t OOOOOOOOOOO' PRIMORSKI DNEVNIK ____________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA kjojV - Cena 10 lir ~ 5 jugolir - 2.50 din Postanimo člani RK! Zdrava mladina - najvažnejše vprašanje naših dni! RK prireja počitniške kolonije za naše otroke. Otrokom sonca in zraka l OVOJNA IG g palestinskem Članek »Pravde" o egoistični politiki ameriške vlade - Vedno večji odpor proti Bevinovi politiki Moskva, n. — Zukov analizi- T R S T petek. 28. maj^ Postoma plačana y gotovim ^Spf^monejn^abbra^ostale^ Štev. 908 PO TRDEM BOJU SO VOJAKI HAGANAHA DVIGNILI ZA. STAVO NOVE IZRAELSKE DRŽAVE NA POLOŽAJU, KI SO GA ZAVZELI V GALILEJI i l^-ozaj ZDA v evezt s palestin-I a!'!1 vprc&anjem in piSe v «Prav-| J*' Razpravljanje o palestinskem v organih Združenih na-L~® predstavlja verigo nemoral-/ *Pletk. Ameriška diplomacija J-Hj. ko! Šahovskih figur ««ei) Zidovskega in arabskega va in zasleduje pri tem egol-namene. Z ene strani hoče- Stneriifcj monopolisti in milita-1 pridobiti naklonjenost Arab-tiM raz5‘r‘M in utrdili svoje rstio ,ria Srednjem vzhodu, z istrani ne morejo cmeriSki J®!«*! krogi posebno sedaj pred volitvami, drugače J!/0 Priznati dejstvo, da predstav-* glasovi milijonov zidovskih piskih državljanov vazen čini-> ta usodo ZDA'. illrt no zarn'ega po’ož^'ja. dokler smatra Anglija tudi sedaj ko so Tranfijcrdanlja tn ostale arabske ršave še n_so napadle pravega arabske države odklonile ustavitev sovražnosti, da jo vežejo z njimi sklenjene pogodbe, na podlagi katerih bo še vedno dobavljala Arabcem orožje. Cadogan je obljubil, da bo dal odgovor na prihodhji seji. Po zadnjem razgovoru, ki ga je imel Bevlm z ameriškim poslanikom Douglasom, je angleška vlada razpravljala o terh, da bi odpoklicala la Ttranajcrdanlje vojaškega t/°Iaška Jamstva proti moreblt-LlS( hic-veniu nemškemu napadu. Hi.ukdaE ta vi Ja, da ZDA v tem tre-< prav gotovo tega ne bodo mtipT: tz tega razloga bodo po br^, jih «Tim-sa» morale države *0(j i*kega pakta izpopolniti to-tevfc^' a Pogodbena določila in zah-* cd ZDA glede vojaškega Va jasen odgovor. ■S?*1* M- ior* je mnenja, da bo v aameno za nadzorstvo '^tsr°rilrjem umaknila svoje o ge-^dniu*e(*e združitve vseh feh za zasedbenih oon. li^eocija AI>N poroda, da bo Ve teg. ''tanlja uvozila prihodnje V tT V zal>0dno Nemčije- 140 ti-H Q tretjerazrednega angleške-*ka . d^oga, ki ga bo morala nem-'Ho. 2^'V® plačati z žlahtno va tttit Ta gospedarska operac'ja bo a izvoz prvo\Tstneg.i po-^ Slt; '?a Premoga, ki pa ga zavez. ’Zvcznl in uvozni urad ku <*aJa . npmških markah in pro -^tn0 svetovni 0^0rhn'1 <,0'ar^e- 8 čemer bo imel Ck« ^-trio ^ 8Vfitovnem trgu, izključno dolarje, debičke, k v i^diu® komentira referen- , -'bika ln navaja, da se '* demokraeiln hči » mir, kar pomeni nov poraz vojnih hujskačev. Voditelj; Sveta nemške, ga ljudstva pa so že večkrat Izjavili, da soglašajo z nemškimi mejami na Odiri in Nisi. Ameriško orožje Italiji DUNAJ, 27. — «Oesterrechische Zeiiung® poroča, da pošiljajo Američani preko Brenerja v Italijo še vedno vlake polne orožja in muni-cije s svojega okupacijskega, področja v Nemčiji. List, ki je razkrinkal pošiljanje orožja v Italijo tudi pred italijanskimi volitvami, piše, da je 18. aprila šel preko italijanske meje transport tankov ln oklepnih avtomobilov, nekaj dni pozneje pa je 50 ameršikih težkih bombnikov letelo nad Tirolom v smeri proti Italiji. ozemlja Izraela. Toda če bi imele arabske 6tle namen uničiti židovsko dcžr.vo in si jo med seboj razdeliti, pa em hi to pomenilo, da Anglija sodeluje pri tem zločtou. Ed'ni način, da Bevi-n dokaže ne-pristranost Acglije, je ta, da umakne vsako podporo arabski ligi, odpokliče angleške častnike in preneha z dobavo orožja Arabcem. V-.suV Izraela je sklen-lla, de je pripravljena ponovno ustaviti sovražnost!, če storijo isto tudi njeni nasprotnik . Tcdh kec so Arabci nadaljevali boje, je tudi Iztreel preklical svoj sklep. Hagairah poroča, da so židovska letala bombardirala koncentracije eovražnh čet, kakor tud; čete v Ramallahu in Jeruzolemu. Xidl so tudi ustavili prodiranje eglptsklh sil proti kraju Beth Hamu, severno Ramallahu in Jeruzalemu. Zidl so bili ojačen ja in sq izvedi: protinapad na arabske postojanke. Egipl-sko poročilo navaja letalske napa. de na razne židovske naselb’ne. Politični urad francoske komu-ntetičine partije je objavi spomenico, v kateri zahteva od francoske vlade, da prizna Izrael in pripomore s tem k obnovi miru med 2idl in Arabci. Ed eo sredstvo za dosego miru na Srednjem vzhodu, tako zaključuje spomenica, obstoji v izpolnitvi sklepov OZN. Francosko.poljski trgovinski dogovor VARŠAVA, 27. — Danes eta francoski veleposlanec in pomočnik poljskega industrijskega ministra Grossfeld podpisala francosko-polj. sko pogodbo, ki predvideva dobavo 60 milijonov dolarjev francoskih industrijskih proizvodov za poljski premog. ■'■‘Ki - lij? V nedeljo vsi v Mavhinje strnjeni ob naši Osvobodilni fronti O. če ljudi bi ne bilo pri nas, ljudi, ki ne ubogajo nžt vsak ukaa, tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz. Tako pa še živimo ... Kajuh v «Slovenski pesmi* Ob spominu na prestano gorje, trpljenje in žrtve, ki amo jih dali ea naše narodno dvoboje-nje, da bi nam priznali naše politične, socialne in kulturne pravice, se marsikdaj sprašujemo, kakšne uspehe smo dosegli, ko nam vendar še vedno skušajo odrekati vse, za kar so se borili te naši dedje in pradedje, ko nam še vedno skušajo odrekati našo enakopravnost z drugimi narodi, * katerimi živimo na Tržaškem ozemlju, medtem ko so Slovenci v svobodni domovini sami svoj gospodar. Stavkovno gibamo v se vedno bol] nalili siri Usoešen zaključek stavke v pokrajini Poleslne * Solidarnost z ladje-delniškimi delavci t Palermu - Uspeh visokpšolcev v Palermu (Od, našega posebnega dopisnika) RJM^ 27. — V mnogih italijanskih pokrajinah so delavske množice stopile v borbo za svoje sindikalne pravice. Stavka poljedelskih delavcev v pokrajini Polesine se je uspešno zaključila. Pokrajin« ska Confederterra obvešča, da so skoraj vsi posestniki podpisali novo pogodbo, ki je nova zmaga kmečkega proletariata v tej pokra, jini. Splošna stavka, ki je v začetku zajemala 45.000 poljedelskih delavcev, se je tako uspešno za-ključila. V Pedski nižini pa je stavka poljedelskih delavcev v polnem teku. Pričela se je preteklo nedeljo. Delavci zahtevajo, naj veleposestniki spoštujejo in obnovijo svoje obveze o delovni sili. De Gasj>e-r!jeva policija je zopet, aretirale 13 poljedelsk.h delavcev. Odločnost drugih delavcev je preprečila, da s} ni to izzivati je • razširilo in da ni zavzelo večjega obsega. Poljedelskim delavcem ie pokrajin? so se pridružile za dosego boljšega socialnega položaja tudi delavke, ki so zaposlene na rižnih poljih. Poljedelski delavci milanske pokrajine bedo tudi stopili v borbo. Agitacijski odbor Confederterre je za jutri zjutraj že proglasil splošno stavko. Stavkovno gibanje grozi tudi pokrajinam Brescia in Pavia, v pokrajini Cremona pa so tudi koloni pričeli borbo za svoje zahteve. Ramo ob rami z njimi stavkajo tudi predilke, ki hočejo preprečiti zaporo njih obratov. Ni izključeno, da se bo tudi v tej delavski kategoriji razširila stavka tudi v Brescio. Nad 2000 led je delniških delavcev v Palermu upravlja že 22 dni zasedeno podjetje. Lastniki ladjedel nic pa še vedno zavlačujejo razgovore s predstavnik! italijanske komisije z namenom, da bi s tem zmanjšali odpor delavstva. Pri