Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe Tečaj IV. V srédo 29. serpana 1 46. List 30 AW A # svetlemu knezu in milostljivemu vladiku «•ospodu gospodu t-> V nastopeceniu setlez X^aJiudske cerkve pevana od slovenskih domorodcov leta 1846. V iz Štajerske. ile tri spevajo, Vile Slovenke ? ? Venčeke spletajo krasne Dolenke Rožice zbirajo lepo cveteče, Knezu jih vežejo žlahtno dišeče. Lira je perve presladko zapela, Prošnja je njena do neba dospěla : ,,Oče nebeški me vsliši prosečo, Brani nam kneza pred vsako nesrećo!" 5? Druga povedala zgodbo prihodno, V liro je vdarala pesmico vgodno : „Spletam Ti, Anton! naj žlahtnejši venec, „Naj se po Teb' osrccuje Slovenec!" Tretja pa mili glas vzdigne k nebesam : poglej na Nj a z blagim očešam ? Vec ni! Bog Mu vesele in innove daj leta, Daj da gre pozno pa slaven iz sveta!" Vse tri sestrice so zdaj se zložile, Slavno in glasno so strune zvonile : „Slava boď milemu Ferdinand-„Hvala visokimu še Miroslavu! kralju j J5 Kér sta SI o rence takó osrečíla, Kneza rojaka nam milo zvolila; „Kjerkolj slovenske pretekaj o reke, Slava naj poje se Njim na vse veke jj Ui „Kjer kaj slovenskega roda stanuje , „Slavno ime se naj Vase spoštuje! „Živili mnogo let mili, prekrasni, „Ferdinand, Miroslav, iintafi-prejasni Lire zdaj vtihnejo, lire slovenske, ; uí Vile molknejo, Vile dolenske Nebo zabli pa se začuje: >> Vecno je slaven , ki rod osrečuje !" Iz Krajnske. elenite se gorice ? Pojte o slovenske tice Veselite se ovčice! Peršel dans je vaš Pastir. V sercu Mu ljubezen klije ? S cela bogoljubje sije, persi domorodstvo dije In okó obéta mir. ? y Se modrice naše mile, Ki ste Mu prijazne bile, Se Ga boste veselile: On vam varh, prijatel bo Bo Brs Vrs hladil ovčicam rane revne, pi bé Pe'j V svetli raj jih ravnal bo Zelenite se gorice Zuborite drobn tice V eselite se ovčice y De am ták zdaj Pastir f V sercu Mu ljubezen kl ? S 5 Ta bogoljubj sije, 7Š persi domorodstv In okó obéta mir d i ? íz Koroške. e světla zvezda vzdignila Verli mesta Solnogradskega Připlavala v Slovenijo; y ť Na nebu jasno zablišci, Pri nas Slovencih obstojí Oj nad Labudsko cerkevjo To ni nobcna zvezdica To je le slava Antona ? Oj kneza nam prémii ega 5 Od Miroslava knez izbran Je za vladika nam poslan, Oj za vladika svetlega. Ti Anton! ljubiš narod naš Za njega srečo skerb imaš > Ti Slovcncov žlalitni cvet! Pa Tebe kneza Antona, Pisatelja izverstnega, Tud ljubi ves slovenski svet. Cvetlice zdaj precvetajte, Sloven Jih bomo pred Njim trošili y Se lepe vence splet i N si dev Kér bomo Njega V slovenske reke verzite, Rudeče, béle rožice, Da v dolnje kraje naj tečó : Se verli Slave sin česti Lep den Slovencem se deni, Naj našim bratam vést nesó. Slovenci veselimo se Da Ga Ce ? nam poslal Zdaj Pastirja v rodu našemu; „Slava!" glasno vsak zavpí Do Dunaja se naj glasi, .,0j Ferdinandu milemu J5 » Bog živi še castnike vse Ki za Slovence poskerbé ? ?? Bog Po svojim sercu žlahtnemu živi kneza tocia uu> aa hicu lu/i^iu^ua. v/u vont ouuui «»«" ' ^^ »» J*" 1'" jM^viuiif j rv.'' je prišla svetovna in duhovska gospoda veselo čestitat bi ne bili ljudjé mahama na