JOHN POLLOCK1-8-49 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OH 10 23
OGLAŠAJTE V	T71\
NAJSTAREJŠEMU	H n
SLOVENSKEMU	1 i
DNEVNIKU V OHIO	lH JLm
★	
Izvršujemo vsako višine	
tiskovine	
* =	
VOL. XXXI. — LETO XXXL
AKOPRAVNO
E Q U A L I T Y
Odvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXL
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 7, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 174
Wallace okrcal delavske vodje
NEW YORK, 6. sept.—Predsedniški kandidat Progresivne stranke Henry A. Wallace je danes okrcal delavske voditelje, ki so podprli kandidaturo predsednika Trumana. Rekel je, da sledijo politiki pomirjevanja, ki da
je povzročila, da delavci že de- Izvršni odbor stranke je na setletja niso imeli nobenega po-jznanil, da je bil odslovljen s političnega vpliva.	Iložaja glavnega tajnika stranke Wallace je govoril na 13. letni podpremijer Vladislav Gomul-konvenciji CIO Electrical, Ra-jka, ki je podprl Tita. Na njego-dio in Machine Workers unije, j vo mesto pa je bil imenovan Prisotni delavci so govor | predsednik Poljske Vladislav Wallace-a prekinili z odobrava-1 Bierut, ki se strinja s kritiko njem. Med ostalim je predsedni-1 Kominforme.
ški kandidat progresivcev dejal, j gi^rut je sklical za jutri sesta-a so nekateri delavski voditelji l okrajnih voditeljev stranke, podprli Trumana kljub njegove- j katerem se bo razmotrivalo o mu rekordu jasnega izdajstva. ! razkolu. Baje bodo sestanku pri-"Ti voditelji so isti ljudje, ki' sostvovali Gomulka in še dva ^ en teden pred konvencijo i ^ja^a parlamenta, Bjenkovski in Demokratske stranke obupno Klisko^ ki se strinjata s stali-iskali naslednika, rajši kot da ščem Gomulke.
bi odobrili Trumana
Obtožbe proti Gomulki
Poljski podpremijer zamenjan, ker je podpiral maršala Tita
VARŠAVA, Poljska, 5. sept.—Danes je bilo razkrito, da je v poljski Delavski (komunistični) stranki prišlo do razkola, ki je v zvezi s kritiko Kominforme proti vodstvu jugoslovanske komunistične stranke.
transportna unija
cio ni za trumana
Izvršni odbor poljske Delav-Iske stranke je objavil izjavo, s katero obsoja "desničarske in
NEW YORK 5 sept_CIO I nacionalistične zablode" znotraj
unija transportnih delavcev je j stranke m obtožuje Gomulko, danes zavrgla sklep izvršnega
odbora CIO in z 19 proti 5 glasovi odobrila resolucija, s katero obsoja tako Trumana kot Dewey a. Predsednika dolži stav-kolomstva, Deweya pa ravno-dušnosti napram blaginji delavstva.
da je soglašal s stališčem jugoslovanske komunistične stranke proti Kominformi.
Izvršni odbor je dalje obtožil Gomulko, da je zagovarjal "pomirjevalne odnošaje" z jugoslovanskimi komunisti in da ni držal v tajnosti svoj glas, ki ga
Truman svžuri delavce na republikansko nevarnost"
V Detroitu je izjavil, da bo od volitev odvisno, če bodo imeli delo
Detroit, 6. sept.—Predsednik Truman je danes opozoril detroitske delavce, da bi utegnila republikanska zma-Sa na novembrskih volitvah pahniti deželo v depresijo, brezposelnost in omejitev delavskih pravic.
V govoru, ki ga je poslušalo*
120,000 Detroitčanov, je Tru mon med ostalim izjavil;
"Vi se morate bati dosti tega m je boljše, da se čuvate."
"Volitve lahko odločijo, če bo-®te po dveh letih imeli delo," pa i® rekel 10,000 delavcem v Oak-^and parku Pontiaca.
Truman je ostro napadel republikance in prvič v svojih go-^orih izrazil strah, da bi se z ^%ago Deweya končala "doba ^^jvečje prosperitete v zgodovi-dežele."
"Zapomnite." je dejal v De-troitu, "da je današnji reakcio-'^arec pretkan mož. V mnogih ®2irih je bolj pretkan kot pa ^Gakcionarec iz leta 1920. On je ki namestu srca ima stroj računanje."
Skupno je Trumana danes vi-^elo do 600,000 oseb v Detroitu, ^rand Rapidsu, Lansingu, Pon-iacu in Flintu, kjer se je nje-posebni vlak ustavil.
44)00
tru
oseb pozdravilo
mana v Ohiju
Okrog 1,000 oseb je snoči po-^uravilo predsednika Trumana, ^0 je dospel v Toledo. S predsednikom se je rokova-
da se je zbrala polovica prebivalstva severnega Ohija, da ga posluša. Okrcal je republikance, posebno Tafta. Glede Taft-Hartleyevega zakona je dejal:
"Taft-Hartleyev zakon je bil sprejet z izraženim namenom, da oteža delavstvu pogajanja za življenske pogoje.
Trumana je predstavil prisot-n i m predsednik . demokratske stranke okrožja Lucas John P. Kelly in sicer kot "bodočega predsednika Zedinjenih držav.
Lausche se ni sestal s Tnimanom
Takoj po polnoči je predsednikov posebni vlak zapustil Toledo v smeri Washingtona.
Čeprav je Truman osebno prišel v Toledo, pa se demokratski kandidat za governerja v Ohiju, Frank Lausche, ni z njim sestal. Odsotna sta tudi bila državni preds. stranke Engene Hanhart in član državnega odbora stranke Albert A. Horts-man.
(Iz Cincinnatija poročajo, da je Frank Lausche preživel težke trenotke v letalu, s katerim se je odpeljal iz Clevelanda. Pi lot letala je odkril neke napa
^	a V/	---------4."
^ večje število voditeljev De- ke v stroju, radi katerih je imel ^okratske stranke, unij AFL in 10 ter kandidatov za razne
Urade.
Trumana je spremljala njego-^ hčerka Margaret, ki je tudi ila deležna toplih ovacij.
S platforme vlaka je predsed-|*ik imel krajši nagovor, v ka-®rem je dejal, da izgleda, kot
težave ob priliki pristajanja Trem potnikom je ukazal, naj stopijo v ozadje za slučaj, če bi prišlo do letalske nesreče. Lausche je pozneje izjavil, da sicer ne ve kako so se drugi počutili, da pa je on zafel takoj' moliti ko je pilot ukazal, naj stopijo v ozadje.
je oddal proti sklepu izvršnega odbora, da se odobri resolucijo Kominforme proti Titu. Ena od obtožb proti Gomulki pa je, da ni soglašal s komunističnimi načrti glede socializacije produkcije na vasi.
V	izjavi izvršnega odbora je poudarjena nenehana borba proti imperializmu, nacionalizmu, kapitalizmu in vsem principom nasprotnim marksizmu.
Dolga izjava izvršnega odbora omenja zablode
V	izjavi izvršnega odbora Delavske stranke je rečeno, da so zablode v stranki bile odkrite že junija meseca in da je tekoča akcija stranke rezultat zgrešenih konceptov glede vprašanja marksizma.
Izjava je bila podana v obliki resolucije. Soglasno z njo so se v stranko vsilili elementi, ki nasprotujejo komunističnim smernicam s o v j etske boljševiške stranke.
Resolucija poljske Delavske stranke obsoja tudi "proti ofenzivo ameriškega imperializma in reakcije" ter obljublja, da se bo stranka borila proti "združeni reakciji," kar da je odločilna borba za bodočo silo in njoč Poljske."
Glede Gomulke in ostalih njegovih somišljenikov pa pravi izjava, da so se pojavljali znaki napak v vodstvu stranke. Napadeni pa so bili tudi nekateri voditelji stranke, ki da so kapitulirali pod zunanjim vplivom.
V	zvezi z "ameriškim imperializmom" je bil omenjen tudi bivši voditelj poljske Kmečke stranke Stanislav Mikolajcik, ki
se sedaj nahaja v Washingtonu.
*
Gomulka obdrži pozicijo podpremirja
VARŠAVA, 6. Sept.—Predsednik Poljske Boleslav Bierut je danes predložil program osmih točk za čistko članov Delavske stranke, ki* se oddaljujejo od mednarodnega komunizma.
Bierut je program podal na sestanku okrajnih voditeljev stranke, na katerem se je razmotrivalo o razkolu, ki je nastal znotraj stranke.
Prisoten je bil tudi podpremijer Vladislav Gomulka, ki je podpiral vodstvo jugoslovanske komunistične stranke v sporu s Kominlormo.
Po sestanku je bilo naznanjeno, da bo Gomulka obdržal pozicijo podpremierja. Izvršni odbor stranke je tudi naznanil, da je Gomulka priznal, da je zgrešil ker se je zoperstavil resoluciji
Kominforme.
' *
Poljska protestira radi zapadnih. mej
LONDON, 6. sept.—Poljska ambasada je danes objavil noto, s katero je obtožena Anglija da podpira Nemce, ki si hočejo zo pet prisvojiti ozemlja na zapadnih mejah Poljske.
Poljska je po vojni dobila so glasno s Potsdamskim sporazumom bivša nemška ozemlja za-padno od rek Odre in Niesse Toda zapadne sile vztrajajo, da te meje še vedno niso končne.
Poljska nota je bila izročena angleškemu zunanjemu ministru
EDVARD BENEŠ, BIVŠI PREDSEDNIK ČEŠKOSLOVAŠKE UMRL
Preteklega četrtka je na svojem posestvu v Sezimo-ve Usti umrl v starosti 64 let bivši predsednik Češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš.
Beneš se je žq od preteklega torka nahajal v zelo kri-. tičnem stanju. Ves čas. od torka pa do smrti v petek, se je nahajal v nezavesti.
Razočaran in bolan je Beneš podal ostavko na položaju predsednika republike 7. junija in se umaknil v pokoj. Njegova ostavka je prišla v najbolj kritični dobi za Českoslovasko. kratko po samomoru bivšega zunanjega ministra in sina ustanovitelja republike Jana Masary-ka.