tem dobivajo ladjedelniški delavci v Palermu iz vseh delov Italije znatno materialno pompč. Prav tako so dosegli visokošolci v Palermu svoj prvi uspeh: rektor univerz« je odredil, da bo tajništvo sprejemalo prošnje dijakov za pri- devnih taks v znesku 2000 lir, ki jih je določil minister GonneTIa. V Neaplju eo delavci stopili v stavko v tovarnah Stigler Otis ter Lanifer in Damiani, in sicer 1 radi napovedanih odpustov njihovih tovarišev. Posebno resno je delavsko gibanje v pokrajini Apulija, kjer nad 60.000 tobačnih delavk zaradi izdane prepovedi ne bo prejelo podpore za one dneve, v katerih ne delajo. Jutri se bo sestaJ sindikat te stroke, ki bo sklepal o tem vprašanju. Razdražene tobačne delavke so strgale legitimacije AGLI (Asscciazione cattolica lavoratori italiani) v znak protesta proti stališču vlade, ki ga je zavzela v vprašanju njihovih zahtev. V tem vzdušju, ki vlada malodane po vsej Italiji, se bo «pre osnovana vlada* predstavila prihodnji torek novo izvoljeni zbornici. B. MILIC Teror v Iranu proti demokratom TABRIZ, 27. — Napredni krogi južnega Irana odločno protestirajo proti iranski vladi zaradi terorja, ki ga izvaja proti demokratom iranskega Azerbejdiana. Vlada je pregnala veliko ljudi, ki so izpostavljeni bedi in trpljenju. Kakor je znano, je iranska policija po nasvetu »svetovalca iranske policije* ameriškega generala 9chwartzkopfa pregnala jeseni leta 1947 veliko število oseb iz iranskega Azerbajdžana v južne pokrajine Irana. Življenjski pogoji internirancev so neznosni. Interniranci, ki živijo v koncentrancijskih taboriščiH, so izpostavljeni lakoti, vročini in nalezljivim boleznim. Ne uživajo zdravniške pomoči in smrtni slučaji se vedno pogostejši. Naraščanje cen v Angliii LONDON, 25. — Angleška labu ristična vlada je na zahteve sindikatov po zvišanju mezd vselej ugovarjala, da zaradi nevarnosti pred inflacijo ne more dopustiti zvišanja mezd in plač, da pa bo štabi stop k izpitom brez plačila toza lizinola cene. Toda list «Daiiy Te- HEMRY WA11JLACE Devet tisoč milj New Yorka NEW YORK. — Minister za obrambo James Forrestal je pred kratkim sklical v VVashingtcnu več predstavnikov tiska in radia z namenom, da predlaga uvedbo cenzure na vesti, ki bi lahko ogrožale »državno varnost*. Založniki listov in ravnatelji radia so odločno odgovorili: »Mislimo, da se ne da izvesti nobene vrsle cenzure in da to tudi mi v interesu javnosti v mirni dobi zaželeno*. Tako vlada kakor večji del tiska pa so vendar smatrali, da Je izvedljivo ir. zaželeno držati ameriško ljudstvo v temi glede ene najnevarnejših potez, kar jih je ta vlada napravila od konca vojne dalje. Nanaša se na poizkus zamolčanja vesti o podpisu širokopotezne vojaške pogodbe med ZDA in Iranom 6. oktobra 1947. Celo ko sem jaz opozoril na obstoj in vsebino te pogodbe v svojih govorih v Chlcagm 3. in 10. aprila, se Je zarota molka nadaljevala. Iran je na meji s Sovjetsko zvezo, zelo blizu petrolejskih vrelcev v Ba. ku ln 9.000 milj oddaljen od New -„na - -----— — 'Zorka. Se mnogo časa pred sklenit. b bkci* bcrl z ostan- vijo dog*>vora, ki je sedaj v veljavi, {►"'•stan'*’ ^^a pa mora | je nevarnost',, ki so se skrivale za a ^ vi In ' m°g°če ovire, ki jih 1 to potezo, spretno objasni] Walter ot>,a JO anglo ameriške zasedbe | Lippmann, ki je že leta 1944 dejal: Vsa-1' 1>rl re^eret>dumu je ve-'»Nihče ne oporeka našimu zavezni-taLNemc'v glasovala za I štvu s Kanado in Mehiko. Toda ■Nemčijo it> demokratični | če bi Mehika sklenila zavezništvo s Sovjetsko zvezo, bi vsi takoj razumeli, da bi bil mir v nevarnosti. Ce bi ml podpisali zavezništvo z Iranom ali z Romunijo, bi imel ves svet vso pravico misliti o najslabših naših namenih*. Tako nudi pogodba, sklenjena leta 1947 praktično neomejeno oblast intervencije v iranske vojaške probleme s strani ameriške vojaške misije, ki ji ni določen obseg. Praktično postavlja ta dogovor vso vojaško organizacijo Irana v roke voj-SV“ ZDA in spreminja Iran, ki je politično In gospodarsko zelo šibak, v odvisnost od ZDA. Ta pogodba je verjetno celo bolj nevarna kakor naša intervencija v Grčiji. Sovjetsko-Iranska pogodba iz leta 1921 pooblašča sovjetske čete, da lahko okupirajo vse Iransko ozemlje, če tamkajšnji dogodki ogrožajo varnost Sovjetske zveze. Sovjetska zveza bi po vsem tem lahko smatrala, da se je Iran spremenil v vojaški protektorat ZDA. In vendar je ameriška vlada napravila ta zelo nevaren korak, ne da bi bilo o tem obveščeno ameriško ln iransko ljudstvo. Američani so prvikrat slišali o tej pogodbi v decembru, skoraj tri mesece po njegovem podpisu; in tudi takrat samo zaradi tega, ker listina Združenih narodov zahteva, da se sleherna pogodbo, sklenjena med člani OZN položi pri tej organizaciji. Pogodbo so položili brez razglasitve, ki je v podobnih primerih v navad1,, in tudi ob tej priliki niso spoštovali pravilnika OZN, ki določa objavo. Vendar je njujor-ški list «Herald Tribune* 23. decembra 1947 objavil nekatere podrobnosti te pogodbe. Ameriška vlada Je pozvala ameriške dopisnike, naj o tem pišejo čim msnj. Inozemski dopisniki pri OZN pa so sporočili v svoje države vesti, ki jih je objavil »Herald Tribune*, in Iransko ljudstvo je o tem zvedelo po inozemskem radiu. 27. decembra je iranski vojni minister zanikal obstoj dogovora! Nov val terorja so sprožili v Iranu proti tistim, ki zahtevajo objavo besedila pogodbe. V februarju je ameriška vlada končno objavila besedilo v svoji »zbirki pogodb*. Toda spričo tega navadnega upravnega postopka ni tisk o pogodbi nič pisal. Ko sem jaz 3 aprila govoril o pogodbi in o naporih, da bi ga držali v tajnosti, je tisk zamolčal mojo obtožbo. Zamolčal je celo demanti, ki ga le malo po mojem govoru napravil amerišk; poslanik v Iranu George Allen. Allen je izjavil, da je pogodba znana javnosti, in je tolmačil molk tiska z izjavo, da »grč za malo važno vest*. Dejal je, da so pogodbo »objavili* Združeni narodi, kar pa je vsakomur, ki Je poizvedoval pn Združenih narodih, znano, da Je laž. Allen je nadaljeval: »Ta pogodba je samo razširitev pogodbe sklenjene leta 1943». Toda prejšnja pogodba je določala vojaško msiijo omejenega obsega in katere oblast se je omejevala na upravna vprašanja. legraph* piš«, da ee o«ne raznim vrstam blaga kljub temu stalno višajo. Največji povišek zaznamujejo izdelki pohištva. Isto tako mo se dvignile cene moških oblek io plaščev za 100%, ženskih pa za 30%, kar pripisujejo gospodarski krogi ukinitvi državne podpore aa nakup volne v znesku 13 milijonov šterlingov letno. Nadalje se je povišala cena električnemu toku za 27%, za vodo pa 10%. Tudi cene živil, alkohola in tobaka so mnogo višje od dneva, ko je minister za gospodarstvo in t. na/nce Cripps 10. februarja t. 1. tako svečano obljubil, da bo glavna skrb vlad« znižanje ceh. Od tega časa so se na mnogih zavodih zvišale celo šolske pristojbine. List »Nevvs Chron;cl? piše, da je tajnik sindikatov Martin na konferenci železničarskih sindikatov v Hastingsu izjavil, da mezde j»i pla-če železničarjev v nobenem oz!nu ne zadostujejo za kritje njihovih potreb. Martin je še dejal, da je obvestil vlado, da je nemogoče is* vesti uspešno macional zacijo, če imajo vodstvo v rokah oni, ki branijo koristi zasebnih podjetij. Martin je zahteval, da morajo delavci sodelovati pri nadzorstvu industrij, drugače bo pomenila vsa nacionalizacija navadne sanje. Prav ta zavest, da si je velika večina Slovencev priborila pod vodstvom