pomoč prihiteli. Fabriški ko gosp. Slomšeku, da so si pràv duri podajali ; bilo je kakor pri letovniku pri bučelah. delavci in sam tr © ospod d j a so pr gasiti. ročno poma ©ali 15. den Rozniga cveta je bil namenjen, da bi se s konj Neki kmet iz Topol, Braslovške fare, hiti urno in jo perpelje. ozam v Brasl po brizglo podali na pot na Dunaj , potém k posvećenju v Solno- Kmalo perpeljejo tudi kom grad (Salcbur or © Ob 10. pred pol dnem so želeli še Stefan Kl y in gosp. Paul V gaKloštra, 6 °*osp y komisar iz ko odidejo, v mestno cerkev stopiti in malo po- C přej, moliti. Ko stopijo iz hišnih vrat naš gospod Slom šek novo izvoljeni knez in vladika Labudske cerkve pi dobre brizgle. n o v i g a Ljudi perhrumi, de se vse tare Ant med kteri so bili Pri bol ski komisar Alojz Wolf delovoditelj Gosp y Paul začnejo veselo zvoniti vsi zvonoví vsih cerkev v Celji, so z vercam z vodo zmesano vino pi gosp. č pa veam po v elk i m tergu in po ulieah je bila sila ljudi, šolska dělili, de v veliki vročini niso od žeje vsahniii in v mladina nižjih in viših učilnic v dveh verstah lepo vzpo- trudu oslabeli redjena, ž njimi tudi učitelji, črez in črez sam clovek, pri oknih vse polno ljudi, duhovnikov in Skoda je velika; pohišh bile skorej vse lesene druge gospode m s kop krite y samó en kmet je imel svoje poslopj pràv veliko. Pri železnici je čakala mestna gosposka zavarvano, kterimu je hisa ostala, s ( Stadtmagistrať), vse je bilo na nogah in je vošilo srečno mu je ravno okoli in okoli koj vse do tal ceglam pokrita, de zgorelo pot. Mnogo duhovnikov se je vsedlo tudi na zeleznico y in 16 izmed njih je spremilo svojega višjiga pastirja do Gradca. Kjerkoli se je zeleznicki voz vstavil, so bližnji duhovniki lepó jih dočakovali. V Mar bur z i je tudi do-čakalo svojega kneza nekoliko Labudskih duhovnikov, his< viti Upamo varniši y stav bo ta nesreća ljudi k spoznanju perpeljala vsako okolico brizglo si perpra- za y in tudi pohistva zavarvati. V Sen-Pav 17 Maliga serpana Andrei 1846 Pečo v nik, fajmoster med njimi kanonik Labudski gosp Dr. Wier\ j i ki je V gosp ■H kneza po celim potu spremljal. V Grad ci, ko so z železnice stopili, so že našli tam kočijo gosp. škofa Sekovskega, ki Jih je v S z Podsrede na Stajarskim. cr jpp ^HH^H^^H #rad peljala. Novo v 18. Maliga serpana 1846. Zalostna novica. izvoljenega kneza-škofa in vse duhovnike, ki so z Njimi pri 'šli, so Sekovski knezoškof práv prijazno sprijeli. Od Gradca je šlo na Dunaj, iz Dunaj a po Donavi v parabrodu do Linea, odtod po suhim ^ w Vsako leto Podsredški fa farniga patrona sv. Jam god in praznik k e r s t n i k z eliko v S o ln o grad. (Dalje sledí.) ___ Iz Stajarskio-a. častjo nedelj in selj obhajajo. Ali žalostno! letas smo listo 28. Rozniga cveta skorej pr y in na ni est veselja le žalost imeli. Ra\ desetimu opravi raznih stezah v elk i zvon Iju dé ki so po cerkev je odvabil k gorskih kev hiteli, kar je jelo za planinskimi Mali V Paški vinogorici nad Celj pana vin g 3m je eri (čercek) pervokrat to leto že 8 v gorami strašno bliskati se, hruti in gro m et i apel Cez vse dobro kapeljco perčakuj . Nekteri v