Trpka razočaranja je Beneš doživljal še pred vojno, posebno ob priliki tako zva-ne ' Monakovske kupčije" ko sta Anglija in Francija izročili Češkoslovaško na milost in nemilost Hitlerju.
V česk«?jlovaško se je vrnil leta 1945 po krajšem bivanju v begunstvu v Angliji, Zedin j enih državah in Sovjetski zvezi^ kjer je tudi podpisal 20-letao pogodbo o medsebojni pomoči med Češkoslovaško in Sovjetsko zvezo.
Benes je bil bajožji sode-lovalec prvega predsednika in ustanovitelja republike Tomaža Masaryka. Skupaj z njim je na ruševinah Avstro • O g r sk e'monarhije ustvaril eno napredno in obetajočo slovansko republiko.
Zadnja leta pred vojna je Beneš posebno vneto delo- . val za preprečen je druge svetovne vojne. Vsa njegova svarila pa so naletela na gluha ušeša dveh zapadnih sil—Anglije in Francije. >
Izgleda, da po svoji vrnitvi Beneš ni soglašal z novo vlado, ki se sedaj nahaja pod končnim vplivom komunistov.
Beneševega pogreba, ki se je vršil preteklo nedeljo, se je udeležilo na tisoče Čeho-slovakov, ki se ure in ure stali v vrsti, da bi zadnjič videli svojega bivšega predsednika. Prišli so iz vseh krajev dežele.
Pogreb se je vršil na državne stroške, prisostvovali pa so mu tudi najvišji državni uradniki.
TRUMANA SO MORALI ITI POZDRAVITI
DETROIT, 5. sept. — Člani AFL unije voznikov so danes dobili ukaz, da se morajo udeležiti parade na Delavski dan ali pa plačati $3 globe.
Ukaz je podpisal predsednik unije James R. Hoffa, ki je poudaril, da bo v mesto prišel predsednik Truman. Potem ko je apeliral na člane, naj ga pridejo pozdravit, je Hoffa pristavil, da bo vsak član kaznovan z $3 globe, če ne bo mogel opravičiti svojega odsodstva.
Ernestu Bevinu in je že drugi protest v zvezi z Nemčijo.
Novi predsednik Srbije
BEOGRAD, 5. sept.—Predsed nik jugoslovanske Ljudske fron te Petar Stambolič je bil danes imenovan za predsednika Ljud ske republike Srbije.
Stambolič je prišel na bivšo pozicijo Blago je Neškoviča, ki je pri nedavnih spremembah jugoslovanski vladi bil imeno van za podpremijerja.
Novi grobovi
JOHN RAZBORŠEK
Po daljši bolezni je umrl na svojemu domu John Razboršek, star 70 let, stanujoč na 3868 E. 40 St. Doma je bil iz vasi Brezje, fara Cemšenik pri Zagorju ob Savi, odkoder je prišel v Cleveland pred 4j0 leti. Delal je pri Co-Operative Stove Foundry in je bil član društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ.
Zapušča brata Mike, ki ima farmo v Madison, O., v starem kraju pa tri brate: Franka, Leopolda in Louisa ter dve sestri Marijo Fakin in Lojzo Sopotnik. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9.15 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
*
JOHN SIMON
Kot smo poročali, je umrl Joseph Simon iz 30137 Miller Ave., Wickliffe, O. Pokojni je v petek zjutraj nagloma zbolel pri delu v tovarni Thompson Products Co. in sicer za srčno kap, kateri je čez nekaj minut podlegel. Star je bil 53 let ter je bil doma iz vasi Ribče, fara Moravče pri Domžalah, kjer zapušča dva brata Franka in Johna ter več sorodnikov.
V Ameriki se je nahajal 35 let in je bil član društva Združeni bratje št. 26 SNPJ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Josephine, rojeno Cerar, in brata Antona v Heilwoodu, Pa. Pogreb se je vršil v ponedeljek popoldne ob 1.30 uri iz Zeletovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152
St., na Whitehaven pokopališče.
*
ANNA KOBAL
Po dolgi in mučni bolezni je preminila v soboto popoldne v Glenville bolnišnici Anna Ko-bal, rojena Resnik, stara 44 let. Stanovala je na 1096 E. 174 St. Rojena je bila v Bridgeportu, O., ter je bila članica društva V boj št. 53 SNPJ.
Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, doma iz vasi Stu-deno pri Postojni na Notranjskem, hčeri Mrs. Anna Barnes in Mrs. Elaine Oleski, vnukinjo Cheryl, starše Antona in Terezijo Resnik v Avella, Pa., devet bratov in sestra: Martina, Fran ka in Mrs. Mary Guzell v Cleve-landu, Anthony, John, Joe in Mrs. Margaret Dephilipo v Avella, Pa., Mrs. Rose Riley v Washington, Pa., in Mrs. Matilda Nau V Mentor, 0.
Truplo je ležalo na mrtvaškem odru v želetovem pogrebnem zavodu, 458 E. 152 St., v nedeljo in ponedeljek, danes zjutraj pa je bilo odpeljano v Avella, Pa., kjer se bo vršil po greb v sredo v družinsko grob
nico na pokopališču v Bethel.
«
KATHERINE VOLČANŠEK
Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu na 5522 Carry Ave. Katherine Volčanšek, rojena Ulasich, stara 76 let. Doma je bila iz vasi Kraška, fara Čatež, odkoder je prišla v Ame riko pred 42 leti.
Tukaj zapušča štiri sinove: Riidolpha, Johna, Freda in Franka ter štiri vnukinje, v Zagrebu pa zapušča hčer Marijo in več sorodnikov. Soprog ji je umrl pred 26 leti. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 8:45 uri iz želetovega pogrebnega zavo da, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary.
PAPE2 OPOZARJA NEMCE, NAJ SE BORIJO PROTI KOMUNIZMU
Sv. Oče je rekel, da se bo mogoče borba vodila do zadnje kaplje krvi
Plačajte zemljiške davke
Jutri, 8. septembra je zadnji dan za plačati zemljiški davek za zadnjo polovico leta 1947 Kdor ne bo plačal pravočasno bo moral plačati doklado.
Domače vesti
Ršdna seja
Nocoj ob osmih se bo vršila redna seja podr. št. 14 S2Z v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Članice so vabljene, da se udeleže v polnem številu.
VATIKAN, 5. sept.—Papež Pij XII. je danes opozoril nemške katoličane, da se bodo mogoče morali boriti do zadnje kaplje krvi za neodvisnost rimske katoliške cerkve.
To je bil prvi govor, ki ga je*	"
imel sv. Oče za Nemce, odkar je vojna končala. Govoril je v nemščini, govor pa je bil oddajan potom vatikanske radio postaje ob priliki katoliške proslave v Mainzu.
Čeprav papež ni jasno povedal proti komu bi se Nemci morali zopet boriti, pa je bilo že iz njegovega govora jasno, da jih ponovno želi opozoriti na nevarnost "ateističnega komunizma" (proti kateremu se je boril Hitler), na katero je opeto-vano opozarjal katoličane.
Med ostalim je sv. Oče povedal Nemcem, da so njihova raz-orjena mesta govoreči simboli 'gesla o nasilni spremembi vsakega socialnega reda, ki je bilo objavljeno pred 100 leti." (S tem je sv. Oče mislil na 100-let-nico "Komunističnega manifesta" Karla Markse in Fried-ricka Engelsa. Manifest je bil objavljen leta 1948.)
Mlad. pev. zbor SDD
Nocoj ob 7:30 uri se vrši važ-na seja Mlad. pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Prosi se vse starše in odbornike, da se je gotovo udeleže, ker se bo ukrepalo o prihodnji priredbi in drugih važnih zadevah za nadaljevanje zbora.
Mogoče bo potrebna borba do zadnje kaplje krvi"
Poldrugo uro po svojem govoru je papež govoril na veli-tem shodu deklet Katoliške akcije. Vremenski bogovi pa niso Dili naklonjeni sv. Očetu, kajti vsula se je ploha, da so vsi — papež in 200,000 udeležnikov shoda — bili popolnoma mokri. Pred silovito nevihto pa so pa-3eža nosili skozi vrste deklet, katerim je podelil svoj apostolski blagoslov.
V	svojem govoru Nemcem je Dapež med ostalim rekel:
"Če nas znaki časa ne varajo, bo bodočnost mogoče celo od nas zahtevala prispevkov za neodvisnost cerkve in pravic staršev nad svojimi otroci, kakor tudi pravico izbire njihove vzgoje in šolanja.
"V nekaterih predelih lahko celo pride do borbe do zadnje kaplje krvi."
Sv. Oče je dalje povedal Nemcem, naj se soočijo z prašanji cerkve in dežele, ki da večkrat izgledajo nerešljivi, z neomejeno vero v Boga. Pristavil je, da je proti Nemcem "dvakrat v preteklem stoletju bila naperjena brezobzirna vojna s strani vsemogoče državne sile in sovražnika cerkve."
Papež je govoril tudi o nunah, ki so bile ubite ob priliki zavezniškega bombardiranja katedrale v Mainzu.
Cerkev iskreno ljubi tudi svoje odpadnike
V	zvezi z gibanjem za zedi-n jen je vseh krščanskih ver, pa je Sv. Oče dejal:
"Cerkev iskreno ljubi vse odpadnike od vere in moli, da bi se vrnili k njej, svoji materi, od katere so sam Bog ve koliki bili brez svoje lastne krivici ločeni."
"Če je cerkev neupogljiva napram vsemu kar izgleda, da je celo samo kompromis ali pa sporazum katoliške vere v ostalimi ali pa njeno mešanje in konfuzija z njimi — je to zato, ker ve, da je vedno bila skala, nezmotljiva in sigurna v vse resnice in milosti, ki prihajajo od Kristusa."
Na potovanju
Poznani Anton Jankovich iz Grovewood Ave. se je prošli teden podal na obisk raznih slovenskih naselbin v Wisconsinu in Illinoisu. Udeležil se je tridnevne proslave SNPJ v Milwaukee, Wis., kjer je zastopal Clevelandskq federacijo SNPJ, |)oaieje pa bo .obiskal West Al-lis, Sheboygan, Port Washington in Kenosha, Wis., Wauke-gan. La Salle, Oglesby in Depue, 111. V Cleveland se zopet vrne po treh tednih.