OF vse one pravice, ki »o jih zahtevali že naši pradedje na svojih taborih v dobi avstrijskega preganjanja, nam kaže naš uspeh: z našo sedanjo borbo strnjeni okrog naše Osvobodilne fronte smo na pravi poti, da izvojujemo naše pravice. Z Osvobodilno fronto nadaljujemo našo včerajšnjo borbo proti vsem onim današnjim sovražni-kom, ki nam kakor včerajšnji, zaradi svojih imperialističnih te_ teni, poslužujoč se običajnih (Judežev, skušajo kratiti vse, kar je naše. 7 osvobodilni borbi smo oži-votvorili sen naših dedov: našo enotnost, ki je porok naših bodočih zmag. Na 1. taboru OF na Tržaškem ozemlju, ki bo v nedeljo * Mav-Jiinjah, bomo zato v znamenju tradicij naših dedov manifestirali našo enotnostborbi proti vsem zunanjim sovražnikom in tistim nekaj domačih prodancev, ki so jim ljubši Judeževi groši kot naša svoboda. V nedeljo zato vsi v Mavhinje! Kongres ameriške KP NEW TORK 36. — »Daily Wor-ker* Je objavil obvestilo o »klicanju 14. kongresa ameriške komunistične stranke aa S. avgusta. Obvestilo izjavlja med drugim, da bo V prihodnjih mesecih prišlo do odločilnih dogodkov za usodo človeštva. Naloga kongresa amerišk* KP bo pripraviti vse svoje člane, d«, dajo največji doprinos k ljudski berbi pootfi spletkam Wall St ref ta, ki vodijo do nadvlade v svetu, do fašizma in do vo^ie. Kongres bo razpravljal o vprašanjih notranje in zunanje politike ter izdal ukrepe za volivno kampanjo. Ljudski odbori se ustanavljajo v Indiji BOMAY, 27. — Življenj« na svobodnem ozemlju Telegana, kjer so prvič v zgodovini Indije izvedla agrarno reformo in ki ga je do sedaj upravljata fevdalna vlada hyderabadskega Nizama, prehaja v normalni tir. Dnevno se spontano ustanavljajo v vaseh ljudski odbori, ki dajejo ljudstvo to, kar je indijski kongres toliko let samo obljubljal in nikoli izvedel. Ljudski odbori razdeljujejo kmetom zemljo veleposesinikor, ki so jo dobili od Nizama za usluge. Polje je bilo povečini neobdelano in so ga razdelili med revne kmete in med tiste, ki niso nikoli imeli zethlje. VARŠAVA, 26. — Bolgarska delegacija, pod vodstvom Dimitrova, bo prispela v Varšavo v potek. Uradno javljajo, da bodo razprav Ijali o vprašanju prijateljske pogodbe med Poljsko in Bolgarijo. Drugo poročilo gen. tireja Združenim narodom Od tiskovnega urada anglo-ameriške okupacijske uprave smo prejeli slovenski prevod »Poročila o upravi anglo-ameriškega področja STO-ja od L Januarja do 31. marca 1948», ki ga je sestavi] generalni major Aarey, poveljnik tega področja i« ki ga je poslal Združenim narodom. Poročilo ima 17 poglavij in 12 prilog. Ker je poročilo zelo obširno, bo. mo o njegovi vsebini obširneje pi» sal; v prihodnjih številkah. Kakor prvo poročilo, ki ga je Alrey podal za trimesečje od 15. septembra do 31. decembra 1947, je tudi to pisano z isto tendencioznostjo Jn pristranostjo, ki označuje okupatorsko politiko na tukajšnjem ozemlju. Nič čudnega torej, da prihaja gen. Airey do zaključka, «da bo možno pričeti z naravno in krepko gospodarsko obnovo, le ko bo ozemlje vključeno v Italijo, kajti edino to lahko vrne življenje njegovim ladjedelnicam in sorodnim industrijam. Zato ugotavlja, da je rešitev tržaškega vprašanja v čim prejS-njl izpolnitvi tristranskega predlo^ ga od 20. marca 1948». Čeprav se poročilo nanaša na do* bo do 31. marca 1948, se zdi, da so ga zaTadi zaključkov, ki jih vsebuM je, objavili ravno sedaj, ko skušajo razni Bevlni in. Tarchianiji znova obrisati prah, ki je pokril omenja, ni tristranski predlog. Nov mosi na Rek! REKA 27. — Ob rojstnem dnevu maršala Tita so slavnostno 1», ročili prometu nov most na avto* mobMski cesti »Ljudska fronta** Slavnosti je prisostvovalo veliko število reških delavcev, članov! fronte in graditeljev ceste. Most so zgradili delavci državnega podi. jetja «Jadransko morje*. Izročil ga je prometu tajnik reškega mestnega ljudskega odbora Cuomo in takoj po njegovem govorni je prvi avtobus za Ljubljano šel preko mosta. Počastitev spomina jugoslovanskih borcev v Francij! PARIZ, 2«. — V Cala.su Je bita: proslava na čast jugoslovanskih borcev, ki so padli v odporniškem! gibanju v Franciji. Proslave so se udeležili predstavniki francoske vojske, predstavniki Jugoslovanskega pc«laaištva v Parizu io 500 ju* goslovanskih izseljencev. Po »ve. čanestl so jugoslovanski izseljenci priredili pevski nastop in tako tu* dl poljski izseljenci. CANTERBURYSK( DEKAN DR. JOHNSON: VOLITVE V ČSR bodo hud udarec reakciji Dr. Beneš podpisal zakone o nacionalizaclil -Clementlsov članek o vojnohuiskaškl kampanji Cangkajskov teror proti demokratom NANKING, 27, — Iz uradnih krogov poročajo, da je Cangkajško-va vojska zapustja letališče Cang Cun, ki so ga že več dni napadale močne enote ljudske vojske. Proti dvema divizijama ljudske vojske se bori v okolici Cang Cuna 120.000 kuomintangovih vojakov, ki se marajo kljub premoči umikat; in prepuščati položaje demokratičnim četam. Cangkajškove čete so zapustile cesti Linghua in Pingčuan, ki sta bili njihovi poslednji vojaški oporišči v pokrajini Jehol. Edino — le glavno mesto pokrajine Je še v rokah Cangkajška Včeraj so ustrelili v Peipingu pet oseb. Med temi je tudi nek univerzitetni profesor. Obtoženi so bili. da Allen je pozneje zanikal, da bi bil podpihujejo in feubkato viso’">šo -kdaj podal omenjene izjave. Toda|Ce in da so krivi Stavk, ki so j*h njegovo zanikanje je nesmiselno: Imam pred očmi popolno besedilo vesti, ki jo je takrat objavila »International News Service*. Informacije iz Irana omogočajo ugotovitev pravega vzroka vseh naporov, da se prepreči širjenje sieherne vesi; o pogodbi. Vzrok temu je strah, da bi v primeru objave besedila pogodbe v Iranu ljudstvo lahko zavrglo to pogodbo, ravno tako, kakor je v začetku tega leta iraško ljudstvo zavrglo angle-ško-iraško vojaško pogodbo. Pogodba sama na sebi povzroča zaskrbljenost. Enako zaskrbljenost pa povzroča napor, da se odvrne pozornost od teh dejstev. Pravico imamo vprašati se, kakšne druge nepremišljene avanture so v načrtih ameriške diplomacije, ki jih drži ameriška vlada v tajnosti z izgovorom. da bi »lahko ogrožal«* našo državno varnost. HENRY VVALLACE (Crrjjright by ONA), zadnje čase uprizorili kitajski visokošolci v znak protesta proti politiki Kuo.r.lntanga. in terorističnim metodam Cangkajška. Pred ustrelitvijo so morali obtoženci hoditi po glavnih ulicah Peipinga. Nove smrtne obsodbe v Grčiji Atensko porotno sodišče Je obsodilo na smrt dva demokrata, tretjega pa na dosmrtno ječo. V zadnjih 15 dneh so monarho-fašisti aretirali 230 demokratov v Atenah in jih bodo v kratkem sodili zaradi »prevratnega delovanja*. Aretirali so tudi 27 oseb, ki Jih obtožujejo, da so vohunili v prtd partizanam. BEOGRAD, 27. — V6*slovanski odbor, ki 6ma svoj sedež v Beogradu, Je izdal proglas, v katerem ostro obsoja teror, ki vhkto v Grči#. PRAGA, 27. — Predsednik Beneš je podpisal še zadnje zakone o nacionalizaciji, ki jih je pred kratkim izglasovala skupščina in ki bodo stopili v veljavo pred volitvami. Glede teh volitev Je cajnterbury-ski dekan Hewlett Johnson v razgovoru z londonskim dopisnikom praškega lista «Praoe» dejal: «Bri tanske sile miru in napredka bodo z navdušenjem pozdravile zmago demokratičnih sil na češkoslovaških volitvah. Zmaga češkoslovaških demokratičnih sil bo nadaljnji korak k trajnemu miru v svetu. Volitve v CSR bodo pospešile enotnost demokratičnih »il in zmago socializma.