adi nemško y takó terti streglo ce bo se delj vřeme ejci, če le nekoliko pitno Vstal je strašen vihar, nebó se je na enkrat potamnilo, in prej, ko so ljudjé na poti mogli vteči in kve, se je toče takó na debelo vsulo vino perdelaj je pr letašnjim clo po ne ijo ; boji začeli se de bi ivijat M us y priti do bila na enkrat zemlja, kot s je toča gam pokrita da je Zadela y nekoliko Zabukovske, Rajhenberšk y K Prosimo za-nj Vredništvo. priv niske, Z d o 1 s k e, in S r o ni e 1 s k e fare; Biz el sko, nar pripravniši? 2) Kje se je v Ame riki nar več Pišecko in polovico naše fare pa je takó zaterla, da Nemcov naselilo ? 3) Na kteriga poštenija možá v Ame-riki bi se bilo v ti reci nar bolj oberniti? 4) Po čim bi se tam mogle na pol obdelane kmetijstva ali pa ledine kupiti? 5) Koliko si zasluži en rokodele, en posel ali se vecmmu Bogu usmili ; skorej nič zeleniga ni na polji in golicah ostalo. Nar žlahtneje vinske gorice, krajnskim gornog in drugim tovornikam dobro znane ka kor Dr eno vec, Jan eska gorica, Ba novec, Veseli en nájemník na teden ali na leto? Koliko veljá ena kra- d.? 7) Ali skerbí verh i. t. d., žalujejo zelenja obropane gole in suhe va 1 prešič 1 vagan pšenice i. t. kakor v jeseni ubogi ljudjé! rr » osposka za svoje podložne, de se jim premozenje ne To veliko nesrećo viditi in slišati, so naša milost- pokrade? S ) Po kteri poti bi selitev nar manj veljála ali ljiva grajska gospá baronovka Laz ari n ova, rojeni grofica skozi Rotterdam, ali skozi Terst? u — — Kaj bodo Brandisova, koj drugi dan svojim takó poškodvanim naši bravci k temu vprašanju rêkli? Mi bi namesto vpra- tem mož em nič druziga ne odgovorili, šaniga vrednika podiožnikam ajde za seme po svojih opravnikih podariti ukazali. Enako Ijubezen in usmiljenje so skazali tudi kakor tole: ostanite domá in pridno delajte! Časi Kajhenberškiga grada vlastnik , Ijubeznivi gospod so prešli, ko so vAmeriki ljudem pečene pišeta Delena tem svojim. Oj da bi bilo tacih darovnikov več! v usta letéle, in Koroška dežela je še zmirej v Bog jim plati! stani, svoje pri dne prebivavce p reži viti! Dr. B. Ali s tem se žalostna novica ni per kraji. V sre- serpana okoli 5. ure popoldan se Ma I i ga do, to je 15. je vlekla strasna nevihta, da take stari ljudje ne pomni ? Zagreba. od Z u sej m a noter doli do Strašni viharji so kozolce in stanove podirali, hise in hrame odkrivali, drevje lomili in rovali, in med strašnim gromenjem je toča, debela kakor roglovat de bel korun, čisto na suhim iz oblakov na zemljo vrezavala, in polje, gorice, kakor tudi travnike neizrečeno zatolkla. Zlo poškodvana je Prevorska, Pilštajnska, Kozi janska in naša Podsredska pa je Bučka, Poljska in 8. Peter ska fara, in ka kor slišimo tudi horvatske sosednje, unkraj Sotle. v i/uden prikazik. « Neki mu mozu na Stajarskim pri 50 let ih so šli v enim ted nu vsi lasje z glave, brez de bi bil kako bolezen občutil. lepi lasje zrastli. y«. Cez en čas so mu pa spet drugi Urno kaj je novina skorej čisto zaterta v Lj ubijano na prodaj přinesle 24. dan tega mesca so Ipavke že veliko grozdja tr T~> Kakó hudo da je toca razsajala, so prica