Clevelandski Ukrajinci priredili shod za Wallace-a
Včeraj se je v Masonic avditoriju vršil shod clevelandskih Ukrajincev, na katerem je govoril profesor Western Reserve univerze Rolland E. Wolfe.
Wolfe je izjavil, da je Wal-lace,\predsedniški kondidat progresivcev, "mož, kateremu se mora nad vsemi zaupati," in "oseba, ki jo potrebujemo v Beli hiši."
Na shodu, odnosno festivalu, so bili pred.vajani ukrajinski narodni plesi. Pokroviteljstvo je prevzela organizacija Ukrainian-American League, ki podpira kandidaturo Wallace-a.
Za bolno rojakinjo
V	našemu uradu smo prejeli prispevke za bolno rojakinjo Mrs. Thereso Raymond (Mah-nič )od sledečih: Mrs. Lustrik iz 1422 Larchmont Rd., je' poslala $10; Neimenovana rojakinja, $3; Mr. Joseph Modic, 1271 E. 173 St., $5.
V	imenu potrebne rojakinje se darovalcem iskreno zahvaljujemo!
ATOMSKI VEŠCAKI NAPADLI NE AMERIŠKI ODBOR
NEW YORK, 6. sept.—Skupina atomskih znanstvenikov je danes napadla "metode blatenja," ki da se jih poslužuje kongresni ne-ameriški odbor v tekočih preiskavah.
Znanstveniki so poslali telegrame predsedniku Trumanu in republikanskemu predsedniškemu kandidatu gov, Deweyu, v katerih opozarjajo, da se mora odstraniti nezdravo ozračje, ki ga je ustvaril ne-ameriški odbor. Pristavljajo tudi, da je večje število znanstvenikov pustilo vladno delo v zvezi s temi preiskavami.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
7. septembra, 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. #231 ST." CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
UREDNIKOVA POŠTA
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto) --
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months—(Za tri mesece) ——-
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto)--—_
For Six Months—(Za šest mesecev) _.
For Three Months—(Za tri mes&e) --
-$10.00 — 6.00 ~ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1.918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
0 ČEMU STA POLEMIZIRALA MOLEK IN ŠABEC?
(Kralki pregled razprav, polemik in naziranj bivšega urednika Enakopravnosti" g. A. Šabca, izpppolnjen z njegovimi polemikami z A.D., vse skupaj pa gledano v luči sodobnih razmer.)
UVOD
V "Glasu SDZ" z dne 26. avg. t. I. v koloni "Odlomki iz domače kronike" je urednik A. Šabec pod naslovom "Priložnostne beležke" zapisal sledeče:
"V 'Enakopravnosti' z dne 9. junija 1943 opazim v urednikovem članku 'Priložnostne beležke' res nekaj priložnostnih belešk, ki jih je zabeležil tedanji urednik Šabec v zvezi s 'Prosvetinim' člankom urednika Moleka, ki razpravlja o političnem položaju na evropskem kontinentu ter o pojmu 'republik' in 'demokracij.' Ker je branje te povsem nedolžne in dostojne razpravice danes morda bolj zanimivo, bolj razumljivo in po tolikih izkušnjah tudi bolj 'to the point,' bom navedel nekatere njene odstavke."
Šabec nato navaja nekatere odstavke iz te razprave, ki je sicer "to the point," toda kljub temu je leta 1943 predstavljala le neznatni fragment v seriji "nedolžnih in dostojnih" razpravic, ki dajejo pravo sliko tedanjih nazi-ianj g. Sabca. Serija teh razprav in polemik g. Šabca iz prve polovice 1. 1943 je tako zanimiva in poučna, daje res velika škoda, da se jih Šabec ni lotil v celoti. Mislimo, da so posredi tehničnte ovire, mogoče primanjkljaj prostora v "Glasu SDZ," ki izhaja enkrat na teden in ki je v prvi vrsti "branitelj idej bratskega zavarovanja in razširjevalec teh idej." Iz tega razloga ne bo napačno, če se na tem mestu lotimo vsaj v glavnih obrisih teh polemik in razpravic in jih zaokrožimo v bolj popolno in jasno shko. Kot bo razvidno iz samih citatov je g. Šabec s tako presenetljivo dalekovidnostjo pojasnjeval razna vprašanja, da so njegova tolmačenja celo bolj "to the point" danes kot pa so bila v prvi polovici leta 1943. Kajti naleteli ne bomo samo na razpravico o "republiki" in "demokraciji," pač pa tudi na razpravice o komunizmu, diktaturi v Rusiji, klerikalizmu, socializmu, sopotnikih, Titu, dr. Kreku itd.
Ne bo odveč, če na tem mestu poudarimo, da je Šabec kot urednik "E" izvršil ogromno delo pri tako zvani preo-rijentaciji naših Slovencev z ozirom na dogodke v stari . domovini. Vehementno je zagovarjal borbo, ki jo je vodila Osvobodilna fronta pod vodstvom maršala Tita, razgalil legendo o Mihajloviču ter na splošno posvetil vse svoje energije neusmiljenemu bičanju klerikalne reakcije in tistega dela desničarskih socialistov (Molek in drugi), ki so skupaj z A.D. obsojali osvobodilno gibanje jugoslovanskih ljudstev. Smelo lahko trdimo, da je s svojimi razpravami veliko prispeval k razčiščen ju mnogih pojmov, o katerih si mnogi dotlej niso bili na jasnem.
Razumljivo, delo g. Šabca moramo gledati v luči njegovih tedanjih naziranj. V kolikor se pa mogoče z mnogimi svojimi tedanjimi nazori ne strinja več (kot urednik reakcionarnega "Glasa SDZ"), upamo, da bo to bolj odkritosrčno povedal kot pa je povedal v ponatisu nekaterih odlomkov svojih "Priložnostnih beležk."
O komunizmu in diktaturi v Rusiji
Vprašanje komunizma in diktature v Rusiji je danes v dobi takozvane "rdeče histerije" in propagandne gonje proti naši bivši zaveznici Sovjetski zvezi zelo aktualno. Kdo danes napada komuniste? O tem najdemo v Šabčevem članku "Kakšna je slovenska nrav" ("E." 10. julija 1943) sledečo beležko:
"Komunisti so danes pred vsem tarča nacifa-šistov, klerikalcev (ne vernih katoličanov!), nekaterih socialistov, med njimi 'Prosvetinega' urednika (Moleka—Op. naša), ter nazadnjakov in ljudskih sovražnikov vseh kalibrov in barv."
Zakaj pa so komunisti predvsem tarča napadov "nazadnjakov in ljudskih sovražnikov vseh kalibrov in barv?" O tem govori Šabec v istem članku, kjer obenem podaja "dialektično" analizo razvoja družbe, ki po Marksu neizogibno vodi v socializem. Ta značilni del se glasi:
"Slovensko ljudstvo jo in je bilo po svoji na-
"Progresivni kotiček"
(Zakasnelo za redno "Progresivno prilogo")
Kaj delamo pri krožku št. 2
Seja "Progresivnih Slovenk" kožek št. 2 je bila zadnji mesec prav dobro obiskana.
Po več mesečni odsotnosti vsled bolezni se človek prav dobro počuti, ko se zopet snide Ts prijateljicami in so.članicami Progresivnih Slovenk. Res dobro je biti članica te naše organizacije. To spozna človek posebno v bolezni. Vedno so mi dajale naše članice korajžo, dobro besedo, pošiljale kartice, cvetlice in darila, tako da nisem imela časa misliti na bolezen, pač pa sem željno čakala na dan, ko bom zopet med njimi. Hvala vsem! — Tudi Progresi-na Slovenca, Annie Prime iz daljnega Greenvood, Wis., mi je poslala cvetlico. Hvala Anna! Hvala tudi Mrs. Martinjak iz La Salle, III.!
Sedaj pa nazaj k seji. Od Ameriškega Slovanskega Kongresa smo prejele pismo, da pošljemo zastopnico na zborovanje, ki se bo vršilo V Chicagi 24.—26. septembra. Naš krožek št. 2 bo zastopala naša gl. tajnica Josie Zakrajšek. Kupile smo listke od SNPJ Farme, od Odbora Južnih Slovanov in darovale $5.00 za "Ohio Slav Congress".	j
Potem se je pričela diskuzi-! ja o svetovnih problemih, ki je| trajala celo uro. Da, prav dobro se človeku zdi, ko vidi, kako se nase žene zanimajo za svetovni mir in blagostanje vseh ljudi.
Tajnica, Mary Zakrajšek je poročala, da bomo imele na seji
15. septembra govornika-odvet-nika, ki nam bo predaval o oporokah. Ta govor bo gotovo zanimal vsako našo članico, ker imamo vse družine in zato je važno, da vemo nekaj o zapuščinah, da se v slučaju smrti prihrani našim dragim mnogo sitnosti in potov.
V nedeljo 19. septembra, to je nedeljo po seji, bomo imele pa basket piknik na lepi farmi naše članice Emme Pleml.
Na soboto 23. oktobra bomo priredile pa ples v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., za katerega nam bo igral poznani Louis Trebar. In na oktoberski seji bomo imele pa premikajoče slike, katere nam bo kazal Mr. John Potokar, lastnik Double Eagle Bottling Co. Naša tajnica nam bo preskrbela dober poučni film, o čemer bo več sama poročala.
Pred Božičem bomo imele pa Bazar ročnih del. Prosi se, da vsaka članica naredi vsaj en predmet ročnega dela za ta bazar. Vabimo vse članice in njih prijateljice in prijatelje, da se udeležijo imenovanih priredb in predavanj. Vse one, ki mislite kupiti kakšno božično darilo, opozarjamo, imejte v mislih naš bazar, kjer bo mnogo dobrega in lepega ročnega dela na razpolago.
Naša članica Gusti Frančeš-kin nam je poslala lep na roke delan prtiček daleč iz Wisconsi-na. Z njim smo osrečile eno njenih dobrih prijateljic. Hvala, Gusti!
