LETO III.
8
OKTOBER 1977
glasilo szdl občine logatec
TRGOVINE OB SOBOTAH, TODA KAKO?
aške
OVICE
O delovnem času v trgovinah ob sobotah popoldne so razpravljali v krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in svetih potrošnikov v ljubljanskih občinah že v začetku leta 1975. Trgovske delovne organizacije so dale pobudo za ureditev tega vprašanja zaradi določenih ekonomskih razlogov, prehajanja delovne sile v druge poklice, saj so v trgovini v glavnem zaposlene žene in matere, in zavoljo velikih nakupov v sobotnih popoldanskih urah in podobno.
Na osnovi tako argumentiranih razlogov so bili v večini občin ljubljanske regije podpisani samoupravni sporazumi o novem delovnem času v trgovinah, po katerem so tudi trgovine z živili ob sobotah popoldan zaprte.
Kako pa je v naši občini?
Pobuda za ureditev delovnega časa je bila dana konec leta 1975, vendar je bil predlog tedaj zavrnjen. Sedaj p se to vprašanje, ponovno postavlja na dnevni red. Logaški trgovci trdijo, da tak delovni čas
tudi vpliva na zapuščanje dela v trgovini. Zato so nedavno sklenili, da je potrebno to vprašanje rešiti. Postavlja pa se vprašanje, kako zagotoviti preskrbo z živili za tiste delavce, ki naprimer ob sobotah delajo? Tudi na to naši trgovci niso pozabili, in predlagajo, da se uvede dežurstvo trgovin, in sicer bi dežurala v krajevni skupnosti Naklo vsako soboto popoldan ena trgovina z živili, v krajevni skupnosti Tabor vsako drugo soboto.
Jasno je, da se delovni čas ne more spreminjati brez soglasja vseh prizadetih, zato bo tak predlog v kratkem dan v obravnavo oddelku za gospodarstvo pri skupščini občine, svetu potrošnikov v obeh krajevnih skupnostih in družbenopolitičnim organizacijam.
Vendar pa moramo ob upoštevanju potreb potrošnika imeti pred očmi tudi potrebe delavcev v trgovini in izenačevanja njihovega položaja z drugimi delavci v združenem delu.
Niko Glatatovič
Ker je več naSih občanov izrazilo željo po podrobnejšem spoznanju življenja ljudi v pobrateni občini Gacko, smo se odločili za povzetek poglavitnih značilnosti te občine, ki so jih objavile v svojem občinskem glasilu Gatačke novine. Prispevek o tem je na 3. strani.
i'1
Interesne skupnosti brez interesa?
Naš dinamični družbeni razvoj gre, kakor je znano in kakor čutimo, svojo specifično pot samoupravnega socializma. Sestavni del te sociološke in politične naravnanosti je prav samoupravno odločanje, - na vseh ravneh - seveda tudi na tisti, ki smo ji včasih rekli proračunska skupna po-raba, pa se je po zadnji sprejeti ustavi preosnovab v samoupravne interesne skupnosti, po vrsti: SIS za vzgojo in izobraževanje, SIS za otroško varstvo, SIS za kulturo, SIS za telesno kulturo, SIS za zdravstvo, SIS za socialno skrbstvo, SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in še kaj. Vse skupnosti odločajo prek delegatov v izvršnih in skupščinskih organih; nekatere skupnosti so ceh dvodomno oblikovane (izvajalci - uporabniki). Seveda, odhčitve se sprejemajo le ob večinski navzočnosti in ob večinskem glasovanju za ali proti
Tu pa trčimo na vprašanje nashvne teme. Zakaj?
Domala vse skupnosti ugotavljajo sklepčnost in nemotenost dehvanja izvršnih odborov, ki pa le izvajajo politiko skupščin.
Vse drugače je s sklepčnostjo skupščin. Ni povsod in vedno enako, je pa vendarle res, da se skupščine, - pa če vzamemo za primer samo SIS za kulturo, kipa ni osamljena - ceh po večkratnem sklicu ne sestanejo. Tako se dogaja, da kulturna skupnost še nima sprejetega finančnega plana za leto 1977. Na osnovi spornih odhčitev izvršnega odbora se sicer sredstva odobravajo uporabnikom v odvisnosti lanske in letošnje dovoljene uporabe. Kajpak, tako „odhčanje" je napačno, še več: nezakonito. Pa vendarle vemo, da kulturna dejavnost živi, da uporabniki dobivajo še premajhna sredstva za svojo dejavnost - torej med kakimi tisoč izvajalci nedvomno velik interes (4 pevski zbori, dva pihalna orkestra, kinematograf, matična knjižnica, pet dramskih skupin, proslave, gostovanja, obnavljanje kulturnih domov, pa še to in ono)!
