovenske časopise in pogovarjala sva se po naše,
ko sem bil nedavno gost pri Pausinovih na Dunaju. V Ljubljani imajo še ožje sorodnike.
Rezultati evropskih šampijonatov so bili zadnje dni objavljeni opetovano. Izid kaže, d« prihaja na površje
poleg dunajske šole angleška.
Značilna za angleški slog drsanja obveznih vaj je drža nog, ki ostanejo praviloma čim več skupaj, in mnogo manjše vpogiba-nje v kolenih, dočim je za dunajski slog značilna baš mehkost in prožnost v kolenih in večje delovanje proste noge, tako imenovanega Spielfussa. Angleška šola nadomesti z izrazitejšim delom (prenašanjem težišča) v ramenih in izrazitejšim vleknjenjem gornjega telesa. Sodba o tem, kateri slog je boljši, Se ni izrečena. Angleški je pač lepši, toda zahteva brezhiben led in je sploh težji. Obnese se prj gotov:h obratih in likih, tako pri okretih in proti-okretih, na vsak način pa pri protitrojki in njenih variacijah. Čehi so se odločili za angleški slog in njihovi prvi drsalci trenirajo poleti več tednov v Londonu Cecilija Colledge, naslednica »Sonjičke«, izvaja z absolutno sigurnostjo kompletni obvezni program in neverjetne težke like in kombinacije v prostem drsanju. Skoro enako velja o Sharpu in o drugoplasirani Taylor-jevi.
Poleg Kasparja, ki je jedva manaj znamenit od SchSferja, naj posebno omenim markantnega Sharpa: 210 cm visokega, več ko vitkega, pri vsem tem pa elegantnega, prožnega in tehnično odličnega drsalca, ki Je obenem — last non least — deležen velikih simpatij pri ženskem občinstvu. V Pragi je bilo zanj več zantaa&j*
I kakor za kogarkoli drugega pa tudi za Kasparja. Imel je realne šanse za evropskega prvaka, toda malenkostna indispo-zicija pri obveznih vajah in dva slabše uspela skoka v prostem sporedu sta pokopala njegove nade. Na tretje mesto se je plasiral, rekel bi neopazno, Madžar Ter-dak, letošnji akademski svetovni prvak iz Zella am See, sicer neizrazit drsalec, kateremu ni menda nihče pripisoval odličnega mesta.
Slovenca dr. Sehwab ln Tuma sva bila, kakor rečeno, edina, ki za trening nisva mogla računati na umetno drsališče. S takim handdeapom in brez zastopnika med sodniki sva stala
pred več ko težko preizkušnjo.
Plasirala sva se z mestno številko 65 odn. 70 na 13. odn. 14. mesto, tik za češkim prvakom ing. Pražnovskim, ki je še lani veljal za Schaferjevega tekmeca v prostem drsanju in je v Parizu žel večji uspeh od njega. Ce bi se bila mogla pripraviti tako kot ostali, bi bil najin uspeh gotovo mnogo boljši. V obveznih likih sem dobil od 6 dosegljivih točk za vsak lik povprečno oceno 4, v prostem programu pa 4.5. Težko sva se privadila na led v praškem stadionu, ker sva vajena mehkejšega in manj gladkega naravnega ledu doma. Ponovim pa lahko, da nas je publika s tekmovalci sprejela zelo prijazno in pozorno in sva dobila v češkem tisku samo dobre ocene. Razume se, da sva med osemdnevnim treningom v tako odlični drsalni družbi mnogo pridobila zase in tudi za svoje sodrsalce doma. Na sijajnem zaključnem banketu v Obecnem domu nama je češkoslovaški drsalni savez izročil lični spomln-
Dr, Schw,
Domače vesti
Koledarjeva zmeda
Sarajevska »Jugoslovenska pošta« poroča o mični zgodbici, ka se je odigrala v nekem sarajevskem višjem uradu. Tam se je zbrala komisija uradnikov, da je določila termin za strokovne izpite nižjih uradnikov. Ker noben član komisije ni imel pri roki koledarja, je prinesel sluga iz sosedne sobe plakat nekega zdravilišča, na katerem je bf! tudi letni koledar. Komisija je določila, da bodo izpiti v četrtek, dne 29. januarja. Izpitnim kandidatom so pismeno naročili naj se javijo k izpitu ■dne 29. januarja zjutraj.
Ko se je izpitna (komisija v četrtek zbrala, se ni pojavil pred njo noben kandidat. Komisija je čakala, in čakala, dokler se naposled ni naveličala in se razšla. Pač pa se je prihodnji dan, v petek, v določeni dvorani kar trlo izpitnih kandidatov. Sedaj pa so t1 zaman čakali na komisijo, ki je od nikoder ni bilo.
Seveda je bila uvedena preiskava. Izkazalo se je, da je bjl sluga prinesel komisiji. ko je določala dan izpitov, plakat s koledarjem lanskega leta. Lani ie res padel 29. januar na četrtek, letos pa na petek. Člani komisije so si menda iz komo dn osti zapomnili samo četrtek, kandidati pa, ki jim je bil sporočen le datum, so pravilno prišli v petek, ko je bilo letos 29. januarja.
♦	V nacionalni uri radia bo drevi ob ;i9 30 zanimivo predavanje. Predaval bo strokovni učitelj g. Rudolf Dostal o temi: Zgodovinske srbske naselbine v Sloveniji. Prenos predavanja ;z Ljubljane v Zagreb jn Beograd.
♦	Jubilej JČ lige v Zagrebu. Jugosloven-sko-češkoslovaška liga v Zagrebu slavi letos 10-letnico svojega delovanja. Ustanovna skupščina je bila 17. februarja 1927, 17. marca istega "leta so bila sprejeta pravila, 23 maja pa je bilo prvo zborovanje po odobrenih pravilih. Letos 17. marca bo slav nostna 10 glavna skupščina JČ lige. 23. maja pa bo jubilejno zborovanje.
♦	Predavanje Narodnega doma v Zagrebu. Kraliiice Marije 3. V sredo 17. t. m. ob pol 21. bo predaval univ- profesor dr. Fran Kogoj o kužnih boleznih, ki jih Povzročajo živalce (z demonstracijami) Vstop pr06t.
Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne »Fran z-J ose f o ve« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava »Franz-Jos-fova« voda se je vedno izkazala za popolroma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja.
Ogi. reg. 8. br. 1B- 485/35.
*	Lažni tajnik ministrstva za gradbe. V Karlovcu so zaprli nekega Nikolo Suštiča, ki se je v raznih krajih predstavljal za tajnika ministra za gradbe ter osleparil mnogo ljudi. Obljubljal je razna javna dela in službe. Od svojih žrtev je jemal po 500 do 1.000 Din. Nazadnje je sleparil na Petrinji, najuspešnejše pa je operiral na področju okraja Virginmost, kjer je osleparil nad 50 oseb. Iz Karlovca 90 sleparja odvedli v zapore petrinjskega okrožnega sodišča.
*Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Olga Medvedova, soproga vodje zemljiške knjige in učiteljica v pokoju. Pogreb ugledne gospe bo jutri ob 16. — Pri Št Vidu v Ptuju je umrla gospa Draga Beloglavec, soproga šolskega upravitelja. pa tudi sama učiteljica in javna delavka. Možu je zapustila sinčka. Pogreb bo jutri ob 16. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	O kongresu Mednarodne ženske zveze v Dubrovniku 1936 je izdala Jugosl. ženska zveza za dravsko banovino brošurico, ki jo je napisala gospa Pavla Hočevarjeva. Poročilo je izčrpno in zanimivo. V gladkem lepem slogu je kongres orisan z vseh strani in se čita delno kakor živahen potopis, v glavnem pa obravnava vse probleme, ki so bili na dnevnem redu kongresa in vsebuje mnogo snovi in informacij. Brošurica je po 2 Din in se naroča pri »ženskem svetu«.
*	Razprava o milijonskih sleparijah na račun invalidnin je bila zdaj odgodena za nekaj dni, ker je sodnik Uroševič, ki je vodil preiskavo proti Laki-eeviču zbolel, »lutro« je dvakrat obširno poročalo o tej veliki sleparski aferi. Po čitanju obtožnice je bil zaslišan glavni obtoženec Jovan Lakičevič, ki je še vedno zatrjeval, da je nedolžen in da je bil žrtev drugih sleparjev Zatrjeval je tudi, da je bil nekaj časa tajnik neke invalidske organizacije.
Trafikanti proti eksportnim cigaretam
Ljubljana, 15. februarja.
Včeraj popoldne je bil v lovski dvorani Mikličevega hotela občni zbor Združenja trafikantov Ljubljane. Za zborovanje je med našimi trafikanti vladalo prav živahno zanimanje, med vnanjimi delegati pa so se ga udeležili tudi g. Svetozar Markovič iz Zagreba. France Belle iz Maribora in Ni-ko Lovčič z Jesenic. Na dnevnem redu je bila zlasti zadeva eksportnih cigaret, ki že nekaj let sem vznemirja duhove v vrstah naših trafikantov. Na koncu je občni zbor sprejel posebno resolucijo, ki jo bo uprava združenja predložila na vseh odločujočih mestih in ki zahteva, da se eksportne cigarete takoj odpravijo.
Med razlogi izjavljajo trafikant je, da se eksportne cigarete v velikih količinah vti-hotapljajo v notranjost države, kar ima za posledico mnogo manjšo potrošnjo ostalih tobačnih izdelkov. Na drugi strani pa je te vrste tihotapstvo upropastilo že lepo število družin, katerih očetje so zavoljo tihotapljenja izgubili službe. Razen odprave eks-portnih cigaret zahtevajo trafikantje tudi povišanje prodajne provizije, ker je splošna gospodarska kriza v zvezi z velikim številom novih trafik povzročila občutno obubožan je trafikantskega stanu. Provizija v Jugoslaviji naj bi se izenačila s provizijami, kakršne so v navadi v sosednjih državah. Vsi monopolski predmeti naj se obenem oproste davka. Na koncu je bil soglasno izvoljen odbor, v katerem so gg. Beline. Preša. Novak, Trebušak, Kladnik, Sever, Belok, Goli. Pezdir Marija Novakova, Praprotnik, Mervar in Resnik,
♦ V spomin pokojnemu Francu Kocmu-
tu smo prejeli: C;tal sem o rani smrti g. Franca Kocmuta, rez. sanitetnega podporočnika v št. Jurju ob Sčavnici. Tako si šel tudi Ti! Vsi spomini svetovne vojne so vstali pred menoj, ko sem čital to žalostn0 vest. Kakor da je danes, se mi zdi, da Te vidim tam v zdravniški sobi ali v bolnišnici bataljona, ali na fronti v Italiji. Za vsakega vojaka, posebno pa za nas Slovence jn Bosance si imel zlato srce. če se je le dalo, si ukrenil tako, da se je ta ali orni rešil odhoda na bojno poljano. O, kolikim Sj dal daljši boezenski dopust! Tudi vojafki vseh ostalih narodnosti so čutjli, da imamo v svojem »Franclu« zlatega človeka, od katerega si lahko vsak čas upal pomoči in kritja! In po prevratu si bil z nami in med nami v Mariboru, ko smo branili naše meje. Tih, skromen jn vsakemu le dobro hoteč in želeč, to si bil ti. Te vrstice, dragi Franček sem Ti napisal, da pričajo, kako smo Te Tvoji tovariši in vojaki v vojni spoštovali. Ob Tvoji prerani smrti se klanjamo Tvojemu spominu in smo Ti hvaležni za vse dobro in za vse lepo, kar si uam da kot tovariš in prijatelj. Naj Ti bo žemljica lahka, — to Ti želimo vsi Tvoji tovariši \z svetovne vojne. S. F.	{
*	Uspeh nagradnih žrebanj naše radijske postaje. Na razpis radiofonske postaje v Ljubljani za izvirne slovenske zvočne igre je bilo vposlanih 12 del. Prve nagrade 1000 Din razsodišče ni moglo podeliti, drugo nas grado 600 Din je priznalo g. Vinku Vodo-pivcu za zvočno igro »Vidmarjevega Janeza prečudaie sanje«, tretjo nagrado 400 Din pa ge. Pavli Paternostrovi za igrico »Sobo 6 posebnim vhodom, parketom •.. takoj oddam«. Nenagrajene igre naj avtorji dvignejo v radijski postaji. — Na razpis za izvirne orkestralne skladbe pa je bilo vposlanih 6 del, med ka/terimi je razsodišče priznalo nagrado 1000 Din skladbi »Koroški suiti«. delu pokojnega Emila Adamiča, drugo nagrado 600 Din skladbi »Slovenski suiiti« Saše Šantla, tretjo nagrado 400 Din pa skladbi »555« delu Emila Komela. Postaja je zakljur-čila tudi nagradno žrebar.je za 1000 novih radijskih naročnikov, kj so se prijavili po 15. oktobru L 1936 Nagradno žrebanje bo pred mikrofonom v soboto 20 t. m. ob Pol 20- K žrebanju bo povabljenih tudi nekaj novih radijskih naročnikov iz Ljubljane.
*	Tovarna JOS REICB &pr«iema mehko in Škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
u— Slava četnikov. V nedeljo dopoldne je slavil v okusno okrašeni lovskj dvorani hotela Metropol ljubljanski pododbor Udruženja četnikov svojo prvo kremo slavo. Pomembne nacionalne svečanosti so se udeležili poleg številnega članstva še mnog; predstavniki naših narodnih organizacij, lepo število oficirjev jin pevsko društvo »Krakovo Trnovo«. Točno ob 9. je prispel prota g-Budimir, blagoslovil kolač in čestital- Sves ceniku se je zahvalni predsednik g. F. Roš, nakar je Pozdravil številne goste, posebno pa gg. oficirje, starosto Sokola III. g. Urbam-čiča, zastopnika dobrovoljcev gg. Mikuša in Žagarja, g- Sfiligoja v zastopstvu »Soče«, zastopnika JB lige in Jadranske straže, dalje gg. Pavleka iz Celja, Schmiltta iz Selc, Novaka iz Medvod; izredno toplo pa je bi'i sprejet odposlanec nacionalne omladine iz Zagreba, ki je prenesel ljubljanskim četmi-kom iskrene čestiitke in bratske pozdrave. Predsednik je zanos no orisal pomen in zgo= dovino četniške 6lave. slasti pa lioje naših bratov od 18- stoletja do prjčetka svetovne vojne. Pozval je članstvo k zvestobi Nj. Vel. kralju Petru II in Jugoslaviji. Sledila Je recitacija pesmj »Bratje četnjki, naprej«, ki jo je v proslavo nedeljske svečanosti napisal in recitiral tajnik organizacije g. Masle. Navzoči so ga nagradili z vsem priznanjem-Spregovorili so še zastopniki nacionalnih organizacij in čestitali bratskemu udruženja ob njihovem prazniku, med govorj jxa je odpelo priznano pevsko društvo »KrakovosTr-novo« več nacionalnih pesmi, kar je še bolj povzdignilo 6večano razpoloženje. Sled.la je prisrčna zabava. Priznanje vedja tudi Šentjakobskemu gledališkemu odru ki je na predvečer proslave v pr, z o ril izvrstno uspelo »Nevesto«, katere čisti dobiček je namenjen nes zadostno preskrbljenemu članstvu organizacije-
u— Drevj baletnj večer v operi. Namesto »Pikove dame« bo drevj v ljubljanski operi baletni večer za abonman sreda. Po prodornem uspehu, ki ga je imel samostojni nastop našega baleta pod vodstvom gosta M. Fromana, na premieri m prvj reprizi, je nocojšnja prireditev vredna, da posebej opozorimo nanjo tudj neabonente. Kakor znano, obsega baletni večer tri točke; Fokimo-vo »Šeherezado« z glasbo Rimskega-Kors zakova, »Metuljčke« z glasbo K- Schurnanna im Borodinove »Polovske plese«. V vseh treh točkah nastopa odlSčnj zagrebški koreograf in plesalec M. Froman, ki združuje v svoji umetnost,; mnoge odlike ruskega baleta in potegne za seboj tudj domače plesalke in plesalce. Po splošnem priznanju je baletni večer ena najmiikavnejših prireditev v les tošnji sezon; naše opere.
n— Umetnik največjega formata bo kon-certiral v petek 19. t. m- v veliki filharmo5 nični dvorani. Je to slavni češkj pianist Ruda Firkušny. Med drugim bo izvajal tudi eno najlepših del svetovne klavirske literature Chopinovo Sonato op 58. To je III. Cho-pinova sonata, ki je izmed njegovih tozas devnih del najlepša in vsebuje eno najlepših melodij sploh, kar jih je glasba podarja člo-vešbvu. To melodijo najdemo v sredini I-stavka te sonaiie, katero lahko imenujemo slovanska sonata. Poleg Chopina so na sporedu Bach, Prokofjev, Stravjnsbi, Suk, De-bussy in Liszt. Prodaja vstopnic v knjigar« ni Glasbene Matice. Za koncert vlada veliko zanimanje.
u— Prebivalci šiške, namreč glasbo ljubeče občinstvo, bo imelo 19. t. m., zvečer prav lepo koncertno prireditev v Sokolskem domu v šiški. Sokolsko društvo Ljubljana—šišfca priredi na ta večer prav zanimiv koncert, na katerem bodo sodelovali najodličnejši naši konservatoristi, tako instrumentalisti, pevej ter pevke. Za danes moremo povedati le to, da bo na koncertu sodeloval tudi g. Uroš Prevor-šefk, ki je naš popularen odličen violinist, nadalje bosta pela odlična pevka gdčna Polajnar Ljudmila ter g. Lubša Friderik. Soliste pa bo spremljal prj klavirju g. prof. Galatia Relnhold. Glasbo ljubeče občinstvo v šiški in bližnjega Bežigrada bo Sokolskemu društvu za to prireditev nedvomno hvaležno in bo gotovo Sokolsko dvorano napolnilo do zadnjega kotička.
u— »Novinarski dom*, stavbna in gospodarska zadruga, bo imela v četrtek. 4. marca 1937 ob 14. uri v kavami Emoni. 1.
nadstropje svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom Poleg tega se bo sklepalo tudi o izpremembi pravil, za kar je potrebna navzočnost dveh tretjin vseh članov.
o— Koncert Akademskega pevskega zbora. Po dolgem času se bo spet oglasil naš Akademski pevski zbor, ki ga že lepo dobo nismo slišali. Na svojem zadnjem koncertu nam je v obdelavi raznih avtorjev, predvsem Tomca m Maroka, prikazal našo slovensko narodno pesem, ki še vedno od vsega, kar naša publika sliši, najbolj vžge široke plasti naroda. To pot nam bo Akademski pevskj zbor ki pod dirigentom g- Marolfom kons sekventno izvaja svoj delovni program, pre-dočil drugo stran našega narodnega vokalnega izžjvlianja-slovemko duhovno pesem. Spo* red njegovega letošnjega koncerta bo obsegal dela našega morda največjega kompo nista, Jakoba GalluaasPetelina in duhovne pesnij Primoža Trubarja ter Bohoriča. Spored. ki je prav zanimiv, bo brez dvoma pritegnil poslušalce prav tako. kot jih je prejš-nii Nekaj posebnega so kompozicije Jakoba Gallusasčetveroglasja, peteroglasja in šeste* roglasja: tehnično zahtevajo od izvajalcev izrednega znanja jn pazljivosti-
ARTIN
DRAGE E S
DOBRA PREBAVA JE POL ZDRAVJA!
