Qlus NatfanjskM Glasilo Socialisiične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica LETO UL JCLU 1964 ŠTEVILKA 7 Pomembne naloge pred komunisti naše občine NA NEDAVNI PREDKONGRESNI VOLILNI KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV NASE OBČINE JE BILA POUDARJENA ZNAČIL¬ NOST, DA SE JE VSESTRANSKA AKTIVNOST NAŠIH DELOVNIH UUDI, PREDVSEM PA ČLANOV ZVEZE KOMUNISTOV MOČNO POVEČALA NA VSEH PODROČJIH NAŠEGA ŽIVLJENJA IN DELOVANJA. KOMUNISTI SO V PRETEKLEM OBDOBJU TEMELJITO DELALI PO OSNOVNIH SMERNICAH, KI JIH JE NAKAZAL VII. KONGRES, PREDVSEM PA VI. PLENUM CK ZKJ ZA PREDKON¬ GRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV. KONFERENCI SO PRISOSTVOVALI TUDI MARJAN JAVORNIK, ČLAN GLAVNEGA ODBO¬ RA SZDL, RUDI BREGAR, ORGANIZACIJSKI SEKRETAR OK ZKS IN MIRA FROLOVA. ČLANICA OK ZKS Sekretar Občinskega komiteja ZK tov. Frane Levec v svojem re¬ feratu in kasneje številni diskutanti so kritično ocenili preteklo delo komunistov naše občine ter dali mnogo pobud za predkongresno aktiv¬ nost. Mnogo so govorili o vlogi komunista v naši družbi. Komunisti se morajo še odločneje truditi za uveljavitev naprednih stališč in skrbeti, da bodo prodrla v vse organe in organizacije, ki jih imamo. Predvsem po III. plenumu CK ZKJ je vedno odločneje čutiti tudi po¬ trebo po ustreznih spremembah v delu osnovnih organizacij ZK ter ko¬ munistov. Določeno spremembo dela je občinski komite ZK že uveljavil s sklicevanjem raznih širših posvetovanj o problematiki posameznega področja. Tjakaj so bili večkrat povabljeni tudi nekomunisti, kar se je pokazalo kot zelo koristno. Poslej bo potrebno uveljaviti še več javnih razgovorov in posvetovanj zaradi spoznanja stališč večjega števila občanov'. Sprejete sklepe pa bo treba dosledneje kot doslej izpolnje¬ vati. Da bi bila taka posvetovanja zares koristna, pa je treba povečati idejno trdnost komunistov in pri tem poiskati sodobnejše metode izo¬ braževanja komunistov 7 . Pri pospeševanju kritike je bilo tudi zadnji čas še vedno opaziti, da so nekateri vodilni ljudje v kolektivih izvajali določene sankcije proti tistim, ki so odkrito govoril o napakah. Potrebno je poskrbeti, da se taki primeri ne bodo več pojavljali. Pri tem pa je paziti, da kritika vendarle ostane v mejah konstruktivnosti. Eden pomembnih faktorjev pri izboljševanju dela komunistov na sploh je načelo javnosti. Prav to načelo je bilo doslej večkrat zane¬ marjeno. Višjih oblik samoupravljanja si ne moremo zamisliti brez odločnejšega uveljavljanja načela javnosti. Vse premalo smo imeli doslej raznih tribun z občani. V delovnih organizacijah bi morali na¬ tančneje obveščati zaposlene o sklepih organov upravljanja. Pri skli¬ cevanju zborov 7 volivcev pa je treba poskrbeti za boljše obveščanje občanov in odločneje paziti, da se sklepi zborov tudi uresničijo. Ude¬ ležba na nekaterih zborih volivcev je zadnje čase zelo majhna in v Cerknici ter Starem trgu je bilo treba zbor ponovno sklicati. Sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Franc Levec podaja referat na občinski predvolilni konferenci komu¬ nistov obCine Cerknica SEMINARJI ZA ORGANE SAMOUPRAVLJANJA Zaikoni predvidevajo, da mora¬ jo biti končane valitve v nove organe samoupravljanja do 16. ju¬ nija. Po nekaterih organizacijah do 30. junija in celo do septem¬ bra letos. S tem, da je večina naših del. organizacij že izvolila nove orga¬ ne upravljanja, smo dobili nove člane v DS in v UO gospodarskih organizacij. V velikih primerih imamo čla¬ ne v teh organih, ki so bili na teh volitvah izvoljeni prvič. Nove oblike in večje pristojnosti sa¬ moupravnih organov so nekatera podjetja napotila na to, da so se pozanimala pri Delavski univerzi, če lahko ona organizira kratke seminarje za novo izvoljene or¬ gane upravljanja. Delavska univerza v Cerknici bo zato takoj pristopila k organi¬ zaciji takega seminarja. V dogo¬ voru je že s priznanimi strokov¬ njaki iz Ljubljane, ki bi na po¬ ljuben način povedali slušateljem kakšno je njihovo delo, kaline pravice in dolžnosti imajo v dani stopnji družbenega razvoja. V dvigu produktivonsti smo dosegli letos lepe uspehe, prav tako tudi v povečanju izkoriščenosti proizvodnih sredstev, vendar imamo še vedno podjetja, ki izkoriščajo svoje zmogljivosti komaj 50-odstotno. Za gospodarskim razvojem pri nas močno zaostaja planiranje, saj imamo samo za lesno industrijo delno izdelan program razvoja. Temu pomembnemu vprašanju bo treba v bodoče posvetiti dosti več pozor¬ nosti. Osebni dohodki so vse mesece letošnjega leta zadovoljivo nara¬ ščali, tako da je bilo v aprilu pri nas le še 7 odstotkov zaposlenih, ki so imeli manj kot 25.000 din osebnih dohodkov. Navzoči so obsodili primere, kjer se delovne organizacije niso držale svojega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ter so kljub različnim delovnim uspehom posameznih delovnih enot skušali izravnati višino osebnih dohodkov zaposlenih. Precej kritike je bilo na račun slabe kadrovske politike v naši občini. Pri nas še sedaj pride en delavec z visoko ali višjo izobrazbo na 94 zaposlenih. V drugih občinah je to razmerje večkratno boljše. Za delegata na VIII. kongres ZKJ je bil izvoljen Tone PLUS iz »Kovinoplastike- 7 Lož. Mazi Dane Delegati in gostje pazljivo spremljajo referat sekretarja občinskega komi¬ teja ZKS SPREJEM ZA DRŽAVNE REPREZENTANTE Kegljaški klub BREST Cerknica in Skupščina občine Cerknica sta pred odhodom priredili sprejem v Brestovi sejni dvorani. Z nekaj posnetki vam posredujemo prijetno razpo¬ loženje na sprejemu, ki so se ga udeležili: moška in ženska reprezentanca, predsednik SOb tov. Franc Kaivčič, predsednik KK Brest tov. Dušan Trotovšek s funkcionarji kluba in ostali gostje. Po sprejemu so si reprezentantje ogledali Iverko in Tovarno pohištva v Cerknici, nakar so krenili na pot. Trdi pogoji treninga v Cerknici so v Budimpešti napisali svetlo stran jugoslovanskega kegljaškega športa in smo Cerkničani lahko veseli, saj smo z modernim kegljiščem omogočili uspeh , . naših-reprezentantov, med katerima so se zlasti odrezali naši rojaki: Grom, Steržaj in Mlakar. ★ glas notranjske Gospodarstvo ob koncu maja 1964 V petih mesecih Je naše gospodarstvo izkazalo uspehe v pogledu doseženega družbenega bruto produkta fizič¬ nega obsega industrijske proizvodnje, izvoza in povpreč¬ nega osebnega dohodka zaposlenih. Družbeni brutto proizvod po plačani realizaciji, ustvarjen do konca maja letos, je znašal 3,68 milijard 'dinarjev ali 14% več kot v istem obdobju lani. S tem so bole planske naloge dosežene v višini 99 %, kar je največ od vseh dosedanjih razdobij. Plan sta dosegli industrija in trgovina, medtem ko ostale panoge zaosta¬ jajo za 10 %, obrt pa celo za 20 %. Kmetijstvo, gradbeništvo in go- Ena zadruga v občini Proti koncu prejšnjega meseca so se člani kolektiva Kmetijske zadruge Loška dolina pripojili Kmetijski zadrugi Cerknica. Pred tem sta seveda oba samoupravna organa sam akt pripojitve na svojih sejah potrdila. S pripojitvi¬ jo je nastala na območju občine Cerknica ena sama kmetijska za¬ druga. Se pred nedavnim je bilo na vsem današnjem območju zadruge osem zadrug. Postopne združitve in pripojitve so privedle do da¬ našnje enotne kmetijske organi¬ zacije. K formiranju takšne orga¬ nizacijske oblike ni privedel zgolj slučaj. Nedvomno je temu v prvi vrsti narekoval gospodarski polo¬ žaj posameznih zadrug, ki po svo¬ jem obsegu, tehnični opremljeno¬ sti in finančni moči ne bi bile kos danšnjim zahtevam, oziroma vlogi kmetijske zadruge na vasi. Koncentracija sredstev, opreme in kadra ima bistvene prednosti. Mnogo laže je reševati v eni sami organizaciji vprašanje raz¬ voja lastne kmetijske proizvodnje, ko je možno povezovati različne služue, osredotočiti finančna in materialna sredstva, angažirati vse razpoložljive sile in jih med seboj koordinirati. Povezovanje zadrug in kmeta, ki se je v času prej omenjenih združevanj in phipajanj znatno oslabilo, bi moralo na novo zaži¬ veti in pokazati tudi s te plati prednost večje, enotne kmetijske organizacije. Pomembnost takšne organizaci¬ je pa ni samo v vseh naštetih prednostih, temveč tudi v zelo po¬ enostavljenih odnosih med zadru¬ go in vsemi ostalimi oblastnimi in politčnimi forumi. Istočasno pa se pred združeno kmetijsko organizacijo postavljajo tudi večje in težje zahteve, večja odgovornost, specifična oblika or¬ ganizacije dela, nove orientacije do zasebnega kmetijskega sektor¬ ja, predvsem pa skrb za človeka. Pri vsem tem ne moremo mi¬ mo težav, s katerimi se srečuje¬ mo že danes in ki predstavljajo nep_ jmosL„jiVO o\.ro pri izpolnje¬ vanju tekočih nalog in nadalj¬ njem razvoju zadruge, zlasti raz¬ voju lastne kmetijske proizvod¬ nje. Čeprav večkrat in na različ¬ nih straneh poudarjajo, da je po¬ trebno ekonomično gospodariti, izboljšati tehnologijo dela in po¬ iskati neizkoriščene rezerve, pa lahko ugotovimo, da je to možno doseči le z vzporednim, stalnim vlaganjem sredstev. Nemogoče je doseči v proizvodnji uspeh, če za to niso dani pogoji, če niso pri¬ pravljeni objekti, če niso urejena in zaokrožena zemljišča, če ni ustrezne mehanizacije, če ni po¬ trebnih stanovanj za delavce in vrsta ostalih pomanjkljivosti. Ven¬ dar pa nastaja vprašanje, kako, oziroma s čim in kdaj urediti in izboljšati dosedanje stanje. Sama kmetijska organizacija ni v sta¬ nju