* Dekaj je izjavil, da Je zadovoljen, leer Je temelj češkoslovaških volitev narodna enotnost, ki »ima svoje edino Jamatva v so cializmu, ki je edina državna zadovoljiva oblika naših časov*. Dr. Johneon je Jzjavil, da bodo volitve v CSR hud udarec za reakcionarne sile, ki «skušajo raz bijati enotnost demokratičnih mno žic, da bi preprC-čile napredek v CSR Razkol socialističnega pok reta in delavstva — je nadaljeval dr. Johnson — Je ovira naprednim silam, ker se ena ali druga stran proda kapitalizmu.* Dekaj je tako zaključil: »Enotna ljudska fronta, ki ima v svojem programu povečanje proizvodnje in izboljšanje življenja delovnega ljudstva, je važen činitelj za trajen mir. Ves svet gleda sedaj Češkoslovaško. Enotnost naprednih «!l te države bo okrepila poKžaj vseh onih; ki se danes borijo za mir.* Enotna protestantska sekta je izdala proglas svojim vernikom. Poziva jih, naj velijo listo ljudske fronte. Tudi židovska skupnost poziva vse češkoslovaške Žid«, naj volijo za listo ljudske fronte, ker »židovsko prebivalstvo je, preveč pretrpelo, da bi volilo za one ljudi, ki so ga preganjali*. Zunanji minister Klementis piše v »Rude pravo*: »Vojnohujskaška kampanja je lahko dosegla svoj višek, teda ni dosegla namena v naši državi. Ni nas odvrnila od našega dela in smo prišli zato do zaključka, da so sile miru v svetu mnogo močnejše kakor sil? avanturistov in zločincev.* V zvezi z izmenjavo not med Mo-skvo in Wash!ngtonom piše Klementis: »Med zapadno javnostjo se je že začel proces epu raci Je in ee nezadržno širi kljub diplomat čnim spletkam*. Glasilo češkoslovaške komunV stične partije »Rude pravo* piš« ob 64. rojstnem dnevu predsednika Beneša: »Predsednik Beneš se je odzval ljudski volji v februar* skih dneh in je spoznal, da je bila ljudsko ogorčenj? upravičeno in njegove zahteve utemeljene. Pomagal je pri rešitvi krize, kakor 'js to zahtevala ljudska volja*. Čestitke maršalu Tita BEOGRAD, 26. — Maršal Tito je ob svojem 56. rojstnem dnevu prejel številne čestitke iz države in inozemstva. Med drugimi so mar* šalu Titu čestitali tudi člani švedske mladinske brigade, ki so de* lali na mladinski progi Samac Sa» rajevo, in slovaški mladinci, ki delajo na železnici Kronska Dubrav* ka-Banska Staniča. KRATKE UfST/ LONDON. — Poluradni britanski vladni krogi menijo, da se bodo v kratkem nadaljevala trgovinska po, gajanja s Sovjetsko zvezo. LYON. — Rekior lyonske univerze Je otvori] mednarodno razstavo otrošk;h risb. Otvoritvi so prisostvovali diplomatičnj predstavniki Velike Britanije, Italije, Švice, Belgije, Nizozemske, Poljske, Češkoslovaške. Madžarske, FLRJ, Finske, Norveške, Danske, Švedske in francoskih kolonij. Razstavo je priredila esperant-ska družba Lyona in se bo ponovila v Milanu. BERLIN. — V sovjetskem sektorju v Berlinu bodo postavili velik spomenik na čast sovjetske armade. Osnutek je delo ruskega kiparja Vukottča, ki je dobil tudi Stalinovo nagrado. Spomenik bodo postavili na površini 500 kv. metrov. VARŠAVA. — Poluradni list »Rzespospolita* sporoča, ds bo pristanišče Sčečin postalo v šestih letih največje evropoko pristaniše in bo po zmogljivosti doseglo Antver-pen. PRAGA. — Češkoslovaška vlada je darovala Svetovni dijaški zvezi enega največjih hotelov v Marijanskih Lažnih. Hotel bo služil dijakom vseh narodnosti, ki se zdravijo v Marijanskih Lažnih. PRAGA — 2.553.000 obiskovalcev je obiskalo veliko kmetijsko razstavo slovanskih držav. Zaradi velikega zanimanja, ki vlada med slovanskimi državami za to razstavo. Je končni termin odložen do 10. junija. BEOGRAD. — 247 Jugoslovanskih izseljencev bo prispelo v prvi polovici Junija iz Westfalije. Po dvajsetih letih odsotnosti ss vračajo t domovine* PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 28. maja 1948 Dolga bela krilca in cvetje, stare gospodične, pohabljenci, nekatere mame in tržaški odličniki 50 včeraj prisostvovali procesiji pred cerkvijo Sv. Antona. Raz okna nekaterih balkonov to izobesili preproge, s katerih so poprej imtpali prah od čevljev. Pri družini M. so kupili celo novo in jo vrgli raz balkon, da je segla čez polovico okna stranke C., ki stanuje nadstropje niže in ki je izobesila preprogo, ki ni bila niti senca one nad oknom. Po nekaterih oknih so tudi prižgali svečke. Pri družini C. pa so že zjutraj poklicali električarja, ki jim je napeljal elektriko v barvaste zeleno — belo — rdeče svečkei. Zvonovi so zvonili, toda za zaprtimi s svečkami in zelenjem ozaljšanimi okni pri D. jih niso slišali. Radio-gramofon, ki je besno rjovel poslednje «boogie-ivoogiet), in alkohol so bili glasnejši od zvonov. V tem sijajnem Razpoloženju so pričakovali gospoda papana, ki se Je skupno z drugo gospodo udeležil procesije, da se kasneje zapeljejo v Casino v Benetke in poskusijo različne nove €sisteme» v igri, ki krije tistih nekaj milijonov letnega primanjkljaja ob očetovem «ne-zadostnem zaslužku*. Skavtje v svojih lepih unifor-'mah, ki jih je mendg plačala Democrazia cristiana, so ponosno paradirali v zadovoljstvo fratrov, ki so jih spremljali in se ozirali po onih v belem in onih, ki so prišle pokazat svoje nove obleke in pobarvane nohte v premajhnih odprtih čeveljčkih. Ara. ara che tocco de N... Saj, veste tista leta in bučno mesto in pomlad in nejjokvarje-no čustvo in tako lepa prilika.... *— da in Rešnje telo, ki ga nosi nekdo, ki ni dovolil, da bi ga slovenski verniki častili v cerkvi v svojem jeziku.... — Orco d... je nekomu, mortia prav zaradi vsega tega, ušlo iz ust. — Takrat je iel mimo ravno nek frater, ki je poklical policaja. Onega so strpali šiloma v kamion, ker je — žalil.... Nekatere ženske go protestirale, pa jim je rekel policaj, fci je porinil onega v kamion: — Porco d..., ali smo mi tukaj gospodarji, ali nismo.... — Zenske so se zgražale: — Kako grdo preklinja, kako ima le pogum naložiti na kamion onega, ki ni klel boga tako, kot ga je klel on sam! Kamion je odpeljal po mestnih ulicah mimo belih krilc, mimo poh-abljenctv In starih gospodičen in mimo mam, mimo skavtov tn odličnikov in todličnicv, ki so se razhajali. Glejte, kdo ve, če bi Kristus, Jfci jo ga na tak način častili včeraj, rekel še enkrat one besede, ki jih je rekel takrat, ko je umiral na križu: Odpustite jim, saj ne vedo kaj delajol HaTelovo 1948 TRŽAŠKI DNEVNIK Dijaška matica v Boliuncu Včeraj so nastopili v prostorih prosvetnega, društva v Boljuncu gojenci Dijaškega doma iz Trsta. V uvodni besedi je profesor Be-nulii poudaril veliko važnost te naše ustanove, ki nam vzgaja našega novega intelektulca, kateri ne bo gledal, kako bi se okoristil na ?ačun svojega ljudstva, ampak se bo vprašal: «8 čim bom lahko koristil svojemu narodu?