Lahko, normalno izpraznjenje pri zapeki, lenivosti črevesja Vam omogočajo ARTIN — DRA2EJE Dr. VV AN DER A
Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po
2 dražeji Din 1.50.
Ogl. reg. pod a br. 23111(5/33.
u— Slovensko zdravniško društvo priredi štiriintrideseti znanstveni sestanek 19. t. m. ob 18. v predavalnici internega odde ka obče državne bolnišnice s preda, vanjem g. docenta dr. Ivana Matka o patologiji. kliniki in terapiji paratireojdnlh afekcij II. del. Vabljeni vsi gg. zdravniki jn medicinci!
u — O temi »Jadransko morje v nacionalni zgodovini« bo predaval jutri dr. Br. Alujevič. Predavanje, ki je pod okriljem društva »Tabor«, bo ob 20.30 v kemijski predavalnici realke v Vegovi ulici. Prijatelji društva vabljeni! — Da počasti spomin pok. Alfonza žerjava, je rodbina Viktorja Baeblerja darovala za brezposelne v zavetišču društva »Tabor« 100 Din. Ker se nista udeležili proslave sedemdesetletnice gospe Marice Bartolove, sta Cer-vena in Milka darovali v isti namen znesek 100 Din. Darovalkam iskrena hvala!
u— Pedagoško društvo sklicuje za petek !9. t m- ob 20. v rsalnjcj državnega učitelji« sča širši sestanek članov jn prijateljev društva. Na dnevnem redu je razgovor o psiho loških in pedagoških temeljih zahtev po preosnov; šole.
u— Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva bo priredila drevi ob 19. predavanje o cepljenju sadnega drevja Predaval bo banov, referent g. Anton Flego v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi.
u— Društvo »Dom visokošolk« vabi na predavanje ge. Silve Exk>ve »žena v Evropi«. ki bo 17. t. m. ob 20. v Domu visokošolk.
u— Kuhanje na električnih rešojfli bo dane« ob po! 5. v Gradišču 14 Gospodinje so vabljene!
Iz Celja
e— Pogreb mag. pharm. g. Hinka To-biša bo danes ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču.
o— Ljubijanska drama bo uprizorila v petek ob 15. kot mladinsko predstavo Ha-mikovo veselo pravljico >Repoštev« ob 20. pa Sominovo dramo »Atentat« za abonma.
e— Celjski šahovski klub je imel pred dnevi v nabito polnem salonu hotela »Evrope« občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. dr. Cerin. Iz zanimivih poročil posnemamo, da je klub v pretekli sezoni kvantitativno in kvalitativno zelo napredoval, število članstva se je dvignilo od 86 na 109. V internem klubskem delu so zanimivi razni turnirji, ki jih je bilo 5 s 57 udeleženci. Lani v maju se je vršil dobro obiskan teoretski tečaj, še intenzivnejše pa je bilo delovanje kluba na zunaj. Dvakrat so se pomerili Celjani v mednarodnem dvo-matehu z močnim Šahovskim klubom iz Celovca, ki je moral z 12^ proti 7% točke za Celje priznati nadmoč Celjanov. Poleg Mariborčanov so Celjani menda edini šahovski klub v Jugoslaviji, ki je zadnja leta zastopal naš šah izven države. V prijateljskem domačem boju s šahovskima kluboma iz Cakovca in Šoštanja ter z agllnim celjskim dijaškim društvom »Slogo« je dosegel Celjski šahovski klub prav tako pozitiven rezultat 29 : 15. V oktobru se je začela doba trdih bojev za šahovsko prvenstvo dravske banovine, ki ga je priredila Slovenska šahovska zveza v sklopu tekem za državno prvenstvo. Celjani so po vrsti odpravili žilave, borbene Ptujčane z 10 : 6, simpatične Trboveljčane z 9% : 6%, močne Mariborčane pa z rezultatom 10% : 5%. Skupno so dosegli celjski šahteti v teh borbah izmed 109 dosegljivih točk 72% ali 66.51%. Plasirali so se s tem za finalno tekmo z Ljubljanskim šahovskim klubom ki je že več let državni prvak. Celje je častno podleglo in je doseglo v borbi za državno prvenstvo med ostalimi klubi še najboljši rezultat, četudi ni moglo nastopiti v najmočnejši postavi. Delo odbora CŠK je bilo zelo obsežno in požrtvovalno. Klub je imel lani 16.302 Din prejemkov in 10.720.50 Din izdatkov ter spada med najaktivnejše šahovske klube v državi. Po razrešnici odboru je bila med drugim sklenjena prireditev teoretskega tečaja, zlasti za mlajše člane in je bila znižana izposoj-nina za šahovsko literaturo. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: predsednik dr. Josip Cerin, podpredsednik Josip Grašer, tajnik Tine Kocmur, blagajnik L. Vučer, knjižničar inž. Sajovic, odborniki inž. Pi-puš, Cijan in Fajs. Častni predsednik kluba je skladatelj in zdravnik dr. AnL Schwab. Celjskemu šahovskemu klubu želimo tudi v prihodnjem letu mnogo napredka in uspehov!
e— žrtev napadalca. Pred dnevi je Janez G. napadel 471etnega najemnika Ivana Stiha s Cest pri Rogaški Slatini, ko se
je vračal fttih domov. G. je tako obdelal
Stiha, da mu je zlomil več reber in mu tudi hudo poškodoval desnico. Stih se zdravi v celjski bolnišnici.
e — Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 velefilm »Markiza Pompadour«. s Kathe v. Nagy in zvočni tednik, ob 18.30 matineja »Junaki Pavlove ulice«.
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »GENERAL G A R CI A«.
Iz Maribora
a— Smrt vrlega narodnjaka in Sokola Leopolda Hallerja. V Smetanovi ulici št 32 je umrl v najlepši starosti 42 let znani in splošno priljubljeni davčni kontrolor Leopold Haller. Pokojnik je bil vesten uradnik davčne uprave in vnet nacionalni delavec. Zlasti živahno je sodeloval pri Sokolu in tudi pri drugih narodnih društvih. Podlegel je kratki bolezni in zapušča ženo Mihaelo ter sinčka Dušana in Vlada. Bodi mu ohranjen blag spomin, hudo prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
a— Zbor mladine JNS na Teznem. V nedeljo je imela mladina JNS na Teznem lepo uspeli občni zbor, ki ga je otvoril in vodi1 sklicatelj g. Horvatič Oto. V živahni razpravi o nadaljnjem delovanju mladinske organizacije JNS se je razširil delokrog or-ganizatoričnega delovanja na vse območje velike pobrežke občine. Pri volitvah je bil izvoljen ta-le odbor: predsednik Horvatič Oto, podpredsednik Klanjšček Franc, tajnik Raner Mirko, blagajnik Klemenčič Franc. V odboru so gg. Jus Štefan, Čokau Ivan, Vauhnik Josip, Polanjko Jože in Seruga Franc. Po volitvah je poročal o ciljih organizacije in politični vzgoji omladine sre-ski tajnik JNS g. Primec Mirko. Zbor je pokazal veliko zanimanje za nacionalne probleme in je bila udeležba mladine na tem zboru nad vse častna kar je v tem pretežno delavskem kraju razveseljiv pojav.
a— Zdravniško društvo v Mariboru je imelo v nedeljo zvečer pri »Orlu« svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor: dr. Rudolf Kac. predsednik, dr. Stane Lutman, podpredsednik, dr. Milko Bedjanič, tajnik, dr. Hugc Velker, blagajnik, dr. Josip Benčan, dr. Josip Vrto-vec, dr. Anton Klasinc. dr. Janko Pihlar, dr. Franjo Pavlic in dr Bogo Skalicky, odborniki, preglednika dr. Vilko Marin in dr. Ljudevit Novak. Vodja znanstvenih sestankov je dr. Stane Lutman.
a— Posestna izprememba. Alojzij Reč-nik je kupil od Cecilije Sererjeve hišo in parcelo na Tržaški cesti 18 za 250.000 din. Ivan Kvas je prodal Mestni hranilnici hišo v Mlinski ulici 19 za 325.000 din.
a— Železnifarsk; krajevni odbor Jadranske straže v Mariboru bo ioiel v soboto 20. t. m. ob 20- svoj 4. redni občni zbor v restavraciji na glavnem kolodvoru. Člane in | prijatelje društva vabi k obilni udeležbi odbor.
a— Brez sledu. Izginil je pred dnevi od doma 13 <etni Viljem Vodušek, stanujoč v ' Vojašniški ulici 6. Starši se bojijo, da se mu je kaj pripetilo. Pobegli fant je za svoja leta dobro razvit.

PREMIERA klasičnega dela po romanu Viktorja Hugo-ja
»NESREČNIKI« IL del
(Les Miserables)
V glavni vlogi najboljši sodobni filmski dramatik HARRY BAUR.
»SENCE PRETEKLOSTI
»HELENA« Laise Ullrich — Gustav Diessl.
■anzoii«
»NESREČNIKI« L del (Les Miserables)
Klasično dek) po romanu V.ktorja Hugoja Najboljši sodobni filmski dramatik Harry Baur
I9.t4^r
a— Gledališke novice. V pripravi Narodnega gledališča je ena izmed ajboljših ljudskih iger »Čevljar Anton Hit«, ki nam prikazuje v 10 učinkovitih slikah dramo poštenjaka Hita Drama je prepletena z resnimi in komičnimi prizori. Prevod iz nemškega originala je oskrbel dr. M. Smalc. Vprizoritev pripravlja Peter Malec. Sodelujejo Kraljeva, Gorinškova, Starčeva. Sa-vinova, Rasbergerjeva, P Kovič, Gorinšek. Košič. Grom, Košuta, Verdonik, Nakrst, Blaž, Crnobori, Malec, Štaudeker. Turk in drugi.
Iz Ptuja
j— Smrt ne prizanaša. V četrtek je umri 141etnj dijak Darko Pinoza, sin urarja Alojza Pinoza. Darku je pred dnevi postalo zelo slabo jn bolet; ga je začela glava Nekaj ur pozneje je padel v nezaves.t Ni se moglo dognati, kaj je bil prav za prav vzrok tako hitrega obolenja. Poklicani zdravnik n/ mogel več pomagati- Starši menijo, da je fant morda pri smučanju padel na glavo m dobil pretres možganov. Mladi dijak je bi! povsod priljubljen. BiJ je vnet Sokol. Njegovega Pogreba so se udeležili vsi dijaki tukajšnje gimnazije in dePutacija sokolskega članstva, moški in ženski naraščaj z dvema praporos ma. Na pokopališču mu je ob grobu lepo govoril profesor dr. Cajnkar Zlasrti ganljivo se je poslovil od njega njegov sošolec M.tja Vošnjak. V imenu Sokola pa mu je izpregovoril v slovo br- Pentot Janko. Na koncu so mu gimnazijski tovarjš, zapeli »Pomlad pač prišla bo •. .<. Staršem naše iskreno eožalje!
j— Pregled motornih vozil bo 17 t. m. ob 8-30 do 12.30 na sejmišču- Lastn kj motor-n h vozil se pozivajo, da se pregleda za5 nesljivo udeleže. Vsak naj ima s seboj prometno knjižico, vozniško izkaznico, za 100 D.n kolek jn obrtno dovolilo- ako izvršuje prevažanje oseb ali tovorov. Nadalje je treba plačat; še takso za komisijski ogled; za avto 54, za motorno kolo 27 Din. Kdor se teca pregleda ne bo udeležil brez upravičenega vzroka, bo 6am nosjl posledice.
Po kokainski aSeri še dva pred sodniki
Izjalovljen načrt za izkoriščanje in izsiljevanje
Ljubljana. 16. februarja.
Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. R. Lederhas, je bilo danes dopoldne prav prijetno, ko je v raz-pravno dvorano posijalo toplo zimsko soln-ce in so glavne osebe, ki so tu nastopale, pripomogle do zelo razgibano pestre zabave. Stalnim poslušalcem, ki se iz oblačnega Tivolija pozimi selijo v svoj »ljudski teater« na sodišču, se danes nikakor ni hotelo na prosto.
Na zatožni klopi sta sedela 35-letni samski mesarski pomočnik in konjski mešetar Josip Trampuš iz Ljubljane in 28-letni strojni tehnik Franc Kahne. ki ie zaposlen v kurilnici ljubljanskega glavnega kolodvora. Oba je državno tožilstvo obtožilo, da sta se hotela vsak na svoj način okoristiti z zadregami glavnih akterjev v znani kokainski aferi.
Samozvani kaznilniški paznik in nezvesti ženin
Državni tožilec dr. Fellaher je obtožil Trampuža, da je 5. novembra izvabil 450 Din od matere nekega obsojenca. Izdajal se je za jetniškega paznika, ki lahko njenega sina izmaže ali pa pokoplje. Ker pa je taka zadeva riskantna, se je ne napravi zastonj. Obsojenec, ki je še bil v preiskavi, mu je baje že sam obljubil 3 tisočake. Drugi dan pa je lagal Trampuž materi Katarini, da je na policiji že tako govoril za njenega sina da se bo zanj dobro izteklo. Poleg te obtožbe za poskus prevare in prestopek proti državnemu oblastvu pa je obtožnica očitala Trampužu tudi še zločinstvo prevare, ki si ga je nakopal s tem, da je lažno prepričal svojo izvoljenko natakarico Rozo, da jo bo poročil in ji je pod to pretvezo izvabil v letih 1935. in 1936 skupno okrog 9.000 Din ob raznih orilikah. Ko pa jo je »osušil«, jo je zapustil.
Ponesrečen poskus konfidenta novinca
pa sta bili Kahnetovi pismi ljubljanskemu trgovskemu zastopniku, ki je bil tudi eden tistih nesrečnih žrtev goljufij pri kokain-skih kupčijah in je moral povrh vsega še sedeti na zatožni klopi, ker si je poskušal sam pomagati do kritja svoje škode. Ta pisma je državno tožilstvo označilo za izsi-ljevana, primerno njihovi vsebini, ki so trgovskega zastopnika sicer prestrašila, niso pa izmamila denarja. Dasi je namreč anonimni pisec zagotavljal naslovniku, da bo njegovo »gangstrsko afero« takoj ovadil policiji, če mu ne pošlje nemudoma enega tisočaka, tega vendarle ni dobil.