tega storiti, potrebna ji je vsestranska pomoč, zakaj razvoj lastne kmetijske proizvodnje in vseh ostalih nalog na vasi ni sa¬ mo naloga ene organizacije, tem¬ več vse družbe, konkretno na na¬ šem območju občinske skupčine. Ob formiranju tako obsežne in močne kmetijske organizacije kot je sedaj zadruga Cerknica je bilo spregovoriti o gornjih problemih, zlasti še ob zavesti, da se mora težišče dela zadruge prenesti na sodelovanje z zasebnimi kmeto¬ valci. Treba je omogočiti vsem kmetom možnost, do povečane proizvodnja ob istočasni zagotovi¬ tvi primernega dohodka. Takšno nalogo pa izpolnjuje lahko le ti¬ sta zadruga, ki bo imela dovolj sredstev, ki bo zadostno opremlje¬ na z mehanizacijo in vso ostalo opremo, kjer bo dovolj strokovne¬ ga kadra in kjer ne bo bojazni za obstoj. -co stinstvo v tem času še niso mogli doseči svojih planov zaradi se¬ zonskega značaja dejavnosti, gradbeništvo pa ima poleg tega še velike rezerve v fakturirani realizaciji. V obrti gre za neiz¬ peljano organizacijo ter razširitev uslužnostnih dejavnosti, kakor je predvideno v družbenem planu in za opustitev izvajanj določenih uslug (mletje žit). Toda industrija je tako močna gospodarska pano¬ ga, da vsa ta odstopanja nimajo večjega vpliva na skupni rezul¬ tat gospodarstva v občini. Zadovoljivi so podatki o dose¬ ženi proizvodnji industrijskih izdel¬ kov. V masi jih je bilo izdelanih 22 % več kot lani, v odnosu z let¬ nim planom pa to poleds/tavija 44%. Povečanje so dosegli: Brest z ivemimd ploščami in pohištvom, Kovinoplastika z instalacijskim priborom in izdelki iz plastičnih masi ter Gaber s kuhinjskimi gar¬ niturami. Izvoz izdelkov lesne industrije je bil v maju sicer pod planom vsled sezonske režnje bukovine in manjšega povpraševanja itali¬ janskih kupcev po jelovih deskah, vendar je celotni letošnji izvoz po planu presežen za 1,2 %, od lani pa je višji za 8,7 %. Samo v marcu in aprilu je bilo teh iz¬ delkov, odpremljenih na tuja tržišča, 20 % letnega plana, kar ugodno vpliva na skupni petme¬ sečni rezultat. V skladu z uspehi v gospodar¬ stvu so se gibali tudi osebni do¬ hodki zaposlenih. Povprečni me¬ sečni zaslužek je znašal doslej 35.000 dinarjev, kar je 14% nad povprečjem v letu 1963. To po¬ vprečje je od januarja dalje stal¬ no naraščalo, tako da je doseglo v aprilu že 38.900 din. Izvajalo se je tudi priporočilo o zmanjševanju števila zaposlenih z osebnimi dohodki do 25.000 di¬ narjev mesečno. V januarju je imelo 740 delavcev osebne pre¬ jemke do tega razpona, potem pa je to število stalno padalo in v aprilu jih je bilo le še 190, pri tem 30 s prejemki do 20.000 din. Osebni dohodki v zavodih in družbenih organizacijah niso šli vzporedno z gospodarstvom. V I. tromesečju so boli enaki povpreč¬ nim prejemkom v letu 1963, v aprilu pa se je stanje toliko po¬ pravilo, da je bilo povprečje šti¬ rih mesecev 2,7 % nad doseženim povprečjem v preteklem letu. K temu rezultatu so prispevali pred¬ vsem nekateri zavodi, medtem ko so imele proračunske ustanove povprečno iste osebne dohodke kakor lani. Do določene višine se bodo osebni dohodki tudi pri teh organizacijah lahko vsklaiditi, kajti velik del njihovih dohodkov bazira na splošnem plačnem fon¬ du v občani, ta pa po sedanjih ugotovitvah stalno narašča. Občinska skupščina ima 40 štipendistov Iz občinskega proračuna štipendira občina 40 štipendistov, od tega na učiteljišču 17 dijakov, na srednji šoli za telesno vzgojo 2, na ekonomski srednji šoli 2, na srednji vzgojiteljski šoli 1, na zobo- tehnični 1, na šoli za sanitarne tehnike 2, na srednji farmacevtski 1, na srednji medicinski I, na gradbeni 1, na višji gospodinjski 1, na višji pedagoški 2, na filozofski fakulteti 3, na medicinski fakul¬ teti 2, na gradbeni fakulteti 1, na visoki šoli za. politične vede in na biotehnični fakulteti 2. V letošnjem proračunskem letu bo raz¬ deljenih v štipendije 3,700.000 din. Prav gotovo je pa razumljivo dejstvo, da so omenjena denarna sredstva premajhna, ker bo nujno, da Ob. skupščina v kratkem času poveča štipendije, ki so mini¬ malne do 12.000 din. ,, : : ‘•».»M 4.SSP Sm S Sp ‘ ■ *V', ' - ■■MRi.. V*: #J *: .-'-G.,'- v! Večina kmetov v Loški dolini suši ohranila predvsem v Loški dolini seno in deteljo na tako imenovanih »ostemicah«. Ta posebnost se je in delno na riloški planoti. Na sliki: -osternice« okoli.vasi Pudob v Loški dolini S. B. GLAS NOTRANJSKI: x 3 STATUTI SO SPREJETI Komisija za pregled statutov pri Občinski skupščini se je sestala 10. junija in pregledala še pre¬ ostale statute. Zlasti pa tiste, na katere je že poprej dala svoje pripombe. Ugotovila je, da so go¬ spodarske organizacije pokazale veliko razumevanje za pripombe, saj so jih skoraj vse tudi upo¬ števale. Svoj predlog je komisija dala občinski skupščini, ki se je se¬ stala 16. junija. S tem so v naši občini sprejeti vsi statuti razen od Kmetijske zadruge Cerknica, ki ima sicer statut v redu, pove¬ čali pa so svojo dejavnost oziro¬ ma območje z združitvijo s Kme¬ tijsko zadrugo v Loški dolini. Ta¬ ka združitev pa zahteva popravke tudi v statutu, zato je bolje, da ga prilagodi še pred soglasjem. S statuti so gospodarske orga¬ nizacije pridobile svojo interno ustavo. Sedaj pa bodo morale pri¬ lagoditi stautom še svoje pravil¬ nike. Nekatere gospodarske orga¬ nizacije so v svojih statutih pred¬ videle, da ga morajo organi upravljanja večkrat, najmanj pa enkrat letno pregledati, kar je popolnoma pravilno. Statuti niso bili napravljeni zato, da bi same¬ vali po predalih, pač pa zato, da s svojimi določili širijo med ko¬ lektivom in izboljšujejo organiza¬ cijo, dajejo proizvajalcem večjo pravico samoupravljanja. Nedvomno pa so nekateri ko¬ lektivi premalo seznanjeni s svo¬ jimi statuti. Tudi za to bo treba poskrbeti. Predvsem so za to od¬ govorni organi upravljanja in vodstva posameznih podjetij. Naj¬ večje podjetje »Brest« je to rešilo na ta način, da je med kolektiv razdelilo lične brošuriee, »Statut Brest Cerknica«, tako bodo vsi delavci seznanjeni z določili sta¬ tuta. Na Kljub težavam so Krepko poprijeli za delo KRAJEVNA SKUPNOST RAKEK MED NAJBOLJŠIMI Nedavno tega je imela Krajev¬ na skupnost Rakek zbore obča¬ nov na Rakeku, Uncu in v Iva- njem selu. Izvolili so svet kra¬ jevne skupnosti ter sprejeli sta¬ tut krajevne skupnosti. Kljub po¬ manjkanju denarja je krajevna skupnost že doslej opravila pre¬ cej dela. Javna pralnica na Ra¬ keku je pričela delovati, čeprav nima popolno izkoriščenih zmog¬ ljivosti. Razen podjetja Škocjan se druga podjetja niso odzvala povabilu, da bi oddajali blago v pranje pralnici na Rakek. Naba¬ vili so tudi krožno žago, M že obratuje. Sedaj so se lotili popravila zgradibe na Trgu padlih borcev na Rakeku, kjer poslujeta Občin¬ sko sodišče in Narodna banka. Stavba je ibila doslej slabo oskr¬ bovana. Po odločbi občinske skup- Clani kolektiva so v centralni de¬ lavski svet volili 25 članov, v de¬ lavske svete delovnih enot pa 9 do 11 članov ščine bi moralo sodišče plačevati 'krajevni skupnosti precejšen zne¬ sek mesečne najemnine, vendar je že v triletnem zaostanku. Prav tako so se lotili popravila mrliške veže in ograje na pokopališču na Uncu, urejajo pa tudi okolico spo¬ menika na Uncu ter čistijo po¬ žiralnik »Bratomdol«. Ce bo na voljo dovolj denarja, bodo uredili kmalu avtobusni ča¬ kalnici na Uncu ter Rakeku in mrliško vežo ter sobo za obduk¬ cije na Rakeku. Rada bi uredili tudi rakovško pokopališče, prese¬ lili klubsko sobo na Rakeku ter popravili kulturni dom, vendar za vse za sedaj ne bo denarja. Občani v vseh treh krajih se močno zanimajo za delo krajevne Skupnosti in ji pomagajo s svo¬ jimi predlogi. Na svoji prvi seji bo svet krajevne skupnosti izvolil člane štirih komisij, ki bodo re¬ ševale tekoče težave pri zadovo¬ ljevanju skupnih potreb občanov. Poseben dodatek udeležencev NOV S 1. VIII. 1959 je bil uveden poseben dodatek, da bi zagotovili borcem, ki so zaposleni s polnim delovnim časom, ki so se vključili v NOV pred 9. IX. 1943 in imajo nizko kvalifikacijo, večje osebne dohodke. Dodatek se določi v % in sicer udeleženci NOB od leta 1941 in udeleženci španske državljanske vojne prejmejo 100 %, udeleženci NOB od 1. 1942 90 % in udeleženci izpred 9. IX. 1943 60 % posebnega dodatka. Ker pa so življenjski stroški in osebni dohodki naraščali hi¬ treje kot osnova, po kateri se je določal posebni dodatek, je repu¬ bliška skupščina sprejela meseca maja letos zakon o povišanju po¬ sebnega dodatka, ld se bo uporabljal od 1. 5. 