«. Za dosego tega cilja pa je treba, da vsi hi izdatno podpremo Dijaško matico, ki s: Je postavila ta svetel cilj. Nato J« dijaški zbor zapel več Slovenskih umetnih in partizanskih pesmi, njihov orkester je zaigra; venček narodnih in dramat. ska skupina je odigrala dve enodejanki: «Snubnča» Čehova in Nu-ilčevega »Analfabeta*. Med odmorom so bile volitve v krajevni odbor Dijaške matice, ki bo odslej skrbel v svojem kraju aa čim večjo povezanost te ustanove s slovenskimi starši in prijatelji n# še mladine. Za mir, zaslužek in napredek GLASNIKI MIRU, KI ŠČUVAJO PROTI SLOVANOM — JEZUIT LOMBARDI IN VOJNA — LJUDSKA FRONTA SEGA OD OPČIN DO VLADIVOSTOKA, TA-KO IMENOVANI SLOVENSKI DEMOKRATI PA OD PONTEROSSA DO MORJA — PET STO MILIJONOV PRIPADNIKOV VSEH NARODOV JE Z NAMI Včeraj ob 17 se je zbralo več tisoč preb.vaioev a JBiegia. na trgu v Boljuncu, da bi poskušali govore tov. Vidalija tn dr. Dekleve, k: sta govorila bivšim političnem preganjancem in vsemu ljudstvu. Zbo-iroyanje je otvoril tov. Mantagna in za aj.m je takoj spregovoril tov. Vidali, ki je dejal med cfrugim: «Zarali Smo se duioes na tem kraju, tako bl zu meje, da laliko siiš jo naš glas tudi bratje na eni strani. Vojni hujskat; vsega sveta govore sair.o o novi vojni in kako bi uničili Sovjetsko zvezo tete njeno mogočno armado, ki je strla ogromno nemško vojaško sUo. In vendar je Sovjetska zveza dosegia v obnovi vseh dežel največje u-spehe. Gospoda v ZDA pa še ni videla in izkusila vojne. Zato pa vemo tem bolje mi aa njene grozote in Delavci, kmetje jn obrtniki n.tna- di jezuita Lombardija, ki je govo-o nekem krivičnem miru, o grozotah v Jugosla-v.j*, o preganjanju vernikov -td. V-je to je ime to namen razpaliti sovraštvo med ljudstvom in hujskat* na novo vojno. Tako je cerkev, ki bi morala biti vesoljna in ne po*iiična, eepet na delu proti S.ovanom skupaj z onl-mi, ki pripravljajo nove vojne. Toda mi »mo močnejši in če bomo enotni n povezani v OP, je naša amaga gotova. Za tov. Vidalajem je spregovoril v slovenščini tov. dr. Jože Dekleva. Tudi oa je analiziral dogodke po obeh svetovnih vojnali i'.. poudaril njihovo sličnost. Toda sedaj ee je nadaljnjih s-o milijonov ljudi osvobodilo zapadnega '.iripePlal,. stičnega jarma In si gradi svojo boljšo bodočnost v svobodnih državah. ee bomo borili proii njej z vsemi silam'. Tov. Vidali je nato omen.i izmenjavo diplotnatskih not med Sovjetsko zvezo ia ZDA. Mi nočemo deilti usode Palestine to se nočemo za n-kogar klati med seboj. Našemu ljudstvu je bilo do-,yclj preganjanja in dovolj faS*zma. Fašistično peto so še prav posebno jo nobenega interesa za novo vojno -n zato ic naše geslo: «M',r, za- ' slu£ek m napredek!*. Važno je, dia se tega vsi dobro zavedamo, da smo o tem v dnu du- ] še in srca prepričani in da gremo j aa te ciije v borbo. Saj nismo sa- j ml. Pet sto miijjonov ljudi po vseh 1 delih sveta nas bo podpiralo v na- pravijo, di* so Slovenci, trkajo se na prsa in govore, da imajo samo oni in ed:no oni pravico govoriti v imenu našega ljudstva. In vendar je z ljudsko fronto vse slovanstvo, ki sega od Opčin pa do Vladivostoka, njih pa je komaj peščica, ki ne sega nit. od Ponteros-sa pa do morja. Kdo Ima torej prav co govoriti v imenu Slovanov* Naše, pot je pot sodelovanja in soZitja med narodi in je edina, ki vod; do reši,tve. Na tej poti in v borbi za pravico so bili politični preganjanci vedno prvi in bodo taki tud; še n:1 prej, dokler si ne priborimo nr.iage in lepše bodočnosti. V nedeljo vsi v Mavhinje kjer bo pni ljudski tabor OF. Na sporedu: govor, pevski in recitacijski nastopi ter ljudska veselica. Kdo bo šel v Sofijo? Tekmovanje za vpisovanje v ZAM za leto 1948 10. junija se bo pričelo dvomesečno tekmovanje za vpisovanje v Zvezo antifašistične mladine za leto 1948. Tega tekmovanja se bodo udeležili vsi mladinci in mladinke vseh okrajev, sektorjev, tovarn, vasi in sol. V teh dneh so se pričele že prve priprave za ta tekmovanja. Ved mladink je zaCelo izdelovati okrajne zastavice, ki bodo dodeljene vsakih deset dni tistemu sektorju, ki bo najboljij, v tekmovanju. V raznih okrajih mislijo mladinci prirediti zabave in kulturne večere, da bi še bolj popularizirali to veliko mladinsko akcijo, katero bodo prav gotovo podprli demokratični prebivalci Trsta, kakor vsa mladina. Razen tega bo mladina organizirala veC zborovanj in množičnih konferenc, na katerih bodo pohvaljeni vtj tisti mladinci, ki bodo pritegnili največ novih elanov v ZAM. Tudi okraj, ki bo sprejel najved novih elanov, bo prejel prehodno zastavico. Ob koncu dvomesečnega tekmovanja bo zastavi- co obdržal tisti okraj, ki bo v vseh teh tekmovanjih zmagal. Prav taka tekmovanja se bodo vrSila tudi v tovarnah, vaseh m šolah. Za udeležence teh tekmovanj bodo prav posebna darila, med katerimi knjige in diplome. Mladinec ali mladinka, ki bo zmagal pri teh tekmovanjih, bo za nagrado prejel diplomo ter se bo udeležil kot delegat kongresa balkanske mladine, kj, bo avgusta meseca v Sofiji. To je v širokih obrisih program dvomeseCnen tekmovanja za vpis v ZAM. Prepričani smo, da bo trzaSka mladina storila vse, da bo dosegla Cim boljše rezultate. Niti ena ulica nit i ena hiša niti en mladinec ne smejo biti pozabljeni. Naj bo vpisovanje v ZAM za leto 1948 ponovni udarec za vse nepri-jatelje enotne fronte demokratične mladine in sa vse tiste, ki skušajo razbiti prijateljstvo med italijansko in slovensko mladino. Naj bo geslo' demokratične mladine: «Vsak Clan ZAM mora pridobiti novega Člana/». KOLEDAR Petek 28. maja Milica, Tinko . Sonce vzhaja ob 4.17, zah«* ob 19.45. Dolžina dneva Luna vzhaja ob 0.6. zahaja ob 8.43. Jutri 29. maja Majda Spominski dnevi 16il se je rodil v Ljubljani Ivan Vajkard Valvasor, zgodovinar. 188-4 se je rodil EdAMrd Beneš, predsednik bratske CSR. PRESKRBA Razdeljevanje mila. Z današnjim, dnem se prične delitev po 200 gr imila za skupino od 19 do 65 leta na nakazilo XV, odrezek št. 19. Konec razdeljevanja nepreklicno 15. junija. Cena 275 lir za kg. ENOTNI SINDIKATI čutili primorski Slovenci, katerim ii borbi. Tov. Dekleva je op'sai | je uni&i fašizem vse kulturno a:v- ! borbo v Grčiji in na Kiiajskcui in j ijenje in prepovedal Sole v mate- ! omenil avstrijsko vprašanje, kjer i —— ------------------------ (inskem Jeziku. hočejo zopet os.epar.ti Jugos.evijo ! švicarski Rdeči krit O vojni govore tudi nekateri diuš- iq Slovence za najosnovnejše pra- • ustanovitelja RK, ni pastirji, ki pravijo o seb- da v,ce. . \ženevskega župana Henrika Dunan- so pion.rji miru. M; spoštujemo j Tudi iz Trsta bi imptnal.su ra, e pozval ob tej prilik i vsa vero in cerkev, ue bomo pa.trpeli da naprav^ svoj vojaški bunker ^ ^ v da bi s prižnice hujskali k vojni ! v borbi proti demokraciji nove Ju-1 človekoljubnim nalogam Kdor je član Rdečega križa se mora boriti za mir in pomagati potrebnim otrokom in širili mržnjo in sovraštvo med Slovenci in Italijani, kot so delali v Italiji v času vollvne borbe. Zadnje dni so poslali v Trst tu- Vsi pionirji na delo! Bliža se »pionirski teden“ Tokrat je vrsta na pionirjih. Odkar sa namreč naši najmlajši izvedeli, da se bodo v kratkem vršile manifestacije, popolnoma njim posvečene, nimajo več miru. V rasnih krožkih je takšen živžav, da se starejši tovariši komaj kretajo med pionirjit ki iščejo in brskajo povsod, da bi našli dovolj papirja in barv. Vprašali se boste, čemu jim bodo služile te sti>Cri, ker prav gotovo še ne poznate programa manifestacij. Papir in barve bodo služile na Šim najmlajšim za pripravo stln-časov in za o krasitev odrov, na katerih bodo pionirji uprizorili v »pionirskem tednu* razne igrice. Razen tega bodo pionirji v tem ttdnu pokazali svoje sposobnosti v telovadbi in športu. Do J. julija morajo biti vsi sten tasi že končani, ker se bodo pričela že tekmovanja in razne sku pinice pionirjev že delajo stave, kdo bo pri teh tekmovanjih zmagal. Tokrat hočejo pionirji s svojo marljivostjo in pridnostjo dokazati, da so najboljši in da lahko, se-vida če hočejo, potolčejo tudi svoje starejše tovariše. V nedeljo 16. maja so pionirji krožka «DugoHn» napravili izlet do Glinščice. Za ta izlet so se naii najmlajšl pripravili kot za najtežje planinske ture: nahrbtnike, tSike čevlje in ve liko palico. Na svojem povratku