Sodnija ni razumela policije
Tako se je na današnji razpravi izkazalo takoj po zaslišanju obtoženega Kahneta, še bolj temeljito pa po zaslišanju dveh stražnikov ljubljanske policije. Križmana in Kotnika. Njune izjave so se skladale v tem, da je bil Kahne nekak tajni zaupnik teh dveh stražnikov in da mu jc nekaj prišlo na uho o tisti kokainski aferi, ki je par-krat razdražila občutljivo žilico našega občinstva za širokopotezne senzacije Te Kah-netove informacije pa so bile tedaj po prvih zaupnih razgovorih s stražnikoma še
precej meglene in jih je bilo treba še do dobrega izpopolniti Pri razmotrivanju ta-jinstvene kokainske afere je prišel Kahne na odrešilno misel, ki pa je navsezadnje postala zanj usodna. Odločil se je namreč, da bo po poti izsiljevalnega pisma poskusil izvedeti kaj več o stvari pri prizadetem trgovskem zastopniku. Nekega dopoldne je nato res v kavarni »Evropi« po natakarici izročil trgovcu prvo pismo in se je takoj nato tudi osebno seznanil z njim. ne da bi mu hote! zaupati avtorjeva pisma. Popoldne mu je drugo tako pismo prinesel že na dom. Pri obeh sestankih se je sicer tudi precej zagonetno vedel in nikakor ni kazal volje za daljše razgovore. Posrečeno pa je ukrenil in to se mu je močno rentiralo pri današnjem srečanju s sodniki, da je o teh svojih originalnih manipulacijah pri izluščevanju jedra kokair.&ke afere istočasno informiral tudi oba stražnika o vseh ukrepih, ki jih je v tej smeri pokreniL
Trampuž obsojen, Kahne oproščen
Po tem, ko je bilo zasliševanje glede Kahmeta zaključeno in je mož zdolgočaseno vrtel v rokah svoj klobuk se je vsa nadalj-na razprava vrtela okrog Trampuževih dejanj. Glede očitka, da je izvabljal denar od matere Katarine, izdajajoč se za jetniškega paznika, je le delno priznaval, trdeč, da je prav za prav le pomagal nekemu neznancu kot asistent, ko je ta lisičil starko. Glede Rozike, za katero je že v preiskavi trdil, da jo je zapustil, »ker je opazil na njej nekatere nelepe lastnosti«, tudi ni hotel vzeti vseh očitkov na svojo vest. Res si je izposojal od nje denar, pa ji je tudi vsega vrnil razen par nevrednih dinarčkov. Za svojo škodo je Roza zahtevala 8.200 Din in pa stroške, ki jih je imela, ko je hodila na razprave.
Trampužev zagovornik ex offo dr. VI. Knaflič v zagovoru svojega varovanca njenemu obnašanju ni pripisoval vtisa verodostojnosti in je izključeval vsakršno Trampuževo kazensko odgovornost. Poudaril je, da je bilo njuno razmerje deloma fiziološko, deloma civilno, nikakor pa ne kazensko relevantno. Temu mnenju se senat ni v celoti priključiL kajti Trampuža je obsodil zaradi prestopka prevare Katarine Ši-rokove in neveste Rozike na 5 mesecev strogega zapora in 480 Din denarne kazni ali nadaljnjih 3 dni zapora v primeru neizterljivosti, končno pa še tudi na triletno izgubo častnih državljanskih pravic. Za nekatere izmed očitanih deliktov pa ga je oprostil obtožbe, enako tudi Kahneta v celoti, dasi je bil za obtožbo podan utemeljen sum.
Dr. Knaflič je v Trampuževem imenu izjavil, da se ne pritožuje glede izreka o krivdi, da pa se bo vsekakor pritožil proti odmeri kazni, če bo to storil državni tožilec. Roza pa je svoje zadovoljstvo manifestirala na ta način, da je izza hrbta povsem ne-ženirano pokazala Trampužu fige in od vsega jo je zanimalo le še eno vprašanje: Ali bodo Jožetova zaljubljena pisma, edini preostanek njene enoletne zaročene dobe, ostala in trohnela v sodnih arhivih? Mo-goce ji bodo sodniki nok:onjeni..4/
Gospodarstvo
Industrijska produkcija
V teku svetovne krize je povsod najob-čutneje nazadovala industrijska produkcija. Toda že v letu 1932/1933 je svetovna gospodarska depresija dosegla najnižjo »topnjo, nakar se je industrijska produk-lija pričela zopet dvigati in je zlasti v lanskem letu naglo naraščala, tako da je v nekaterih državah že prekoračila produkcijo v konjunkturnem letu 1929. če vzamemo za osnovo indeksa produkcijo v letu 1929. potem je v posameznih državah znašal odstotek industrijske produkcije v
Japonska Madžarska
Anglija Nemčija Italija USA Avstrija Belgija CSR Francija
Ce primerjamo gornje številke, tedaj vidimo, da je v teku krize najbolj nazadovala industrijska produkcija v Zedinjenih državah in v Nemčiji, kjer je padla skoro na polovico produkcije v zadnjem konjunkturnem letu. Najmanj pa je nazadovala produkcija na Japonskem, kar je pa pripisati rastoči inflaciji, in v Angliji, ki je leta 1931. devalvirala funt. Od leta 1932. se je Industrijska produkcija skoro podvojila v Madžarski in Nemčiji, znatno je narasla tudi v Angliji in v Zedinjenih državah, najmanj pa v Franciji. V primeru s produkcijo v letu 1929 je bila lanska produkcija te večja v Japonski, Angliji in Nemčiji.
kakor	sledi:
1932	1936
97.8	146.9
76.9	127.4
83.5	114.1
53.3	105.0
66.9	91.8
53.8	86.9
64.3	83.2
69.1	78.3
63.5	77.6
68.8	70.4
Gospodarske vesti
—	Prod novim sporazumom o plačilnem prometu z Nemčijo. Naša delegacija, ki je pod vodstvom viceguvernerja Narodne banke dr. Belina odpotovala v začetku tega meseca v Berlin, se je že vrnila iz Berlina. Pri pogajanjih v Berlinu je delegacija skupaj z nemško delegacijo razpravljala o možnostih za zmanjšanje nemškega klirinškega dolga, ki je v zadnjem času tako znatno narasel. V Berlinu je bil izdelan načrt, ki gre za tem, da se ta saldo zmanjša in je le še potrebno, da ta načrt naša vlada odobri. Naš bodoči izvoz v Nemčijo bo odvisen od razvoja uvoza iz Nemčije.
= Za povečanje češkoslovaškega uvoza naših rud. Rektor montanistične šole v Pribramu dr. inž. Bohuslav Stočes je izdal memorandum, ki se nanaša na potrebo izgraditve gospodarskih odnošajev z Jugoslavijo. V spomenici .'ie rektor montanistične visoke šoie predvsem bavl z vprašanjem uvoza rud in kovin iz Jugoslavije in navaja, da znaša sedaj ta uvoz komaj 2% češkoslovaške potrošnje. Iz vojaških in gospodarskih krogov bi bilo potrebno ta uvoz znatno povečati, še bolj pa zaradi tega, ker v trgovini z Jugoslavijo nima Češkoslovaška primernejšega kompenzacijskega objekta za uvoz iz Jugoslavije Kakor druge države, bi se morala tudi Češkoslovaška
primernim kapitalom udeležiti v jugoslovanskem rudarstvu, ker bi potem imela tudi možnost, dobavljati v Jugoslavijo stroje za opremo rudnikov, z uvozom rud in pol-fabrikatov pa bi lahko povečala obseg svoje trgovine z Jugoslavijo.
= Izročitev kmečkih terjatev Privilegirani agrarni banki. V centrali Privilegirane agrarne banke v Beogradu so uredili podatke o denarnih zavodih ki so s teritorija te centraie izročili banki svoje terjatve nasproti zaščitenim kmetom. Ti denarni zavodi so izročili 244.786 kmečkih dolžnikov s skupnimi dolgovi 1023 milijonov Din. Seveda je treba te podatke še pregledati po listinah, ki jih bo uradništvo šele proučilo, zlasti glede vprašanja, ali ima dotični dolžnik piavico do zaščite. Mnogi denarni zavodi bodo šele naknadno predložili potrdila, da so dotični dolžniki kmetje v smislu uredbe. Od skupnega števiia 657 denarnih zavodov so le 103 denarni zavodi predložili popolne obračune z vsemi listinami. to pa za terjatve v višini 97 milijonov Din.
—	Licitacije. LHne 25. t- m- bo pr; šrabu obrne; ne čete v Skopi ju ofertna licitacija za nabavo aparalov za preizkušanje telefonskih
jBuij. Dne 1. marca bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu ofertna licitacija za dobavo ovojnega papirja za cigarete. Dne 8. marca bo pri upravi VL oddelka vojno« tehničnega zavoda v Kamniku ofertna lwi" tacija za dobavo 60-000 kg žvepla in 5.000 m platina amerikana ter 16. marca za dobavo 115 000 kg raznega za vojnega papirja. Dne 15- marca bo pni glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertna ijojtaeija za nabavo sanitetne opreme (raznih miz 'in omar).
Borze
16. februarja.
Na ljubljanski borzi so bili danes ofi-
cielni tečaji ponovno nekoliko višji. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 7.86. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 7.83, v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 31.50. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.47, v Beogradu 12.39 in v Zagrebu prav tako 12.39, odnosno za konec februarja 12.41 in za 15. april 12.4250.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala najprej po 393, pozneje pa po 395 (v Beogradu po 393.50). Promet je bil nadalje v 7% Blairovem posojilu po 80 (v Beogradu 80.75—81) in v 8% Blairovem posojilu po 90 in 91 (v Beogradu po 90—90.25). Prvikrat je bil tudi promet v novih 4% obveznicah za likvidacijo agrarne reforme, ki so pričele šele sedaj notirati na borzi. V teh obveznicah je bil zabeležen zaključek po 50.
Efekti
Ljubljana. Amsterdam 2387-65 - 2402.25, Berlin 1757.03 _ 1770.90. Bniselj 737.20- -742 26, Curih 996.45 — 1003,52. London 213-70
—	215.76, New York 4341-01 - 4377.32, Pariz 203-51 — 204.96, Praga 152.43, — 153.54, Trst 229.24 — 232.32-	.
Curih. Beograd 10, Pariz 20.43. London 21.47 New Y0rk 438-875, Bruselj 74. Milan 23-10! Amsterdam 239 80, Berlin 176.50, Dunaj 78.10, Slokholm 110.75, Oslo 107-95, Ko, benhavn 95.90. Praga 15.331, Varšava 83, Budimpešta 86, Atene 3-90, Bukarešta 3.25.
Devize
Zagreb. Državne vrednote; vojna škoda
394 — 396, 4°/o agrarne 52 — 5250, 6% begiuške 70-50 — 72-50, 6% dalm. agrarne 69.50 den,. 7.% invest. 87 den., 7«/o etabr 1 z 86 den- 7% Drž. hip. banka 94 — 96, 7°/o Blair 81 — 81.50. 8% Blair 90 — 91; delnice: PAB 201 — 203, Narodna banka 7350 den., Trboveljska 235 _ 240, Dubrovačka 300 den-, Oceania 250 den.. Jadranska 400 den., Šečerana Osijek 180 — 190, Osječka ljevaonica 190 bi.. Gutmann 40 _ 50, Narodna šumska 15 bi.
Beograd. Vojna škoda 395 — 396 (393.50), za marc (393 _ 394), 4%> agrarne 51.50 de®-, 6% begluške 71.50 — 72, 6°/e dalm- agrarne 70.25 — 70-50 (70.25), 7% stabiliz. 86 — 86.50, 7% Drž. hip. banka 95 bi., 7°/e Blair 81 — 81.50 (80-75 _ 81), 8% Blair 90 — 90.50 (90 — 90.25) Narodna banka 7330 — 7375 (7350). PAB 203.50 _ 201-50 (204).
Blagovna tržišča
ŽITO
-f- Chicago, 16. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 136.50, za julij 119, za sept. 114.625: koruza: za sept. 97.50.
-f Winnipeg, 16. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 128, za julij 123, za okt. 112.
4- Novosadska blagovna borza (16. t. m.). Tendenca nespremenjena. P*enjea (78 kg): baška. sremska 154 _ 156; slavonska 155 _ 157; banatska 151 — 155: baška Potiska 163 — 165- Oves; baški, sremski slav. 115
-	117.50 Rž: baška 137-50 _ 140 Koruza: baška in sremska 81 — 82 banatska 80 — 81 sremska sušena par. Indija 92 — 93 Moka; hažka in banatska «Og< in >Ogg« 237.50 — 247.50; >2« 217.50 — 227-50; >5« 19750 — 207.50; 177.50 _ 187.50; »7« 150 — 160: »8« 105 — 110- Otrobi; baški, banatski 87 — 90. Fižol: baški beli brez vreče 255 _ 265.
-f- Budim peš tanska terminska borza
(16. t. m.). Tendenca nedoločena. Koruza: za maj 12.90—12.91.
BOMBA2
-f- Liverpool, 15. februarja Tendenca
mirna. Zaključni tečaji: za mar 6.96 (7), za julij 6.92 (6.96), za dec. 6.54 (6.58).
-f- Nevv York, 15. februarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za marc 12.65 (12.61), za julij 12.33 (12.33).
Aretacija tržaškega trgovca, ki je dovažal v Ljubljano svilo in šampanjec
Marše! Ludaiso je po Ljubljani močno veseljačil in tako sam pritegnil pozornost policije nase
Ljubljana, 16. februarja.
Po Ljubljani so se zadnje dni raznesle senzacionalne vesti o tem, da so naša ca-rinssa oblastva pr;šla na sled veliki tihotapski aferi, v katero je zapeten neki ugleden italijanski trgovec iz Trsta. O zaaevi smo poizkušali na uradnem mestu dobiti avtentičnih informacij, a ker postopa naša carinska uprava v takih primerih na prav delikaten, diskreten način, smo bili prsiljen-;, da naberemo nekaj zanesljivih podatkov pri ljudeh, ki so imeli posredno opravka z afero, in smo odlkrili naslednje:
V Ljubljani imamo pri vsej skrovnosti tudi precej elitne družbe, ki v precejšnjih količinah potrebuje za svoje življenje inozemske dragocene svile in pa šampanjca. Zadnja .».-tj. so uradne statistike, kj se sestavljajo na podlagi T<as:ranih trošarin in carin, izkazovale, da odjem teh luksuz-nin potrebščin vzdržno pada. Carinski in policijski organi pa so kljub takšnim ugotovitvam od daleč zmerom iznova ugotavlja'!, da ljubljanske dame v letih gospodarje krize ne nosijo razmeroma nič manj svilenih oblek in da se ob raznih veselih prilikah ne popije prav za prav nič manj šampanjca, kakor ga je bilo poteklo svoj čas Leta in leta so si oblastva, ki jim je poverjena skrb za ta'kšne reči, na vso moč prizadevala, dognati, po katerih skrivmh kanalih prihaja to dragoceno inozemsko blago v Ljubljano, da ga uradne statistike nimajo prilike zabeležiti, in so nazadnje še posebno pozornost posvetila solastniku prevozniškega podjet-ja »Internazional« iz Tr3ta, Marcellu Giu-seppu Lucianu ki je s svojimi avtomobili zelo pogostem prihaja! v Ljubljano in je pri nas zmemm »JvoJ na izredno razsipen način.
Luciano, ki je po rodu fz Istre tn se je svoj čas pisal Lučič, je vodil svoje podjetje skupno z nekim Godašecn in je imel zlasti v dobi, dokler je bila lira še ohranila svojo veljavo, stalno »velik promet z Jugoslavijo. Z avtobusi in luksuznimi avtomobili je vozil potnike, zlasti izletnike v Jugoslavijo. Pri carinskem pregledu na meji so bili njegov; papirji in prtljaga njegovih potnikov zanerom popolnoma v redu. A ko se Je po navadi zadržal za nekaj dni v Ljubljani, je živel zmerom na prav gospoaki. kavalirsld način. Rad se je gibal v družb- mladih, 15 do 20-letnih deklet, a katerimi je posedal v nočnih lokalih in na debelo razsipal denar. Kakor je preiskava ugotovila, je v pustnem času letos petim takšnim damam v baru na nebotičniku s široko gesto dajal za šampanjec, in ko je natakar serviral slamice, je za slednjo izmed svojih dam prilepil na slamico tisočak. Pri takšnem vedenju ni čuda, da so ga carinskj organi pričeli na tihem zasledovati. Pred nekaj dnevi so ga skupino z detektivi obiskali na njegovem zasebnem stanovanju nekje v mestu in napravili hišno preiskavo. Pri njem je bila pravkar ena izmed njegovih 15-letnih ljubljenk. Hišna preiskava sama sicer ni odkrila kakšnih senzacij, a zastopnik; carine in policije so se zanimali predvsem za njegov avtomobil. S težavo so ga iztaknili v neki garaži v mestu, in ko so ga dodobra preiskali, so v prostoru med dvojnimi stenami, ki je bid rafinira-no prikrit s tapetami našli okrog 40 kg najfinejše svile in večjo količino šampanjca (Carina za svilo znaša do 1.500 Dto na kilogram) Kakor dajejo slutiti uspehi poizvedbo, se je Luciano bavil s tihotapskim poslom že kakšnih pet let in je po vsej priliki spravil v našo državo ogromne
količine svile, Šampanjca, pa tndi te dragih luksuznih predmetov. Kakor obstoji sum, se je podjetni Tržačan bavil tudi • skrivnim uvozom avtomobilov v našo državo, s tem v zvezi je v afero zapleten tudi neki znan ljubljanski odvetnik, ki je svoj čas kupil od Luciana avtomobil.