1964 dalje. Osnova za določanje posebnega dodatka se bo v bodoče določala za vsako leto posebej na podlagi republiškega povprečja osebnih dohodkov. Število prejemnikov PD se je od 120 v letu 1959, ko je bil PD uveden, zmanjšalo na 51 v prvem polletju letošnjega leta. To pa zato, ker so« osebni dohodki presegli osnovo, od katere se določa. Povprečni dodatek na enega prejemnika znaša v tem obdobju 4.102 din. Predvidevamo, da se bo z uvedbo novega zakona število prejemnikov povečalo za približno 50 %• l R. L. Realen sklep Skupščine Ob malenkostni podražitvi mesa Na zadnji seji SOB Cerknica je bil sprejet sklep, da se malo¬ prodajne cene mesa malenkostno zvišajo. Tako kupujemo sedaj meso po naslednjih cenah: goveje po 700 in 750 dinarjev, teletino in svinjino pa po 800 dinarjev za kilogram. Še pred sklepom Skupščine, je bilo slišati precej negodovanja o nameravani podražitvi mesa. Šlo je namreč za »vesti iz dobro poučenih krogov«, da bo v kratkem sledilo 100 odstotno povečanje cen mesu. Sklep skupščine je te »vesti« krepko demantiral, saj je svoj sklep Skupščina sprejela na predlog KZ Cerknica. Predlog te organizacije je utemeljeval povišanje maloprodajnih cen s tem, da pitano govedo stane 380 din/kg žive vage. Pri tem upravičeno ra¬ čunamo na 47 %-ni izplen, ki nam da ceno 1 kg sekanega mesa. Pri tem je poudariti, da je pri tem šlo le za malenkostno po¬ večanje cen, saj je Skupščina upoštevala specifične pogoje živino¬ reje na našem območju in istočasnem zmanjšanju živinskega fonda predvsem v zasebni reji. Prav na tem področju pa čaka kmetijsko organizacijo še veliko dela pri sklepanju kooperantskih aranžmajev z zasebniki, da se trenutna kriza, ki je nastala v preskrbi z mesom, čimprej in najbolj zadovoljivo reši. Učni uspehi v naših šolah Novi organi upravljanja v Kovinoplastiki Lož Prve dni meseca junija so bili po vseh obratih Kovinoplastiike — Lož zbori delovnih ljudi. Namen zborov delovnih ljudi je bil, da člani kolektiva predlagajo 'kandidate za nove organe upravljanja, se seznanijo z doseganjem plana v letu 1964, s potekom gradnje nove tovarne v Ložu, s pripombami, ki so bile dane na osnutek statuta ter pogovor o splošni problematiki delovnih ljudi. Osrednja točka dnevnega reda so bile volitve novih organov upravljanja in predlaganje kandidatov. Centralni delavski svet de¬ lovne organizacije je razpisal nove volitve za 14. junij in sicer v domu TVD »Partizan« v Starem trgiu. Po statutu delovne organiza¬ cije šteje centralni delavski svet 25 članov, delavski sveti delovnih enot pa 9—11 članov. Da bi bile volitve kar najbolj demokratične, so člani kolektiva predlagali v centralni delavski svet 30 članov, v delavske svete delovnih enot pa od 11 — 15 članov. Novost pri le¬ tošnjih volitvah v organe upravljanja je tudi v tem, da bo polovica članov voljena samo za eno leto in se bo ob letu zamenjala. Naše šole je v prvem polletju obiskovalo 1852 otrok. Od teh je bilo ob semestru 1309 .pozitivnih, 525 pa je bilo otrok e slabimi oce¬ nami. Učno osebje toži, da zunanji otroci nimajo dovolj dobre pod¬ lage, zato zavirajo delo v razredih. Menijo tudi, da je vzrok slabim ocenam tudi napredovanje z negativnimi ocenami. K slabšemu učnemu uspehu mislijo, da pripomore začasnost in nestrokovnost mlajših pedagogov. V drugi polovici leta so se kolektivi temeljito lotili dviganja kvalitete dela, organizirali so uspešnejši dopolnilni pouk in organizirali samoupravo mladine. Vse to je rodilo boljše uspehe ob koncu šolskega leta. Na dan volitev, 14. junija, so na lepo okrašenem volišču v domu »Partizana« v Starem trgu med prvimi volili člani kolektiva, ki stanujejo v Prezidu in Baibnem polju, od koder so jih pripeljali avtobusi. Posebno živahno je bilo dopoldne, ker so se člani kolek¬ tiva zbirali ob volišču in pogovarjali o kandidatih. Tako je bilo v novi centralni delavski svet izvoljenih skupno 25 članov, v delavski svet delovne enote Plastika in Orodjarna s pomožnimi dejavnostmi 9 in delavski svet obrata okovja Lož 11 članov. Centralni delavski svet, kakor tudi delavski svet delovnih enot bodo imeli konec meseca junija svoja prva zasedanja, kjer bodo izvolili predsednika in namestnike, upravni odbor in komi¬ sije, ki jih predvideva statut delovne organizacije. S. B A GLAS NOTRANJSKE KOVINOPLASTIKA V TREH IZMENAH Volišče Kovinoplastike Lož v domu TVD Partizan v Starem trgu Kje se v TP Cerknica še kažejo pomanjkljivosti za doseganje boljših rezultatov Kako ripolnitl dano obljubo družbi — letni plan. Je bilo pred nedavnim največja skrb kolektiva »KOVINO¬ PLASTIKE- Lož. Pri ogromnem sko¬ ku v planu, kolektiv ni mogel ča¬ kati križem rok in samo govoriti: »Izkoristiti je treba notranje rezerve-, kot je prišlo v navado. Za tak skok z 1,9 milijarde na 2,5 milijarde bruto produkta v sedanjih pogojih ni do¬ volj izkoristiti samo notranje rezer¬ ve. Čeprav se kolektiv krepko zave¬ da, da se na tem polju dd še marsi¬ kaj izboljšati z boljšo organizacijo dela in tehničnimi izboljšavami. A kljub temu »Kovinoplastika- v seda¬ njih pogojih »razmetanosti« ne bi mogla ustvariti 500 milijonov več kot lansko leto brez učinkovitega ukrepa. Organi upravljanja, vodilni tovariši in subjektivne sile so se resno lotili od kolektiva zaupane jim naloge. Pred očmi so imeli več variant, pove¬ čati in modernizirati strojni park, na novo zaposliti večje število ljudi in podobno. Toda za to bi bila potrebna velika finančna sredstva, pa verjetno tudi devizna ter precejšnje povečanje proizvodnega prostora. Daljše in preudarne debate, oboga¬ tene z analitičnimi dokazi, so prine¬ sle predlog: »Kovinoplastika« v tri izmene! S tem predlogom, ki je pozneje po¬ stal sklep organov upravljanja, bo kolektiv »Kovinoplastike- ne samo iz¬ polnil dano obljubo družbi, temveč je tudi ustregel velikemu povpraševanju na tržišču, temeljiteje izkoristil pro¬ izvodne kapacitete in odpravil ozka proizvodna grla. To je kolektivu uspelo brez investicij, brez poveča¬ nja proizvodnega prostora, z mini¬ malnim številom novozaposlenih. Prehod na tretjo izmeno je bil po¬ stopen, najprej tam, kjer je bilo ozko proizvodno grlo, v avtomatnici in poz¬ neje v oddelku stiskalnic. Kmalu so se pokazale potrebe po tretji izmeni tudi v obratu Plastike. Tako je uved¬ ba tretje izmene postala ne nekaj vsiljenega zaradi priporočil raznih fo¬ rumov, temveč nekaj razvijajočega, kar se je porajalo iz potreb. Jasen prikaz upravičenosti tretje iz¬ mene sta primera obratov »Okovje« in »Plastika«. Obrat »Okovje« je imel povprečje pred prehodom na tretjo Izmeno 95 milijonov bruto produkta mesečno z 281 ljudmi, v maju pa 133 milijonov z 334. V obratu »Plastike« pa se je prak¬ tično brez povečanja števila zaposle¬ nih povečal bruto produkt za 13,7 mi¬ lijonov mesečno. Seveda ni šlo tudi brez problemov in težav v prehodu v tretjo izmeno. Znano je, da v tretji izmeni ne smejo delati mladoletni, žene nosečnice, že¬ ne z otroki brez varstva ter vsi tisti, ki jim zdravstveno stanje ne dopu¬ šča. Število tehnično-vodllnega kadra, urejevalcev strojev in kontrolorjev je ostalo nespremenjeno. Nekateri trdi¬ jo, da se bo tudi življenjska doba strojnemu parku zmanjšala. To del¬ no drži, ker tudi stroj — material mora »počivati«. Toda s solidnejšo službo vzdrževanja in preventive se življenjska doba strojnega parka ob¬ čutno poveča. V industrijsko razvitih državah že dalj časa prevladuje mnenje strokov¬ njakov, da se bolj izplača povečati amortizacijsko odplačevanje v krajši dobi in v tem času stroj temeljito iz¬ koristiti, ker v današnjem tempu teh- Morda bi bilo bolje, če bi v na¬ slovu zapisali: »Kaj moramo še storiti, in si prizadevati, da bi biJti rezultati poslovanja še bolj¬ ši?« Mnogo je stvari, katere bi lahko izboljšali ali jih saj posku¬ šali izboljšati. Včasih smo za go» tove stvari nezainteresirani, vča¬ sih kaj prezremo ali ne poznamo. A zgodi se tudi, da smo včasih malomarni, konservativni in dolo¬ čenih stvari nočemo' razumeti. Naj bo tako ali drugače, stari pregovor .pravi, da kdor dela, tu¬ di greši. In kakšni so ti naši gre¬ hi, kakšni so naši nedoshatki? Največkrat mislimo, da lahko proizvodnjo dvignemo samo z no¬ vimi investicijami. Pa temu ni ta¬ ko. Najprej moramo obstoječe iz¬ koristiti in obvladati. Torej stro¬ je in naprave, ki jih imamo, mo¬ ramo kolikor mogoče bolje izko- nike bo današnji moderni stroj jutri že zastarel. Kolektiv »Kovinoplastike« pa ni pozabil na ljudi — nosilce dela v tretji izmeni, ki delajo v težjih pogojih. Do¬ datek na osebne dohodke 12,5 %, ki ga predpisujejo zakonska določila, so or¬ gani upravljanja povečali na 20 %. Na zadnjih zborih delovnih ljudi pa je bilo tudi že nekaj predlogov, da se ta procent še dvigne In uvede prime¬ ren topel obrok. Organi upravljanja so poskrbeli tudi za reden prevoz za¬ poslenih v tretji izmeni, poleg last¬ nega avtoparka še z avtobusi SAP Ljubljana. Organi upravljanja, vodilni tovariši in subjektivni činitelji »Kovinoplasti¬ ke« Lož so nalogo kolektiva dobro izpolnili. S tem pa je celotnemu ko¬ lektivu omogočeno izpolniti obljubo družbi, to je, doseči ali celo preseči plan za leto 1964. TI JO ristditli. A ne samo to. Tudi odnos do tega potencijala moramo me¬ njati in ga bolje negovati in ču¬ vati, kot doslej. Delovna disci¬ plina ni najboljša. Neupravičenih izostankov in često nepotrebnih bolovanj je tudi preveč. Prehod na 42-umi tednik pomeni iskanje rezerv časa in stroškov, zato bo v bodoče takšno nepotrebno iz¬ ostajanje z dela v škodo vsemu kolektivu. Naša težnja je, da bi delali v dveh polnih izmenah in v tretji izmeni na ozkih grlih. Vendar je problem delovne sile kaj akuten, zato bo treiba v tej smeri še marsikaj storiti. Zadnje čase se mnogo dela na tem, da se odstranijo napake v sistemu nagrajevanja. Veljati mora nače¬ lo: zaslužek naj bo odraz vlože¬ nega dela. Sistem normiranja in s tem organizacijo delovnih mest bo potrebno sistematsko analizi¬ rati. Norme moramo pravilno po¬ staviti in delo organizirati tako, da bo opravljeno v krajšem času in z manj napora. Odnose med posameznimi eko¬ nomskimi enotami, ki so včasih nezdhavi, bo potrebno bitno me¬ njati. Napak je mišljenje posa¬ meznikov, ko