so se ustavili v Boljuncu, kjer so igrali prijateljsko nogometno tekmo. Med ostalimi prireditvami, ki jih pripravljajo, imajo pionirji načrt prirediti opereto tRdeča kapica», ki bo v kratkem na sčdežu Delavske športne zveze v ul. Conti. V tej opereti bodo nastopali samo pionirji. V prihodnjih tednih hod 'j pionirji priredili več tekmovanj, ki naj bi bila priprava za «pionirski teden». Na vsak način bi priporočili vsem pionirjem, da se dobro pripravijo, ker bo udeležencev pri tekmovanjih zelo dosti tn bo torej tudi ta borba precej ostra. KDOR SE HOČE BORITI PROTI VOJNI. NAJ SE VPIŠE V RK TRSTA IN OZEMLJA, KATEREGA NAJ PODPIRA IN KREPI! •Kjldtuha KNJISB-GLEDALIŠČE - KONCERT« R AZSTAVE -F.LM i KRITiKE-DRO BTINE 0 Molieru in njegovem „Skopuhu“ Ob premieri v Slovenskem narodnem gledališču Moliire,. j pravim imenom Jean Baptiste Poguelin, je živel v 17. stoletju (1622-1673), ko je vladal v Francijt Ludvik XIV. in je bil francoski absolutizem na vilku. Ta prosvetljeni absolutizem je cenil umetnost in je podpiral pisatelje, ki so ustvarjali klasična dela. To je doba treh velikih dramatikov, dveh pesnikov zaloiger, Corneillea t Raci-nea, in nesmrtnega pisatelja komedij Moliirea Moliedre je doOakai le 51 let, od teh jih je bilo 30 posvečenih francoskemu gledališču. V začetku svojega umetniškega delovanja je prepotoval s svojo gral-sko družino vso Francijo in je dobro spoznal vse sloje francoskega prebivalstva. Zato je v Pa-risu napisal in igral vrsto ne smrtnih komedij poleg nekaj burk in taljivih prizorov. Mol lire je Obal raznovrstne napake svojega stoletja, a je človeške značaje tako poglobil, da so dobili obče človeški pomen in so prav zato Živi in zanimivi tuii danes. V *Smešnih precioz-nicah» si je privoščil takratno hlastanje po preizbranen, nenaravnem govorjenju, fci se je razpaslo v salonih francoske presto nlce m se je iz njih Urilo v podeželje. V »Soli za molet je obdelal vprašanje ženske vzgoje, kt naj da doraščajocim mladenkam pravo podlago za srečno zakonsko življenje. MoVčre obsoja preveliko strogost in ozkosrčnost In zagovarja zdravo mero pro- stosti in razgledanosti v svetu, ki nas obdaja. Podoben je predmet v uSoli za žene*, ki je poviroMla v tedanji družbi viharne razprave za in proti. Hinavščina, ki je razkrajala družbeno in družinsko Življenje, je prišla na oder v «Svetohlincu» («Le Tartuffen), ki je razburil zlasti cerkvene kroge zoper Moliirea. Ist\ nasprotniki so te zaganjali v «Don Juana*, ki kaže nevarnega zapeljivca v varljivi podobi Izobraženega moža. Resnejši je «Ljudomrznik», fci obsoja posvetno obrekljivost. nVčene ženske» smešijo nezdrave izrastke v boljši ženski družbi. «Namišljeni bolnik» zasmehuje takratno sleparsko zdravniško znanost. • • * Med najboljše Moli&rove komedije se prišteva «Skopuh» Skopi Hurpagon bi rad dal svojo hčer Eliso staremu Anselmu samo zato, ksr bi ne bilo treba šteti dote. Elisa pa ljubi Valera, ki se udinja Harpagonu kot u-pravltelj njegovega posestva in hlini soglašanje s skupuhom v presojanju njegove družine in služinčadi. Harpagonov sin Cliante ljubi ubožno Mariano in težko prenaša očetovo zapostavljanje. Po posredovalcu Simonu »i izposoja denar pri nekem o-deruhu, a ko se po naključju sreča z njim, spozna, da je oderuh njegov oče. Ta oče je tudi tako podjeten, da bi »j rod izbral isto nevesto kakor sin, ne iz ljubezni, temveč iz skopuške preracuna-nošt!, ker je Mariane skromna in goslavjje ,n pcot. uresničenju pet- (er ^ borijQ gg „!(r_ .etnega plana . ! Od leta 1880 do danes se je šte- V svoj: politiki «de.i in v.ad«j» jJo ilanov RK se-l0 povečalo. Da- lo najeli imperialisti nekatere, ki m sodelujfjo pri uresničevanju človekoljubnih nalog Rdečega križa široke ljudske množice, ki se dobro zavedajo, da bo samo borba proti vojni lahko preprečila nova krvoprelttja, uporabo novih orožij in počasno umiranje v koncentracijskih taboriščih. Toda za uspeh ne zadostujejo same besede, temveč je treba naloge Rdečega križa skupino reševati: Okre-piti se mora fronta vseh tistih, ki hočejo mir; človekoljubna načela RK na) postanejo geslo vseh demokratičnih množic sveta. Mnogi se še danes ne zavedajo, koliko gorja in škode je povzročila druga svetovna vojna, in na žalost je takšnih tudi v Trstu še precej. Mnogi so že pozabili, da je 411 tržaških družin izgubilo svoje drage, ki so padli v borbah na Krasu, da je Z29 oseb bilo ubitih v Trstu samo zato, ker so se borili za svobodo in demokracijo. Na vsem ozemlju pod anglo-ameriško upravo je bilo za časa osvobodilne borbe prizadetih 1100 oseb. V vseh državah so prejele prizadete družine direktno ali indirektno pomoč javne uprave, samo pri nas ni začasna uprava storila še ničesar, da bi olajšala težek položaj teh družin. Nasprotno, te družine so zaradi obupnega stanja, v katerem se nahajajo, večkrat prisiljene prositi miloščine prav pri tistih, ki so bili posredni ali neposredni podporniki fašizma, organizatorji rasne in šovinistične borbe. Prav gotovo ni tem fašistom prav nič mar, da so prisiljene te družine poniževati se pred njimi, temveč se v svojih no. vih vlogah «dobrotnikov» prav dobro počutijo. Vse ljudstvo. ki je podpiralo osvobodilno borbo, se čuti zaradi tega danes ponižano. Toliko je pro-blemdv, ki bi bili morali biti rešeni, pa so zaradi tukajšnjega političnega položaja ostali nerešeni. Prva skrb vs(h so prav vojne sirote in naloga Rdečega križa je rešiti ta problem. Toda problemov, ki še niso bili rešeni je vedno več. Eden najtežjih je prav problem brezposelnosti, ki ogroža delavski razred Tržaškega ozemlja. Iz dneva v dan se število brezposelnih veča. V Trstu živijo ljudje že tri leta vedno 'v upanju, da se bo položaj zboljšal. Danes je upanje že skoraj usahnilo. Najbolj prizadeti zaradi obupnega gospodarskega položaja so pa danes zopet otroci, ki so morali že med vojno trpeti pomanjkanje in. ne morejo niti danes še prejemati tega, kar yjihov organizem v razvoju zahteva. Zato so zelo pogosti Mladi delavci in delavke se pripravljajo na kongres Včeraj zjutraj je bila na sedežu Delavske športne zveze Enotn h sindikatov v ul. Contl pripravljalna konferenca za kongres delovne mladine, katere se je udeležilo veliko število mladih delavcev in deklet, ki so « svojo prisotnostjo dokazali. da razumejo pomen tega kongresa ter da se hočejo dobro pripraviti, da bodo lahko rešili svoja vprašanja. Pregled o položaju delovne mladine na Tržaškem ozemlju Je podal tov. Pescatori, ki j« podrobno orisal borbo vse tržaške mladine za uresničitev svojih zahtev. Po govoru je sledila zelo živahna obravnava, ki Je Jasno pokazala odločno voljo naše mladi-ne boriti se ramo ob rami a vsem delavskimi ljudstvom za njegove pravice. varčna in bi mu rte. zapravljala. Ko oče izve, da tudi sin ljubi Mariano, ga prekolne in ga hoče razdediniti. Najbolj smešen postane Har-pugon, ko mu ukrt.dejo zakopano skrinjico zlata in začne sumničiti tatvine vso družino, znance in prijatelje in celo samega sebe. Maščevalni kuhar zvrne krivdo na upravitelja, ki prizna, da je vsel Harpagoriji najdražje, pa m'sli hčerino srce. Zapleteno Strero razmota Anselme, ki se razkrije kot Valšreov in Marta-nin oče, in ko se najde tudi skrinjica in je skupuhu voliti med njo in Mariano, se seveda odloči za skrinjico. Valčre vzame Ellso, Cliante pa Mariano, a trdi oče privoli v to šele, ko mu obljubijo, da poravna Anselme že-nitovanjske stroške, izplača obema paroma doto in naroči Harpagonu