Carinska uprava je na svojem področju danes zaključjda preiskavo in Marcella Giueeppa Luciana obsodila zaradi tihotapljenja na 400.000 Din globe, ki ae v primeru neizterljivosti spremeni v eno leto zapora. To je najvišja kazen, ki jo lahko carinska uprava izreče za te vrste delik-tov. Bednega Luciana, ki je z višine barov, šampanjca ln kupljenih deklet tako na lepem zdrknil v trde šape neizprosnega posvetnega oblastva, je uprava glavne carinarnice danes popoldne izročila policiji. Ko je pred poslopjem glavne carinarne na Viiharjevi cesti stopal v »lenega Henrika, da se odpelje v skromno bivališče v šent-petrski kasarni, se je mož, ki je bil vse življenje tako od blizu vajen vožnje z luksuznimi avtomobili bridko razjokal. Ali bo kazen odsedel za zapahi ali jo bo rajši odštel v valuti, se baje prvi hip še ni mogel odločiti.
Pomagajmo gluhonemi mladini!
Ljubljana, 15. februarja
Noben Otrok ni tako pomoči potreben, ka kor ubogi gluhoneme«. Vsako drugo dete bi mogla že mati sama odgojiti v dobrega člana človeške družbe, s tem siromakom pa ne ve kaj početi. Med njima manjka tiste zveze k,- jo nudi edinole živa beseda. Brez te je vsaka vzgoja nemogoča in bi mogli govoriti kvečjem o dreeuri, kakor 6e je poslužujemo pri živalih. Danes vemo, da ima gluhone-mec tudi dušo, ki jo je mogoče vzdramitii do vseh človeških vrlin. Potrebna pa je za to specialna vzgoja, ki jo daje takemu otroku gluhonemnica. Tu se nauči živega govora in z njim do malega vseh onih predmetov, k; jih polnočutni otroci dobe v osnovng šoli. Absolventi gluhonemnice so zmožni prijeti za vsako delo, ki ni izključno navezano na zdrav sluh. in bo, kakor izkušnje kažejo, tudi zelo priljubljeni prj svojih delodajalcih.
Na žalost je naša edina gluhonemnica že vse od prevrata mnogo pretesna, da bi mogla nuditi priliko za izobrazbo vsem, ki ee obračajo nanjo, kaj šele. da bj mogli govoriti o splošni šoloobveznosti te mladine- Dve tretjini naših gluhonemih otrok mora še vedno pogrešati tistih osnovnih človečanskijh dobrin ki so njihovjni polnočutni m tovarišem zajamčene po zakonu. Klic po toliko potrebnem razširjenju naše gluhonemnice ostaja leto za letom glas vpijočega v puščavi. Izgovor štednje ni menda nikjer tako neumesten kakor tu. S tem. da pustimo gluhonemega otro ka brez izobrazbe, ga prepuščamo v doživljenjsko breme ne samo njegovim rodite« ljem, ampak tudi občinam ir. državi.
Prva in najvažnejša pomoč, ki jo potrebuje naša gluhonema mladina, je torej §o la. Ker pa so ts otroci po velikj večini iz najsiromašnejših družin, potrebujejo poleg šole tudi materialne pomoči. Vse to je dalo štvo za gluhonemo mladino«, ki vrši sivojo pobudo, da se je osnovalo »Podporno dnr človekoljubno nalogo že polnih šest let in bo v četrtek 18, t. m. ob pol 8. zvečer v gluhonemnrci polagalo račune iz preteklega poslovnega leta. Naj bi se tega občnega zbo ra udeležili vsi prijatelji naše toliko zapostavljene gluhoneme mladine in pomagali Po udariti živo potrebo, da se tudi tem siromakom odpre pot do človeka vrednega življenja-
Podporno društvo za gluhonemo mladino je pravkar izdalo propagandno brošurjco »Pomoč gluhonemi mladini«, ki jo Pošlje brezplačno vsakomur, kdor se zanima za uso do teh otrok. Sedež društva je v gluhonem-nioi, Ljubljana, Zaloška cesta 5.
Zakoni naših muslimank
V Sarajevu izhaja tednik »Naša domovina«, ki se mnogo bavi T raznimi zadevami muslimanskega ženstva. Zadnja številka obširno osvetljuje teorijo in prakso zakonov naših muslimank, ki se sklepajo pri še-riatskih sodiščih. Liist navaja, da so po dolo« čiilih tega sodišča žene možu sicer enakopravne, a da je v praks; vendarle vsa oblast v rokah moža. Mož lahko kadarkoli hoče in tudi brez navedbe vzroka, odslovi svojo ženo, čeprav je z njo živel dolgo dobo in čeprav niu je rodila mnogo otrok. Odpovedati žena zakonsko zvezo, je tako preprosta zadeva, da ni mogoče nit| misliti na kaj še bolj enostavnega. Tudi pismeno se lahko zakon odpove. Mož enostavno pismeno sporoči. šerjatskemu sodišču, da ta in ta žena od danes 114 več njegova in sodišče takoj dotično ženo obvesti, da mora zapustiti evoj dosedarji dom, ker je njen zakon ločen ali odpovedan. Tri mesece mora sicer mož pla« čevaiti alimentaeiije. a to je tudi vse- Ce 60 nedoletni otroci, mora tudj zanje skrbeti do gotove starostne dobe-
Drugače pa je z ženami. Žena ne more odpovedati zakonske zveze, pa naj bi ji mož delal še toliko krivice. Pritoži ee sicer lahko, ločitev zakona pa je odvisna od volje moža. Dokler on ne privoli, se žena ne more rešiti neznosne zakonske zveze.
Tako je to v praksi- Število ločitev muslimanskih zakonov se množi od leta do leta. a če se bolj zanimamo za to statist ko, vidi« mo, da večinoma možje ločujejo zakone. Vedno več je takih možkjh, ki se ženijo in ločijo brez vsake brige za žene, svoje žrtve. Proti izkoriščanju žene v zakonu je enostavno sredstvo. Žena namreč lahko pri sklepanju zakona navede v zapisnik tudi 6vo je zahteve. V zapisniku lahko navede, da pridržuje sebi pravico do odpovedi zakonske zveze, da mož ne sme pijančevati. ha-zardirati, da ne sme razsipati premoženja skupnega in ženinega itd. in kadar se kaj takega zgodi, da ima žena prava co do ločitve zakona ob dogovorjeni odpravnini. Zakaj žene ne deda jo takih zapisnikov? Samo zaradij tega, ker jih nihče ne pouči o teh pravicah.
Do leta 1919 so zakone opravljali in registrirali imami, potem pa so to nalogo prevzela šeriatska sodišča. Mislilo se je, da se bodo razmere zboljšale, a ostalo je vse prj starem- Vrhovno šeriateko sodišče Se vedno ni odredilo svojiim podrejenim ere-skim šeriatskim sodiščem, naj vsako neve« sto pred sklepanjem zakona natančno pou* če o njenih pravicah, da ne bo potem tako grdega izkoriščanja. Neveste ne dobijo niti donm, niti pred šeriatskim sodiščem pouka in opozorila. Zaradi tega gredo v zakon kakor slepe. Pozneje se sicer pred šeriatskim sodiščem pritožujejo, a vsi, še tako tehtni vzroki za ločitev zakona ne za ležejo, do-
kler mož ne prfroig. Možje klorSSafo vwe to do skrajne mere. Ločitev zakona dovoli« jo šale takrat, kadar jim žena prepusti svoje premoženje. Vseh krivic in izkoriščanja hi bilo konec, če bi šeriatska sodišča neveste poučila, kaj vse smejo zahtevati pri sklepanju zakona.
S o k o I
Sokolsko delo v Brežican
Pred dnevi je brežiški Sokol zbral svoje člane in položil račun laurfkega dela. Poroči« la uprave so podala tok sokolskega dedovanja, ki kaže precejšen razvoj navzgor.; Br. starosta dr- Zdoušek 6e je uvodoma spomnil umrlih članov dr. Sceui.rmaula in Žagarja, nato pa nanizal vsa vprašanja, ki zadeva/) društveno življenje zlasti z ozirom na Petrovo petletko. L gotov id je, da članstvo po števidu ni nazadovalo, pač pa da je bulo zdaj pa zdaj opaziti ml&cnost, ki bi je v na« ših vrstah ne smelo biti. Pri tem pa je z veseljem poročal, da ee mlajši sokolski rod vedno pridnejše uveljavlja v telovadnici in v prosveti, ter je izrazd upanje, da bo mladina vztrajala na tej poti, e seboj pa potegnila tudi zrelejše člane- Le«te je br. starosta opozoril da bo v Petrovi petletki za vse dovolj dela.
Brea.ški Sokol namerava namreč v Petrovi petletki če ne že zgradili, pa vsaj pripraviti vse za zgradbo Sosolskega doma. Na našem travniku, ki je služil doslej letni te« lovadbi. bo stal sokolski doiu. Nekaj sredstev že* imamo, mnogo bo Pa treba še zbrati. Na to delo je br. starosta pozval pred« vsem tudi starejše člane, ki lahko gmotno podprejo izvršitev društvenega namerna in tako doprineso svoj delež k zgradbi bodoče« ga doma.
Brat starosta 6e je nato v imenu društva zahvalil br- načelniku Tugu Canjku, ki je prj župmh tekmah dosegel častno mesto in diplomo- ZuPma uprava je poslala pozdrave po bratu sodniku Verslovšku, ki je članstvu pri poroči L naj se vsak brez izjeme oklene sokolskega dela, da mora vsak Sokol delati, ker le tako pokaže, kaj zmore eokolska ideja, disciplina in požrtvovalnost. Končno je bila izvoljena društvena uprava z br. dr. Zdolškom kot starosto in br. Srebretom kot podstarosto. Pri tej priliki bi bilo omeniti še udejstvovanje našega lutkovnega in dram« skega odseka. Brat Srebre vodi lutkovna odsek z njemu lastno iznajdljivostjo. Predstava se vrsti za predstavo. Lutkovni odier pred« stavlja najuspešnejše propagandno 60kolsko delo med deco, ki se z vsem srcem udele-žnje predstav in je zanje iz 6rca hvaležna. Br. Srebretu in ostalim se moramo za njihovo neumorno delo zares zahvaktL
Enako je z dramskim odsekom- V Pres teklem letu je delo oživelo tako, da ga menda rij sokolskega odra. ki bi bil talko delaven. Z odhodom br. Smerduja, karterega je vsa sokolska družina z bolestjo spremila na pot, dramsko delo ni zamrlo, kakor so pričakovali, marveč 6e podvojilo. Tudi vsebinsko so bila vsa dela dobro priprav« ljena. Nove kulise eo zelo prikupne in predstave pož.vijo. Nič ne škodi, da manjkajo poklicni pevci za operete. Tudi nepoklicni so svoje vloge nadpovprečno odigrali. Želeti bi pa bilo, da bi maši skladatelja uvideli, da podeželskim odrom ni mogoče plačevati visoke prispevke za avtorje, ker včasih ko« maj toliko jzkupijo kolikor aivtor zahteva.
V	bodoči Petrovi petletki bomo pač vsi brežiški Sokoli, vsak po svojih močeh, morali prispevati, da ob polnoletnosti našega vzvišenega staroste dosežemo čini lepšj uspeh-
Sokolsko društvo Jesenice priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje »O rapalskem dogovoru«. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Cermelj Lavoslav.
Sokolsko društvo Škofja Loka priredi drevi ob pol 21. uri v svojem domu predavanje »Utisi iz Bolgarije in Jugoslovensko-bolgarski pakt« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Bučar Vekoslav.
Sokol Radeče. Novo izvoljeni agilni oi-bor našega sokolskega društva je začel spet pridno delati pol vodstvom staroste br. Antona Polonca. Glavna niegova naloga bo združiti v celoto vse naše eokoske pripadnike, da uresničimo našo davno željo in zgradimo sokolski doon v Radečah. Pa to veliko nalogo je pred vsem potrebno sodelovanje vseh bratov jn sester, ker samo v slogi je moč. Naj malenkostni osebni razlogi ne motijo dela za ta naš skuipni smoter. Posebno v današnjih izrednih razmerah je potrebno složno sokolsko delo.
V	tem pogledu se ho novo izvoljen; odbor trudil, da upošteva vse dobrohotne nasvete in predloge članstva. Potrebno pa da vse članstvo brez razlike sodeluje z novim odborom v interesu napredka našega sokolskega društva!
Alt kaSljate
zaradi prehlada? PUHLMANNOV dAJ
zamore preprečiti draženje na kašelj, razkraja sluz in pomiri kašelj. Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni paket od 125 in 500 gramov.
OgL reg. i>r. ICCe/OBM.
no zapustil. Njegov odhod je zlasti xz vzro ka, ker je imenovani član novega župnega nadzornega odbora, napravil dokaj čuden vtisk Volitve so bile tajne. Za predsednika je bil izvoljen s 33 glasovi proti 7 Porenta Peter, tesarski mojster pri Sv. Duhu, za po vernika Žontar Edvin, kmečki delavec, za tajnka Kajzer Peter, torbarsk; mojster, za blagajnika Bernik Framc, posestnik, za po-.velju kovega namestnika Hafner Franc, kmeč ki delavec jn za orodjarja Piotar Jakob, ir govec. V odbor sta bila z vzklikom izvoljena Rupar iz Orenca in Berčič iz Virmaš, v nadzorni odbor pa Porenta, Cof, Križnar. Žontar jn Pintar, vsi 'z Virmaš in od Sv. Duha. Novo vodstvo daje jamstvo, da se bo tudi ta gasilska postojanka pridno uveljav ijala na gasilskem področju. Želimo ji kar največ uspehov.
ŠKOCIJAN PRI TURJAKU. »Jutro« je objavijo dopis iz škocijana, ki prav, med drugim; >Z velikim zanimanjem sledi naša jav nost sporu, ki se je razvil okrog občinskega sejnega zap snka-.. Predsednik občine ga je baje izgubil... Ker je to poročilo pomor no ga je treba popraviti. Ni res, da b^ naš predsednik izgubil kak sejni zapsnk in da bj zaradi tega vladal kakšen spor. Sejnj zapisnik je izgubil le predsednik gasilke čete ob priliki prevzema 50 članov, ki so hoteli imetj takoj vse pravice, dasi jih morejo do biti šele po šestih mesecih volanjenja. To liko v pojasnilo. — Sresko načelstvo je dovo lilo. da se je smela vršiti gasilska skupščina v Škocijanu 14. m., kjer je Ma 31 ja* muarja zabraniena zaradj bolezni- O poteku skupščine bomo poročali.
Polet v polarno zimo
Iz Moskve je odletela posebna znanstvena odprava preko Krasnojarska, Jakutska, Vranglovega otoka. Dicksonovega otoka, Severnega tečaja Arhangelska in spet v Moskvo. Srednja temperatura znaša v februarju v južnejših polarnih krajih 40 do j 45 stopinj pod ničlo, v polarnem ozemlju samem pa celo 65 do 70 stopinj pod ničlo.
Vremenska poročila
Rateče; —5, jasno, mirno, 40 pršiča, Planica; —6. jasno, mirno. 50 pršiča, mala in srednja skakalnica jn disališče uporabljivo.
Peč. Peteljnjek: —5, jasno, mirno, 15 pr-
Siča na 550 podlage. Kranjska gora: —5. jasno, mimo, pršič.
sankališče uporabno. Erjavčeva koča na VrSču: —10, jasno,
solnčno, 110 snega, pršdč. Pokljuka; —8. jasno 15 pršiča na 70 podlage, smuka idealna. Boh. Bistrica: —6, jasno, mirno, 5 pršiča na 15 podlage-
Dom m Komrn: —8. jasno, na 170 podlage
pršič.
Vogel: —10. jasno, mirno, na trd., podlagi
30 cam pršjča. smuka idealna. Dom na Kofcah: —7, jasno mirno, sever,
na 80 podlage pršič. Dom na Krvavcu: —7, jasno, n a 50 podlage pršič
VeLiikaPlanina; —6, jas.no, na 90 podlage
pršič.
Polževo: —8, barometer se dviga, jasno, 7 os.Te njenega snega, za smuko manj ugodno
Gorjuše: —2. jasno, 5 pršiča na 30 podlage.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra. 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih. 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 0—10. 7. padavine v mm. 8. vrsto padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge na;'nižjo temperaturo.