Tudi gospodek kupid je stopil v naše vrste. Tako se je prošU mesec poročila naša, dobra članica, Mary Lumbert z dobro poznanim kulturnim delavcem iz Collinwooda, Andy Božičem oziroma "Kovačem". Tako dobra človeka, kot sta onadva, zaslu-
žita najboljšo srečo tega sveta!
Od očeta Marije Ingličar, Gornji Logatec, Jugoslavija, smo prejele pismo, v katerem se nam zahvaljuje za paket, katerega smo poslale njegovi hčerki.
Sedaj je v teku v Clevelandu takozvani "Don't Buy Meat" stavka, pri kateri akciji pomagajo tudi naše članice po svoji moči v upanju, da bi se znižale cene mesu, kajti delavec z družino ne more plačevati dolar in več za funt mesa.
Po seji sta pa naši članici, Pauline Gorišek in Rose Mlakar rekli: "Miza pogrmi se!" in že je bil bel prtiček na mizi in na njem polno posvetnih dobrot. Ravno isti teden je bil namreč njiju rojstni dan in mesto, da bi ju me pogostile, sta pa onidve nas "potretale".
Akoravno se malokdaj oglasimo, je iz gornjega poročila razvidno, da smo vedno zaposlene pri krožku in da mogoče ravno zato nimamo toliko časa pisati.
Pozdrav vsem!
Cecilija Subel, poročevalka.
ZVERINE V ČLOVEŠKI PODOBI
ravi socialističnih in komunističnih nazorov še predno je bila v Chicagi oficielno ustanovljena slovenska socialistična stranka. Našemu ljudstvu, ki je ljudstvo ubožnih kmetičev, dninarjev, industrijskih proletarcev, v pomanjkanju živečih umetnikov in izven mej svoje domovine nečitanih pesnikov in pisateljev, ljudstvo brez domačega krvnega in denarnega plemstva, sta socializem in zadru-garstvo v krvi. Obojega se imajo bati samo posedujoči narodi in razredi, ne narodi bosjakov, kakršen je bil pod carizmom ruski, in pod predvojnim režimom jugoslovanski narod! Takim narodom ne moreta komunizem in socializem ničesar vzeti, do-čim jim utegneta mnogo pridobiti. Zato je slovensko ljudstvo—če izvzamemo meščansko liberalno stranko, ki ni med preprostim ljudstvom nikoli pognala svojih korenin—sledilo v ogromni večini dvema socialnima vzoroma: proletarijat Marksu, ljudstvo pa krščanskemu socializmu velikega ljudskega učitelja, tesarja iz Nazareta. Če se je Cerkev izneverila njegovim naukom in krenila z njegove ceste na stranpota, vodeča do zemeljskih blagrov, oblasti in bogastva tega sveta, na stvari ničesar ne izpremeni. Ljudstvo je ostalo po svoji naravi to, kar je zmerom bilo! (Podčrtan j a naša.—Ured.)
"Hlapcem klerikalizma in vsem ostalim na-zadnjakom je danes beseda komunist—psovka. ' Zdi se, da vsi pozabljajo, da na svetu ni bilo zmerom tako, kakor je danes. Pozabljajo, da je bilo nekdaj suženjstvo, tlačanstvo in feudalstvo, iz česar sta se razvila politična demokracija in gospodarski kapitalizem. Danes tudi nič več ne tarejo kosti obsojencev v kolesih in čarovnic več ne sežigajo na grmadah. Ampak vse to ni prešlo samo po sebi. Treba je bilo velikih duhov in krvavih borb, preden je zavladal sedanji družabni red. Ni še minilo četrt stoletja, ko se je, zlasti v tej deželi, izgovarjalo besedo 'socialist' z prav takšnim studom in strahom, kakor izgovarjajo nekateri danes besedo 'komunist.' 'Spodobni' in 'ugledni' državljani so le šepetaj e izpljunil to besedo, ki je pomenila vsem 'spodobnim' državljanom in 'dobrim' vernikom toliko kakor anarhist in antikrist . . ."
Članek "Kakšna je slovenska nrav" je Šabec zaključil s krepko izraženim prepričanjem, da je
"... v gnetenju svetovnih nazorov vse prešlo, kakor bo prešlo še marsikaj drugega, nad čemur današnji brumni sodniki lomijo svoje palčice."
(Dalje prihodnjič)
strahotne reči, ki jih je odkrivala minule dni razprava proti ustašem v Zagrebu, so tako nečloveške, tako nepojmljive, da se jim upirata srce in pamet. Na moreta zlepa verjeti, da bi bilo mogoče tako grozotno brezno krvoločnosti in pokvarjenosti. In vendar jim moramo verjeti — vse, kar je odkrila razprava, se brezčutno, hladno priznavali zločinci sami.
Te, na zunaj ljudem podobne pošasti dejansko ni mogoče še imenovati ljudi. Niti zver ni tako strašna! Ni drugega imena eanje kot tisto, ki so si ^a sami izbrali — "ustaša, fašist". To ime in njihov čas bosta ostala v naši narodni zgodovini z morjem krvi zapisana stran, vpričo katere bodo turški časi naravnost nedolžna, mirna pravljica.
Preskočili bi te strašne zgodbe, za katerimi se skriva pretresljiva usoda sto in stotisočev zverinsko umorjenih žrtev, ko bi bila ta "ustaška stran" dandanes že samo zgodovina. Toda temu ni tako! Visoki zaščitniki so se zavzeli za ta strahotni iz-vržek, ga sprejeli v svojo službo ter ga znova napodili nad naše narode. Kdor se zločincev poslužuje, je sam zločinec! To velja v polni meri tudi za ta primer! Zategadelj pa je treba o enih kot drugih z brezobzirno odkritostjo spregovoriti!
Največ govora je bila na razpravi o taborišču Jasenovac. Poveljnik tega taborišča je bil v letih 1941 in 1912 prvoobtoženi Miloš Ljubič, eden glavnih ko-Ijašev pa drugoobtoženi — Vr-ban. Ta dva sta prostodušno in mirno pripovedovala o vsem, kar jih je sodišče vprašalo. Le redkokdaj je bilo treba poklicati priče.
Povedala sta, kako so v taborišču množično ubijali Srbe, Žide, Cigane pa tudi hrvaške antifašiste. Da bi varčevaji s strelivom, so ubijali s kiji, železnimi drogovi — to pa tako, da so se morale žrtve vleči, ko-Ijaš pa jim je s kijetn ali drogom razbil glavo.
Vsak ustaš v taborišču je imel pravico, da je ubijal jetnike po mili volji. Ljubiš je priznal, da so ubijali kar za zabavo. Tako so prišli za božične praznike leta 1941 na obisk ustaši z Zagreba ter priredili pravi lov na jetnike — ubili so jih okrog 1000! Najhujši koljaš med vsemi je bil po soglasnem priznanju obtožencev kot prič frančiškan fra Majstrovič. "Vse grehe prevzamem jaz nase!" je bila priljubljena prislovica frančiškana. Ob neki priliki je ta frančiškan razlagal Ljubiču, da "je otroke mnogo težje ubijati kot odraslo, ker so bolj žilavega zdravja".
Ogromni transporti so prihajali dan za dnem v taborišče. Nekoč poleti leta 1942 je prišel transport iz Vojvodine z okrog 5,000 Srbov. Velika večina sr-bov je že v živinskih vagonih pomrla od gladu in žeje, ostale so pobili. "Mrtve so metali na sani kot snope ..." je pravila neka priča. Istega leta je prišlo v taborišče tudi okrog 10,000 starčkov, žena in otrok iz Koza-re. V komisiji, ki je odločala o usodi teh nedolžnih žrtev, je bila glavna oseba duhovnik Dra-ganovič, ki je sedaj vseučiliščni
profesor na vatikanskem zavodu sv. Hieronima. Le nekaj srečnežev iz te množice se je rešilo na delo v Nemčijo, vse ostalo — so "likvidirali". Otroke so odtrgali od mater ter jih odpeljali na neko poljano, kjer so skoraj zmrzli od hudega mraza. Drugi dan — tako pripoveduje priča Friedlander — nam je zaukazal Vrban, da jih moramo okopati, nato pa nage odnesti v neko malo sobo. Otroci so bili stari od 2 do 10 let. Nesli smo jih kar po deset v odeji ter jih polagali v mrzlo in mokro sobo. Nalagali smo potem kar otroke plast na plast, gazili po njih — nekateri so bili že mrtvi — in ko je neki otrok stegnil skozi vrata roke, ga je zagrabil Vrban ter treščil s tolikšno silo v steno, da je bil pri priči mrtev. Vse otroke, ki so obupno klicali na pomoč, je Vrban nato "cikloniziral" — zastrupil s plinom. Blizu te sobe so bile zaklenjene matere, ki so morale poslušati grozno vpitje svojih otrok. Kak strašen krvolok je bil Ljubič, je popisal priča dr. Nikolič. Povedal je med drugim, da je Ljubi večkrat zaukazal pripeljati žrtve v svojo sobo, kjer je že imel zbranih okrog sebe veš ustašev. Oblekli so se v posebne halje, nato pa z nožem izrezoval žrtvam jetra, srce, čreva ... Po zgledu nemških'taborišč je tudi Jasenovac imel peči za zažiganje — v katerih so zažigali tudi žive jetnike. Neka druga priča je popisala, kako je Ljubič ob nekem pregledu v vrsto postavljenih jetnikov iznenada potegnil nož ter pričel klati. Ko je poklal nekaj srbov, je obliznil nož in vzkliknil; "Kako sladka je srbska kri."
Da tsC zverinstva niso bila le delo posameznikov, dokazujejo stalni obiski najvišjih ustaških funkcionarjev. Nadvse značilna je tudi zgodba o tem, kako je "poglavnik" Pavelič sam izdelal načrt noža za klanje. To je bil nož, zavezan okrog zapestja, z dolgo, koničasto bodico. O tem nožu je razpravljala posebna, za tg sklicana seja vlade! Med drugim je Ljubič povedal tudi to, da je Pavelicu še danes žal, da so poklali premalo.