novo obleko. V Harpagonu je slikano sko-puštvo v vseh oblikah od stiska-štva pri družini in služinčadi do grdega oderuštva. Da je ta strast še bolj smešna, ustvari Moltire tip premožnega meščana, ki tivi v precejšnjem obilju, družinskega očeta, ki upošteva bolj svojo strast, kakor očetovska čustva, In starega zaljubljenca, kt tekmuje v ljubezni z rodnim sinom. Skoposti in skopuhov so imele vse dobe na pretek in jih ima tudi naša. Pohlep po zlatu in gmotnih dobrinah je težko krotiti in mu odkazati pravične meje. Ta pohlep je rodil v starem veku suženjstvo, v srednjem graščake in fevdalce, v novem pa absolutizem■ in kapitalizem. Vse te oblike okoriščanja sc obsojene v Moličrovi umetnini. Zaradi te obsodbe je «Skopuh» zmeraj aktualen, zaradi nje sodi v vsak napreden, demokratičen repertoar, posebno danes, ko zajema kapitalizem cele narode in države tn se kuje/9 kapitalistični bloki za Izkoriščanje delovnih ljudskih množic. A. BUDAL primeri jetike in rasnih drugih težkih bolezni. Najtežji je seveda položaj otrok brezj>oselnlh, ali pa tistih delavcev, ki delajo lahko samo, kadar se jim ponudi prilika. Vsi ti problemi zahtevajo takojšnje rešitve. Prepričani smo, da bo vse pošteno prebivalstvo podpi- njih trgovcev, ki jih je sedanji gospodarski zastoj posebno težko prizadel. Ta skupina trgovcev ne razpolaga z večjlmj rezervami kapitala ter je njihov obstanek odvisen od dnevnega zaslužka. Zaradi tega težko občutijo ukaz št. 4, ki nalaga plačanje zaostalih davkov. Davč ralo Rdeči križ za Trst in ozemlje ! na bremena kmetov so ravno tako V borbi za pobijanje jetike, ki gr o- I občutna in naš kmet ne ve, kje naj ei našim otrokom. Letos so bolj kot j bi dobil denar za. plačanje davkov. kdaj koli potrebne počitniške kolo- j Vse to predstavlja zelo resen go-nije, kjer se lahko slabotni otroci spodarski problem, toda zdi se, KMETIJSKA STROKOVNA ZVEZA ES opozarja vse člane Kmetijske strokovne zveze, ki niso še dvignili drugi zavoj sladkorja, naj ga dvignejo čim prej v našem uradu ul. Imbriani 5-1. Kmetijska strokovna zveza- ES. Vsi posestniki, ki so utrpeli škodo s strani anglo-amerlške vojske, naj se takoj vpišejo pri naših referentih na terenu. Javijo naj povzročeno škodo tudi tisti, ki so jo že sporočili svoj čas v pristojnih uradih. Dvig zavojev sladkorja in kakaa. Opozarjamo vse brezposelne m upokojence, ki so se vpisali prt ES za zavoj sladkorja, da se bo de litev končala nepreklicno 31. t. m. Kulturna stroka. Vsi kulturni referenti upl*avnih in tovarniških odborov so obveščeni, da je sestanek, k: bi moral biti ta petek ob 1930 odgoden na prihodnji petek ob isti uri. Oblačilni oddelek. Tovarniška prodajalna ES v ul. Zonta 2 javlja vsem delavcem, da ima na razpola go modre delovne obleke po 2.740 lir, kakor tudi hlače In suknjič iste barve po 3.215. Danes ob 19.30 v ul. Conti 11 sindikalni plenum. 0000000000000000000000 1 Sl.ill'Ei\SK(l MARODNO x gl iiLliUALlŠCb o. OZEMLJE g| ( okrepijo ter se zdravi in osveženi vrnejo k svojim staršem. Oeslo vseh poštenih demokratičnih prebivalcev naj bo: «Pomagajmo našim otrokom! podpirajmo počitniške kolonije, ki jih organizira RKTO! Podpirajmo Rdeči križ za Trst in ozemlje v borbi za nivr in srečnejšo bodočnost». Čemu toliko študirania? da oblast smatra vso zadevo za pre tiran o kampanjo in je ne rešuje 3 potrebno hitrostjo. Ali je mogoče, da polk. Poden ni vedei ničesar o spomenici akcijskega odbora posla-mi vojaški upravi? In kaj naj rečejo mali in srednji trgovci, obrtniki in kmetje o razglasu vojaške uprave, na katero se sklicuje polk. Pod e a! Raaglas ne rešuje problema «in merito», ne ukinja ukaza št, 4, postavlja načelo individualnih V torek je bil akcijski odbor za prošenj, s čemer se. pa prizadeti zaščito pravic malih in srednjih j davčni obvezniki ne morejo zado-trgovcev, obrtnikov in kmetov pri j voljitl. G. polkovnik, dr. Chiriaco polk. Fodenu. Delegacija je znova in drugi študirajo predolgo to z&-prikazala vso resnost težkega pelo-1 devo. Manj študirania in več do-žaja davkoplačevalcev in grozeče bre volje, to je zahteva trgovcev, uničenje večjega dela malih in sred-1 obrtnikov in kmetov! Tudi ta dvabosta tekmovala Vsem nameščencem ACEGAT-a Danes 28 t. m. ob 17 bo v ul. dei Leo 3 Viktor Vidali govoril o «Delavski enotnosti in miru». Zaradi važnosti konference v organizaciji tovarniškega SIAU prosimo polne udeležbe. KOMEMORACIJA ZA OBEŠENIMI TALCI NA PROSEKU V soboto 29. t. m. ob 19.30 bo na Proseku Ob četrti obletnici komemoracija za. obšemmi talci 1944 leta na Proseku. Vabljeni vsi! PODPRIMO POČITNIŠKE KOLONIJE RK ZA TRST IN OZEMLJE! OBČNI ZBOR POLITIČ. PREGANJANCEV SV. JAKOBA Vsi bivši politični preganjanci Sv. Jakoba so vabijeni na občni zbjr, ki bo v soboto 29. t. m. ob 19.30 v prostorih K. K. Dugulina. PROSVETNA D* US V Vrt Da bi nabrali novih mod, ki bodo povečali vrste umetniških skup n kulturnih krožkov, je Center za italijansko kulturo razpisal umetniSko tekmovanje, katerega se udeležijo lahko vsi mladinci, ki imajo smisel in talent sa pelje godbo in igranje. Tekmovanje se zaključi 30. t. m. Slovensko besedo ludi iz cerkve? Z majnikom je začela slovenska maša v novi cerkvi pri Sv. Ani. Dve, tri nedelje je šlo dobro, sedaj pa se je ustavilo. Na binkoštno nedeljo ni bilo slovenske pridige, ker ni bilo nobenega slovenskega duhovnika. Iz pogovora med ljudmi smo izvedeli, da imajo pri tej stvari prste vmes salezijanci .pri Sv. Jakobu, V nedeljo SPARTAK-PONZIANA Letolnja *adn|a tekma v Tratu za juROulovansko prvenstvo Zaradi ima« Vardarja nad Spartakom «c bo morala Pon-clona potruditi, da zmaga z veliko razliko in ae tako reii Torel v nedeljo zelo važno sre-1 Največje presenečenje dneva Jo Sanje. Prav v zadnjih dneh prven-| na vsak_način zmaga iBv.,*« M« stva se je posrečilo Vardarju pie- magati Špartaka in se tak« približati Ponzianl. Ki Je sedaj v nevarnosti. Toda Ponziana ne bo hotela odstopiti, trirveč bo v nedeljo pokazala, da ima vso pravico ostati na svojem dosedanjem mestu- Spar-tak pa bo tudi odgovorjal na napade domačinov in borba bo ostra. Zmas?al bo brez dvoma hitrejši in odločnejši napad, reševal pa bo boljši vratar. Za tekmo vlada veliko zanima r.ja, saj bo to zadnja tekma letošnjega leta v Trstu za jugoslovansko nogometno prvenstvo. Prvenstvo TržaSkena nzemlla Presenečenja se^ nriceniaio s porazom Skednja Včeraj popoldne so s« na IgriSčih Istra srečala razna mcStva, ki sodelujejo v nogometnem prvenstvu Tržaikega ozemlja. Skednjem. Sv. Ana je takoj v za čitku začela misliti resno, medtem ko so Skedenjci zaspano gledali, V 32' prvega polčasa je padel prvi gol in Skedenj je takej speznal pc-raz. V drugem polčasu se je eicer Skedenj malo poboljšal, pr šel več krat pred vrata, toda odlična obramba nasprotn kov je vse edi bi ja la. Padel je ša en gel in Skedenj. je tik pred kcnccm prvenstva okuail poraz, ki ga bo morda stal prvo mesto. Koštalunga pa je pokazala, da je zmožna krasne igre. V Kopru sc je srečala z enajstorico Umaga in jo tudi premagala kar s 3:1 proti vtem pričakovanjem. Tudi Ponziana je z istim Izidom zmagala, toda Tovarna strojev je imela precej smole. Na vsak način pa je Ponziana zaijrala z vso »ilo in je bila zmaga mladih igralcev Poiv z.iane p&va<. m zaslužena. Tekma Miljc-Ižcla fa Je bila odigodcna. Izid tekme med Rojanom J» Magdaleno še ni znan. ki so zagrizeni šovinisti. Ti gospodje so menda prepriievali patre pri Sv. Ani toliko časa, da naj