16. februarja
Ljubljana 7. 770-1 —3.2, —, Wl, 3, —, —; Maribor 7, 767.5, —1.0, 80- SW1, 0, _ —; Zagreb 7. 769.1, —2-0. 80, SEl, 5 —, —; Beograd 7. 770-3, —2.0, 80, ESE1, 6, —. Sarajevo 7- 772.4, —8.0 95, O, 0, —; Skoplje 7- 771-1. —6.0, 80, Wl, 4- —, —.
Temperature; Liubiliana 2.8, —4-4; Maribor 6 0, —1.0;" Zagreb 4.0, —3.0; Beograd 3-0, —3.0; Sarajevo 3.0, —90; Skoplje -7-0; Split 8.0, 0.
!z življenja na dežel!
Iz Škofje Loke
šl— v škofji Loki se snuje muzej. Da ee otmejo izgubj zgodovinske redkosti in, da sc dvigne tujskoprometna privlačnost me^ta. se je osnoval odlx>r, ki bo skušal v mejah možnost; zbrati vse zgodoviolske spomine. Sicer škofjeloški muzej še nima prodorov, vendar mislijo, da bi se utegnili uporabiti prostori te ali one mestne hiše na Mestnem trgu. V muzeju bi bile zbrane razne skrinje, orožje, nakit, bandera, cehovske skrinjice, slkarije na les m steklo, grbj. vrči, emblemi, razni rezbaraki in kovinski, izdelki in podobno.
RADEČE. Šahovsko življenje se v našem mladem klubu prav lepo razvija. Tako smo imeli v petek 5. t m. v gosteh mladega nadarjenega šahista g. Lešnika iz Celja, ki je igral slepo simultanko na 6 deskah proti najmočnejšim radeškim šahi-stom. Po štiriurnem boju je v lepem stilu izvojeval tri zmage, trikrat pa je moral kloniti pred dobro razpoloženimi Radeča-ni V nedeljo 14. t. m. pa smo pozdravili v naši sredi kot gosta Šahovski klub iz Hrastnika. Boj se je vršil na 6 deskah in smo zabeležili Radečani lep uspeh 6 : 0. Pravkar se zaključuje tudi glavni turnir našega kluba, katerega prvak bo g. mag. pharm. Hočevar.
SV. DUH—VIRMASE. Zdrava gasilska za vest zmaguje. To je Pokazala tudi lepo obiskana 18. skupščina naše gasilske čete preteklo nedeljo. Predsednik Pintar Franc je poročal, o lepem napredku čete z zahvalo vsemu Članstva za njegovo nesebično delo. Potem so poročali ostali funkcionarji. Izostalo je le blagajniško poročilo, ker je Lan gerholc Franc iz neznanega vzroka skupšči -
it a d i o
Četrtek, 18. februarja
Ljubljana 12: Lahka instrumentalna glasba (plošče). — 1245; Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Zvezdniki in zvezde (plošče). — 14: Vreme, borza-
—	18; Operetna glasba (Radio orkester). — 18.40; Slovencema za Slovence (dr. Rudolf
Kolarjč). _ 19; Cas, vreme, poročila, spo«
red, obvestila- — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19-50: Deset minut zabave. — 20: Tretja ura variacij: sodelujejo gdč. Siliva Hrašovec, Boža Šapi j a (dva klavirja) in g. Srečko Koporc (predavanje). — 21; Radio orkester; češka glasba. — 22; Cas, vreme, poročila, &Pore<L — 22.15; Za oddih in za radio orkester-
Beograd 18: Narodni nape<vi— 19.50; Koncert solistov. — 20-30; Bach: Božični oratc.-jj, — 22.20: Lahka godba -n pies. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra.—20: Zvočna igra,—20.30; Prenos iz Beograda—22.30;
plesna muzika. _ I'raga 20: Odlomki iz
čeških oper. — 21: Orkestralen in pevski koncert. — 22.25: Plošče — Varšava 19.30: Zborovsko petje. — 21: Pevski im klavirski koncert. — 22; Lahka jn plesna muzika- — Dunaj 12; Dunajski ženski 6imf. orkester.
—	16.05; Plošče. — 17-25; Cerkvena glasba. _ 19.30; Glasbene humoreske. — 2010: Shakespeare: >Kralj Henrik Vin«. — 22.25: Zbor dunajske državne opere.. — Berlin 18: Operna glasba. — 19.15; Beethovnove klavirske skladbe. — 2010; Plesni večer. — 22.45; Prenos iz Stuttgarta. — Miinchen 18; Godalni trio. — 18.35: Kmečka glasba. — 20.10: Večer nemške glasbe. _ 21: Stare pesmi. — 22-45: Orkestralen in klavirski koncert. — Stuttgart 18; Skladbe za kitaro.
—	18.30: Plošče po željah. _ 19; Vesela igra in vesela glasba. _ 20-10; Vojaške ko« račnice jz sta*ih časov. — 21; Iz kraljestva operete. — 22-30; Koncert orkestra.
60 tisoč kratni dobitek
Neka Turinčamka sj je bila pred časom vtepUa v glavo, da mora dobiti v loteriji na določena števila. Kratko pred zadnjim žrebanjem je igrala epet 10, 20, 36 in 70. Za 3 lire si je kupila srečko. Imela ie končno res srečo, da je kvaftefma. na katero je igrala, zadela. Dobila je nič manj nego 180 000 lir.
Smrt nafteSfega Parižana
V Parizu je nmrl restavrater Jean Banne. Meril je čez prša 168 cm, tehta! pa nifi
manj ko 194 kg ln 600 gr
Velgova oproščena!
Porota pravi, da Je ravnala pod neodoljivim pritiskom Država ji bo plačevala pokojnino
Proces proti 23 letni Mariji Velgovi, ženi 58 letnega umorjenega višjega sodnega svetnika dr. Velga v Brnu se je končal z nepričakovano senzacionalno oprostitvijo glavne obtoženke. Nasprotno je bil obsojen livar Vaclav Cerny, ki ga je Velgova nagovorila k zločinu na trideset let robije.
Oprostilna razsodba je učinkovala kakor bomba. Zadnji dan je trajala razprava od 9. ure zjutraj do 5. popoldne. Porotnikom sta bih predloženi dve glavni in več dodatnih vprašanj. Odgovore so sestavljali dve uri. Ob pol sedmih zvečer je stopil sodni dvor v razpravno dvorano in predsednik obravnave je razglasil razsodbo. Na vprašanje. ali je černy izvršitelj umora nad dr. Velgom, so odgovorili soglasno z »da«, potrdili so tudi dodatno vprašanje, če so ga pri tem vodili sebični nameni. Vprašanje, ali je Marija Velga umor zasnovala, so z devetimi glasovi potrdili in s tremi zanikali, drugo dodatno vprašanje, ali je obtoženka ravnala pod neodoljivim pritiskom, pa so potrdili s sedmimi glasovi in
j s petimi zanikali. Na podlagi teh odgovorov je moralo sodišče za Velgovo izreči oprostilno razsodbo. Velgova se je porotni« kom zahvalila.
Oprostitev je izzvala velikansko pozornost med poslušalci in splošno v javnosti. Občinstvo komentira izid procesa s tem, da so bili porotniki od dolge razprave močno izmučeni ter so jim zavoljo tega popustili živci. Mogoče je celo, da niso niti prav ra« zumeli usodnega dodatnega vprašanja ter se niso zavedali dalekosežnosti odgovora na vprašanje o ravnanju pod neodoljivim pritiskom. Zaključek procesa je povzročil tem večjo senzacijo, ker so vsi pričakovali, da bo Marija Velgo sigurno obsojena. Ker je državni tožilec vložil priziv, so obtoženko začasno pridržali še v zaporu.
Senzacijo v senzaciji pa pomeni še nekaj. Ker so porotniki Marijo Velgo oprostili, ji bo morala država kot vdovi po višjemu sodnemu svetniku plačevati pokojnino. Prejemala bo 2200 Kč na mesec...
Vedno bliže AlmeriJI
Zaklad v gozdu
Pred dvema letoma so se zgodili v veS srednjefrancoskih gradovih vlomi, pri katerih so storilci odnesli za kakšne tri milijone frankov različnih vrednosti. Prj zasledovanju so dva izmed vlomilcev ustrelili, drugj so plen zakopali v Fontainebleuškem gozdu.
Elen zakopali v Fontainebleauškem gozdu-rji jamo. Ko eo jo pregledali, so našli v njej razne kipe, srednjeveške viteške opra« ve in zelo mnogo srebrnih predmetov. Izkazalo se je, da gre za vrednosti, bi so jih pred dvema letoma uplenili tatovi-
Almeria pri Malagi, proti kateri prodirajo čete generala Franca
Nima rad
belili lis
Admiral Byrd se zopet pripravlja na pohod v Antarktido
Smrt sodnika iz afere Sfaviskega
Strog državni tožilec, ki je zastopal obtožnico tudi proti morilcu Gorgulovu
V Parizu ie umrl glavni državni tožilec Louis Gaudel. Pred tem možem se je treslo pariško Podzemlje. Bil je sodnik starega kova, vsak kriminalni primer, ki so mu ga izročili, je smatral za svojo osebno zadevo in
Edenov namestnik
se je zadovoljil šele tedaj, ko je zločinca oddal v kaznovanje.
Že pred vojno je bil preiskovalni sodnik v^ raznih senzacionalnih kriminalnih aferah. V zadnjih letih so imenovali njegovo ime posebno v zvezi z dvema primeroma. Bil je državni tožilec v procesu proti morilca državnega predsednika Doumera. Rusu Gor, gulovu, pozneje je moral vodit? preiskavo proti Staviskemu in njegovim pajdašem. Skušal je to zamotano zadevo osvetliti jn je tudi re6 odmotal mnoge skrivnostne niti tega škandala- Po procesu so ga premestili h ka-sacaji, kjer je deloval kot generalni prokir rator- V svojem zasebnem življenju je bil »e]o občutljiva narava, zelo naobražen in je spadal med najbolj priljubljene osebnosti paniSke družbe.
Želodec v pljučih
Prirojena napaka — Izreden pojav v zdravniški praksi
Pet centov več na uro
Vodstvo ameriške avtomobilske družbe General Motors je sporočilo, da prejemajo njeni delavci 6edaj po obnovi dela po pet cenitov več ma uro- S tem bo imela družba 25 milijonov dolarjev več izdatkov na leto.
Poslanik pri Francu
Nemški general Faupel je bil te dni Imenovan za berlinskega poslanika pri vladi generala Franca v Španiji. Zunanji minister v. Neurath ga je žo zaprisegel v tem svojstvu
Zabeležili smo, da se je Norfolški vojvoda v Londonu oženil z Iady Struttovo. Ta poroka je bila ena najzanimivejših v Londonu zaradi položaja Norfolškega vojvode. Na sliki vidimo ženina in nevesto v poročnem oblačilu.
Sloviti ameriški polarni raziskovalec admiral Byrd je izjavil v nekem intervjuvu, da se bo v dveh letih odpravil spet v Antarktido. Njegova ekspedicija bo uporabljala tokrat posebno opremljene avtomobile in letala.
Glavno taborišče bo spet v Mali Ameriki. Od tam bodo skušali doseči Južni tečaj. Byrdov glavni namen pa je raziskati še neznane antarktične predele, ki se razprostirajo preko 4000 km in iz katerih se dvigajo ogromne gorske verige. Prepričan je, da vsebuje to ozemlje obsežna ležišča
Plaz usmrtil šest smučarjev
Huda nesreča v masivu Monte Rosa
V italijanskih gorah se je primerilo zadnji teien več katastrofalnih nesreč pri smučanju. Samo en plaz je pokopal pod seboj šest športnikov.
Osem smučarjev se je podalo na pobočja Betta Forca, ki spada v planinski masiv Monte Rosa. Te smučarje je zalotil plaz ravno v trenutku, ko so bili na tem, da začno razkopavati sneg. kjer je po njihovi sodbj našel smrt neki zdravnik, ki ga
je bil pred tednom dni zasul plaz v gorah, šest smučarjev je snežni plaz usmrtil, rešila sta se samo dva, neko dekle in neki mladenič, ki sta bila s to družbo. In še ta dva sta ušla smrti po naključju. Neki obmejni stražnik je videl, kako ju je plaz zasul in je obvestil tovariše, kaj se je zgodilo. Z lopatami so šli na delo ter so ju odgrnili v dveh urah iz belega groba.
šest sto ljudi je zgorelo
Ogenj v mandžurskem kinematografu
V južnomandžurskem mestu Antungu, ki leži v korejskem zalivu, je nastal pro-šlo soboto v nekem kinematografu ogenj, ki je upepelil velik blok hiš ter ugonobil Okolu 600 človeških življenj.
Požar je izbruhnil v kinematografu, kjer imajo prostora za 1200 oseb. Bilo je v popoldanskih urah. Čeprav bi se bil dal ogenj lahko pogasiti, je nastala med ob skovalci kina takšna zmeda, da je bilo vsako gašenje onemogočeno. V divjem metežu so ljudje vreli proti izhodu. V gneči je bilo mnogo gledalcev pohojenih. Medtem ko so se ljudje kupičili pred izhodom, so plameni dosegli galerijo, ki se je z glasnim pokom zrušila v parter. Na stotine obiskovalcev predstave je obležalo pod razvalinami v ognju
Gasilci so bili v tem prihiteli na kraj nesreče toda n so mogli storiti nič drugega, kakor omejiti požar kajti bila so v nevarnosti vsa sosedna poslopja. Njih delo se je v glavnem omejilo na lokaliziranje
ognja. Brizgalne pa niso kdo ve kaj koristile. Plameni so se polegli šele potem, ko je zgorela cela četrt hiš. Pod ruševinami je obležalo mnogo prebivalcev, zlasti starcev, žensk in otrok. Proti koncu gašenja so pomagali dušiti požar tudi vojaki, katere so poslale na ulico vojaška poveljstva.
Statistika požara je porazna. Pogrešajo okolu 600 ljudi, nekaj sto je tudi ranjenih, gmotna škoda pa še ni ocenjena. Kako je nastala nesreča, še ni dognano.
premoga, ki bodo nekega dne morda edini kurilni vir človeštva.
Za Antarktido se prepira, kakor znano, več držav, posebno ameriška Unija, Angleška, Norveška, Fiancoska in Argentinia. Toda vse posestne zahteve sc danes utvara če izvzamemo nekatere na karti označene točke, ki pripadajo Uniji in Angležem.
Veliki del Antarktide še vedno čaka na svojega pravega osvojevalca. Ta čas se bavi admiral Byrd s pripravami za odpravo, ki bo obiskala še neznane predele Patagonije in Nove Gvineje. »Ne ljubim belih lis na kartah«, je dejal Byrd z nasmehom ob koncu razgovora.
Turkinja v vojaški službi
Turški ministrski svet razpravlja o pred« logu za spremembo dosedanjega zakona o vojaški obveznosti, po katerem bodo moški v starosti od 16. do 65. leta na razpolago za vojaško službo v primeru vojne. Novo bo ■tudi to, da se tudii ženske od 16. do 65 leta vključijo v sistem obrambe dežele. Služile bodo za fronto, pri transportih, zra&d obrambi, izdelovanju orožja in munjcije ter pri oskrbovanju bolnikov. V mnogih turških krajih se ženska šolska mladina danes i vežba v pre dvo jaških tečajih v orožjem.
Letalska zveza Londona z Avstralijo
Iz Londona bo vodila odsHej direktna le« talska proga v brjtske dominione na vzhodu in jugu. Brirtske letalske proge iz Avstralije, Indije in Južne Afrike so 6e kcmčavale doslej v Brindisiju. Tam so morali potniki prestCPafti na vlake, so vozili napretf pre ti Londonu. Sedaj pa bodo nova letala iz Avstralije in Južne Afrike letela namavnoet v London in nazaj.
Abesinski rasi se klanjajo zavojevalcu
Smrt ruskega vojskovodje
V R'mu je umrl v starosti 72 lert general V?,-'lii Gurko. bvšj šef generalnega štaba C3 rS i-te armade Leta 1917 je bil vrhovni po-vel.in k ru-ke vojske Istega leta ga ie vlada Keren.-kega odstavila, ker se ni Ptirinjal 7 velikim ofenziva m načrtom. Pozneje eo ga aretirali in izgnali.
Namere ge. Simpsonove
V Rimu se ie mudil te dnj tajnik ge. Si ni p; sonove Časnikarjem je 'zjavil, da bo prebi la bodoča vojvodinia Windsoreka pomlad in poletie v neki vil; ob Ti renskem morju v bližini Gaere. Tja dospe baje že v aprilu.
Ribe so vrnili morju
Pet sto rib, ki so jah imelj v akvariju tne-rta Weymoutha na Angleškem, je fmei<* srečo {ali nesrečo), da so se mogle po dafr-gean ujetništvu vrniti v morje- Akvarij 6» hoteli, prodati na javni dražbi. Na dražbo je prišlo kakšnih šestdeset osah, zgnij iz radovednosti, da bi videle, kdo bd imel voljo kupiti akvari; za rzkhcno
------ 1500 funtov efenftngov *li Se več.