Kje torej odpoveduje interes?
Dobro, denimo, da gre za odhčanje le o dobrih petdesetih starih milijonih. Tudi ob tem moramo le odhčati o denarju, ki je naš, ki smo ga skupno ustvarili, ga tudi kulturi samoupravno namenili, pa še ne opredelili (brez finančnega plana!). Pa se stvari ne ustavijo le pri denarju, gre za vsebinske opredelitve, ki ostajajo tudi brez samoupravnih odhčitev skupščine, gre skratka za utiranje kulturne politike, ki zanjo, vse tako kaže, organizacije združenega dela nimajo pravšnjega interesa, vsaj iz odzivnosti delegacij tako izhaja.
Ali je temu res tako?
Ce je - gre najmanj za politično odgovornost ustreznih forumov v organizacijah združenega dela, in ne le za odgovornost, temveč za polnozavestno akcijo.
Marcel Stefančič
Kultura — kot kruh potrebna
PROBLEMATIKA DRUŠTEV V NOVIH RAZMERAH DELOVANJA
Na drugi konferenci zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenje so bile sprejete nove smernice in naloge kulturnih organizacij, ki se vključujejo v zvezo. Uveljavljanje nove kulturne politike pa zahteva od nas vseh tudi nove pristope, nov način organiziranja in vzporedno s tem tudi financiranja kulturnih dejavnosti.
Osrednji cilji socialistične kulturne politike so odpravljanje ločnice med kulturo in družbenim življenjem, uveljavljanje delavskega razreda kot ustvarjalca kulture in subjekta kulturne politike ter uveljavljanje kulture kot dejavnosti, ki delavski razred osvobaja. To pomeni:
- spreminjanje dmžbeno-ekonomskih odnosov v kulturnih dejavnostih v skladu z načeli nove ustave,
- USTVARJANJE MATERIALNE OSNOVE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI IN KULTURNO ŽIVLJENJE DELOVNIH LJUDI,
- uveljavljanje socialistične idejne vsebine v kulturni politiki ter humanističnih kulturnih vrednot v kulturnem življenju,
- pospeševanje integracij v kulturi in kulturni dejavnosti z drugimi dejavnostmi v družbi.
Za vse to je potrebna organizirana družbena akcija, katere sestavni del je delovanje zveze kulturno prosvetnih organizacg. Z organizirano družbeno akcjjo se želi doseči, da kulture ne bi več obravnavali kot posebne ali celo odtujene sfere glede na združeno delo, pač pa kot organski del združenega dela oziroma vseh delovnih (udi.
Iz problematike finančnega načrtovanja kulturne skupnosti Logatec za obdobje 1976-1980 pa izzveni, da kulturni dinar v bistvu močno nazaduje. Kot je razvidno iz poročila, se bo'prispevna stopnja celo znižala na osnovi dokaj spornega ..razbremenjevanja gospodarstva".
Po že sprejetih stališčih bo zveza kulturnih organizacjj razvijala samoupravno dogovarjanje o kulturni politiki. To pomeni:
- da spodbuja neposredno odločanje in vpliv delavcev - samoupravlja Iccv na oblikovanje programov kulturnih dejavnosti v temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih itd.,
- da tvorno vpliva na politiko, ki jo uveljavljajo kulturne skupnosti,
- da uve|av|ja načelo solidarnosti v zadovojevanju kulturnih potreb.
Ta načela so se že doslej uveljavljala v naši vsakdanji praksi v delovnih organizacijah. Kajti tudi doslej brez posluha delovnih organizacij ne bi bilo tako širokega delovanja društev, zlasti ne posameznih dejavnosti. Pihalni orkester Logatec je prav s sodelovanjem sindikalne organizacije že davnaj dobil podporo logaških delovnih {udi, da ne govorimo o drugih kulturnih dejavnostih, ki jih podpirajo delovne organizacije (Gradnik, Društvo mladih glasbenikov Logatec, Logaški oktet, KLI Logatec itd.).