gledajo samo svojo EE, samo svoje delovno mesto in ne svoje EE, svojega delovnega mesta kot del vloženega dela na celotni tehnološki poti posamez¬ nega oddelka. Ni pa redek pojav, da koničnega izdelka sploh ne po¬ znamo, čeprav zanj pripravljamo posamezne elemente. Sodelovanje med operatfiivo in strokovnimi službami ni najboljše. Ni redek slučaj, da se za pisalno mizo pred¬ piše eno, a v prihodnji izvede drugo. Kakšne so posledice, vemo sami. Nasplošno pa bi morali kre¬ pitvi strokovnih služb posvetiti več pozornosti. Isto velja tudi za osposabljamje, inštruiranje pred¬ vsem novodošlih delavcev. Marsi¬ kdaj se delavca razporedi na de¬ lovno mesto, ki mu ne odgovarja. Vedeti moramo-, da vsak ni za zdravnika, a tudi vsak ne za na stroj. O napredovanju in zalaga¬ nju posameznikov se vodi prema¬ lo računa. Marsikdo ima kakšne pametne predloge dn ideje, pa jih ne povzamemig in upoštevamo. To je velika napaka, ki odklanja sa¬ moiniciativnost posameznikov. In še mnogo takšnih zapažanj in ne¬ pravilnosti bi lahko zapisali. Ven¬ dar poizkušamo vsaj nekatere ne¬ pravilnosti ublažiti ali jih popol¬ noma izkoreniniti iz naše prakse. Za dosego boljših rezultatov si moramo zato vsi prizadevati in posveti več čuta do vrednosti osnovnih in obratnih sredstev ter gojiti smisel za ekonomično po¬ slovanje. Ing. Zmago Novak 16. avgusta prireditev pred Križno jamo Turistično društvo Loška dolina bo priredilo 16. avgusta turi¬ stično zabavno prireditev pred Križno jamo. Tega dne bo možen ogled notranjosti Križne jamb z vodniki ter ogled barvnih diapo¬ zitivov o lepotah Križne jame. V zabavnem sporedu bo po vsej verjetnosti sodeloval tudi za¬ bavni ansambel »Veseli planšarji«. Turistično društvo Loška dolina pričakuje, da se bo prireditve tega dne udeležilo več tisoč ljudi. S. B. glas notranjske 9 Grahovski gasilci ob novi moiorki Foto: URBAS SPET 40. OBLETNICA Tokrat so jo proslavili v Grahovem GD Grahovo je dne 14. junija letos slavilo 40. obletnico svo¬ jega obstoja. Za Grahovo — majhen kraj — je značilno, da se je proslave udeležilo veliko vaščanov, pa tudi gostje iz okoliških kra¬ jev niso manjkali. Lepo izvedenim svečanostim je botrovala dokaj skrbna priprava samega programa. Višek proslavljanja vsekakor predstavlja prevzem nove mo¬ torne brizgalne tipa SORA, kapacitete 800 1/sek. To je predal dru¬ štvu v uporabo tov. Andrej Šilc, predsednik ObGZ Cerknica. Pri prevzemu motorke so domači gasilci svečano obljubili, uporabljati ta prepotrebni rekvizit v svrhe, katerim je namenjen. Najbolj so navzočim ostale v spominu besede, ki jih je ob tej svečanosti spre¬ govoril tov. Certanec Jernej iz Okrajne gasilske zveze Ljubljana. Ta je čestital vsem aktivnim in preživelim članom iz dni ustano¬ vitve, prav tako pa je obudil spomin na preminule člane te humane organizacije. Praznovanje — le tako ga lahko imenujemo — je pokazalo privrženost gasilstvu in je Grahovemu lahko v ponos. —as. IJICadi dopisniki Ob koncu šolskega leta Odzvonil je zadnji dan šolskega leta. Učenci so sedeli v svojih klo¬ peh, v prsih so čutili nemir — kot trepet — kot v pričakovanju nekega velikega dogodka. S hod¬ nika se je zaslišal zvonec. Vsi so prisluhnili. Nekaterim učencem iz najvišjega razreda je zablisnilo v mislih, da mogoče slišijo zad¬ njikrat šolski zvonec. Veselje je nastopilo pri vseh. Imeli so si to¬ liko povedati, kakor da bi se do takrat ne videli sleherni dan. Pri¬ vreli so na dan načrti za počitni¬ ce, načrti za bodočnost — vsak je hotel biti najglasnejši, vsak je ho¬ tel, da bi vsi le njega poslušali. V splošnem kriku in viku so pre¬ zrli molčečega dečka v kotu. Tiho je čepel v kotu in gledal v tla. Hudo mu je bilo, ker je moral ponavljati razred. Kako je zavi¬ dal učencem, ki so odnesli domov dobra spričevala. Ko so se drugi vsuli proti vra¬ tom, se je zaslišal glasen jok. Vsi so obsitald in se obrnili. Stekli so k dečku in ga pričeli tolažiti. Ka¬ kor se po dežju pokaže sonce, ta¬ ko je tudi deček nehal jokati in se je nasmehnil. Trdno je sklenil, da bo drugo leto bolj prizadeven, da se bo bolj učil. To bo obljubil tudi staršem, ker je vedel, da jih bo bolel njegov neuspeh. V cerkvenem zvoniku je zazvo¬ nilo poldan. Otroci so si stiskali roke in drug drugemu želeli ve¬ sele počitnice. Kmalu je še zadnji učenec stopil skozi vrata m jin zaprl za seboj. Razred je ostal tih in pust. Sončni žarki so se poigravali po svetlih klopeh. Kmalu bo sonce zašlo in v razredu bo tiho, dokler se ne začne novo šolsko leto. KG-8 BELO ČRNE Pri stari mami v Logatcu sem videla velik lesen zaboj čudne ob¬ like. Ko sem odprla pokrov, sem videla vrsto črnih in belih tipk. Udarila sem po tipki in oglasila se mi je z lepim glasom. Prestra¬ šeno sem izpustila pokrov. Mama se mi je smejala. Povedala mi je, da je to klavir. Vsedla se je za klavir in njeni prsti so zleteli po gladkih tipkah. Poslušala sem jo z odprtimi usti in si želela, da bi tudi jaz znala igrati tako lepo kot ona. Ko je bil lani ustanovljen od¬ delek glasbene šole Rakek v Sta¬ rem trgu, sem bila med prvimi, ki so se prijavili. Z velikim veseljem obiskujem glasbeno šolo. KV-7 KAM SEDAJ? Kakor prejšnje leto, tako se tudi letos sprašujejo mladi ljudje, ki so končali obvezno šolanje. Veliko poti je odprtih, vendar se je težko odločiti. Vsak se sprašuje, katera pot me bo pripeljala, da bom srečen v svojem poklicu. V Starem trgu je letos bilo v 8. razredu 34 učencev in učenk. Nekateri gredo naprej v šole, drugi ostanejo doma ali pa se zapo¬ slijo v tovarnah naše doline. Kar precejšnje število jih je, ki bodo ostali doma. Ostali pa gredo na pedagoško gimnazijo, ekonomsko, medicinsko in druge šole. Upam, da so si izbrali res tisto pravo pot, ki jih bo v življenju osrečila. Vso srečo pri študiju in delu! (pisma braiceo ulil Kje se bcš kopal, Cerkničan? Sredi kopalne sezone smo, sredi najhujše vročine, ko si človek srčno želi priti čimprej do pri¬ jetno hladne vode, da si umiri razburkano in razgreto kri. Toda za Cerkničana je to pro¬ blem, čeprav vemo, da Cerknica slovi po znanem Cerkniškem je¬ zeru, da teče skozi kraj reka Cerknica in da imamo celo pla¬ valni bazen, ki je na zelo pri¬ mernem in dostopnem kraju. Poglejmo, kako je torej s ko¬ panjem pri nas. Jezero, ki se je še pred kratkim mogočno šopirilo po dobršnem delu Cerkniškega polja, se je mo¬ ralo sedaj umaknita le še v blat¬ ne kotanje din vrtače, iz katerih pa bo slej ko. prej tudi povsem iz¬ ginilo in pustilo za seboj le še nekaj trščice in vejevja. Torej, s kopanjem ni tu nič; voda je uma¬ zana in blatna, pa tudi duh po po¬ ginulih ribah človeka podi proč, da sli poišče primernejše, čiste vode. Imamo pa nedograjen bazen. Mislim, da hi morala sama go- Nedavno je občinska skupščina razpravljala o stanju šolstva v naši komuni. Iz materiala je bi¬ lo razvidno, da imamo centralne šole v Cerknici, Rakeku, Graho¬ vem, Starem trgu in Novi vasi, podružnične pa so na Uncu, Be¬ gunjah in Iga vasi. Osnovna šola Nova vas ima svoj oddelek v Siv- čah, osnovna šola Grahovo ima oddelek na Gorenjem Jezeru, Sta- spodarska organizacija, v čigar namen omenjeni objekt služi, ali pa Turistična zveza poskrbeti ne¬ kaj, da bi se ta prostor le očistil in vsaj delno usposobil za kopa¬ nje. Mhogo lahko pri delu pripo¬ more tudi mladina, saj je ravno ona najbolj zainteresirana za ko¬ panje. Zato naj vsaj mladinski aktiv »-BREST« razmisli o tej stvari in uredi najnujnejše, kar se brez sredstev urediti da, ker drugače se bo moral Cerkničan kopati kar doma v banji. FraK ri trg pa oddelek v Babnem polju. V osemletko Cerknica se vozijo otroci z avtomobili, ki jih ima osemletka. Ugotovljeno je bilo, da na novi šoli v Cerknici dobro napredujejo, tako da bo v septembru končana. Problem nastaja le z nabavo in¬ ventarja, ker za to ni denarja. Zgradba šole v Begunjah je ena najbolj urejenih, je v dobrem sta- Šolske prostore bo treba še dopolnjevati Seminar počitniške zveze na Srednjem vrhu Želimo, da bi bila Počitniška zveza res organizacija, ki naj bi zajemala ves sloj mladine, ne gle¬ de na poklic in izobrazbo, saj ve¬ mo, da je bila PZ od svoje usta¬ novitve, to je od leta 1953 pa tja do leta 1960. izključno le organi¬ zacija, v katero so bili včlanjeni študentje in šolska mladina. Sam razvoj in potrebe pa so spreme¬ nili PZ v vsesplošno mladinsko organizacijo, ki skrbi za razvoj in pospešuje mladinski turizem. Mi¬ slim, da moramo nuditi ravno mlademu človeku — proizvajalcu — aktiven oddih in rekreacijo, obenem pa mu širiti splošno ob¬ zorje. Zato se je izvršni odbor PZ občine Cerknica odločil, da organizira seminar o vodenju dru¬ žin v gospodarskih organizacijah in na vasi, ki je trajal od 12. do 15. marca 1964. Ce poznamo sta¬ tut te organizacije, potem lahko vidimo, da sta izlet in potovanje prva temeljna dejavnost organi¬ zacije, zato je tudii Okrajni IO napel vse sile, da razširi organi¬ zacijo med delavsko mladino. Seminarja se je udeležilo 12 mladincev, od tega 4 iz Kovino¬ plastike, 1 iz Gabra, 1 iz KZ Stari trg, 1 iz Brest - Martinjaka, 1 iz Rakeka Škocjan, 1 iz KZ Cerkni¬ ca, 2 iz Cerknice in 1 iz Marofa Stari trg. Vsi ti mladinci so imeli izreden plačani dopust 4 dni. Se¬ minar, ki so ga organizirali na Srednjem vrhu — Gozd Martuljk je vodil tov. Turšič Franc. Semi¬ nar je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu so podajali vsa predavanja, to je 8 tem v prvih dveh dneh, v drugem delu, to je zadnje dva dni, pa so se semina- risH razdelili v dve grupi in je vsaka grupa pisala seminarsko na¬ logo. Ko je odbor pregledal se¬ minarske naloge, je ugotovil, da so seminaristi pazljivo poslušali na predavanjih in so napisali ze¬ lo dobre in kvalitetne naloge. Vse stroške seminarja je nosil Izvršni odbor PZ občine Cerkni¬ ca. Obenem se IO PZ občine Cerknica zahvaljuje za finančno pomoč. Občinskemu odboru SZDL Cerknica, ker brez tega denarja ne bi mogli organizirati seminar¬ ja. Prvi uspehi so se so se že po¬ kazali. Družina PZ Kovinoplasti¬ ka Lož je organizirala izlet v Ma¬ ribor, kjer si je ogledala Tovarno avtomobilov Maribor. Udeležilo se ga je 15 ferialcev. IOPZ meni, da sredstva, ki so bila vložena v seminar, niso bila zastonj in da ta izlet ne bo ostal osamljen ne pri Kovinoplastiki niti pri drugih družinah. Turšič Franc nju in tudi inventar je nov. V osnovni šoli Grahovo so največje težave z učnim kadrom. Ker šola ne more nuditi stanovanj, se uči¬ telji stalno menjavajo. V prihod¬ njem šolskem letu namerava za¬ pustiti to šolo še 5 učiteljev. Šolsko poslopje v Novi vasi je potrebno adaptacije. Potrebovala bi še naj¬ manj dve učilnici. Zgradba osnov¬ ne šole v Starem trgu je lepo ure¬ jena, v zelo kritičnem stanju pa je zgradba, kjer se vrši pouk viš¬ jih razredov. Potrebna so večja vzdrževalna dela. Občinska skup¬ ščina je bila mišljenja, da po možnosti čimprej pristopi k ure¬ ditvi tovrstne šolske problema¬ tike. e GLAS NOTRANJSKE IZ KOLEKTIVA ZAKOL E K T I V Izvolili smo nove delavske svete Priprave na volitve organov upravljanja v BRESTU so se za¬ čele že v mesecu maju, ko je centralni delavski svet razpisal vo¬ litve. Za tem so sledili zbori delavcev po vseh poslovnih enotah, kjer so predlagali kandidate za nove člane delavskih svetov. Na teh zborih so med drugim razpravljali tudi o dosedanjem delu samo¬ upravnih organov in o uspehih, ki so jih dosegli v času od uvedbe delavskega samoupravljanja do danes. Razprave so potrdile, da so samoupravni organi vodili pravilno politiko gospodarjenja. Na osnovi tega so zbori delavcev odločili, da je treba še vnaprej pred¬ lagati v samoupravne organe take ljudi, ki bodo znali z lastno pre¬ sojo oceniti vsako situacijo. Sprejemali naj bi take sklepe, ki bodo še naprej omogočali povečanje proizvodnje in dvig življenjskega standarda. Na volitvah ki so bile 13. junija, so bili izvoljeni novi delavski sveti po poslovnih enotah in Centralni delavski svet. Vseh volivcev, vpisanih v volilne imenike je bilo 1.334, od tega je volilo 1.160 vo- lpivcev ali 87 %. Opravičeno odsotnih je bilo 137, kar predstavlja 10,3 %, 37 volivcev se pa iz neupravičenih vzrokov ni udeležilo vo¬ litev, par predstavlja 2,7 %. Če upoštevamo, da je bilo iz opravičenih razlogov odsotnih 10,3 % (le-ti so bili v bolniškem staležu in na do pustu), potem lahko trdimo, da so bile volitve uspešno izvršene. Iz tega lahko sklepamo, da imajo proizvajalci vedno več zaupanja v samoupravne organe. Vzdušje proizvajalcev ob novem načinu nagrajevanja GROM in MLAKAR na treningu prejemata zadnja navodila pred lučajem. Posnetek je s treninga drž. keglajške reprezentance na BREST-ovem kegljišču v Cerknici Udeležba BRESTA na lesnem sejmu 1964 V. Mednarodni lesni sejem v organizaciji Gospodarskega raz¬ stavišča v Ljubljani je pokazal, da je to dostojna manifestacija lesne industrije naše dežele, saj je praktično prikaz dejavnosti in prizadevanj kolektivov pri osvajanju novih modelov pohištva. Ogled razstave pokaže že nestrokovnjaku, da so na tem področju doseženi veliki uspehi, posebno še v praktičnih oblikah, predvsem pa v kvaliteti, ki v ničemer ne zaostaja za ostalim evropskim nivojem. Tudi »Brest« Cerknica se je udeležil tega sejma in je na po¬ vršini 78 m 2 razstavili svoje eksponate — modele iz redne, serijske proizvodnje. Poleg tega je pokazal tudi nekaj novih modelov, na¬ menjenih zlasti za ameriško tržišče. Obiskovalci sejma so pokazali za naše izdelke sorazmerno zelo veliko zanimanje; posebno pozornost pa so vzbujali delovni ka¬ binet in regal omare. Za poslovne partnerje pa je bilo od razstavljenih predmetov najzanimivejše pisarniško in komadu« pohištvo. Za vse obiskovalce, predvsem pa za domače, so bile oplemenitene iverke zelo intere¬ santne, posebno še v imitaciji »kar ar a« marmorja. Ugotavljamo, da se je Brest s svojimi eksponati dostojno pred¬ stavil vsem obiskovalcem, kakor tudi vem kupcem doma in iz inozemtva. Da je ta ugotovitev točna, kažejo zaključki, sklenjeni na tem sejmu, saj imajo ti izdelki za daljšo dobo zajamčeno tržišče. — jam — Izobraževanje novoizvoljenih organov upravljanja Nov n a fin nagrajevanja proizvajal¬ cev v tovarni pohištva, ki je bil vpe¬ ljan v začetku meseca aprila, je že pokazal pozitivne rezultate. Ti rezul¬ tati se odražajo predvsem v tistih EE, kjer so bili stari normativi dokaj ne¬ pravilni in niso dopuščali zaslužka nad 25.000. Ti problemi so se predvsem pojavljali v EE krojilnica, I. strojna, Furnirnica, Priprava površin in v manjši meri tudi v Montaži. Vzporedno je bil v ostalih EE mo¬ žen večji zaslužek predvsem zaradi že omenjenih nepravilnih normativov, saj so bili primeri v EE, Obdelava površin, da so posamezni delavci na strojnem poliranju (švabljanje) pre¬ jemali osebne dohodke tudi nad 35.000 din. Ce pa upoštevamo, da so ostala delovna mesta ravno tako, ali pa še bolj zahtevna, je bila ta raz¬ lika zelo vidna in je povzročala v kolektivu precej negodovanj. Po novem načinu delitve osebnih dohodkov je sorazmerje med EE pra¬ vilno, kar se odraža tudi pri vredno¬ sti točk, ki je bila v mesecu maju v razponu od 1,20-1,51 din. Prehod v 42-urni tednik je po¬ trebno pogledati tudi z druge stra¬ ni, namreč iz tiste, kako prebiti prosti čas, saj že sedaj mnogi vzdihujejo, kako dolgčas je v ne¬ deljo. Pravijo: ni prireditev, člo¬ vek nima kam. Predvsem tako menijo mladi, pa tudi starejši so mnogokrat enakega mnenja. Res, to je stvar posameznika, vendar pa ta problem, ki se s skrajšanim delovnim časom še povečuje, na¬ laga nove naloge, kako nuditi čim več rekreacije delovnemu člo¬ veku v prostem času. Vsekakor bo potrebno poživiti športno dejav¬ nost klubov, poživiti več srečanj s kolektivi kombinata. Organizi¬ rati bomo morali več izletov in pri tem izkoriščali popuste, ki jih Večji obseg proizvodnje je ravno tako omogočil, da so osebni dohodki porasli nad 25.000 din. V primerjavi izplačanih osebnih dohodkov v zad¬ njih dveh mesecih glede na prvo tro¬ mesečje letošnjega leta so osebni do¬ hodki porasli v povprečju za 17 %, kar je za prejšnje obdobje kar dober rezultat. Ugotavljamo, da nov način nagra¬ jevanja pozitivno vpliva tudi na večjo živahnost sestankov EE. Delavci so bolj zainteresirani za povečanje produk¬ tivnosti in zmanjšanje škarta. Na dan prihajajo tisti delavci, ki. za delo ni¬ so bili posebno zainteresirani, nov način pa pred njih postavlja tudi te naloge, kar je tudi eden izmed po¬ gojev za boljši in pravičnejši zaslu¬ žek. Končni rezultat novega sistema je torej na splošno pozitiven. Zadnja dva meseca nismo imeli primera od¬ hoda iz tovarne zaradi osebnih dohod¬ kov ali pa kake druge tozadevne pri¬ tožbe. Razpoloženje proizvajalcev je torej ugodno, stremeti pa bomo mo¬ rali za tem, da se že postavljeni si¬ stem še nadalje utrjuje in izpopol¬ njuje. Bogovčič Stefan nudi železnica. Gre torej za nove oblike delovanja, večje aktivnosti in organiziranega dela. Potrebno je, da ob razpravah o prehodu na skrajšani delovni čas poleg razprav, kako delati in organizirati, dia bo proizvodnja večja, ne manjša, da bodo zato oseibni dohodki večji in ne manj¬ ši, skratka, da bo gospodarski uspeh še boljši, da razpravljamo tudi o teh problemih in posveča¬ mo rekreaciji posebni poudarek. Ni mogoče dati recepta, kako najbolj koristno izrabiti čas, ven¬ dar moramo omogočiti, da se bo delovni človek res odpočil in na¬ bral moči, da bo v delu dosegel še boljše uspehe. TD Pred nedavnim so bili izvolje¬ ni vsi delavski sveti v našem kombinatu. Delavski sveti bodo na svojih prvih zasedanjih izvo¬ lili tudi upravne odbore in komi¬ sije. Domnevamo, da so v delav¬ ske svete izvoljeni najboljši čla¬ ni kolektiva, zato pričakujemo določene rezultate. Poskrbeti mo¬ ramo, da bo vsak član delavske¬ ga sveta, vsak član upravnega odbora, vlak član komisije vedel o čem in za kaj je glasoval. Ni dovolj zgolj sodelovanje, marveč se mora vsak zavedati odgovor¬ nosti pri reševanju določenih pro¬ blemov. Tudi ni dovolj, da je nekdo le bežno seznanjen s pro¬ blematiko, ampak mora vedeti, kakšne bodo posledice sprejetega sklepa. Ravno tako je dvomljiva taka odločitev, pri kateri člani delavskega sveta verjamejo stro¬ kovnjakom, ki na sejah razlagajo potrebne materiale. Marsikdaj bi morali člani samoupravnih orga¬ nov povprašati, kaj je vzrok temu ravnanju in kakšne bodo posledi¬ ce sprejetega sklepa. Veliko znanja in precejšnjo me¬ ro poznavanja problemov so si člani sedanjih samoupravnih or¬ ganov pridobili s prakso v uprav¬ ljanju ali na EE, sestankih ko¬ lektiva itd. Člane samuopravnih organov bomo še naprej usposabljali, zato bomo organizirali posebne daljše seminarje. Tu bomo člane sezna¬ njali z vsemi področji dela v kom¬ binatu. Seznanjali jih bomo s si¬ stemom nagrajevanja, planiranja, s komercialnimi problemi, s pro¬ blemi kadrovanja itd. Člane delavskih svetov bomo poučili o problemih izvoza. Prav gsvotovo bo potrebno, da se vsak posameznik sam izpopolnjuje s pomočjo ustrezne literature. Ce bomo izpolnili gornje pogo¬ je, lahko upamo, da se bo vsebin¬ ska plat samoupravljanja oboga¬ tila in izpopolnila. -jo« . 