Takšnega interesenta ns bilo. Na foooeu ja-nek$ potapljač ponudH za vse škripaj deset šilingov. Ker so to prenizko ponudbo od&3o» nili, jo je zvišal na 1 funt, toda pod pogojem, da b€ vae njate ribe spustilj v morje. Predlog so sprejeli in mnogo ljud| j© mo* rnio pomagati, da so rivbam vrnili svobodo.
Lord Hallfax je v odsotnosti zun. ministra Edena sprejel nemškega poslanika von Rlb-bentropa ter mu dal razumeti, da angleška vlada odklanja nemške zahteve po kolonijah
Rastline in živali iz ledne dobe
Avstrijska vlada namerava nadaljevatj | gradnjo vosikogorske ceMe na Klek v ozem- ' lje tako zvane Gaimsgrube. ki je zaščitlnipark. Razen tega namerava speljati tja vzPenjačo. Ozemlje Gamsgrube se odlikuje po posebni visokoalpinski flori in favni.
Neki nemški učenjak je ugotovil, da dobiš tu rastline in žuželke, kakršne so živele v ledni dobi. Nikjer drugje v Evropi jih ni dobiti. Pri gradnji ceste v to ozemlje pa po se zgodile znatne okvare. Razstreljevanje skal je povzročilo velike razpoke, zavoljo katerih grozijo veliki zemeljski plazovj. Po« trebno bo zgradil Posebne zaščitne naprave zoper plazove, kar lepoti pokrajine nikakor ne bo v korist. Iz tega razloga je nastal v krogih planincev hud odpor Proti gradnji nove ceste in planinske ter razne znanstvene družbe eo vložile protest
ANEKDOTA
V časih, ko ao dame smatrale, da kaje-~nje škoduje lepemu teintu, je pokojni nemški dirigent Artur Nikrsch prižgal cigaro in začel »puščati dim v plavih kolobarji v »rak
Damo. ki so bil« ▼ dražbi, so začele svarilno pokaš! jeva ti
Nikisch tega ni hotel opaziti. doSder g« ni nebi prijatelj opozoril na to pokašljevanje. Tedaj je slavni dirigent ugasnil cigaro. se obrnil proti damam in rekel: »Kjer so angeli, morajo pač biti tudi oblaki.«
VSAK DAN ENA
j »On je namreč fafcalist., .<

Na zadnji seji dunajske zdravniške #ružbe je zbudila posebno pozornost demonstracija izredno redkega bolezenskega primera. Rontgenolog dr. Simon je poročal o osemletni deklici, ki je že dalj časa tožila o pritisku v okolici želodca, nagnjenju do bljuvanja in o tem, da se prehitro nasiti, če sedi, pa ji jedi nikoli ni dovolj, če je v ležečem pologaju. Starši niso vedeli povedati ničesar posebnega o kakšnih težavah deklice v mlajših letih, šele pozneje so se pojavile želodčne motnje.
Dr. Simon je deklico z Rontgenovimi žarki preiskal in je odkril čudno stvar. Ves
želodec je bil prodrl skozi abnormalno razširjeni razpor trebušne mrene ln tako rekoč v pljučno votlino, pri tem se je bdi zavrtel na 180 stopinj, tako da je ležala njegova odprtina navzdol, njegov Izhod pa je bil obrnjen navzgor.
Podobni primeri se dogajajo včasih po nesrečah, ko pride organ iz trebušne votline skozi predrto trebušnico v prsno votlino. Iz nenormalnega položaja je mogoče pojasniti tudi težave, ki so jih opazovali pri tem otroku. Deklico bodo sedaj operirali. Kaže, da gre v tem primeru za prirojen defekt
Vodnikove družbe! Postani in ostani član
Nedavno so prispeli v Rim abesinski rasi: Sejum, Guetaču in Mulugeta ter so se po-ktoniB ministrskemu predsedniku Mussoliniju
Pomembna poroka v Londonu
Mož z dvojnimi možgani
V Sydneyu v Avstraliji zbuja ta čas vefiiko pozornost možak, ki je sposoben istočasno mirno vršiti po dve deli. Z obema rokama lahko n. pr. istočasno piše dve različni pismi ali riše dve različni risbi. Ker je že kot otrok pisal najrajši z levico, so mu poskus šali njegovi starši to navado odpraviti, in sicer s tem, da so mu levo roko zavezali. Navzlic temu je svoje sposobnosti tako razvil, da ga imenujejo danes splošno »moža z dvojnimi možgani«- Angleški učenjaki ki so ga proučevali, pravijo, da je medicinski fenomen.
a. <e&*i&ti t
Spomini eH&ceCence UluftoCoveeva
01 o tn a n
»Podpisa?« Obrnila je pismo in od začudenja obnemela. Drobni, pošev postavljeni podpis je bil: »Virginija Revel.« Potlačila je vzklik presenečenja, ki jo je tiščal v grlu, ter mirno prebrala pismo od začetka do konca. Nato se je zamislila in minuto ali kaj molčala. Vsebina pisana je dopuščala samo en sklep o tem, kaj se bliža.
»Nu, milostiva?« je rekel mož. »Mislim, da je to vaše ime?«
»O da, seveda je moje ime,« je odivrnila. »Toda pisava ni moja,« bi bila lahko dodala. Namesto da bi tako rekla, se je z očarljivim smehljajem obrnila k tujcu.
»Menda bo najbolje, da sedeva in se pogovoriva o vsej stvari,« je prijazno dejala.
Videti mu je bilo, da je osupnil. Na takšno vedenje ni bil pripravljen. Nagon ga je svaril, da se ga ta ženska ne boji.
»Najprej bi rada vedela, kako ste me našli?«
»To ni bilo težko.« Tujec je vzel iz žepa sliko
iz ilustriranega lista in jI jo podal An£hony Gade bi jo bil gotovo spoznal.
Virginija mu jo je z zamaffljemim obrazom vrnila.
»Razumem,« je dejala. »Seveda ni bilo težko.«
»Lahko si mislite, da to ni edino pisano, gospa Revelova. Pisem je še več.«
»Ti reč, ti!« je pripomnila. »Strašno neprevidna sem morala biti.«
Opazila je, da ga njena nepaisdllijenost osuplja, in se jela od srca zabavati.
»Vsekako je od vas zelo ljubeznivo, da ste sami prišli k meni in da mi jih hočete vrniti,« je nadaljevala.
Premolk je nastal, m tujec ee je odka&jal.
»Uboga para sem, gospa Revelova,« je pomembno dejal, »zato sa ne morem privoščita, da bi vam vrnil pisma zastonj.«
»Videti je, da napak gledate na stvar. Pisma so last tistega, ki jih je pisal.«
»Po zakonu že, gospa Revelova, a tu na Angleškem velja menda načelo: Bodi v posesti, pa si tudi pravu. In naj že bo kakor hoče — ali vas je volja klicati sodišče na pomoč?«
»Izsiljevalcem grozi zelo stroga kazen,« je menila Virginija.
»Eh, kaj bi, gospa Revelova, saj nisem neumen. Bral sem ta pisma — ki jih piše žena svojemu ljubimcu in ki se v njih izraža strah, da jima ne bi prišel mož na sled. Ali hočete, da jih izročim vašemu soprogu?«
»Eno možnost ste prezrti. Kaj, de bi bila ta fes že ovdovela?«
Poln zaupanja je zmajal z glavo. »Ako se vam
ne bi bilo ničesar bati, ne bi sedeli tu in, se pogajali z menoj.«
Virginija se je nasmehnila. »Kodiko je veža cena? je vprašala 8 poslovnim glasom.
»Za tisoč funtov šterlingov vam izročim ves zavoj. Zelo malo terjam, al — vsa ta kupčija mi ni po duši.«
»Niti v sanjah ne mislim na to, da bi vam dala tisoč funtov,« je zelo odločno odgovorila Virginija.
»Milostljiva, v pogajanja se ne spuščam.«
»Morate mi dati časa, da premislim. Oglasite se jutri spet.«
»A vsaj na račun mi morate nekaj dati —«
Stopila je k pisalni mizi in vzela iz nje prgišče bankovcev. »Tu je kakih štirideset funtov. Zdaj pa pojdite prosim!«
Hlastno je vzel denar in hitro odšel iz sobe. Skozi odprta vrata je zagledala Georga Lomaxa in mu zaklicala: »Kar noter, George! Chilvers, semkaj prinesite čaj.«
Nato je odprla obe okni in s smehom v očeh sprejela bratranca. »Takoj spet zaprem, George, a sobo je bilo res treba prezračiti. Si v veži srečal izsiljevalca ?«
»Iz — — koga?«
»Izsiljevalca, George.«
»AH, ljuba Virginija, tega menda ne misliš zares?«
»O pač, dragi George.«
»Tak kaij si neki napravila?«
»To pot slučajno prav nič. Zamenjal me je % nekom drugim.«
»In ti —?«
»Pustila sem ga'v dobri veri.«
»Moj Bog! Torej mu nisi pojasnila, da se moti?*
Virginija je zmajala z glavo.	_
»Ali — mar se ti meša?«	" v
»Oh, veš — tako zabavno se mi je zdelo — izsiljevanje, hočen\ reči... Hote&a sem pač poizkusiti, kako je človeku pri srcu, če pade izsiljevale« v roke.«
»Menda mu nisi dala denarja?«
»Samo nekaj malega — kakiš štirideset funtov.« . »Virginija!!«
Tisti trenutek je prišel Chilvers s čajno mizico, in šele ko se je umaknil in je vzela srebrni čajnik v roke, se je Virginija spet oglasila.
»Če hočeš po vsej sili vedeti — imela sem še drug, prijaznejši vzrok. Ta malopridnež zdaj ne bo več iskal druge Virginije Revelove, veš. Ubo-žica! V smrtnem strahu je morala biti, ko je pisala pismo, ki sem ga brala. S to bi bil imel izsiljevalec lahek posel. Zdaj je pa njegov položaj precej težaven, čeprav ne sluti. Oprta na veliko ugodnost neomadeževane preteklosti, ga zlahka poženem v pogubo — kakor pravijo v romanih. Zvijača, George — zvijača je na svetu vse!«
pga © zflvaiin
V	neki družbi je bila beseda o knjigah;
ljudje so se vpraševali, katero knjigo oi bil kdo vzel s seboj, ce bi Dii moral preživeti dalje časa v planinski samoti. Pri tem .je nekuo omenil Brehma, nemškega pisateija o živalih, 3> edinstvenega, neprenosljivega Brehma«.
Nemara je zares vredno želje, da se z Brehmom umakneš kam v samoto, zlasti če gre za samoio, ki ji daje svobuoria priroda. mogočno scenerijo. lam, kjei ie namesto človeških pogledov srečujejo živalske oči,ki se v njih zrcali isti svet, kalior v tvojih, toda povsem drugačen, neizmerno enostavnejši, biez vsakišnin medsebojnih zvez, ki jm oakriva samo človenov razum, tam ti živo stopa pred duha potreba, oa se približaš tern živem in posvetiš s svojim razumom v skrivnosti njihovega življenja. Spisi Alfreda Brehma so ti pri tom vodnik, kakor jih najdeš le malo v vsej svetovni literaturi.
Zanimanje za živalsko življenje je prav :;:a prav posleoek moderne miselnosti. i_,ju-jezen do živali je bila srednjemu veku sko-aj neznana, primer asiškega svetniKa . rančiška, ki je pridigal ptičem m pel hvalnico soncu in vsemu, kar je pod njim živega, je dokaj osamljen znak krščanske sensioiinosti. V novem veku so bili tako bistri misleci, kakor sta na pr. Descartes in Pascal, prepričani, da so živali zgolj neki prirodni mehanizmi z razmnožitveno sposobnostjo. Zanimanje za živali in nji-ovo življenje je pričelo naraščati šele v 3. stoletju in je doseglo nekak višek z jarvvmovo teorijo, ki je uvrstila tudi človeka vsaj filogenetično v živalski svet m .u je največ doprinesla k postanku in razvoju tako zvane živalske psihologije.
V	ozračju nove zoologije in biologije 19. stoletja je zrasel tudi Alfred Brehm, ki je na svojih daljnih potovanjih, doma pa v nemških gozdovih in močvirjih, smotrno in z veliko potrpežljivostjo proučeval živalsko življenje in si z dolgimi opazovanji nabral mnogo gradiva. Brehma ni vodila v živalski svet zgolj preračunljiva metoda piirodopisca, ki ga zanimajo pojavi samo zaradi znanosti, marveč ga je pri vsem delu spremljala neprofesionalna ljubezen, celo strast človeka, ki ga je priroda ne-ugnano mikala in ki je imel notranje rad objekte svojega opazovanja. Brehm ni bil, da se poslužimo primera iz druge panoge,
strogi učitelj prirodeslovnega »verstva« 19. stoletja, temveč predvsem njega goreči vernik. V svetu drobnih in velikih živali je ne le odkrival, marveč tudi doživljal pojave in probleme istega življenja, istih piirodnih sil, ki so izoblikovale človeka. Na dnu vsega njegovega zanimanja za prirodo je bilo — najsi je to izpovedoval ali ne — monistično prepričanje o enotnosti materije in duha, in s tega vidika so vsi pojavi v prirodi enako vredni človekovega zanimanja. V vseh je kos istega velikega misterija, ki se imenuje življenje.
Brenm. je imel spretno pero in je umel krasno opisovati doživljena opazovanja ali poljudno podajati izsledke stroge znanosti Zato so debele knjige Brehmovega spisa s-Das Tierleben« imenovali »biblijo zoologije«. K njim so se zatekali vsi prijatelji prirode, vsi. ki so hoteli ob njegovih spisih prodreti v tajnosti živalskega življenja ter tako razširiti svoje znanje preko navadnega, bolj ali manj deskriptivnega šolskega okvira.. Brehmovi spisi so imeli velik vpliv tudi na druge popularizatorje prirodopis-nih dognanj. V slovenski literaturi imamo domačega ; Brehma« v Franu Erjavcu, ki je s svojimi lepimi črticami iz živalskega življenja nedvomno v čast naši prirodo-pisni književnosti.
Nedavno se je pojavila na knjižnem trgu lepo opremljena, 568 strani velikega formata obsegajoča knjiga: Brehme, Kako žive životinje. Ilustrirani prikaz živo-tinjskog sveta (Zagreb, Minerva nakladna knjižara d. d.) Kakor je umljivo tudi pri izdajah nemškega izvirnika, je treba spričo neprestanega razvoja pnrodoznanstva, ob novem gradivu, ki ga od leta do leta kopičijo potrebna temeljitejša raziskovanja in proučevanja, sleherno novo izdajo prilagoditi sočasnemu stanju znanosti. Spričo obsežnosti Brehmovega dela je pri izdaji Brehma v enem zvezku mogoč samo izvleček iz celotnega dela. Vse to zahteva kajpak strokovnjaka. Pričujočo hrvatsko izdajo je po izvirni ljudski izdaji priredil »s posebnim ozirom na naš živalski svet« kustos zagrebškega zoološkega muzeja dr. Nikola Fink.
Spričo teh omejitev, okrajšav in priredb je hrvatski Brehm vzlic svoji obsežnosti samo miniatura pravega Brehma. Prireditelj in prevajalec je moral izpustiti mnogo tistih strani v Brehmovem življenju živali. ki so za povprečnega čitatelja najzanimivejše. strani, na katerih Brehm opisuje opazovanja resničnega življenja živali. njih posebne lastnosti, uveljavljenje njihove živlienjske volje in instinkta, pri višjih živalih pa tudi njihove nižje duševne sposobnosti (pomnež, čustvovanje in pod.).
Vzlic vsem okrajšavam in malce preveč »strokovni« priredbi, ki približuje to izdajo Brehma prirodopisnemu učbeniku, pa je Minervin »Brehm« vsega uvazevanja vredna izdaja. Sredi poplave prevodov prihaja knjiga, ki pomeni pozitivno o Bogatite v literature v domačem jeziku, tehten donesek k poljudni prirodoznanstveni književnosti. Ta knjiga o živalih ima kvalitete dobre ljudske knjige. Obilne ilustracije, nekatere tudi na koloriranih prilogah, so nujna izpopolnitev besedila. Slovenskemu čitatelju olajšujejo čitanje slovenski izrazi v oklepajih.