Ko je zahtevala naša vlada, da ji izročijo največjega krvo-loka, kar jih pomni naša zgodovina, Paveliča, je odšla — kot je priznal Ljubič — ustaška delegacija v avdijenco k papežu, da ga zaprosi za posredovanje v korist Paveliča. In papež ji je obljubil, češ da pozna Paveliča "kot dobrega človeka in dobrega katolika". Pa to je le en od^ lomek iz obilne pomoči in zaščite, ki jo nudi Vatikan tem pošastim. Iz priznanja ustaških zločincev smo slišali, da je šel Pavelič iz Avstrije v Italijo preoblečen v meniha, da se skrivajo ustaški zločinci po italijanskih samostanih, da z vatikansko pomočjo emigrirajo v Ar-gentinijo, da jih hranijo v pa-peški menzi, da jih je prihajal v taborišče Fermo bodriti in hujskati kardinal Ruffini. Slišali smo tudi, kako je papež gi-njen poslušal pevski zbor ustaških klavcev, ki so nastopili v vatikanskem • radiu, da govori ustaški zločinec, duhovnik Kru-noslav Draganovič, ki je sedaj profesor v Vatikanu, da je bila
krvava ustaška država — Civi-tas Dei (božja država) in še neštevilno drugih izpovedi, ki jih moramo z grozo vzeti na znanje!
Naše delovno ljudstvo, z njim vred pa vsa poštena svetovna javnost, je sedaj, po prvih odkritjih zagrebškega procesa spoznalo, za kakimi zavezniki morata segati zapadni imperializem in Vatikan. Kajti prav nobenega dvoma ni in ne more bi-da ne bi vedela, koga se poslužujeta v borbi proti naši državi in naprednim silam sploh! Saj ustaši svojih krvoločnosti nikoli niso prikrivali. Tako kot zločinec Šop, ki se je na lelefo-nu vselej odzval: "Ovdje krvavi Šop!" so počeli tudi ostali ustaši svoje zločine očitno pred, vsem svetom. Tudi trohice sramu ali kesa niso pokazali! Ko so vprašali sodniki klavca Vr-bana, koliko otrok je umoril, je odgovoril mirno, da "samo 63". Ta številka se mu je zdela očitno — nedolžno nizka!
Vse to so vedeli in vendar . • Zato pa bo zgodovina trdo i» neizprosno napisala sodbo: "Kdor se zločincev poslužuje —■ je sam zločinec!"
"Kmečki Glas"
Bencin v zrnih
Bencin ima dobre in slabe strani. Kot tekočina se da ugodno črpati iz zemlje in po ceveh prevajati tudi na velike razda-, Ije od vrelcev do morske obale, kjer ga nakladajo na ladje. Zaradi velike hlapljivosti in zaradi nizkega zapališča je to tekoče gorivo posebno cenjeno za pogon avtomobilov in letal.
Toda prav te njegove lastnosti prinašajo tudi veliko skrbi. Saj je treba za prevoz bencina posebne ladje, posebne vagone in avtomobile-cisterne.
Z gospodarskega stališča je še posebno nerodno, da se morajo vsa ta vozila vračati skoraj vedno povsem prazna in neizkoriščena. Pretakanje bencina v vozila, v rezervoare in posode je združeno z razmeroma velikimi izgubami. Tudi tam, kjer so ustrezne naprave najbolj popolne, znaša zguba še vedno do 5 od sto, tako da se računa celotna zguba na 10 do 12 milijonov ton na leto!
Razen tega je treba upoštevati še izdatke za instalacijo iit-vzdrževanje črpalk ter požartio nevarnost zaradi nizkega zapališča. Vse to je rodilo željo, da bi bencin lahko pretvorili v trdno in manj nevarno obliko in ga po potrebi zopet vtekočinili. Bralcem se bo zdelo, da je to fantastičen sen . . ., a ta sen se je danes že uresniči}!
V decembrski številki francoskega mesečnika "Atomes" poroča ing. M. Vasselin, da je imel priliko videti in tipati bencin v zrnih ali, kakor mu tudi pravijo, karhurolit. Gre za majhne kroglice ,ki vsebujejo do 97 odstotkov bencina in komaj 3 odstotke drugih primesi. Njih velikost gre od velikosti prosenega zrna do velikosti lesšnika.
Prožne so kakor teniške krogle ali še bolje kakor tista čudna snov, izdelana na podlagi silikonov, ki jo imenujejo "boun-cin-jmtty," in ki se odlikuje tako po plastičnosti kakor tudi po prožnosti. Na prerezih kažejo izrazito celično strukturo. Kroglice same ni mogoče zanetiti. Ce pa kroglico stesnemo, se prikaže na površju bencin, ki se kaj lahko vname. Toda gorenje se ustavvi samo po sebi. To pa jo še posebno čudno, ker je kroglica skoraj izključno iz samega bencina.
Podobno kakor žitna zrna se morejo tudi bencinska zrna vskladiščiti. Vsako zrno zase lahko zdrobiš, naložiš jih pa lahko v velkiih množinah drugo na drugega, ne da bi nastala kaka poškodba. Bencinska zrna prenesejo tlak do 30 kilogramov na kvadratni centimeter.
Bralec pa bo že nestrpno vpra-
(Dalje na 4. strani)
7. septembra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
BTRAN3
Rudno bogastvo morskega dna in mednarodno pravo
v eni prejšnjih številk revije "Proteusa" je bilo omenjeno, kako danes že črpajo nafto tudi z morskega dna. Nafta pa ni edina, podobno pridobivajo iz ®iorja na veliko tudi razne rude. Tako izkoriščajo v Alaski aluvialna ležišča zlata še daleč od otale, kjer doseže voda globino desetih metrov. Prav tako so izsledili na vzhodni obali Suma-pred otokom Singkap v morskih globinah naplavine kosi-trove rude. Te danes že s pridom izkoriščajo do kakih 2,000 •iietrov od obale in do globine 17 Wetrov pod morsko gladino.
V primeru teh ležišč zlata in kositra gre za prilično majhne Razdalje od obale, ki so še vedno v mejah tako imenovanih teri-torijalnih vodah, nad katerimi ima ustrezna država suverenost. Te meje niso, kakor se običajno po mednarodnem pravu enako določene za vse države, temveč gredo od minima treh Gorskih milj, ki so ga sprejele zlasti anglosaške države, do •^aksima 12 milj, ki velja sedaj v Sovjetski zvezi in v nekaterih žavah Južne Amerike. Za Jugoslavijo kakor tudi za talijo in skoro splošno za vse fzave ob Sredozemskem morju ®egajo te meje šest milj (11,112 ilometrov) v zračni črti od oba-e.^ Znana ležišča nafte pa da-eč presegajo to mejo, in v zvezi s tem se je pojavilo čisto novo Mednarodno vprašanje. Da ga razumemo, se hočemo naj-P^ej bolje seznaniti s predme-ki se nanj nanaša to vpra-sanje. Imenujemo ga lahko ce-iiiska platforma. Nekateri mu pravijo šelf po angleškem imenu the continental shelf."
Tako namreč imenujejo mor-®ko dno, ki se razteza bolj al daleč od obale do glpbinei akih 200 metrov. Izraz šelf se Uporablja tudi v strokovni literaturi.
Celinska platforma nikakor ravna, temveč kaže, kakor Ugotovili z ultrazvočnim je-podobne nepravilnosti in ®ftako topografijo kakor sosed-^a obala. Splošno lahko rečemo,
dometrov ali na 8 morske površine, kar ustreza približno šestini Zemljine površine.
Kar dela danes celinsko platformo tako zanimivo, so usedline, ki so se v teku dolgih let nabrale na morskem dnu. Te so posebno bogate z organskimi snovmi. Zato je lahko nastala v njih nafta, po kateri je danes tako veliko povpraševanje. Tu ni mesta, da bi obrazložili, kako so izmerili debeline teh usedlinskih slojev. Po Vening Meineszu je ta sloj povprečno 3,000 metrov debel, tako da cenimo prostornino usedlin, ki tvorijo celinsko platformo, na najmanj 80 milijonov kubičnih kilometrov. Od teh si obetajo preko poldrugo milijardo hektolitrov petroleja.
Sedaj bo bralcem povsem jasna važnost vprašanja, ki smo ga zgoraj omenili. Čigava je celinska platforma? Mednarodno pravo nam ne daje o tem nobenega odgovora.
Prvi korak v tem pogledu so storile Zedinjene države Severne Amerike. Sklep predsednika Trumana od 28. septembra 1945 je proglasil celinsko platformo ob obali Zedinjenih držav za odvisne od ameriške vlade in jo je postavil pod njena nadzorstvo. Sledila je s podobnim sklepom Argentina in verjetno je, da se jim bodo pridružile še druge^dr-žave.
Za Zedinjene države in Argentino je vprašanje še dokaj preprosto, saj gre za platformo, na katero meji samo ena država. Kaj pa v primerih, kakor pri Jadranskem morju, kjer meji na platformo več držav? To vprašanje čaka nujne rešitve.
L. Čermelj.
25.	septembra, sobota. — Comrades št. 566 SNPJ — Ples v SND na St. Clair Ave.
26.	sept., nedelja — Ples društva "Betsy Ross" št. 186 ABZ v SDD, Waterloo Rd.
26. septembra^ nedelja — Piknik zbora "Triglav" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, Denison Ave.
OKTOBRA
Društveni koledar
da
sega celinska platforma tem
10.
.SEPTEMBRA septembra, petek — Gay
. v morje, čim manj strma ®bala. Dno Jadranskega mor-loči Jugoslavijo od Itali-j® ^ svoji celoti celinska plat-orma, kajti to morje ne doseže 1 jer globine 200 metrov. Prav
0	zajema celinska platforma obali zahodne Evrope vse
ki namaka Veliko Bri-.^iiijo in Irsko. V Aziji je ce-'iiska platforma med Indokino Sundskimi otoki. Ob atlant-
1	obali Severne Amerike se 3.2teza celinska platforma v
i>? kakih 600 morskih milj
širino 100 milj.
v ' ^uron, po katerem smo po-^ ® 1 glavne podatke, ceni celot-^ površino celinske platforme ^25 milijonov kvadratnih ki-
Knights Club — Ples v SND na St. Clair Ave.