Pri oblikovanju programov društev se je dejansko upoštevalo stvarne življenjske in kulturne razmere ljudi ter dejanske možnosti za uresničitev začrtanih nalog. Iz tega vidika je nerazumljivo, da ni bik) prepuščeno delovnim |udem predvideno povišanje po zvišanju prispevne stopnje za 0,10 % od bruto osebnih dohodkov, temveč se je načrtovanje ravnalo na administrativni ravni.
Ustvarjanje družbenih razmer, v katerih postajajo kulturne vrednote dejansko dostopne najširšim krogom ljudi in v katerih se postopno oblikujejo ikoke možnosti za kulturno oživljanje in ustvarjanje, terja tak način organiziranja kulturnega življenja, ki bo zagotavljal delovnim ljudem stalen stik s kulturnimi vrednotami.
Delovanje društev je v problematiki finančnega načrtovanja že nakazano. Na vsak način pa se je prav pri zagotavljanju materialnih pogojev potrebno pomeniti o:
- investiejskih vlaganjih in vzdrževanju,
- najemninah in funkcionalnih izdatkih najetih ali lastnih prostorov,
- zagotovitvi sredstev za normalno delovanje.
Investicijska problematika je vsekakor znana, nujno pa bi bilo poiskati nove rešitve, s katerimi bi preprečili nadaljnje širjenje škode, ki se iz leta v leto veča, saj ni zagotovljenih finančnih sredstev.
Problematika najemnin je sicer manj pereča, vendar so društva, ki razpolagajo z lastnimi prostori, v dilemi, ali naj te svoje prostore zaračunavajo vsem različnim krajevnim organizacijam ali pa naj jim dvorano ali prostore puste v souporabo. Društva, ki pa nimajo svojih prostorov in morajo plačevati najemnino, pa so prizadeta zlasti v primeru, ko članstvo ni dovojj aktivno in se sredstva, namenjena za dejavnost, uporabfo za plačevanje najemnin.
Takšen je primer dramske skupine „Mladost", kije plačala najemnino za prostore samoupravni stanovanjski skupnosti za preteklo obdobje. Tudi v primeru, da bi društvo dobro delovalo, pa nastopa kup primerov, ko je otežkočeno delovanje posameznega društva, kot je to že možno ponazoriti na primeru knjižnice v Logatcu.
Knjižnica v Logatcu je do 31. avgusta 1977 izposodila 8.405 knjig. Vtem času se je povečalo število bralcev napram lanskemu letu za 85. To so predvsem mladi bralci, ki pa iščejo nove knjige. Iz letošnjih sredstev je knjižnica nabavila 103 knjige v povprečni vrednosti 142,00 din.
Vemo pa, da je tolikšno število knjig (ki pravzaprav je zelo nizko) uspela dobiti le v razprodaji, ki pa ne vključuje novih knjig, katerih povprečna vrednost se danes že gib je daleč preko 200,00 dinarjev. Knjižnice drugod v Sloveniji ne zaračunavajo več vrednosti knjige, saj imajo denar pa tudi ostali pogoji so neprimerno ugodnejši, kakor pa v naši občini.
Ce vzamemo samo za primer knjižnico na Vrhniki, ki ima zaposlene stalne delavce, lahko delovanje knjižnice v naših pogojih damo samo za vzor. Pri tem pa knjižnica v zimskem času nima niti toplih prostorov.
Društva so v letošnjem letu, ko slavimo pomembne jubileje, pokazala, da so se dejansko plodno vključila v sama praznovanja, saj tako rekoč ga ni bilo, v katerem ne bi sodelovala tudi kakšna kulturna skupina.
Pregled dela za pomladansko sezono lahko dopolnimo le še z uspelimi nastopi pevskih zborov v Šentvidu na Dolenjskem, praznovanju občinskega praznika in srečanja borcev in aktivistov na Vrhniki, in lahko trdimo, da so društva izpolnila svoje kulturno poslanstvo in zaslužijo vse priznanje. Poleg priznanj pa seveda zaslužijo, da jim tudi materialno zagotovimo dejavnost, saj se je v letošnjem letu prav ob srečanju borcev in aktivistov Notranjske zopet pokazalo kako malenkostno so doslej zbrana sredstva, ker pevskih zborov še vedno nismo uspeli enotno obleči.