42-urni delovni teden in prosti čas GLAS NOTRANJSKE r v Se o improvizacijah investiranja Članku bi morda bolje pristajal na¬ slov »-Neodgovorno ali tendenciozno potvarjanje investicijske politike v občini Cerknica«. Bralcem je verjetno razumljivo, da •gre za članek o improviziranih inve¬ sticijah, objavljenem v zadnji številki našega lokalnega lista. S prispevkom ■bi želeli na kratko pobliže seznaniti javnost o realnem stanju obravnava¬ nih investicij. Clankar se je s svojo kritiko inve¬ stiranja v občini Cerknica oprl eno¬ stransko na pet objektov družbenega standarda, medtem ko je ostale inve¬ sticije tako v gospodarske kot nego¬ spodarske zanemaril. Ce bi obravna¬ val investicije družbenega standarda bolj kompleksno, bi lahko ugotovil, da le ni politika investiranja v občini Cerknica stresana iz rokava, saj so bile gradnje (preveč jih je, da bi jih našteval) dobro preštudirane in pra¬ vilno dokumentirane z zagotovljenimi sredstvi. Da se ne bi oddaljili od te¬ me, je najbolje, da obravnavamo vsa¬ kega kritičnega »nedonošenčka« po¬ sebej . Prvi, požarnovarnostni bazen je do¬ grajen in že leta služi svojemu na¬ menu. Investicija je bila izvršena v skladu s predpisi in zagotovljenimi sredstvi kombinata BREST. Ce bodo strokovnjaki iz tehničnih vidikov ugo¬ tovili, da požarnovarnostni bazen lah¬ ko uporabljajo tudi za plavalnega, po¬ tem bo morda namenila občinska BREST CERKNICA # BREST CERKNICA • BREST CERKNICA Delo Tovarne ivernih plošč Cerknica v skrajšanem delovnem tednu Izkoriščanje kapacitet je prav goto¬ vo ena izmed važnih nalog vsake go¬ spodarske organizacije. Tovarna iver¬ nih plošč je takoj po prvih korakih začela z delom v treh izmenah. To je bilo poleg drugega potrebno tudi za¬ radi specifičnega tehnološkega po¬ stopka, kateremu razni zastoji zelo škodujejo. V začetku je tovarni ško¬ dovala velika fluktuacija delovne si¬ le. S stalnimi in dobro priučenimi de¬ lavci je tovarna že v letu 1963 dosegla lepe delovne rezultate, ki jo uvrščajo med podobne tovarne v industrijsko razvitih državah. Naša iverna plošča je zaradi kvalitete zelo iskana in ce¬ njena. Da bi lahko zadostili velikim zahte¬ vam tržišča, smo začeli razmišljati ■o tem, kako bi izkoristili nedeljo, ki je bila do sedaj neproduktivna. S pro¬ učevanjem raznih že obstoječih siste¬ mov dela v štirih izmenah in z upo¬ števanjem specifičnih pogojev tovar¬ ne, se je kolektiv z referendumom odločil z 80 % večine za takega, kot je sedaj v veljavi. Posledica večjega izkoriščanja kapa¬ citet z uvedbo četrte izmene je bil skrajšan delovni teden, vendar samo v mesečnem povprečku. Z uvedbo četrte izmene je v tovarni ivernih plošč odpadel izraz »nedelja« in ga je nadomestil nov izraz »prost dan«. Ravno tako se zaradi skrajšanega de¬ lovnega tedna nismo nikdar pogovar¬ jali o »angleški soboti«. Glavno na¬ čelo kolektiva je bilo, kako čimveč napraviti v čim krajšem času in s tem opravičiti zaupanje družbe, ki je dala kolektivu objekt v upravljanje. Izkoriščanje delovnega časa se je povečalo za 18 %. S pravočasnim od¬ klanjanjem manjših napak in večjo osebno odgovornostjo se bo izkorišča¬ nje delovnega časa v kratkem pove¬ čalo še za 3 %. Fizični obseg proizvod¬ nje se bo tako v 1964. letu dvignil za 22 % v primeru z letom 1963. Tovarna bi lahko dosegla še boljše rezultate, vendar jo pri tem ovirajo posamezne stvari, kot je nabava re¬ zervnih delov, redna oskrba z dolo¬ čenimi surovinami in materiali itd. Prepričan sem, da bomo te zapreke postopno odpravili in da bomo lahko iz leta v leto govorili o novih uspe¬ hih, ki jih bo kolektiv dosegel s svo¬ jim delom. Franc Hvala Uresničevanje, načel nagrajevanja, ki jih določa statut BRESTA Določbe statuta BRESTA o nagraje¬ vanju se preko pravilnika o delitvi čistega dohodka in osebnih dohod¬ kov že uresničujejo v praksi. Doseda¬ nji sistem nagrajevanja režijskih služb smo v osnovi spremenili. Osebni do¬ hodki niso več v odvisnosti od večje ali manjše produktivnosti delavcev, -temveč od dejansko izvršenega obse¬ ga proizvodnje, od obsega in višine .fakturirane realizacije in plačane re¬ alizacije. V prvi stopnji, ko smo pre¬ izkušali ustreznost oz. neustreznost startov, še nismo mogli preiti na ostale oblike stimulacije. S sigurnimi starti pa bo možno postopoma uve¬ ljavljati načelo — vsakemu po nje¬ govem delu. Izbira meril za ocenitev kvalitete dela posameznih služb je posebno tež¬ ko vprašanje. Težave imamo še vedno pri iskanju osnov nagrajevanja za splošne služ¬ be. Te službe nimajo neposrednih iz¬ merljivih osnov, kar pa je vzrok, da ni ustreznih kriterijev. Ena izmed osnov za nagrajevanje za te službe bi bil točno določen pro¬ gram dela. Od izvršitve programa bi skupščina del sredstev tudi za tako dodatno investicijo. Za »nedonošeno« poslopje šole v Cerknici so bila pred začetkom grad¬ nje zagotovljena sredstva iz premij¬ skih rezerv DOZ in 20 % dela hranil¬ nih vlog pri komunalni banki. Ko se je zaradi globljih družbeni vzrokov, ki segajo izven vpliva občinske skup¬ ščine, politika koriščenja teh sred¬ stev spremenila, je gradnja za leto dni stagnirala. Letos je vprašanje do¬ graditve šole rešeno z zagotovitvijo preostalih 80 milijonov dinarjev, po¬ trebnih za dokončno izgradnjo in opremo šole. Reden pouk se bo pri¬ čel v novo zgrajeni šoli jeseni. Adaptacija telovadnice na Rakeku se je začela pod silnim pritiskom ob¬ čanov Rakeka, medtem ko je bila občinska skupščina odločno proti adaptaciji. Lokalni faktorji so sku¬ paj s krajevnim odborom z Rakeka sami pričeli preurejati nekdanjo me¬ hanično delavnico. Ko je bila adap¬ tacija v teku, je občinska skupščina na željo volivcev Rakeka zagotovila sredstva za dokončno notranjo ure¬ ditev telovadnice. Novi prostori so že več tednov nared za telesno vzgojo. Krivca v tej akciji ni težko ugoto¬ viti. Na območju občine je Zdravstveni dom v Cerknici, po večjih krajih ob-^ čine pa so tudi ambulante. Ena takih je .tudi na Rakeku v prostorih osnov¬ ne šole. Za preselitev ambulante iz šolskih prostorov je kupila občinska skup¬ ščina stanovanjsko poslopje na Ra¬ keku, ki ga je potrebno preurediti. Ko bodo pripravljeni za rekonstruk¬ cijo potrebni načrti, bo občinska skupščina prisotpila k rešitvi tega vprašanja. V perspektivi bo imel v tem poslopju stanovanje tudi zdrav¬ nik, tako da bo občanom vedno pri roki. Gornji primeri nam zgovorno ka¬ žejo na nepoučenost pisca o realnem stanju investiranja v občini Cerknica ali pa na tendenciozno kritizerstvo, za katerega mislimo, da ne sme biti mesta v našem tisku! Zadnji primer improvizacije in ver¬ jetno najbolj akuten je planinski dom na Slivnici. Za dom so bili izdelani potrebni načrti, sredstva pa so večji del prispevale delovne organizacije iz sredstev skupne porabe in s številni¬ mi prostovoljnimi akcijami. Za pre¬ dajo objekta v uporabo so potrebna še sredstva za opremo, ki bodo prav gotovo s samoprispevki kmalu zago¬ tovljena. Vsako prikazovanje investiranja s strani občinske skupščine, ki se od¬ vija v skladu z družbenim planom v korist najširšega kroga prebivalcev, v obliki monumentalnih spomenikov improviziranih investicij, je lahko le posledica neumestnih izjav posamez¬ nikov. Danilo Mlinar Sprejem pionirjev v ZMS Na dan mladosti so povsod pri nas sprejemi v Mladinsko orga¬ nizacijo. Velikokrat se spomnim na tisti svetili trenutek, ko sem postal mladinec. Vedlno znova se spomnim tudi na dolžnosti, ki sem jih takrait sprejel. Vse premajhna pa je poveza¬ nost mladinskega komiteja z akti¬ vi na osemletkah. Člani komiteja bi morali bolj redno spremljati delo mladih na šolah. Enaki pojavi so tudi v gospo¬ darskih organizacijah. Mladinci se nekako ne znajdejo v novem okolju. Veliko in odgovorno nalogo so imeli mladinci med NOB, vendar so prebrodili vse težave in s trd¬ no voljo prišli v lepše življenje. Mnogi so dali tudi svoja mlada življenja, da simo mi mladi srečni. Sedaj pa so pred nami druge, prav tako velike naloge. Tovariš Tito je rekel: »-Prva in poglavit¬ na naloga mladine je učenje." Vse novosprejete člane v ZM prosim, da se trdno držijo teh besed, da redno spremljajo poli¬ tična dogajanja pri nas, da bomo imeli sposobne mladince in dobre dmžbano-političine delavce. Mla¬ dina mora biti nosilec vseh na¬ prednih idej. Starejši naj z zau¬ panjem gledajo v mlade, saj je ogromno mladih v samoupravnih organih. Zato ne smemo mi mla¬ di zapraviti tega zaupanja! Vsem novosprejetim mladincem v občini pa želi ObK ZMS Cerk¬ nica 'kar največ uspeha pri njiho¬ vem delu. JaH bili tako odvisni osebni dohodki de¬ lavcev, ki so zadolženi za izvršitev omenjenega programa. V zvezi s temi problemi je usvo¬ jeno pravilo, da gredo v tak sistem obračuna tiste poslovne enote, ki ima¬ jo že razčiščeno osnovo za merjenje in ocenjevanje. Medtem ko za tiste poslovne enote, ki tega nimajo, pred¬ videvamo določen čas realiziranja teh načel, vse dokler ne bodo dozoreli pogoji, ob katerih je možno tako na¬ grajevanje. Zato je