11.	septembra, sobota. — Društvo Sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ — Ples v SND na St. Clair Ave.
12.	septembra, nedelja — Koncert pevskega zbora "Sla-vulj" v SDD, Waterloo Rd.
12. septembra, nedelja. — Piknik Euclid Veterans kluba na SNPJ farmi.
17.	septembra, pktek — "67" Club — Ples v SND na St. Clair Ave.
18.	septembra, sobota. — Car-niola Hive 493 T. M. — Ples v SND na St. Clair Ave.
19.	sept., nedelja. — Pies društva "Strivers" HBZ v SDD, Waterloo Rd.
19. septembra, nedelja. — Piknik SNPJ atletične lige na SNPJ faYmi.
24. septembra, petek. — Društvo Sv. Josip 99 HBZ — Ples v SND na St. Clair Ave.
oktobra, petek — Social Buddies Club — Ples v SND. na St. Clair Ave.
2.	oktobra, sobota — Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ Ples v SND na St. Clair Ave.
oktobra, sobota — Veselica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ v Slov. domu na Holmes Ave.
3.	oktobra, nedelja — Igra dram. društva Naša zvezda v SDD na Recher Ave.
3. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd.
3. oktobra, nedelja — Hrv. Narodno Viječe — Koncert v SND na St. Clair Ave.
8.	oktobra, petek — St. Vitus Cadets SWU — Ples v SND na St. Clair Ave.
9.	oktobra, sobota — Slov. So-kolice 442 SNPJ — Pies v SND na St. Clair Ave.
10.	oktobra, nedelja — Federacija SNPJ in Mlad. pevski krožki — Koncert v SND na St. Clair Ave.
10. oktobra, nedelja. — Ples društva "Združene Slovenke" št, 23 SDZ v SDD, Waterloo Road
10. oktobra, nedelja — Plesna veselica krožka št. 3 Prog. Slovenk v SDD na Recher Avenue.
15.	oktobra, petek. — Ples keg-Ijačev društva Ribnica št. 12 SDZ v SND, St. Clair Ave.
16.	oktobra, sobota — Proslava 10-letnice podr. št.'3 SMZ y Slov, domu na Holmes Ave.
16.	oktobra, sobota — Danica št. 11 SDZ — Ples v SND na St. Clair Ave.
17.	oktobra, nedelja. — Igra dram. društva "Anton Verov-šek" v SDD, Waterloo Rd,
17. oktobra, nedelja. — Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v SND, E. 80 St.
17. oktobra, nedelja — Slovenska Ženska Zveza — Letna proslava v SND na St. Clair Ave.
22.	oktobra, petek — Veterans
• Blaskovic Post — Ples v SND
na St. Clair Ave.
23.	oktobra, sobota — Društvo "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ priredi plesno veselico v SDD na Recher Ave.
23.	oktobra, sobota — Progresivne Slovenke — Ples v SND na St. Clair Ave.
24.	oktobra, nedelja—Ples društva "Waterloo Grove" štev. 110 WC v SDD, Waterloo Rd.
24. oktobra, nedelja — SANS podružnice — Prireditev v SND na St. Clair Ave.
29. oktobra, petek — Community Welfare Club — Ples v SND na St. Clair Ave.
30.	oktobra, sobota — Carhiola Tent 1288 T. M. — Ples v SND na St. Clair Ave.
31.	oktobra, nedelja — priredi-ditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
NOVEMBRA
5.	novembra, petek — Independent Veterans Assn. — Ples v SND na St. Clair Ave.
6.	novembra, sobota — Concor-dians 185 SNPJ — Ples v SND na St. Clair Ave.
7.	novembra, nedelja — Ples društva Striigglers" št. 614 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
7. novembra, nedelja — Koncert Glasbene Matice v SND, na St. Clair Ave,
12.	novembra, petek. — Comrades 566 SNPJ — Ples v SND na St. Clair Ave.
13.	novembra, sobota — Društvo Slovenec 1 SDZ — Ples v SND na St. Clair Ave.
13.	novembra, sobota. — Keg-1 jaški ples društva Kras št. 8 SDZ v Slov. domu. Holmes Ave.
14.	novembra, nedelja —: 35-let-nica Slovenske zadružne zveze v obeh dvoranah SDD, na Waterloo Rd.
14. novembra, nedelja — Hrv.
, Nar. Viječe—Koncert v SND
_ na St. Clair Ave.
19.	novembra, petek — Cavalier Club — Ples v SND na St. Clair Ave.
20.	novembra, sobota — Društvo Lunder-Adamič štev. 28 SNPJ Ples v SND na St. Clair Ave.
21.	nov. nedelja — Koncert pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
21. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v SDD na Recher Ave, _
21. novembra, nedelja — Blaue Donau — Koncert v SND na St. Clair Ave.
25.	novembra, četrtek. — Zahvalni dan, "Zarja" — Koncert v SND na St. Clair Ave.
26.	novembra, petek — Buckeye Stars Club — Ples v SND na St. Clair Ave.
cert v SND na St. Clair Ave.
11.	decembra, sobota — American Croatian Pioneers 663 CFU — Pies V SND na St. Clair Ave.
12.	decembra, nedelja — Prireditev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
18.	decembra, sobota — Gay Knights Club — Ples v SND na St. Clair Ave.
19.	decembra, nedelja. — Koncert Hrvatskega kulturnega kluba v SDD, Waterloo Rd.
25. decembra, sobota. — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, petek. — Silvestrov večer pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
31. decembra, petek. — Silvestrov večer Kluba društev SDD na Recher Ave.
31. decembra, petek — Silvestrov večer Slov. nar. doma in Kluba dr. SND — proslava v obeh dvoranah SND.
JANUARJA — 19^9
1. jan., sobota — Novo leto, Maccabees Red Jackets Team
Ples v SND na St. Clair Ave.
8. januarja, sobota — Društvo Napredne Slovenke 137 SNPJ Ples v SND na St. Clair Ave.
15.	januarja, sobota — Glasbena Matica — Ples v SND na St. Clair Ave.
16.	januarja, nedelja. — Igra dram. društva Naša zvezda v SDD, Recher Ave.
22. januarja, sobota — Društvo Glas dev. delavcev št. 9 SDZ Ples v SND na St. Clair Ave. 29. januarja, petek. — Amer. Veterans — Ples v SND na St. Clair Ave.
v "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
mm


27.	novembra, sobota — St.
Clair Grove 98 WC — Ples v SND na St. Clair Ave.
28.	nov. nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD, Waterloo Rd,
28. novembra, nedelja — Pev. zbor Slavulj — Koncert v SND na St. Clair Ave.
DECEMBRA
3.	decembra, petek — Richman Memorial Post 661 — Ples v SND na St. Clair Ave.
4.	decembra, sobota — Jugoslav Camp 293 WOW — Ples v SND na St. Clair Ave.
5.	decembra, nedelja. — Ples društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
5. decembra, nedelja — Plesna veselica Gospodinjskega kluba SDD na Recher Ave.
5. decembra, nedelga — Dram. zbor "Ivan Cankar" — Kon-
^ pat'
Sometime in the very near future, a finger will prest your doorbell.
The ring will be for you, in more than one sense of th# word.
For the doorbell ringer will be a volunteer representative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive to increase automatic buying of U.S. Security Bonds.
For your future, for your security, he will urge you to sign up for one of the two painless, easy, and systematic plans for putting part of your income—regularly—into U.S. Security Bonds.
One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank.
In all fairness to yourself, you should welcome this man ... and listen to him well. He is offering you peace of mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future.
IS
M
AM£R/CA'S SeCUR/fY f$ YOUR. $£C(/RITY /
ENAKOPRAVNOST
This Is an oBcIal V. S. Ti-east'ry aiverUsemeat—prepared under auspices of Treasurr Depttimml tni A4v»ttl$lnt Coundt
Tone
SELIŠKAR:
fRZAšKA CESTA
ROMAN
g (Nadaljevanje)	del je, da ga izkuša, pa* je tudi
1 P& bi jo rad objel okrog njemu zaigralo srce, oh, zdajle ^ iJ, kakor je videl odrasle fan- jo bo objel . .. Pa se ni upal.
ko so speljavali dekline poj "Sem!" je dejal hlastno, jjjj^otnih barjanskih stezah; a "Ali uganem, katera je?
° ga je sram in ni vedel, kako "Poskusi!"
^ j) to stori. Le bliže se je vse- "Grošljeva Reza?'
' da se je dotikal z rameni "Oh, ta že ne!"
odločno dejal:	"Brecljeva Roza?"
Mar so mi mestna dekleta!" "Ne, to je prismojena avša! g	je prisluhnila s srcem,- "Klobasarjeva Tona ? ^
J je bila to prva njegova iz- "Še mar mi ni zanjo!
P^ved, ki se je dotaknila njenih "Katera pa, za božjo voljo? ^stev pa bi rada še več, še rano- To so vendar najlepša dekleta P Več vedela. Njene sestre so tod," je modrovala in kar žare-® starejše, pri njih je. slišala la od sreče; zdaj je zatrdno ve-^rsikaj, zdaj je pa sama prvi- dela, katero ima v mislih
krat
v življenju tako govorila, j "Oh, ena je lepša od vseh! je
sram, bi tega nerodnega fanta kar objela in ga poljubila na zlata usta, ki so se ji tako razo-dela.
"Ali mi boš vendar že povedal!" je silila Franca vsa nestrpna, "ko vidiš, kako sem radovedna."
"Zamiži, pa ti bom na uho povedal!" je vznemirjeno dejal Tine.
Franca je zamižala in vsa drgetala od pričakovanja. Zdaj pa je Tine zares narahlo objel deklico okoli pasu; roka se mu je tresla, tiho, svečano je zašepe-tal:
"To si ti, samo ti!"
"Ah!" je vzkliknila Franca vsa srečna, naglo se je dvignila,
da ju ne bi kdo opazil.
Bilo pa je že prepozno. Izza kupa koruznice je stopila njena starejša sestra, ki je prišla po cizo in je vse videla ,in slišala.