Pričakujemo, da bo torej bodoče načrtovanje v resnici teme jilo na organizirani družbeni akciji in da bomo uspeh uresničiti cilje, ki jih postavlja pred nas zveza kulturnih organizacij Slovenije. Albin Čuk
podpredsednik zveze kulturnih organizacj občine Logatec
Sečnja v logaških gozdovih
Letos se izteka desetletni gozdnogospodarski načrt. Posek iglavcev je za malenkost manjši, posek listavcev pa občutno manjši od predvidenega.
Obrat za kooperacijo gozdarstva Logatec z revirnimi vodstvi v Dolenjem Logatcu, Gornjem Logatcu, Hotedršici in Rovtah gospodari z gozdovi zasebnih gozdnih posestnikov v gozdnogospodarski enoti Logatec.
V letu 1977 se izteka zadnje leto gospodarskega načrta, ki določa skupno 189.620 m3 lesa iglavcev in 40.173 m3 lesa listavcev za posek v desetih letih. Posek iglavcev je v povprečju dosežen. Pri tem pa je odločilno pomagal posek in krčitev gozda na avtocesti in posek za trase elektrovodov. Posek listavcev pa zaostaja za približno
8000 m3, kar predstavlja dvoletni skupni posek listavcev.
Odkazovanje in sečnja drevja v gozdovih imata poleg vloge izkoriščanja tudi pomembno vlogo gojenja gozdov. Dober gospodar odkazuje in seka v gozdovih tisto drevje, kije slabe rasti, ki ovira boljše drevje pri rasti in ki ima pri prodaji nižjo vrednost. V gozdu pa pušča drevje boljše rasti in večje vrednosti. Tako se oblikujejo gozdni sestoji s kvalitetnim drevjem in velikim vrednostnim prirastkom.
Zato je gospodarsko škodljivo in nerazumljivo, daje v naših logaških gozdovih ostalo ne-posekano cca 8000 m3 listavcev to je pretežno bukovine. Med katastrskimi občinami z zaostankom poseka listavcev izstopajo:
- Petkovec z 799 m3 zaostanka in 63 % realizacijo
- Vrh z 846 m3 zaostanka in 65 % realizacijo
- Rovte z 1791 m3 zaostanka in 54 % realizacijo
- Žibrše z 647 m3 zaostanka in 76 % realizacijo
- Gor. Logatec 1875 m3 zaostanka in 81 % realizacijo
- Brod - Blekova vas 377 m3 zaostanka in 68 % realizacijo
- Dolnji Logatec 1240 m3 zaostanka in 82 % realizacijo
Gozdarji navajajo razloge za neugodno stanje visoke stroške pri izdelavi bukovine z velikim deležem drv. Med pomembne vzroke lahko štejemo tudi glavnega odjemalca bukovine KLI Logatec. To podjetje je pred leti   oddajalo  občanom več
tisoč m3 bukovega odpadnega lesa za drva. S tem je bila gozdnemu gospodarstvu storjena medvedja usluga, saj se je občutno zmanjšalo povpraševanje po drveh in s tem tudi posek listavcev.
Naša pobrat ciniš   *    /m m m m
Območje občine Gacko v socialistični republiki Bosna in Hercegovina obsega 736 km2, na katerih je posejano 72 naselij. To območje leži med planinami Le-beršnik, Volujak, Zelengora in Bjelašnica z nadmorsko višino preko 960 m. Po popisu prebivalstva iz leta 1971 živi v občini Gacko 12.033 prebivalcev; 72% prebivalstva se bavi s kmetijstvom. V občini deluje 9 krajevnih skupnosti.
Nad 1200 delavcev je zaposlenih v šestih delovnih organizacijah (področje gospodarstva) in sedmih organizacijah združenega dela družbene dejavnosti. Osnovne in srednje šole obiskuje 1930 učencev, višje in visoke šole ter fakultete pa okoli 300 študentov.