tici, race, oske, zajci in praseta, kterih dosti mertvih so ljudje , kakor tudi vozniki in pastirji, Ce Oznanilo vredništva. Bog ljubo zdravje obrani, se bom perv po raznih potih kteri so kervavo obtolčeni in otečeni po vremenu domu lovici prihodnj po (Veliki pana) Dunaj podal in se le po dokončanim velkim kmetijskim zboru pei jokali, in nekteri izmed njih še zdej bolni ležijo. Oj usmiluj se►nas pravični Bog l u. v Gradci nazaj pr oti koncu mesca K dam išel. T ki za N pet v IA ubij oznanim posebno tištim častitim gospo ice pišejo, de naj ta ča s vse spiske Hudo vřeme v Zagrebu. ktere so za natis v Novicah namenili. le pod nadp Toča 5 ki je letas po Slovenskim že toliko škode An die Redakt d e r N napravila, je 15. dan tega dop pa ktei mesca po poldan ob petih pod nadp 1 • V • li« -m. T" J • v I _ _ ___ o vice * v Ljubljano posiljajo ; so samó meni namenjeni, naj pošljejo oj hudo zadela tudi Zagreb in bližnjo okolico. Nar starejši imena tudi v Ljublj ? od kodar jib bom poredama na Dunaj dobiva! Kar mi ljudje ne pomnijo take bude ure. Skozi cetertlej ure je je bilo moč, sim pripravil za prihodne liste No namestniki pridno poskerbeli padala gosta in ko jajca debela toča, ki je potolkla silo silo veliko okinj. Hudi vihár je razdjal grozno veliko streh. Mnogo ulic je bilo polno razbitih strešnikov. drugi dan na vse jutro je zopet vstal hud vihár s točo 7 drugo bojo pa moji vse Koj vred ki je pa bolj razsajal krog Samobora, kot v Zagrebu. Pri ti nesreći se je pokazala gerda odertija ne kterih tergovcov , ki s ceglam kupčujejo. Ceno za tav žent strešnikov so berž berž povikšali od 12 gold, na 30 goldinarjev srebra, ko so vidili, de je velika potreba. Sram naj jib bo take požrešnike, ki kakor pijavke od človeške kerví živijo t Dr. Bleiweis Besedna vganjka. Ali naprej ali nazaj besedo izrekuješ Staroverskiga učenika vedno imenuješ. P dr Kakor ne pad; kake bolezn lasje z glave, člověk sicer bolan bil Li s to pad a m listje z dreves brez sa, takó tudi ne padejo brez bolezni iz de bi Bolezin pa vcasih le v k 51 tiei, bre Vrednišťvo v Današnjimu listu je perdjana 16. dokládá. rudna novica. Pràv zlo smo se zavzeli, ko smo pred nekimi dnevi 20. list Lipniškiga kmetijskiga časopisa (Land-w irlhschaftliche Dorfzeitung von W. Lóbe) v roke dobili je 7 mož iz imenovaniga o in tu dopis iz Koroškiga brali H ii il e l b e r g a kteriga na Koroškim na vrednika 5 časopisa pisalo in s svojimi imeni podpisalo, namreč fužinarja, 2 kmetovavca, 1 ínizár, 1 mesár, in pa 1 učitelj. Kaj taciga so ti možje pac pisali? bojo dragi bravci nas prašali. Prosili so v imeni več prebivavcov Hiinelberške soseske vrednika imenovaniga časopisa, de bi jim natanjko oznanil: Kteri kraj v Ameriki bil za Koroškiga kmetovavca, ki se hoče tje preseliti 1 1 1 1 1 1 l 1 V /iitni kup (Srednja cena). V Ljubljani V Krajnju 25. Maliga serpana mernik Pšenice domaće » » banaške » Turšice......... » Soršice......... » Reži........... » Ječmena........ > Prosa .......... » Ajde........... » Ovsa........... o 1 1 1 1 l 5 9 24 10 11 5 48 20. Maliga serpana. srold. o 1 1 1 t 1 10 7 46 24 15 12 52 ? # i