prva naloga po¬ slovnih enot, da postavijo realne ce¬ nike del po fazah in za EE, prav ta¬ ko cenike za režijske delavce, realne normative porabe surovin in materia¬ lov. S tem so v osnovi rešeni odnosi in na tej podlagi se nato gradi ves ostali sistem nagrajevanja. Ta dela so v ve¬ čini poslovnih enot izvršena, zato se v teh že izpeljujejo vsi ostali instru¬ menti merjenja opravljenega dela. Pričakujemo, da bo. z začetkom H. polletja ta sistem nagrajevanja že funkcioniral skoraj za vse poslovne enote. Dela na stanovanjskem bloku z lokali v Starem trgu zelo lepo na¬ predujejo. Na "-Gradišču" so nam povedali, da bo objekt do zime pod streho, za nadaljevanje del pa še niso zagotovljena finančna sredstva 8 ★ GLAS NOTRANiSKS Ugodni pogoji za letovanje članov Kovinoplastike Kovinoplastika - Lož ima že tretje leto v najemu počitniški dom na mor¬ ju. Leta 1962 je letovalo v Kačjaku pri Crikvenici 110 članov kolektiva s svojci, leta 1963 v Selcah pri Crikve¬ nici 170 članov, letos pa se je prija¬ vilo 136 članov za 10-dnevno letova¬ nje in 66 za 5-dnevno letovanje. Naj¬ prej je bil odziv nekoliko slabši, ker še vedno prevladuje mišljenje, zlasti na podeželju, da člani koristijo svoj redni letni oddih za delo pri košnji, pospravljanju poljskih pridelkov in pripravljanju drv za zimo. To mišlje¬ nje se je pojavilo zlasti pri tistih čla¬ nih kolektiva, ki imajo samo 12 od¬ nosno 14 dni letnega dopusta. Da bi omogočili letovanje tudi tem članom kolektiva, se je sindikalna podružni¬ ca odločila, da člani lahko letujejo tudi po 5 dni. Na ta način se je na novo prijavilo 66 članov in svojcev. Kot vsako leto bo tudi letos prispe¬ vala sindikalna podružnica članom ko¬ lektiva, ki bodo letovali na morju,, popust. Člani kolektiva, ki imajo manjše mesečne osebne dohodke kot 30.000 din, bodo plačali dnevni pen¬ zion le 500 din, od 30 do 50.000 din mesečnih osebnih dohodkov 600 din in nad 50.000 din 700 din na dan. Sindi¬ kalna podružnica Kovinoplastike Lož pa je ponudila tudi ostalim gospodar¬ skim organizacijam v Loški dolini možnost letovanja v njihovem domu. Poleg tega bo nekaj članov kolektiva letovalo tudi po liniji Počitniške zve¬ ze v Zadru in nekaj članov, zlasti tistih, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih, pa je že odšlo na okrevanje po liniji Komunalnega za¬ voda za socialno zavarovanje Ljub¬ ljana. Letovanje v Selcah pri Crikvenici bo od 30. junija do 20. septembra. S. B. Ob večernih urah se lovci lovišča Jelen v Snežniku pogosto snidejo ob hladnem pivu in ugotavljajo, kaj se jim je primerilo čez dan v Snežniških gozdovih TVD Partizan Rakek — znova deluje Na Rakeku je bila že od nekdaj močno razvita telesno-fculturna dejavnost. Se po vojni so imeli telovadno društvo, smučarski klub,, znani so bili rakovški nogometaši, iz tega predela pa so zrasli tudi najboljši jugoslovanski kegljači. Od vsega tega pa je v glavnem, ostala le bogata tradicija. Po dograditvi nove telovadnice so na pobudo iniciativnega od¬ bora pripravili ustanovni občni zbor. Tam se je zbrala skupina mladine, z Metodom Arkom na čelu, ki je željna telovadbe in športa sploh. Starejši bodo prenašali izkušnje na mlajše. Delo bo v novi telovadnici potekalo odslej načrtno, delo bodo popestrili z vsemi manjšimi panogami telesne kulture. Cilj vsega dela pa bo zdravje in širiti idejnost naše socialistične stvarnosti. Referat o pomenu kulturne dejavnost je imel Mitja Jenko, nato je sledila izredno plodna diskusija, v katero so posegli starejši in mlajši člani. Med njimi član obč. od ; bora ZMS tov. Koščak, ki je obljubil vso dejansko in moralno pomoč novemu društvu. Društvo pa bo podprla tudi obč. zveza za telesno kulturo in 'krajevna skup¬ nost Rakek. Na občnem zboru je bil izvoljen 11-članski odbor, ki mu bo predsedoval Metod Arko. Njemu bodo pomagali še učitelji tukajšnje šole in seveda vsi, ki ljubijo telovadbo. Pogosto zasledimo razne zani¬ mive novice iz živalskega sveta o nenavadnih dogodivščinah, da bi pa zasledili novico, kako je lov¬ ska psica prehranila mlade lisice, se pa. ne sliši tako pogosto. Vsa ta zgodba se je začela 29. marca letošnjega leta, ko so lovci Hrblan Andrej, Petan Martin in Stane, vsi trije iz Cerknice, na svojih, pogosto brezuspešnih lovskih po¬ hodih le uplenili staro lisico, iz gnezda pa odnesli štiri mlade, ko¬ maj nekaj dni stare lisičke in jih dali v oskrbo .psici, 'bi je last lov¬ ca Kafcša Emila iz Cerknice. Psi¬ ca je že imela enega svojih mla¬ dih in se je na splošno začudenje naših lovcev nove dolžnosti zelo skrbno lotila. Dva mladiča sta že čez nekaj dni poginila, ostala dva sta pa dobro napredovala do kon¬ ca meseca maja, ko je bila ena smrtno kaznovana od svoje kruš¬ ne matere zaradi nediscipline, druga pa jo je baje popihala za¬ radi strahu, ker je mladim navi¬ hancem povzročala krvave prste. Omenim naj, da so mlade lisič¬ ke svojo osebnost zelo dobro ču¬ vale in se niso dale fotografirati tako dolgo, dokler jih nismo po¬ gostili z izdatno malico. BoŠt Na sliki se ne vidi, da na tabli piše: vas Glina, občina Bloke, okraj Postojna. Človek ima občutek, da tu čas počasneje teče. Morda bi kazalo odstraniti napise, ki več ne držijo. Nekaj iz lovske lorbe glas notranjsxe ★ 9 Najboljši kegljači Jugoslavije na treningu v Cerknici V dneh od 8. do 12. junija 1964 je na kegljišču KK BREST tre¬ nirala jugoslovanska kegljaška moška in ženska reprezentanca. Pri¬ pravljali so se za evropsko kegljaško prvenstvo v Budimpešti. O tem treningu so poročali vsi jugoslovanski časopisi, govora je bilo v radiu, pa tudi v televiziji smo videli poleg kegljačev lepe posnetke Cerknice, 'Rakovega Škocjana in Cerniškega jezera. Reprezentantje so vsak dan prihajali iz Rakovega Škocjana, kjer so stanovali. Zelo pohvalno so se izrazili o kegljišču, za katerega je znano, da zahteva polno mero znanja, da se doseže rezultat, ki je nad 900 podrtih kegljev. To je prvič, da je na območju naše komune nastopila državna reprezentanca; lahko smo ponosni na to doživetje. Med treningom so odigrali tudi tekmo s KK BREST. Metali so 6 x 200 lučajev. Uspeh: reprezentanca 878 podrtih kegljev na enega, BREST pa 795, kar je že standardna številka, dosežena na tekmo¬ vanjih. Ob zaključku treninga je predsednik občinske skupščine tov. Kavčič skupaj z BRESTOM in KK BRESTOM priredil sprejem. Zvezi kegljačev so dali sliko Rakovega Škocjana in plaketo, predstavnikom moške in ženske reprezentance pa šopke rdečih nageljev, ki naj jih spremljajo na evropsko prvenstvo. Po sprejemu so izmenjali mnogo mnenj in želeli reprezentanci uspeh v Budimpešti in da bi Notranjska tudi v bodoče dajala člane v državno reprezentanco, saj so v njej sedaj kar trije: Grom, Mla¬ kar, Stržaj, Po razgovorih si je reprezentanca ogledala Tovarno iver- nih plošč in Tovarno pohištva v Cerknici. TD UGODEN PLASMA sindikalne ekipe šahovske sekcije »-Brest« Cerknica na XVI. sindikalnem prvenstvu Slovenije •Sindikalna ekipa šahovske sekcije DPD Svoboda »-Brest« Cerknica je na XVI. sindikalnem prvenstvu Sloveni¬ je, ki je bilo od 23. do 31. maja 1964 v Rogaški Slatini, v močni konkuren¬ ci 16 najboljših slovenskih sindikalnih ekip zasedla 12. mesto. Brez dvoma je to naj večji uspeh cerkniških šahistov v zadnjih letih, saj so s svojo igro dokazali, da lahko uspešno tekmujejo tudi z mnogo močnejšimi moštvi. V obrazložitev naj povem, da je na 'prvenstvu Slovenije iz ljubljanskega okraja sodelovalo samo 8 ekip, ki so pridobile pravico do sodelovanja po kvalifikacijskih predtekmovanjih iz¬ med 90 moštev. Zato lahko ugodno ocenimo že uspeh v predtekmovanjih oziroma plasma med prvih 16 sindi¬ kalnih ekip v Sloveniji. Končni vrstni red tekmovalcev je naslednji: točk 1. Železarna Ravne 18 i/ 9 2. Elektroprojekt Ljubljana 18 l/ 9 3. Železničar Ljubljana 18 4. Železarna Jesenice 17 i/ 9 5. TAM Maribor 17 6. Železarna Store 16 7. Cinkarna Celje 16 8. Metalna Maribor 15 l/ 9 9. Izvršni svet SRS 15 l/o 10. Papirnica Količevo 15 i/ 9 11. Intertrans Globus Ljubljana 15 i/ 9 12. BREST Cerknica 14 13. Steklarna Rog. Slatina 13 14. Elektrokovina Maribor 12 i/ 9 15. TOMOS Koper 10 16. Emajlirka Celje 8 Mislim, da podrobnejši komentar ni potreben. Če bi ne izgubili 1 točke zaradi nepoznavanja pravil, če bi imeli več sreče pri žrebu ali če bi tekmovali v najmočnejši postavi že prva dva dni, bi bil morda končni rezultat drugačen, ugodnejši. Vendar je enakih pomislekov preveč, iščejo jih pač vsi tekmovalci potem, ko ni mogoče ničesar več spremeniti. Tekmovanje je billo odigrano po švicarskem sistemu v petih kolih. Ekipa Bresta je izgubila srečanje z Izvršnim, svetom SRS in TAM Mari¬ bor. Pomembni pa sta zmagi s Pa¬ pirnica Količevo in TOMOS Koper. Neodločen rezultat z Železarno Store je tudi uspeh, saj je ta ekipa v konč¬ nem plasmaju na 6. mestu. Najuspeš¬ nejši tekmovalec v ekipi šah. sekcije BREST Cerknica je bil ing. Zmago NOVAK, ki je na drugi deski zbral kar 3,5 točke. Rezultat je še pomemb¬ nejši, če vemo, da igrajo pri vseh ekipah vsaj na prvih treh deskah, sa¬ mi znani, zelo močni šahisti. Kljub temu ni bilo opaziti izrazite premoči nasprotnikov, saj so šahisti BREST-a tudi izgubljali le po večurnih borbah in predvsem zaradi slabšega znanja šahovskih otvoritev. Kljub v okviru republike relativno slabšem plasmaju, zaslužijo tekmoval¬ ci vse priznanje tako za