_
Območje Gacka je bilo naseljeno že v prazgodovinski dobi, o čemur nam pričajo ohranjena grobišča (gomile) in obzidja. V okolici Gacka so ugotovili tri rimska nadbišča, med njimi v Gračanici (2 km od Gacka), kjer je bilo rimsko naselje. Gacka župa (nekdaj teritorialna in upravna enota plemena pri Slovanih) je bila naseljena že v času druge selitve Slovanov (1. pol. 7.st.). Gradišče župe je verjetno bilo v vasi Gradine. Po nekaterih trditvah je Gacko dobilo ime po germanskih Gotih. V obdobju nastajanja ' naših srednjeveških držav je Gacko pripadalo Duklji. Vil. stoletju se omenja kot upravitelj župe Gacko Ra-doslav, sin dukljanskega vladarja Vojislava. V zgodovinskih virih je Gacko prvič omenjeno leta 1276 kot prizorišče spopada med srbskim kraljem Urošem I. in njegovim sinom Dragutinom. V dvajsetih letih 14. st. je gospodar Gacka vojvoda Vojin, ki je bil nekaj časa svetovalec mladega srbskega kralja Štefana Dušana (od 1345 car Srbije). Ob koncu 14. st. je spadalo Gacko v okvir bosenske države. Tedanji gospodar Za-humlja Sandalj Hranić (1392-1435) je zgradil prestolnico Ključ, kjer so pogosto bivali herceg Štefan in njegovi sinovi.
V srednjem veku je bilo Gacko pomembno trgovsko središče ob glavni dubrovniški cesti, ki je vodila preko Trebi-nja, Bileće in Gacka v Fočo, kjer se je povezala s cesto proti Carigradu. Zanimivo je, da se ob tej cesti 1445 omenja krčma na Čemernu pri Gackem; lastnica je bila krčmarica Boljka. To je,  kolikor je do sedaj
znano, prva ženska, ki se je v Jugoslaviji bavila z gostinstvom.
Po padcu Bosne je Turčija začela osvajati Hercegovino. Gacko je bilo zavzeto novembra 1465, trg Cernica pa v decembru istega leta. Utrjeni Ključ se je upiral turškim napadom do 1479, ko ga je zavzel turški poveljnik Ahmed.
Izgleda, da je Gacko tudi po turški osvojitvi imelo trgovski značaj, o čemer priča karavanski saraj (gostišče za karavanske popotnikejv Gackem in Baho-rih.
Turško nasilje in visoki davki so zelo prizadeli prebivalstvo Gacka. V drugi polovici 16. st. je prišlo do upora. Na ta dogodek nas spominja grobnica vojvode Trkojevića v Srđevićih pri Gackem. Tedaj so Turki opustošili tudi cerkev v Srđevićih, ki je bila poslikana z zelo lepimi freskami (1598). Fragmenti fresk v tej cerkvi so vidni še danes.
V 16. in 17. st. se je prejšnji trg Cernica vzdignil v trgovsko mesto ter postal središče Gacke nahije (okrožje, okraj, nahija, upravna enota v turški državi) in cerniškega kadiluka (sodno področje kadije, sodnika).
Sredi 17. st. je v Cerici večkrat bival hercegovski sandžak-beg (sandžak, nekdaj turška upravna in vojaška enota; sandžakbeg, predstojnik te enote) Alipaša Cengič. Urejeval je namreč trgovska in druga vprašanja z Dubrovnikom. Po pripovedovanju turškega po-topisca Evlija Čelebija je bila Cernica vzorno urejeno mestece, ki je poleg drugega imela medreso (muslimanska višja šola), hamam (javno kopališče), tekijo (derviški samostan) in 18 trgovin. V tem času so imeli
na Čemernu velike letne sejme.
Leta 1790 je v Gackem izbruhnil krajevni upor. O tem pričajo podrobni sporazumi med turškimi veljaki iz Gacka in rajo, ki jo je zastopal predstavnik združenja cehov in knezi (zastopniki ljudstva pred turškimi oblastmi). Tako je bilo, med drugim, določeno, da se raji ne sme odvzemati vino, kar je bilo preje reden pojav.
Za časa Smail-ageČengića, v prvi polovici 19. st., seje Gacko kot trgovsko središče še bolj razvilo, kar je vplivata, da so sedež kadiluka iz Cernice prenesli v Gacko. V znani Mažu-ranovićevi pesnitvi je Smail-aga Čengić prikazan kot nasilnež, v spominu ljudstva pa je ostal kot eden boljših visokih turških dostojanstvenikov v Gackem kadiluku.