Z ovitka knjige zro vate oči leva. pravljičnega »kralja živali«. Oči zverine, iz katerih nas gleda v vsej svoji elementarno-sti isti življenjski instinkt, nagon boja za ohranitev poedinca in vrste, kakor živi na dnu slehernega človeškega pogleda. V vseh nas polje zavestno ali podzavestno ista življenjska volja, življenjski instinkt — to je skupna vez med človekom in živaljo, iz njega izvira naša skupna usoda na zemeljski skorji, borba za življenje pod istimi temeljnimi pogoji, z isto nevarnostjo pogina
Toda ta skupnost, najelementarnejša in obenem najnižja v skali človekovih življenjskih sil ta neskončna melodija življenja in njegovih bojev, ki teče skozi vsa živa bitja — izgublja v vekovitem razvoju človeštva prvotno silo in pomen človekova življenjskost se sublimira. Kaj je vse živalstvo v primeri s človeštvom? In vendar — še gleda homo — animal, človek žival skozi zrahljane ali tanke plasti kulture. te mogočne pregraje med človeštvom in živalstvom, še je mogoče, da bo homo -animal skušal kdaj uničevati tvorbe razumnega človeštva, njegovo kulturo s katero je ogradi.o svoj instinktivni svet in se zavarovalo pred prirodo. Pohlep, kruta sebičnost, živalska brezobzirnost poedinca, brezsrčnost krvoločnost in zversko ubijanje: kdo jih ne pozna celo v življenju sodobnega človeštva. In vendar se ta stran človeške narave umika počasi — v tisočletjih morda le nekaj korakov nazaj — toda neizprosno in nepreklicno.
Ko nas srečujejo živalske oči, ki se zdaj topo, zdaj zvedavo upirajo v nas, nas nemara gledajo milijoni let, ki so za nami: zre nas priroda, ki se še ni zavedla sebe. In vendar so to oči, ki vidijo, oči, v katerih se po svoje zrcali isti svet. Iste uganke življenja sijejo iz njih . . .
citati Brehma je vedno koristno. Veselimo se, da narn slovenska založba (Umetniška propaganda) pripravlja obsežnejšo ;n popolnejšo izdajo.
Nastop „Trbovel$shega slavčka"
Po kulturnem škandalu ki si ga je s svojo abstinenco na Adamičevem orkestralnem spominskem koncertu privoščila Ljubljana pred nekaj dnevi, je v ponedeljek popoldne nastopil v veliki Filharmonični dvorani priznani mladinski zbor iz Trbovelj Koncert, na katerem so se izvajale v počastitev spomina Emila Adamiča izključno njegove skladbe- je bil zamišljen sicer kot prireditev za ljubljanske šole, vendar pa bi se tega koncerta prav lahko udeležilo tudi ostalo občinstvo Prvotnemu namenu in pa nizkim vstopninam primerno je bila dvorana prav razveseljivo številno obiskana, tako da je »publiVa« — skoraj izključno učcnci in učenke ljudskih ter najnižjih razredov srednjih šol — bila s svojim razposajenim živ-žavom v prav ljubkem kontrastu z umerjeno in samozavestno resnostjo svojih dragov, slavčkov, na odru.
Kakor ima naše učiteljstvo skoraj glavno zaslugo, da smo dobili tudi Slovenci leposlovno mladinsko literaturo, katere začetki segajo komaj dobrega pol stoletja nazaj, tako je tudi naravno, da se je učitelj začel udejstvovati tudi na polju glasbene — pred vsem pevske — mladinske literature V Emilu Adamiču, ki je v svojih pevskih in orkestralnih delih pokazal, rekel bi, neizčrpno bogastvo svojega tvornega duha, je našla slovenska mladinska pesem do sedaj svojega največjega ustvaritelja. Nemalo zaslugo za iniciativno Adamičevo delo na tem poprišču pa ima »Trboveljski slavček«; njega je njegov dolgoletni vodja Suligoj spravil na višino, ki jo priznava tudi že mednarodni glasbeni svet. Tako sta se v idealni kolaboraciji znašla obadva faktorja — Adamič kot produktiven. »Trboveljski slavček« pod Šuligojem pa kot re-produktiven element — ter dala svoje ne-male doprinose za gradnjo slovenske kulture In za to kulturo se Ljubi lana ne zmeni. Dokaz Abstinenca na koncertih
Po uvodnih besedah, k5 jih je govoril prof Tome. se je razvil program, ki nam sicer ni prinesel ničesaT novega, vendar pa v tako dostojnem izvajan iu. kakor ga je zmožen skoraj edinole »Trboveljski slav-
ček«. zapušča v poslušalcu neko posebno noto zadovoljstva, pomirjenja in odmaknje-nja od vsakdanjosti Tu se ne rešuje noben problem, nič ni zamotanega in nerazumljivega. vse je jasno kakor na dlani Zato je tudi odveč, vedno ponavljati diskretnost in neprisiljenost v podajanju posameznih skladb odveč je tudi povdarjati drobno milino glasu sopranistke Rezike Koritniko-ve. ki se je pri poslušalcih prav posebno priljubila.
Klavirsko spremljavo, ki je pisana povsem v skladu z mladinsko pevsko linijo je oskrbel dr. Švara.	Ape.
Zapiski
Letopis Matice Srpske je izdal 5e!€ podaj zadnji zvezek lanskega letnika. Izmed po-membnejšph prispevkov j€ treba omeniti poleg uvodnega eseja Marka Cara »Zastoj« i tapkanje na mestu«. Vladrmora Božovjča študijo o Charlesu B.uidelairu. zemljepisno
študijo Borivoja Z. Milojeviča »NaSj kraje-ri i naša zemlja« in odlomek iz nove dratre Ahmeda Muradbegovjča »Na Božijem pu-tu«. V Slovanskem pregledu poroča dr. Fr. Ilešič o »Slovarju psevdonimov >n kriptoni-mov poljskih pisateljev« neki Franjo Malin pa ocenjuje pesniško zbirko Jaroslava Marohe »Zpčvy na Jucroslavi>. pri čemer zamolči pisca predgovora, menda samo zato, ker .je predgovor »slučajno« spisal slovenski literat. Med ocenami novih knjig je najobsežnejša in naj^emcVnitejša rečen "irla Krieževjih »Balad Petrice Kerempuha.« Tudi Marijan Matijaševič, pisec te ooene, Vdi v Krleževi nov^ pesniški zbirki literarni dogodek. »Nj dvoma«. piše, »da je to naše najliolj narodno delo ki je vzklilo iz jedra našega delovnega ljudstva in dado prav temu delu naroda njegovo krvavo epopoo Mimo tega ie ta zbirka n^vounjjiv doka®, da linija Krleževega literarnega ustvarjanja še vedno raste jn da je morda še dokaj daleč od svoje kukmnacije.«
O B T
V smuku smo bili dobri
Drugi dan tekmovanj v Chamonixu je bil na sporedu smuk, v katerem sta Praček in Heim zasedla dobro
23* odn. 25. mesto
Cliamonir. 13. februarja.
Pr,- današtnji tekmj v smuku ki se je vršila 6 Col de Voze v Les IIouch.es z višinsko razliko okolj 800 iu je pri snežnem me-težu na srednje-težki progi zmagal Francoz Allais v času 4:03*/s. druga sta bila z enakim časom (4:lG2/s) Franaoz Lafforgue in Italijan Sertorelli; Praček je bfcl 23., Heim pa 25.
Proga in mi
Proga sama ni biLa težka za zmerne hitrosti. za četrto prestavo pa je bilo že treba postavit, može. Per je padal na gosto sneg, je bila vidljivost manjša, tako da so bili oni, ki so poznali progo, na bojšem in lahko rečem, da so jo Francozi i>n Italijani »zmal; na pamet.« Kljub lalikosti proge je bi.o tudi nekaj nesreč, pozornost so v tem oz.ru vzbujali Italijani, ki so šli na vse, vsak smuk naravnost, čaš elen bn že prišel brez padca »kozi; m res je Sartoielli pri šol na dnuro mesto sigurnost,* in elegance AM-aesa pa ni dosegel dočim sta dva Italijana (Paihiselli im Zanni) obležala z zvitimi; in polomljenimi! udi. Pri taki hitrosti nič čudnega. Naša dva — Hejm in Praček — sta se izvrstno držala pri tem, da sta imela le četrtek na razpolago trenirati progo, dočjm so biti drasr- narodi tu že po en teiden ali 14 dni- Prj presojanju rezultata je treba vpoštevati pa tudi to, da je bjla zbrana fcu elita tekmovailcev v smuku, ki ji še dolgo ne bomo kos, dokler ne borno laihko trenirali na progah, ki dovoljujero vzpon z žično železnico, tako da je tekmovalcu moTOČe po osemkrat presmučati višinsko razliko 1000 m. Z 8000 m na dan se da marsikaj naučit' im Francozi imajo v Ohamonisu tri take vzpemjače.
Kljuib snežnemu nretežu. ki j« vladaj danes po včeraršnjem krasnem dnevu, se je zbralo ob pnigi za smiuk na tisoče občinstva. kar je bilo tem lažlje. ker ga je sko-
raj na start pripeljala žična železn ea za 15 frankov.
Dame
Prve so sta.rt.ale ob pol 14. d-aime, kjer je zmagala seveda Nemka Ohr&td Cranz, pa tudj Svicarke so c>c dobro držale; izvrstno smučajo tudi Američanke in Angležinje, prve brez izjeme z rougeom in pudrom na licih.
• • • in gospodje
Nato so prišla na vrsto gospodje, sama slavna imena; Pfeiffer. Pingerl, L&ntsehner, Sartonelia. Ghierom, \VorndLe, Steuri, Allais. Birger Ruud Matt. Sorense-n in Lafforgue. Zanimivo je bilo gledati prj vsake<m tehniko, kako si je poanogal čez 6trai«ne in vzbokliine v terenu ki so tvorile pravo fcežkočo na tej progi, na kateri ni bilo nikjer nevarnosti, da bj se tekmovalec po-bližje spoznal z drevesi. Proga je bila dolga okrog 4.5 km, tako da je znašala povprečna hitrost 60 km. Podoba je, da je prevladovalo mnenje, da se da tudi na pro-g)X ki ni smrtino nevarna, izvesti prireditev, vredna FISe. Edino, kar je kvarilo tekmovalcem veselje, je bid snežni metež. Zato &0 se pojavile vse vrste očal, ki pa so vsa izginila prj prvem padcu.
Jutrj bo skakalna tekma, najbrž brez nas ker je Novšak iz forme zaradi nateklega kolena. Tudi pri fcemvi se je nerazpodožemje razvilo v influenoo, tako da je bjl danes v postelji v zdravniški negi. Vsi drugi so zdravi in dohre volje
P. S. Po rezultatnj listi, k; jo imam že pred seboj, sta naša dva rezultata videli prav dobra: Lantschner 15., Waloh 16.. So-rensen 18. in Zingeri 19. Pred nami je torej vseh 19 kanonov. ki jih ni mogoče potolči, pred nas sta se vrnila le Berauer in Ozecfo. Vsa Anglija (!), Kanada in Amerika so za nami!	df. S.
18 km v Chamonixu
Chamonjx, 16. februarja. AA, (DNB). Rezultat smučarskih tekem n» 18 km so tdile:
1. svetovni prvak Lars Bergendahl (Norveška) 1:11:21.2, 2. JaJkanen (Finska) 1:12:37, 3. Niemi (Finska) 1:13:48, 4. Nan-son (švedska) 1:14:08. 5. Ku<riika,la (Finska) 1:14:21,4 6. Dalqu,ist (Švedska) 1:14:34. 7. Roen (Norveška) 1:15:04, 8. Demetz (Italija) 1:17:01, 9. Gerardj (ItaL ja) 1:17:07. 10. Hegilund (Švedska 1:17:39. Tretji najboljši Srednje evropeic je bil Berauer (CSR) v 1:18:10.
Razpis za športna dela
Strokovno-propagandni pododbor pri SSS razpisuje naslednje nagrade;
V strokovni literaturi: a) za najboljšo knjigo »Higijena športa«. Knjiga mora obravnati hlgijeno s temeljnimi načeli anatomije in fiziologije za vse športne panoge. Obseg knjige mora biti najmanj 70 na stroj pisanih strani in razen tega mora bitj ilustrirana s posebnimi slikami, risbami in tabelami. Nagrada za najboljše ocenjeno delo znaša 3 500 Din, rok je 15. maj t. 1., b) za najboljšo lahkoatlets*ko knjigo »Tek«, v knjigi je treba podrobno obravnati vse discipline teka v lahki atletiki, cross-country, štafete, te>k z ovirami in zaprekami, razen tega mora tolmačiti vse načine teka. šolo tekov ter vsebovati navodila za trening in razdelitev treninga v sezoni ter navodila za tekmovanje. Knji-
ga mora obsegati najmanj 70 na stroj pisanih strani ter tablice, slike in risbe posebej. Nagrada za najboljše delo je 3.500 Dtn, rok je 1. maj. t. L, c) za najboljšo 'knjigo o plavanju »Tehnika in metodjka športnega plavanja«. Knjiga mora podrobno obravnati tehniko, šolo, metodiko in trening crawla, hrbtnega in prsnega stila (i nmetuljčka), start, obrate, taktiko tekmovanja 'in vse koristno za najmodernejšo obliko plavalnega športa. Obseg mora biti enak kakor pri prejšnjih knjigah, nagrada je prav tako 3.500 Din, rok pa 15. maj ti., d) za najboljšo knjigo o kegljanju »Športno kegljanje« Knjiga mora vsebova-tj pregled razvoja kegljaškega športa, tehniko kegljanja, trening. tekmovanja, taktiko jn opis športnih kegljišč. Knjiga mora obsegati 40 na stroj pisanih strani s slikami in risbami posebej. Nagrada je Din, rok pa 10. marec t. 1. .
Za dela i« področja a) biologije jn športa, b) psihologije in športa ter c) umetnosti in športa. Elaborati morajo obsegati najmanj 30 na stroj pisanih strani z morebitnimi slikami posebej. Vsebinsko morajo obravnavati splošne probleme in posebne naloge. Nagrade za najboljše delo v posameznih področjih s pravico tiskanja je 1000 Din, nenagrajena dela pa lahko SSS kupi za odškodnino po 500 Din. Rok predložitve je 15. april t. L
Za pet najboljših radjo-predavanj katerih vsebina mora biti v zvezi 3 športom po svobodni izbiri avtorja, vendar pa morajo predavanja biti več ali manj propagandnega značaja. Elaborat mora obsegati 6 na stroj pisanih strani ali iapolndtl čitanje za 20 minut Vsa predavanja je
treba poslati pisana na stroj v 4 izvodih. Nagrada za najboljša predavanja je 300 Din rok pa 10 marec t, L
Za tri članke o športu se lahko potegujejo za nagrade mladeniči do 18. leta po svobodni izbiri predmeta. Članki morajo obsegati 3 na stroj pisane strani in znašajo nagrade za 1. 200 Din, za 2. 150 Dtn, za 3. pa 100 Din. Rok je 10. marec.	•
Za vse te nagrade se lahko potegujejo neoprečni jugoslovenSki državljani obojega spola Jezik mora biti književen in po današnjem pravopisu. Izdelke je treba poslati do določenega roka priporočeno ali pa jih izročiti proti potrdilu na naslov: Savez športnih savezov (strokovno-propagandni pododbor), Zagreb, Gunduličeva 22 a. Vsa dela morajo biti označena s šiframi, v posebni zapečateni kuverti pa je treba navesti ime in priimek, poklic in točen naslov konkurenta.
Razpis
cross-countrya v Murski Soboti
SK Mura v Murski Soboti priredi dne 7. marca t. 1 s startom in ciljem na stadionu Viteškega kralja Aleksandra l. Zedinitelja propagandno cross-country tekmovanje: 1) za juniorje C na 2500 m, 2) za seniorje na 5000 m.
Prijave je poslati na naslov: Tručl Ciril, Murska Sobota, banovinska bolnica, najkasneje do 1. marca Prijavnine ni. Tekmovanje bo popoldne ob 13. Prvoplasirani prejmejo diplome. Tekmovanje bo deloma na tekališču, dolgem 375 m z dvema nedvig-njenima zavojema, posutem z ugaski, deloma pa po travnikih in gozdu. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS.
Državno akademsko smučarsko prvenstvo bo v soboto in nedeljo na Pustem rovtu nad Jesenicami. Pokroviteljstvo nad prireditvijo so prevzeli minister dr. Rogič in rektorji vseh treh jugoslovenskih univerz.
Tekmovalcem za Prvenstvo LZSP! Ker
eo na Črnem vrhu trenutno trije emučar* siki tečaji, bosta v soboto na Črnem vrhu popolnoma zaeedenj obe koči Zato priporočamo tekmovalcem in ostalim udeležencem, da si rezervirajo ali poskrbe prenočišča pri Sv-Križu ali pa v koči na Pusitem Rovtu. Akademski športni klub.
JASO. Drevi ob 18. seja odbora na univerzi. Pridite vsi, zlasti oni, ki ste se udeležili tečaja na KorošicL
LZSP. Drevi ob 18.30 seja upravnega odbora v damski sobi kavarne Emone. Zaradi prvenstva v alpski kombinaciji udeležba za vse odbornike obvezna.
Službeno iz LNp. Drevi ob 19- eeja p o-po seji p. o. seja u. o.