borbenost z močnejšimi nasprotniki kot za mate¬ rialno požrtvovalnost, saj so za čas tekmovanja koristili svoj redni letni dopust. Vinko Žnidaršič Notranjska kegljaška triperesna deteljica: Mlakar, Grom in Stržaj pred BRESTOM v Cerknici pred odhodom na EP Mladinci Rakeka so že začeli z redno vadbo v novi telovadnici, katero obiskujejo v vedno večjem številu NOVA TELOVADNICA Učenci osnovne šole na Rakeku so dobili nov objekt — novo telo¬ vadnico z vsemi priti klinami (sa¬ nitarije, tuši, slačilnica), kar je lep napredek ne samo za šolo, temveč za Rakek sploh. Z načrtnim in sistematičnim de¬ lom bodo učenci dosegli višjo stopnjo telesne izobraženosti, kar bo prav gotovo vlilo v njihove osebnosti še več poleta po tako potrebni telesno vzgojni dejavno¬ sti. Do sedaj so imeli v slabem vre¬ menu telesno vzgojo v razredu, kar ni v nobenem primeru do¬ prineslo k boljšemu stanju tel. kulture na šoli, sedaj pa se bo vse delo preneslo v nove prostore. Edini problem, ki je nastal pri tem, pa je premalo telovadnega orodja, ki je nujno potrebno za boljše in sistematično delo učen¬ cev. Poleg nove telovadnice so učen¬ ci skoraj dovršili za šolo novo igrišče za košarko, rokomet, od¬ bojko ter lahko atletiko. S tem se bo zelo razširilo šport¬ no življenje ne samo na šoli, tem¬ več na Rakeku sploh. J. M. Strelci „SRNJAKA“ so najboljši Občinski strelski odbor Cerkni¬ ca je organiziral občinsko strel¬ sko tekmovanje v počastitev Dne¬ va mladosti z MK puško. Tekmovanje je bilo na dobro pripravljenem strelišču na Rake¬ ku. Tekmovalo je šest ekip iz treh strelskih družin, ki so se pla¬ sirale takole: prva ekipa SD »Je- »PARTIZAN« NA MORJE S koncem šolskega leta se bo verjetno končalo tudi delo naše¬ ga »-Partizana« v Starem trgu. Vendar so letos le delovali štirje oddelki naše, predvsem šolske mladine. Zato je tudi odbor sklenil, da se najaktivnejšim telovadcem nu¬ di izlet, kamor sl pač žele. Ta tradicija pa naj bi ostala tudi v bodoče, saj so si res zaslužili ne¬ ko nagrado. zero« 406 krogov, druga ekipa SD »Jezero« 370 krogov, prva ekipa SD »Borac« 340 krogov, druga ekipa SD »Borac« 316 krogov, dru¬ ga ekipa SD ►►Srnjak« 313 krogov in prva ekipa SD »Srnjak« 280 krogov. Med posamezniki so se posebno dobro izkazali Mekina Marjan iz SD «Smjak« 175 krogov, Kebe To¬ ne iz SD »Jezero« 153 krogov in Husak Viktor iz SD »Borac« 144 krogov. Ostali tekmovalci so bili nekoliko slabši predvsem zato, ker je bilo za to tekmovanje pre¬ malo treningov. Pohvalili so strelsko družino »Srnjak« za dobro pripravljeno strelišče, posebna pohvala pa gre Mekini Marjanu, ki je vložil do¬ volj truda pri organizaciji tekmo¬ vanja. BoSt OGLAS GOSPODINJO, 35—50 let, išče štiričlanska družina. Pismene po¬ nudbe: Butara Dana, Šišenska 113, Ljubljana. »Glas Notranjske« Izhaja mesečno — Izdaja ga občinski odbor SZDL Cerkni¬ ca — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni ured¬ nik: Dane Mazi — Člani uredništva: Franc Tavželj, Slavko Brglez, Slavko Tomič in Milan Strle — Tehnični urednik: Janko Novak — Korektor: Janez Lavrenčič — Tisk: ČZP »Kočevski tisk« Kočevje — Letna naročnina 240 din — Ro¬ kopisov in risb ne vračamo GLAS NOTRANJSKE 10 Nagradni križanki — dvojčici Obe križanki sta po liku popolnoma enaki, reševalec pa mora ugotoviti, na katero se nanašajo posamezne defi¬ nicije. VODORAVNO: 1. rečna oklepna lad¬ ja; proizvajalec, človek pri delu 8. filmska nagrada; otroško vozilo 13. pol¬ otok v prednji Aziji; ime dveh konti¬ nentov 14. izdelovalec velikih lesenih posod; vojaški varnostni zasloni 15. mehikanska dišeča drevesna smola; vrsta motornega kolesa 16. kratica v pismih; »lastno ročno« 18. pogorje v zapodnem delu Bolgarije; zanos, po¬ let 19. ime ameriškega pisatelja groz- ljiivh povesti (Poe, fonetično); koral¬ ni otok 20. tanka tkanina; krilo sta¬ rorimske konjenice 21 . zanos, vnema pri delu; optična naprava 22. mlečni izdelek; debela palica 23. nenačrtnost, delovanje na slepo; vodna ptica 25. osebni zaimek; začetnici španskega pomorščaka iz 15. stoletja, ki je od¬ kril Ameriko 26. pregovor; kretnja 27. grška črka; šivalna potrebščina 28. začetnici priimka in imena umrle¬ ga slovenskega pesnika in mladinske¬ ga dramaturga; začetnici priimka in imena sodobnega slovenskega slikar¬ ja, krajinarja 30. stražnica ob meji; vrsta cestnega tlaka 32. vprašalnica; neumen, brez pameti 33. drag kamen; otok v severnem Jadranu 35. tuje žensko ime; kraj pri Domžalah 36. pol¬ otok na severu evropske SSR; osam¬ ljeni 37. južnoameriška država; otro¬ ški naziv za medveda 38. začetnici priimka in imena popularne ameriške filmske igralke (»Visoka Barbare«); vzdihljaj 39. srednjeveški plemič; re¬ ka in kraj v Prikaspijskem nižavju 40. moško ime; Odisejeva domovina 42. smrtni boji, pojemanja; boginje maščevanja v grški mitologiji 44. merska enota za zlato; starešinstvo, sodni zbor 45. notoričen, splošno znan; premer nabojev ali cevi pri strelnem orožju. NAVPIČNO: 1. prestolnica Sirije; ja¬ vanska dolgorepa opica 2. reka v Si¬ biriji; pesnik ljubezenskega pesništva 3. vrsta kamenine; država v Himalaj¬ skem gorskem masivu 4. država v prednji Aziji; svetopisemska oseba; 5. moško ime; tanka tkanina 6. vzkik; ameriška kratica za »vse v redu« T. popularna italijanska filmska igralka (Giovanna); gozdarsko orodje 8. ena¬ ka vokala; začetnici prvaka ljubljan¬ ske Drame 9. okostje; polotok in država v Aziji 10. vrednostni papir za plačilo taks; mirno sožitje, slika preprostega življenja 11. enostavni plugi; pripadnik staroindijanskega ple¬ mena 12. veliko pristanišče v Sev. Afriki; filmski priimek Ide Kravanja 17. vrsta polža; judovsko žensko ime 20. grapa; afriška reka, ki se pri istoimenskem mestu izliva v Nil 23. mlečni izdelek; obrtnik živilske stro¬ ke 24. drugo ime Ide Kravanja; pre¬ stolnica sosednje države 26. trušč, pre¬ pir; angleška votla mera 28. ostanki hrane; bojne ladje v srednjem veku 29. nepoln, izpraznjen; obrtnik za osebne storitve 30. moško ime; pred¬ sednik madžarske vlade (Janos) 31. srednješolec; greben na konjskem vratu 32. razlog, vzrok; pripadnost* naklonjenost do nečesa 33. veliko rusko mesto ob reki Irtyš; oris, ozna¬ čitev 34. mitološka reka v podzemlju; del stopala na nogi 36. zimsko pre¬ vozno sredstvo; studio za predvajanje filmov 39. krik; začimba 41. začetnici najpopularnejše ameriške filmske igralke (Kleopatra); začetnici sodob¬ nega najboljšega letalskega konstruk¬ torja (»TU-«) 43. kartaški izrek; ke¬ mični element. Kako organizirati mladino, ki se vozi na delo v tovarne? Ce pogledamo našo občino, lahko ugotovimo, da je pretežno raztreseno naseljena. Večji kraji so le Cerknica, Rakek, Stari trg z Ložem in delno Nova vas, ostale vasi pa so znatno manjše in po strukturi prebivalstva skoiraj povsem kmečkegi značaja. Tudi industrija je v večini razvita le v teh centrih, saj vidimo, da so tu tovarne Brest, Kovinoplastika, Kovi- noservis, Gaber, Elektro žaga itd., medtem ko so v obrobnih vaseh ob¬ čine le kake manjše delavnice ali pa sploh nič. Ker naša industrija potrebuje pre¬ cej delovne sile, se mnogo delavcev vozi na delo iz oddaljenejših krajev, kateri samo 8 ur prežive med kolek¬ tivom, ostali prosti čas pa nekje v svoji rojstni vasi ali naseljku. Zato aktivi ZMS, ki so ustanovljeni v vseh podjetjih, povezujejo oziroma aktiv¬ no vključujejo le del mladincev go¬ spodarske organizacije, to je tiste, ki stanujejo v bližnji okolici podjetja; tista mladina pa, ki se vozi iz odda¬ ljenejših krajev in ki je včlanjena v ZM pri podjetju, ne more v svojem aktivu aktivno delovati. Pred nas se postavlja vprašanje, kako pomagati tej mladini, da se bo lahko aktivno vključila v mladinsko organizacijo in s tem kar najkorist¬ neje preživela svoj prosti čas? Za rešitev tega problema imamo več variant: Ena je ta, da bi tovarniški aktivi ZMS imeli v oddaljenih krajih svoje podružnice, v katerih bi delovala vo¬ zeča se mladina, druga pa je, da bi vso delavsko in kmečko mladino vključili v mladinsko organizacijo, ki bi delovala na področju krajevne skupnosti v tistem kraju in ki bi ji po možnosti tovarniški aktivi nudili tudi delno pomoč. Verjetno bi bila boljša druga vari¬ anta, zakaj aktivi v krajevni skupno¬ sti bi laže reševali specifične mladin¬ ske probleme na svojem območju, la¬ že bi prisluhnili željam večine in la¬ že usmerjali mladinsko dejavnost v tako smer, da bi čimbolj koristili se¬ bi in skupnosti. Poleg tega pa bi dali poudarek tudi sami krajevni skupno¬ sti, ki mora res čimprej zaživeti in prevzeti vse kompetence, ki jih ji družba zaupa. FraK ■ V ' Sprejem moške in ženske kegljaške reprezentance v sejni dvorani BRESTA je bil pred odhodom na evropsko prvenstvo Posnetki: URBAS Uspeh cerkniških kegljačev Nastopili so dvakrat in sicer 27 . maja in 6. junija. Prvič so do¬ segli 6301, drugič pa 6364, skupno torej 12.665 podrtih kegljev. S tem rezultatom so se izmed desetih klubov uvrstili na drugo mesto za KK Lokomotivo in si tako zago¬ tovili vstop v omenjeno consko ligo. T. R. Kegljači KK Bresta dosegajo le¬ pe uspehe tako na domačem ke¬ gljišču kot na gostovanjih drugod. Le redko srečanje se konča s po¬ razom. V mesecu maju in juniju so se udeležili kvalifikacijskih te¬ kem v disciplini 8 X 200 lučajev na 6-steznem kegljišču Maksa Perca v Ljubljani za vstop v ljub- Ijansko-novomeško consko ligo.