ne dovolijo slovenske pridige, da so jim nasedli. Sicer se zdi skoraj neverjetno, da gre salezijanska protislovenska gonja tudi čez meje njihove fare. Vendar je to že drugi primer v poslednjih dveh letih. Pred približno dvema letoma io namreč šentjakobski salezijanci izgnali iz svoje hiše istega slovenskega duhovnika, katerega hočejo sedaj, menda v duhu Kristusovega napotila apostolom: iPojdite in učite vse narode sveta v njihovi materini govorici», preganjati ie pri Sv. Ani samo zato, ker pridiga v slovenščini. V škofiji se seveda zaradi tega nihče ne zgane, kar. je čisto razumljivo, dokler gospodari pri nas stari «prijatelj» Slovencev fašist Santin, ki očitno misli, da še ni prizadejal dovolj krivic slovenskemu ljudstvu s svojim fašističnim in političnim pastirstvom. Ljudje, ki zahajajo v cerkev pri Sv. Ani so zaradi tega močno vznemirjeni, zlasti še zaradi predrznosti salezijancev, ki so si napravili v našem predmestju gncido v času fašizma menda le zalo, da bi propagirali Benita. Na vsak način ljudje ne mislijo odnehati. C e so salezijanci z škofom na čelu jjozabill, kaj je učil Kristus, naši ljudje niso pozabili. Nikar pa naj gospodje ne pozabijo, da so minuli oni časi, ko bi bil duhovnik najprej fašist, potem Italijan in šele nato duini pastir. Dijaki ustanavljalo iportnl krožek Pripravljalni odbor za ustanovitev novega dijaškega športnega krožka vabi vse dijake srednjih šol in slovenske ter Italijanske vlso* košolce, da se udeležijo ustanovne Jkupščlne, ki bo v petek 28. t. m. ob 19 v ulici Trento it. 2. Dnevni red bo sledeč: Otvoritev, izvolitev vollvne komisije, naloge dijakov v šport« izvolitev vodstva in zaključek. Pevsko društvo «B»ml Adamič» sporoča, da bo zaradi zadržanost! pevovodje pevska vaja, ki bi morala biti danes, preložena na sredo 2. Junija. Slovensko-iirvaiska crosvetna zvezs poziva vsa prosvetna društva, da se udeležijo 30. maja t. 1. tabora Osvobodilne fronte v Mav-hinjah. Spored bo pester. Pevski zbori na plan! IZLETI ZA TRŽAŠKO__________ Danes 28. maja ob 20.30: premiera Molierovega: „Skopuha“ v dvorani Kina ob morju. Prodaja vstopnic od 10 d'1 12, od 15 do 17 ter eno uro pred prestavo. * * • Ta predzadnja Premiera nje sezone bo slovesna kutturna prireditev, združena s 25-le » umetniškega delovanja «<* škedenjskega rojaka, rezi ’ in iijralca Modesta Sa>tcm • Slavljenec bo igral glavno go, Harpagona. V ostalih nastopajo: Ema Starčeva, gelca Sancinova, Zlata RodotKo ixi, Rado Naker.it, Jožko Lu Milan Košič, Belizar Sancin, o -nest Zega, Božo Josip Fišer, Silvij Kobal, ko Košir, Jana Gerdolovato •» lij Guštin. Režijo bo vodil J že Babič. Inscenacijo oskrbi mači slikar Bogdcm Grom. Opozarjamo na slavnostniM* čer, ki bo nudil našemu obci sivu izreden umetnostni UH ♦ * * Sobota S9. maja ob >0.101 Moližre: .SKOPUH* Gostovanje v Domu kultur« Skednju. S predstavo bo * žena domača proslava v po«*8 " tev tov. Modesta Sancina. Pevski zbori ,'n‘ ) Tl « n 1X rt I: J 3 ! fl P » 1 P t. ji * “ e P lin 1 !J j 2 y V nedeljo 30. t. m. bo sku?*Sa6* , l*t v Mavhinje. Zapeli bsmo. .3l0 a p««em», «V nove zarje*, «** p bič», «Stalingrajsko» ln ^ j „ Naj nihče ne izostane! P1^ avtobusi in vlaki. RIZNO TRADICIONALNA PROČ®81, JA NA KATINAKI V nedeljo 30. t, m. ob 3 ^ bo slovesna sv. maša, po kat bo razvila procSs'ja sv. ^fSj(nk8 telesa. V procesiji bodo w>la v narodnih nošah nosile kip ljioe miru». oroec Popoldne ob 16.30 pa bo ■ sija samo s kipom uKralji« Iz farne cerkve v njeno ** kapelo. Izpiti na slovenski tr_ Prošnje za vse vrste P^v. nih izpitov na Slovenski j ski akademiji je treba vloži v 31. maja 1948 pri tajmst'« ulici Lazzarctto vecchio vsak delavnik od 10 do !*• OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA v Trstu, ki bi moral biti 28. maja, se zaradi premiere «Skopuha» odloži na sredo, 2. junija ob 20.30 v dvorani tiskarjev v ul. Trento 2-II. Izlet PDT. Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 13. Junija izlet na Porezen na Cerkljanskem. Vpisovanje v čevljarni Pirc, ulica Settefontane 3 do sobota 29. t m. Odhod ;z ul. F. Severo ob 4 zjutraj. Izlet na Nanos PDT sc bo vršil v nedeljo 30. t. m. Odhod za one, ki so se vpisali, bo ob 6 zjutraj iz ul. F. Severo. Hrana iz nahrbtnika. Konferenca ZTV V petek, 28. t. m. ob 18 bo v dvorani krožka Grafikov v ul. Trento 2-II. konferenca Zveze tržaških vl-sokošolcev, na kateri boao obravnavali probleme v zvezi s potovanjem v tujino ter o športu. Ker bo konferenca zaradi važnosti problemov zelo zanimiva, prosi ZTV, da bi se je udeležili vsi člani in simpatizerji. || KINO Rim KINO OB MORJU. Danes zaprto. Jutri: «Neukročeni». Odlikovano v Benetkah. ROSSETTI. 15.00: »Najboljša leta*, M Lcy, p. March, D. Andrews. BUPERCINEMA. 16.00: «Tujec», E. Robinson, I* Young. PENICE. 16.15: »Slavna žena», Ix Young, Joseph Cotten. JTAUA. 16.00: »Singapur, mesto spletk in skrivnosti*. FILODRAMMATICO. 16.00: »Mesto dečkov*. MASSIMO. 15.30: »Most v Wattriom, Vlvien Loiah, R. Taylor, ALABARDA. 15.30: »Krvave arene*, Tyrone Power, IMPERO. 16.00: »Skrivnost obes ka», L. Day, B. Aktrae. VIALE. 16.00: »Zenska je uničila...*, Lee Barzuan. NOVO CINE. 16.00: »Vihar proti razbojniku Zorru*, J. Mulholl. GARIBALDI. 16,00: »Otoški volkodlak*, Boris Itarloff. ODEON, 15.30: <■ Ljubezen na se. sfankiu*, Ch. Boyer, M. Sulllvan, IDEALE. 15.00: »Borbe v džungli*. 30. MAJA TABOR PROSVETNA DRUŠTEV V MAVHINJAH SHPZ vabi vsa prosvetna štva, da organizirajo izlete nov prosvetnih društev in r skih zborov v Mavhinje, veličastna proslava OF. * ^ tega bo pester spored, v bodo sodelovale godbe 'n P zbori. po- Po eno ali dve pesmi peli pevski zberi iz Nam«" Sesljana, Sempolaja, 0a^r..(U Saleža, Zgonika in Sv. K' Združeni pevski zbori * ga ozemlja pa bodo zapel Ungrajsko, V nove zarje, f pesem, Zlomimo 'n 1 VOZNI RED za udeležence ljudskega 8 v Mavhlnjah. Odhodi vlak*^ Trsta — glavni kolodvor. ^ 4.20, 5.20, 6.20, 9.00, 10-Sj, 13.10, 14.45, 16.20, 17.30 in Odhodi vlakov iz ^ SLJAN-VIZOVLJE 13-31. 20.01, 22.00, 22.36. j, Udeležence opozarjamo, treba lratoplti na postaji Se v. Vižovlje, od koder vodi P° Mavhinje. Radijski TRST II (m 203.6, Kc v pet«k 28. majft ^ 7.30. Koledar. 7.45. Jutranj&^ii^ be. 7.45. Napoved časa ln P 11.30. Reproducirana Sodobna Anglija. 12.10. OP'eNaPo',f tur* tn fantazije. 12.45. časa in poročila. 13.00. * r»£ Želji. 13.40. Madžarski ple»> ^ Bodije. 14.00. Dnevni 14.15. Pestra glasba. 17'f’ ..l.aK« 1 Q AA -Mo** r)OVe8U P : glasba. 18.00. Masa ‘T irafl11 V Slovenske pesmi pojejo « jja'' Krasa*. 18.30. Ger»chwln- ' p" ski koncert. 10,00. Angl« radiu. 19.30. Pestra koncertn ^ be. 19.45. Napoved časa Jn V l0 J*’ 20.00. Glasbena medigra.pT ; arksofon iffra Dražil . tri ®' nos Iz Ljubljane. 20.30. sede. 21.00. Simfonični kon uro mad odmorom: Pravljic*„^ pl sle. nato lahka glasba, t ■ A mična glasba. 23.1.V NaP<>'*> r,*’ in poročila. 23.30. CHanje 22.35. Polnočna glasba. ■ M(l Odg. urednik STANISLAV Tisk Stabillmento Tip. IZGNANI IZ GORICE Potem ko so odsedeli v gortških zaporih kazen zaradi nameravanega prostora državne meje, Je policija včoraj Izgnala iz našega me-sta 37-letntga Antera Colavizza iz Osoppa, 4§-letn<'ga Marija Piv«, i* Voruone, 25-ittnaga WaUotJa Be-dogn‘.'je in 23-letnega Viktorja GTa-rcnija, oba iz Regglo Emlliia, Ob 10. obletnici P°roKe JUSTINE ln IVANA RIjfLA otroci VEKOSLAV i« sestra MARIJA ter brat pl(,o GO in EVGEN kli4*J° n ga leta! Prosek 28. B, J«48- J