S. K. Ljubljana; Jutri v četrtek ob pol 16. trening na dva gola na igrišču Hermesa-Ob 15- naj bodo v garderobj vsi igralci, katerih imena so objavljena na oknu tajništva LNP. Vsi im točno! V nedeljo bo prijateljska tekma g SK Celjem.
2- S. K. Hermes. V četrtek trening na dva gola z Ljubljano na našem igrišču. Vsj igrači, kj so ta dan prostj. se morajo najkasneje do 14.30 javiti na igrišču. Občni zbor nogo« metne sekcije bo v nedeljo dne 21- t. m. ob 9. v gostilni Kržič (Belič). Udeležba vseh članov dolžnost!
S Fis-tekem v Chamonbcu. Na velike mednarodne smučarske tekme v Chamo-nixu, na katerih nastopa tudi naša državna reprezentanca, je zdaj koncentrirana pozornost vsega športnega sveta. Znano je, da je naša reprezentanca po dobrih izkušnjah iz Ga-Pa tudi za ta tekmovanja, kakor za nedavna na Češkoslovaškem, polagala veliko važnost na prehrano. Zato se je po vzorcu vseh ostalih reprezentanc sveta preskrbela z oficijelno olimpijsko krepilno hrano za športnike — »Ovomal-tinom«. Popolnoma naravno je, da so vse okrepčevalnice v Chamonixu založene z »Ovomaltinom«, ker jo je Fis sedaj službeno priznala. Po olimpijadi je torej sedaj tudi na Fis-tekmovanjih »Ovomaltine« po najvišjih športnih forumih priznana kot krepilna hrana za težke napore, ki jih morajo športniki prenašati pri takih tekmovanjih. To je še dokaz več, da se pri največjih mednarodnih športnih prireditvah priznava samo ena krepilna hrana, ki nima primere, to je »Ovomaltine«.
Nase gledališče
DRAMA
Sreda 17.: Simfonija 1937. Red B. Celrtek 18.: Kvadratura kroga. Red Četrtek. PeteJc 19.: Zaprto- (Gostovanje v Celju: Res poštev. Atentat).
★
OPERA
Sreda 17.; Baletni večer. Red Sreda. Četrtek 18.; Hoffmamnove pripovedke-Red B Petek 19.: Zaprto.
Sobota 20.j Pikova dama. Premiera. Premier ski abonma-
★
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 17-: Zaprto,
Četrtek, 18.: Dežela smehljaja. K
Za spomladansko zdravljenje,
sa čiščenje In pri slabi prebavi uporabljajte naš nacijonalni produkt:
»PLANINKA« čaj BAHOVEC
y lekarnah veliki paket Din 20.—, polovični Din 12.— in poskusne vrečice Din 3.50.
Proizvaja:
Lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana.
Reg. S. br. 2007 8./H. 1932.
MALI OGLASI
Službo dobi
Beseda 1 Ote, (torek 8 Din sa mr. ul lajanj« ob*1«t* ■ Din. Najmanj« «naae* 17 Dte.
Hišnik
4obi ataib« v Ljubljani.
Ko: plačilo brezplačno iepo »taiiovanje v visokem pri-tiiieja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv in polten«.
317S4
Trgovski
nastavljenec
jsoa-jen železninair, — dobi esalno boljše mesto. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ljub'ja na c.
am-u
Mizar
■ temo hišnico, dob; roe»to za ftiiščenje fine kavarne. IVrnndbe na ogl, odd. Jutra pod »Dobra služba«.
31JKM1
Dekle
idravo, iS6e popol-____zaposlenja. Ponudbe pod »Grem tudi »a po-strežnicoc na ogl. oddelek Jutna. 3158-2
Brivsko-frizerski
pomočnik
31 let itar, perfektno li-vežban v trajni in vodni ondulaciji ter kodranju Jas, išče službo za takoj. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Frizer 937».
Lokali
Beseda 1 Din lavek 8 Din 6» Šifro al] dajanj« naslov« 5 Din. Najmanjši ineeek 17 Din.
Trgovski lokal
rljeo
sel, Trbovlje.
xa vsako obrt, v najem. Taiu-
3163-19
U> f
Seaeda 1 Dtn, davek 8 DU) ta Šifro ali dajanje nsalova 5 Din. NajmanjSI eaeeek 17 Dia.
Otroški voziček
prodam. Opekarska 5-VT.
31^1-5
Pozor frizerji!
Iščem za takoj dobrega brivskega pomočnika in fpicesko. Plačam po spodobnosti od 300—Din na nrne-ec in vso oskrbo. Mirk.0 /^tovič, fiiz«r, Ruae pri Mariboru.
ai72-il
Perfektna kuharica
&amo6W>jna gospodinja, stara 30—49 let, dobi mesto v odlični hiši. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3157 HI
Kuharico
perfektno, mJaj&o. ki dela tndi draga hišna dela. — sprejmem 1. marca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Predstaviti se ssuno od 4. do 6. ure popoldne.
31384
Frizerko - frizerja
prvovrstno moč, sprejmem, Janko MeznaHč, Jesen.ice.
Trgovsko
pomočnico
mešane stroke, ki bi tndi pomagala v gostilni, sprejmem v letoviškem kraju na Gorenjskem. Pogoj znanj« ni-mščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Letovišče 36G7«.	3U47-1
Postrežnico
ki ma samostojno gos>podi-njnti, potrebujem od jutra do 3 popoldne. Naslov v vseh poslovalmcaii Jutro.
3162-U
Službe išče
Vsaka oeaeda 50 (j«t ; davek 3	- 5 fr« »I!
dajanj« na*!ova 6 Din ra»»»k 1? On.
Službo kletarja
ali trgovskega sluge iščem. Zmožen kavcije, Nastop takoj. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Izobražen«.
31S4J2
Sobarica
stara 10 k»t. ki je ž« 2 leti služila v bo! i M h tšn, želi mesto privatno «Ii v boljšem hotelu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
a; 7->-2
Glasbila
Beeeda 1 Dtc lavek 3 Din za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši ineeek 17 Din.
Pianino
priznano firme, skoro nov, ugodno naprodaj. Poizve se v v»eh pnelovalnicah Jutna.	9153-36
Beseda 1 Din, davek 8 Din ia Mr* Mi lajanj« naslova t Din. Najmanjši ineaek 17 Din
Hiša v Laškem
v sredini mesta, s 1.4TO kv. m velikim vrtom, takoj ugodno naprodaj. Ponudbe na rKu»iov: OeJestina Con-fidenti, Celje, Zavodna. Posredovalca izključeni.
3171-30
Dvostanovanjska
hiša
nova, r Mariboru V. okraj, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah J u tra.
S173-39
Beseda 1 Din. davek 8 Din u Šifro ali lajanj« naatova 9 Din. Najmanj« 17 Din
Dvosob. stanovanje
celo nadstropje, vrt, vodovod v Zg. Siški. oddam za 375 Din Pojasnila: Prelo-vec, Dalmatinova 13.
3166-31
Dvosob. stanovanje
8 kabinetom, balkonom in vrtom, oddam 1. marca ali pozneje. Rožna dolina Ce sta X. št. 35.
3148-31
Trisobno stanovanje
s kopalnico, v Dalmatinovi ulici 3/JH., oddam 1. maja.
Trisobno stanovanje
s kopalnico, na Opekarski cesti, oddam takoj. Poizvedbe: Gradbena pisarna IMmeka cesta 2JU
31135-31
wmmm
Beseda 1 Din. lavek 8 Din sa Mre alt lajanj« saal«va 5 Din. Najmanj« tae«ek 17 Din
Izgubil se je pes
rujav doberman, znamka št. It79. Sliši na ime Luks. Prijav« na telefon 38-31.
3080-27
Kupimi
iešela i L>li laveK S U.i •a S!fro ali dajanje naslova " Din. Najmanj® znesek 17 Dia
Potrebujem železje
za 6 pofcromanih štedilnikov. Ponudbe n«, ogl. odd. Jutra pod »St. 999*.
3167-7
Beseda l Din, lavek 8 Dtn sa Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Vloge
članic Zadružne zveze in Zve1«) slov. zadrug, prodam. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Zveza«.
am-itt;
INSERIRAJ V JUTRU"!
Lepo posestvo
z novo hišo, v lepi legi bl>i™ Creenjevca pri Slov. Bistrici, prodnin. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra.
3175-30 Stavbene parcele
oenter, za gradnjo trimad-stropiiih hiš prodam po Din 850 in 650 za kv. m. Rožna dolina od Dim 75 za k v. m naprej; Bežigrad od l>i:n 68 za k v. m naprej. Ob mm gimnaziji od Din liU) za kv. m naiprej; sv. Jožef od 270 za kv. m naprej. Stepam ja vae od Jo Din za kv m naprej. Vižmarjo od Din 8 za k v. m naprej. Kompleks ob Linhartovi ulici ca 8.O1IO kv. m po Di® 28 za kv. m. RefiJitetna pisarna Kunaver Ludvik, Rimska c. 6.
3! 71-30
V Brežicah
-ln okolici 90 naprodaj hiše. krasna «tavbišča, vinogradi, sadovnjaki, gozdovi in zaokroženi deli Atte.msovega veleposestv«. — Pojasnila: Tng. Miiklau Otmar, Brežice.	3135-30
2 vogalni parceli
ob Opekarski eesti ugodno pa-oda Repiž, sodar, Ljubljana, Trnovo.
3180-00
Posestvo
k uplm na bivšem Štajerskem, z goeposko hišo in vsemi vrstami poljedelstva. Ponudbe na ogl. odd. Jutna pod »Najmanj 20 johovc.
81156-39
Dijaške m obe
Lepo sobo
oddam takoj brezplačno <W. jaku višjih šol, k; bj bil pripravljen poučevati domačo hčerko. RifeJj, Ipavčeva ulica 2, mestne hiše.
31^-33
^rrrfifi
Beseda 1 Din lavek S Dic ia Šifro al) dajanje naslova 5 Din. NajmanjS) tnesek 17 Din
Prazno sobo
veliko, solnčno. v prvem nadstropju, v bližini T&-bora, oddam takoj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
3179-23
Sobo
v sredin; mesta, solnčr.o, odrfam samo sostajiovalou uradniku z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	3168-33
Sostanovalko
boljšo, mlajšo, sprejmem v prav dobro oskrbo. Cena Din 500. Klavir, kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	3.01-33
Sm
Beseda 1 I>ji, aavek 8 Din ia &iiro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši inesek 17 Din.
Opremljeno sobo
3 pn<;x>lnoma oddeljenkn vhodiom, po možnosti s souporabo kopalnice, takoj sprejmem, ponudbe z navedbo stanarine na ogl. odd. Jutra pod »Začasno«.
2aifi-t33a
BERMET
znamenito Mkogcrsko vino
iz Sremskih Karlovcev je pijača, ki res krepi in zdravi. Zahtevajte ga v vsaki gostilni. Razpošilja ga od 50 litrov naprej B. MARINK O V, Sremski Karlovci.
G. Th. Botman:
Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta
Opremljeno sobo
z dobro oskrbo,	iščeim v
centru. Ponudbe	na ogl.
odd Juti a pod	»Sredina
mestac.	5 tlG-iBa
Izgubljen*
Kolo
ki je bilo ukradeno na kolodvoru, rudeče. športno, dobi nazai doti-čnJk, kateremu je bilo ukradeno. — fcabjak 6.	31U2-20
Informacije
i-^seda , Dta. lavek 8 Din ta Šifro «1] lajanj« naslovi Din iVajmanjSi tnesek 17 Din.
Podpisana
preklicu jem vse, kar s«n govorila o gospodični Marti Obreza, Celje. Marija V5-denšek.	3109^3!
<M&šrw6tui e&aanjccL
Za občutljive noge udobne baržunaste čevlje z nizko peto.
V pisarno, urad in trgovino nosite baržunaste čeveljčke a srednjo peto
Praktični in udobni baržunasti Čeveljčki, kombinirani z lakom.
Za ples in družbo nosite baržunaste čeveljčke z visoko peto, okrašene z lakom.
i
Zima, zima • • •
Ostanki
mariborskih tekstilnih tovarn
brez napak, prlstno-barvnl, >Paket Serija A< za moško, žensko, posteljno, namlzno-perilo tn rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—il m dobre uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, na nel sa pljame ln bar-hentov za obleke ter »Paket Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimeko suknjo ali ženski plače, moško obleko aJI damski kostum poštnine prosto snmo Din 121.—. Dalje novi špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p i j a ni a (laoel, modnih bar-taentov za obleke in bluze ter toplega moškega in ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokler Je Se
zaloga pri RAZPOŠILJALNTC1 »KOSMOS"
MARIBOR, Dvofakova cesta št. 1
a
Med mestom in deželo
posreduje »Jut rov« mali oglasnik
21-4 Kuhinjska potezna svetilj-ka z opalnim senčnikom
Din 15.—
21-2 Viseča svetilj-ka, belo emajlirana, zlasti prikladna za kuhinje, predsobe itd. Din 85.—
Najboljša prilika za nakup. Zahtevajte takoj brezplačni cenik »BELI TEDEN« od trgovske hiše
Tagteb.
Administrativno moč,
z organizatorično sposobnostjo, vljudnega nastopa, veščega pisarniških del in trgovske korespondence išče obrtno industrijsko podjetje. Prednost imajo absolventi trgovske šole z jezikovnim znanjem nemščine in srbohrvaščine. Nastop takoj. Ponudbe do 20. t m. na ogl. odd. tega lista pod »ADMINISTRATIVNA MOč«.	1661
■■* ' - ■•--•«••	• -'.«. : . -- •> i ../>.>"J.
Oglasi v, Jutru4 imajo vedno največji uspeh!
i
Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere za vedno zatisnila svoje mile oči dne 36. februarja naša nadvse ljubljena soproga, mamica, hčerka, nečakinja, snaha, svakinja, teta itd. gospa
DRAGA 6EL0GLAVEC
roj. KRANJC
učiteljica in pesnica v Sv. Vidu pri Ptuju
Pogreb se bo vršil v četrtek 18. februarja ob 16. uri popoldne v Mariboru na Pobrežko pokopališče
Maša zadušnica se bo darovala v petek 19, febr. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene.
St. Vid pri Ptoju, Maribor, dne 16. februarja 1957.
MAKS, šol. upravitelj, soprog; DANILO, sinček Rodbini KRANJC ln BELOGLAVEC.
La rentabilno podjetje
za izdelavo hladilnikov, vseh vrst dvigal in ostalih tehničnih naprav
naprodaj.
Vse brez konkurence. Obrat zelo donosen. Redka prilika za gg. s tehnično izobrazbo.
Pismena vprašanja in ponudbe pod »45317« na PUBLICITAS D. D. Zagreb, Dica 9.
Razno
m
Novosti,
lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno
P r e s k e r,
Sv. Petra c. 14.
23
Pikec je mahoma skočil na klop. V stropu je bil opazil desko, ki je bila videti precej trhla. Z obema rokama se je čvrsto uprl vanjo, in — urš! — deska je odletela! Duh po tohlobi je planil skozi odprtino. Ko sta prišla še profesor in Mikec na pomoč, je bila deska hitro odtrgana.
K
Suha drva
koks in najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu nudi
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59
f
Naš ljubljeni soprog, oče, brat, svak, stric i. t. d. gospod
LEOPOLD HALLER,
davčni kontrolor
je v torek, dne 16. februarja v mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 43. letu boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, 18. februarja ob pol 16. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežko pokopališče.
MARIBOR, RADEČE, dne 16. februarja 1937.
Žalujoča soproga MIHAELA; DUŠAN in VLADO, sinova — in ostalo sorodstvo HALLER, POHAR, TURK, NACHBAR, MAHKOTA bi POTRČ.
RAZGLAS 0 LICITACIJI.
%
Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje za preureditev naprave za centralno kurjavo v zgradbi carinske pošte v Mariboru
III. favno pismeno ponudbeno licitacijo
v skrajšanem roku 10. dni,
na dan 8. marca 1937, ob 11. uri
v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica štev. 8, soba štev. 3. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba štev. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih, ki morajo biti večji od 3% (tudi z besedami) na vsoto uradnega proračuna, ki znaša
Din 167.198.70.
Ponudbe je kolekovati po J 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. UL 1932, Služb. Nov. Br. 70/XXIX z dne 26. m. 1932.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega.
V Mariboru, dne 12. februarja 1937.
Mestno poglavarstvo mariborsko.
Občin* Ljubljana lleatai pogrebni ta v od
f
Bnea poMboega obveačOa.
Do trpela Je najina zlata in nenadomestljiva soproga, oziroma mamica, gospa
OLGA MEDVED
roj. JONKE
soproga vodje zemljiške knjige in učiteljica v p.
Na njeno zadnjo pot jo spremimo v četrtek, dne 18. februarja 1937, ob 16. uri izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 16. februarja 1937.
Žalosti strta JOŠKO, soprog in stud. med. ARTUR, sin ter ostalo sorodstvo.
čJrefaje Davorin Ravljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del Je odgovoren Alojs Novak — Vsi v Ljubljani,