Pograbila je mlajšo sestro za naročit krsto za očeta,
srce ?'
si že katero zaprl v svoje vzkliknil Tine
Joj, ženska ničemurnost je ze
Tine je natanko premislil, ve-1 vse prevpila, če bi je ne bilo
zdajle doživel, počrnelo, da se nikoli več ne bo svetilo. Občutil ni prav nobene krivde, le.sram ga je bilo, hudo sram, da je prva skrivnost njegovega srca postala očita.
"Ti, poba, če mi obljubiš, da ne boš več s Franco spregovoril, ne bom nikomur povedala!" je dejala sestra odločno. "Vidiš, da se vam bajta podira, ti pa že na greh misliš! Obljubiš ali ne?"
Še enkrat je Tine pogledal za Franco, ki je tekla čez njive, čutil je, da mora obljubiti, sicer se bo vsa vas Franci posmeho-vala! Oh, kako je bilo težko. Podvomil je v njeno molčečnost.
"Pa tudi res ne boš nikomur pravila?" jo je vprašal.
"Naj me zadene božji rop, če bom pravila!"
"Potem obljubim!" je dejal Tine. Šel je na resto k mizarju
ušesa in ]0 zapodila čez njivo. Tine pa je obsedel in zdelo se mu je, da je to lepo, kar je
III.
Tine je pokopal očeta na do-brovskem pokopališču. V krčmo
njih dni. Poleg mlina je bila ko-vačnica in že na njivi je slišal zveneči glas nakovala, joj, najlepša muzika za. njegova ušesa!
Hodil je ob Gradaščici; drevje ob vodi je bilo že napol golo, kar pa je ostalo listja na vejah, je bilo rdeče, ob vsaki sapici se je usipalo na tla. Po hribu navzgor do VrhoVcev in čez Bo-kavce je bilo skoraj vse drevje | že osuto, pa je bil vendarle hrib še prepoln barv, da so kar žgale v oči. Voda je pljuskala ob breg, ki je bil na to stran ravno močno razjeden od naraslih voda. Veliko, staro vrbo je to pomlad narasla voda izkoreninila in poveznila čez strugo, da je zdaj služila za brv. V tolmunih so se iskrile mlade ribice, belice, klini in mrene, tik dna pa so ležali j mastni kapiči z debelimi očmi in so bliskovito šinili pod kamenje, ko je Tinetova senca oplazila vodo.
Kako vse drugače je danes Ti-
ni šel z drugimi pogrebci, čeprav so ga silili in vabili, le k botru je stopil, ker je bil silno žejen od solz in slovesa. Zdaj je bil trdno uverjen, da mu je bil oče dober tovariš, tik pred novim življenjem pa ga je za vedno izgubil. S' sestro sta šla po pešpoti'čez njive proti domu.
Dohitel ju je mlad pogrebec,
Mrakov Jože, ki je pogosto, zahajal v hišo in je Tine vedel, da hodi za Mico; v svoji glavi si je tako napravil že ves načrt.
Mica se bo najbrž omožila s tem človekom; je priden delavec, čeprav nekoliko na prete-paško stran pahnjen, saj je zaradi pomoja že sedel na gradu,
toda to se z ženitvijo. unese.
Morda bosta iniela mlada kmetovalca več sreče na Karlišni-kovini, kot je j§ imel oče!
Pustil ju je sama, ker je vedel, da se tako najlepše pogovarjata; izgovoril se je na opravke in šel do mlina pod Bo-kavškim gradom. Rad bi bil sam, da razbistri dogodke zad-.ne gledal naokrog kot sicer, ko
je hodil tod mimo! Povsod se mu je pogled ustavljal, ničesar ni prezrl, vsako drevo je opazil in vsako bilko; najrajši bi bil sedel tja na preveznjeno drevo in gledal.
Oh, Tine se je poslavljal! Tine se je poslavljal od tisoč znanih stvari in vsako stvar bi najrajši posebej objel in pobožal. Kolikokrat se je s tovariši kopal v teh tolmunih; kaj vse so počenjali nagi mladeniči tod po vodi in po hribu, saj jim je bilo vse odprto! Če so bili lačni, so si nalovili rib; Tine jih je izredno spretno lovil. Poiskal si je ob bregu pripravno mesto, kjer je segalo izpod jedeno koreninjje prav do dna, počasi in previdno segel z obema rokama med korenine in že je držal svetlo ribico med prsti. Čim jo otiplješ, jo moraš bliskovito zgrabiti za glavo, le za glavo, sicer se ti izmuzne, z drugo roko pa: sežeš počasi s prsti do škrg, tako ti zares ne more spolzeti iz rok.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
7. septembra, 1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON .
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
—	Ali bi nam lahko čimprej organizirali strojnični oddelek iz delavcev rdečegardistov ? — je vprašal Abramson.
—	Potrudil se bom. Gre za rok.
—	No, koliko časa pa vam je treba? Teden, dva, tri? — je poizvedoval vojak, se nagibal k Bunčuku in se prosto, pričakujoče smehljal.
—	Nekaj dni.
—	Izvrstno.
Abramson si je drgnil čelo in dejal z opazljivo razburjenim glasom;
—	Vojaki so deloma hudo de-moralizirani, stvarno niso kaj prida vredni. Mi pa, tovariš Bunčuk, kakor že zmeraj, stavimo upanje v delavce. Pomor-ci, da, ampak vojaki . . . Ravno zato, razumete, bi radi dobili svoje strojničarje. — Popraskal se je po kodrasti modrikasti bradi in zaskrbljeno vprašal: — Kako pa ste gmotno preskrbljeni? Nu, vse bomo uredili. Ali ste danes že kosili? Nu, kajpada, ne!
"Le koliko si že moral pre-stradati, da na prvi pogled ločiš sitega od lačnega, in koliko gorja ali pa groze si moral že pretrpeti, da ti je zrasel ta sivi čop?" — je z ginjeno ljubeznivostjo pomislil Bunčuk in pogledal na žužkovo glavo Abram-sona, kjer se je na desni slep-Ijivo belila svetla lisa sivih las. In ko je Bunčuk že korakal s spremljevalcem na Abramsono-vo stanovanje, je še zmeraj mislil nanj: "To ti je dečko, to ti je boljševik! Hudo je trdovraten, ali obenem se je ohranilo v njem še dobro, človeško srce.
Ne da bi trenil, bo naglo pod pisal smrtno obsodbo za katerega saboterja Verhockega, hkrati pa zna paziti na tovariša in poskrbeti zanj."
Ves pod ugodnim vtisom srečanja z Abramsonom je prišel na njegovo stanovanje nekje v taganroški četrti, si odpočil v majhni, s knjigami zadelani sobi, pokosil, izročil lastnici stanovanja Abramsonovo sporočilo in legel na posteljo. Zaspal je, da sam ni vedel kako.
Štiri dni je Bunčuk od jutra do večera vadil z delavci, ki mu jih je odbor stranke poslal na voljo. Bilo jih je šestnajst. Bili so najrazličnejših poklicev, starosti in celo narodnosti. Dva težaka, poltavski Ukrajinec Hvi-ličkp in porušeni Grk Mihalidze, stavec Stepanov, osem kovinarjev, delavec iz paramonovskega rudnika Zelenkov, bolehen pek Armenec Gevorkjanc, poklicni ključavničar iz ruskih Nemcev Johann Rehbinder, dva delavca iz skladišč, sedemnajsto napotnico pa je prinesla neka ženska v podloženi vojaški zimski bluzi in v prevelikih, ne po nogi mer-j jenih skornjih.
Ko je Bunčuk sprejel od nje zapečateno ovojko in ni uganil vzroka njenega prihoda, je vprašal:
—	Ali bi lahko nazaj grede odšli na poveljstvo?
Nasmehnila se je, si v zadregi popravljala močan pramen las, ki ji je ušel izpod rute, in plaho rekla:
—	K vam sem namenjena . . — se ustavila in za trenutek po-molčala, — k strojničarjem.
Bunčuk je temno zardel.
"New Faces" Star Gives
Recipe and Advice to Cooks
for a compliment from your husband? Try my recipe for potted duck-It will bring a smile to any man's face and it's lots of fun to make.''
Potted Duck
1	duck (3% lbs.)
% pound chopped salt pork
2	sliced onions 2 tbsp. flour
2 cups water or glblet stock
2 tbsp. tomato paste 2 bay leaves 1 sprig thyme 1 tsp. salt: % tsp. pepper
Prepare duck as for roasting. Fry salt pork slowly In heavy skillet or Dutch oven 2 to 3 minutes; add onions and sautš until slightly browned. Remove pork and onions and sear duck in drippings until well browned on all sides, turning often; then remove duck, stir flour into drippings, add water Jav Pressor! gradually, and cook until thickened, stirring con ' ^	stantly. Add remaining Ingredients, duck, pork and
onions; cover and simmer 1 to 1% hours, or unUl tender, turning occasionally. Approximate yield; four to six portions.
"I was pretty young when everybody first Parted saving used fats, and I guess I am in the new generation of cooks, but I do know that scoop-ing.^skimming and scraping every last drop of used fat is still a vital job, says Jay. "It's also a thrifty one, for meat dealers pay cash for every pound salvaged."
New Clipper America's First Flight


Juan T. Trippe, President of Pan American World Airwavs. announced that the new Clipper America is now flying. The $1,500,000 j'',.® f^st of a fleet of 20 Boeing Stratocruiser-type Clippers, will be delivered to Pan American in November. It carries 75 passengers and is the only airliner with a double deck, having a spacious lounge and bar on the lower deck. The largest, fastest commercial ^ndplane, the Clipper America will be used in service between San Francisco and Honolulu, cutting present flight time from 12 hours •f* ^ ^ ® be used in the New York-London service where it will cut fl'f^t time from 14% to 12 hours. Later the new-tvne Clippers will be used extensively in the company's proposed system of domestic routes and also elsewhere on PAA's world-wide service.
—	Kaj so oni tam ob pamet? Kaj imam nemara ženski bataljon, ka-li? . . . Oprostite, ali to delo je pretežko za vas: naporno opravilo je, nujno terja moške moči . . . Kaj pa je neki to? . . . Ne, ne morem vas sprejeti!
Namrščil se je, odprl ovojko, naglo preletel napotnico, kjer je bilo suho povedano, da mu pošiljajo na voljo člana stranke tovarišico Ano Pogudko, in nekajkrat prebral priloženo Abramsonovo sporočilo.
"Dragi tovariš Bunčuk!
Pošiljamo Vam dobro tovarišico Ano Pogudko. Vdali smo se njenim gorečim prošnjam, po šil jamo Vam jo in upamo, da boste napravili iz nje dobrega strojničarja. Poznam dekle. Na vso moč Vam jo priporočam in obenem prosim: dragocen delavec je, toda goreča, precej ek-saltirana (ni še prebrodila mladosti), varujte jo brezglavih dejanj, pazite nanjo.
Cementirujoči del, jedro Vašega oddelka je nedvomno tistih osem kovinarjev; med njimi Vas opozarjam na tovariša Bogovoja. Zelo sposoben in revoluciji predan tovariš. Vaš strojnični oddelek je po sestavu mednaroden, prav je tako: bo še bolj udaren.
Pohitite s poukom. Govorijo, da se Kaledin menda napravlja zoper nas.
S tovariškim pozdravom
S. Abramson."
Bunčuk se je ozrl na dekle, stoječe pred njim (vse skupaj se je dogajalo v podzemskih prostorih, v eni izmed hiš na Moskovski cesti, kjer so se urili). Medla svetloba ji je zabrisala obraz in ji zasejičila poteze.
—	Nu, kaj je? — je neljubez-nivo dejal. — Ako ste si sami tako želeli ... in Abramson prosi za vas . . . Ostanite.
Zevastega "maksima" so na gosto obkrožali od vseh strani, v grozdih so viseli nad njim, na-slanjaje se na hrbte sprednjih, z željno radovednimi očmi so spremljali, kako je pod spretnimi Bunčukovimi rokami razpadal na kose. Bunčuk ga je spet sestavljal z razločnimi, preračunano počasnimi kretnjami, pojasnjeval sestavo in namembnost posameznih delov, kazal, kako je treba ravnati z njim. navalaj pravila za merjenje, usmerjanje, razlagal velikost de-rivacije po trajektorju, skrajno dosegljivost krogle v poletu. Učil je, kako se je treba ravnati med bojem, da človek ne pride pod dostrel sovražnikovega orožja; sam je legal pod ščit, s katerega se je luščila varovalna barva, pripovedoval o najboljši izbiri prostora, o razporeditvi zabojčkov z jermeni.
Vsi so hitro dojemali razen peka Gevorkljanca. Temu pa ni šlo nič od rok: naj mu je Bunčuk še toliko razlagal pravila razstavljanja, nikakor se ni mogel zapomniti; medel se je, se zgubljal in v zadregi šepetal;
—	Kdo ve, zakaj se mi ne posreči? Oh, saj sem sam ....
Uncle Sam Says


Can you keep on the "up" side of life's see-saw? The bumps come when you are on the "down" side and they aren't funny. For most of these bumps are financial ones and they hurt, unless you cushion the shock. Millions of Americans have discovered the safe, automatic pillow against financial bumps. That pillow is U.S. Savings Bonds. By allotting only $2.50 a week, you will accumulate S1440.84 in ten. years. There are two convenient methods for the purchase of U.S. Savings Bonds—the Payroll Savings Plan where you work or, if self-employed, the Bond a Month Plan where you bank.
U.S. Treasury Dejmrtment
kriv ... tole pride vendarle semle. Spet ne gre! . , . — je obupano vzklikal. — Zakaj neki?
—	Jaz ti bom dal "zakaj"! — ga je podražil temnopolti Bogo-voj z modrikastimi trohicami smodnika na čelu in licih. — Zato se ti ne posreči, ker si zabit. Vidiš, kako je treba! — je pokazal in strokovnjaško vložil del na pristojno mesto. — Vidite, jaz sem se že z mladega zanimal za vojaške stvari, — je med splošnim smehom pokazal s prstom svoje modrikaste pičice po obrazu: — puško sem naredil, pa jo je razneslo, moral sem trpeti. Zato vidite, imam še zdaj glavo za take stvari.
In resnično je laže in hitreje od vseh drugih doumel strojnični nauk. Zaostajal je samo Ge-verkjanc. Najpogosteje je bilo slišati njegov jokavi, zlovoljni glas:
—	Spet ni, prav! Zakaj? — Ne vem!
—	Kakšen osel, ka-a-a-akšen osel! V vsem Nahičevanju ga nima para! — je bil hudo ogorčen niokrousti Grk Mihalidze.
—	Strašansko je trd! — se
je strinjal zadržani Rehbinder.
—	Ne kaže ti drugega kakor preste peči! — je zapihal Hvi-ličko in vsi so se dobrodušno zasmejali.
Samo Stepanov je zardel in jezno zavpil;
—	Tovarišu je treba pokazati, ne se pa režati!
Podprl ga je Krutogorov, velik, dolgorok, prileten delavec iz skladišča, prekastega pogleda, podoben nekdanjemu popu.
—	Smejete se, butci, delo pa čaka! Tovariš Bunčuk, umiri svoj teater ali pa jih poženi k vragu!'Revolucija je v nevarnosti, ti s^ pa reže! In povrh tega so še v stranki! . . . Take spake .. . živine! — je basiral in otepaval s kijasto pestjo.
S silno radoznalostjo se je poglabljala v vse Ana Pogudko. Vztrajno se je tiščala Bunčuka, ga prijemala za rokav ohlapnega letenskega površnika in se ves čas sukala okrog strojnice.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in čitajte Enakopravnost!"
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravni-■ kom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd Si.; vhod samo na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
' Teh: EN 5013 t
znn'
BENCIN V ZRNIH
(Nadaljevanje z 2. strani)
Šal: kakšna pa je ta čudežna snov, ki daje te odlične lastnosti bencinu? Takih snovi je kar več. Gre v bistvu za koloidne raztopnine ali še bolje za gele, kakršni nastanejo po ohlajevanju koloidnih raztopin. Od možnih kombinacij hočemo omeniti samo dve ,ki bosta bralcem vsaj po imenu bolj znani: kazelin in natrijev silikat ali pa sintetične smole in natrijev silikat.
Pri drugih je sestavni del al-gna kislina, ki jo pridobivajo, kakor pravi ime, iz alg. Treba pa je paziti, da so te snovi popolnoma čiste.
Še večjo važnost pa pripisujejo raznim primesim, ki omogočajo koloidacijo in enakomerno porazdelitev bencina. Te primesi, ki so zahtevale več kot de-
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich 18115 Neff Rd.. IV 4221
Se priporočamo rojakom ze naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALl KOT NOVI, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
A. Malnar

Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371
Zastopniki ** Enakopravnosti
Za It. clairiko okrožje:
JOHN RENKO
1016 E. 76th St.
*
Za collinwoodtko in euclidsko okroijai
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St.
REdwood 4457 *
Za nawburiko okroi]«t
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
setletna intenzivna proučevanja, so stroga tajnost.
Preostaja še drugo vprašanje: kako se morejo kroglice karburolita zopet vtekočiniti. Prav lahko, saj smo že omenili, da moremo bencin iztisniti iz zrn kakor iz gobe. Resnično so že napravili načrte za take stis-kalne stroje, ki bi jih lahko tudi avtomobili vozili s seboj. Sicer pa je neka ameriška tvorni-ca že zgradila motor, ki uporablja bencinska zrna kot taka.
Karburolit je vzbudil pozornost tudi vojaških krogov, predvsem zaradi varnosti pred požarom. Tudi ako se vname nekaj zrn na površju, ogenj sam po sebi kaj.kmalu ugasne. Kajti s tem nastane nekak mineralni skelet, ki obvaruje spodnja zrna pred ognjem.
Bencin v zrnih je dejansko francoski izum, toda do prve
Odbor društva sv. Ane štev. 4 S. D. Z.
Odbor za leto 1948 je sledeči: Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St.; podpredsednica Jennie Stanonik; tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 8104; blaga jničarka Josephine Ora-zem - Ambrožič; zapisnikarica Angela V i r a n t; nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn; rediteljica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
prfaktične uporabe je prišel šele : .v Ameriki. Prvi koraki so že tu. Vprašanje je, ali se bo novi izum tudi tehniško in gospoarsko ob- ■ .nesel.	L. čermelj.
I
MLADA DVOJICA
i išče stanovanje s 2 ali 3 sobami. Oba stalno zaposlena. Želita 'najraje v st. clairskem okrožju, I od E. 60 do E. 72 St. Kdor ima za oddati, naj pokliče HE 5311-
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje. plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorino slovensko
Sobo se odda v najem
poštenemu moškemu. Dobi tudi hrano.
Vpraša se na
1393 E. 32 St.
SLOVENKA
samska, stara 32 let, nedavno došla iz stare domovine, se želi seznaniti s poštenim Slovencem, dobrega značaja v svrho ženit ve. Kogar zanima naj sporoči na BOX 10
c/o Enakopravnost, 6231 St. Claif Ave., Cleveland 3, Ohio.
Nakladale! tovora
Tovorni nakladalci za Nickel Plate, E. 9th in Broadway Plača $1.09 na uro s plačo čas in pol nad 8 ur.
Vpraša se za
Mr. Phipps NICKEL PLATE RAILROAD CO. E. 9th & Broadway
POŠILJANJE MOKE in
PAKETOV Z živežem v Jugoslavijo
Od zdaj napr^ej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali na do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:
1)	VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za $0
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (Stal loss do mesta prejemnika je uračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.
2)	VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo za
v tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni
k°t tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA
i	X Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal
nobenih stroskov ko prejme moko.
WTT	dobavljamo od poznane firme "GENERAL
MiLiL, je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-teina, najmanj 13Vž%.
STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Do-Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar.
OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, BAS%	^ IZREDNO MOČNE VREčE
lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji.
postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim ^ mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblast-ODBO^"^" Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJNi
URADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo m ponedeljek je urad zaprt
DOBROVOLJNI ODBOR
245 WEST 18th ST.	NEW YORK 11, N. Y-
Telefon: WAtkins 4-9016
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 Si. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
. ,
.3^:1 i;