Prebivalci Gackega področja so veliko prispevali v osvobodilnem boju hercegovskega ljudstva. Sodelovali so v uporu Luke Vukaloviča (1852-1861), kakor tudi v bosensko-herce-govskem uporu (1875-1878).
Ljudstvo se je uprlo zaradi nasilja in brezpravnosti. Gacki vojvoda Bogdan Zimonjić je bil eden glavnih voditeljev upora 1875. leta.
Gacko je bito središče upora tudi v letu 1882. Ta upor je med ljudstvom znan kot „Sto-janov vakat" (to bi lahko prevedli kot „upor v Stojanovem času"). V tej vstaji so se proti avstrijskemu okupatorju borili skupaj Srbi in Muslimani. Voditelja sta bila vojvoda Stojan Kovačević iz Gacka in Salih Forta.
Tudi  v narodnoosvobodil-
nem boju (1941-1945) so prebivalci Gacka veliko prispevali Prvi boji upornikov z okupatorji so se pričeli že 6. junija 1941, ko so zavzeli žandarmerijske postaje v Brlje-vu, Stepenu in Jeseniku, kasneje pa še v drugih krajih Gackega okraja.
Organizirano delo aktivistov KPJ je kmalu rodilo vidne uspehe. Ustanavljali so partizanske enote, nastali so prvi, narodnoosvobodilni odbori (vaški in občinski), nekoliko kasneje pa tudi okrajni NOO.
Med narodnoosvobodilno borbo so se na področju Gacka borile številne enote NOV Jugoslavije. Tem enotam je bito to področje materialna osnova in vir novih borcev. V maju 1942 se je na področju Gacka zadrževal vrhovni štab NOV in POJ s tovarišem Titom na čelu. Tu je bila nastanjena tudi centralna bolnica. Leta 1942 sta se prva in druga proletarska brigada na tem območju ogorčeno borili z okupatorjem in domačimi izdajalci. V teh bojih je padel narodni heroj Petar Lekovič.
Gacko je bito prvič osvobojeno 1. aprila 1943, končno osvoboditev pa je doživeto 1. septembra 1944. Ta dan praznujejo kot občinski praznik.
17. septembra 1944 je bila v Gackem prva oblastna konferenca ljudske fronte v Hercegovini. Novembra 1943 je bila na tem področju ustanovljena 29. hercegovska udarna divizija, katere 11. brigada je osvobodila tudi Logatec.
V NOB je sodelovalo 1950 Gačanov. V bojih jih je padlo 411. Štirje borci so bifi proglašeni za narodne heroje.
735 prebivalcev Gacka je izgubilo življenja zaradi fašističnega terorja.
Iz „Gatačkih novina" Prevedel in priredil Franc Koren č
52 jubilantov
NASI PROBLEMI IN USPEHI
V lesnem kombinatu se večkrat pogovarjamo, da je naša delovna organizacija v naši občini obravnavana predvsem kritično, npr. da nas teži kup problemov, neurejeni odnosi, neurejeni akti, itd. Tak članek o naših „šibkih točkah" smo lahko črtali tudi v septembrski številki Logaških novic. Tu se omenja, da imamo neuravnano načrtovanje, zlasti kritično pa ocenjujejo delitev osebnih dohodkov, financiranje skupnih služb itd. Menim, da je naša dolžnost, da javnost pravilno informiramo, kako je v resnici.
Kar se nanaša na delitev osebnih dohodkov, imamo v KLI samoupravni sporazum o enotnih merilih delitve osebnih dohodkov, ki je bil potrjen XI. 1975.
Ta merila so:
1. točkovna ocena posameznega delovnega mesta, ki je zasnovana na analitični oceni (izdelana v sodelovanju z zavodom za organizacijo dela);
2. norme (skupinske in individualne). V pravilniku je namreč določeno, da se norme korigirajo v primeru, če je v nekem tozdu poprečno prekoračenje norm vseh delavcev večje kot za 10 %; tedaj se uporablja korekturni faktor, s tem pa še ni rečeno, da poedini prizadevni delavci ne morejo presegati norme več kot za 10 %;
3. tretje, izredno važno merilo je ENOTA PROIZVODA, ki v članku (ne vem zakaj) ni omenjena, je pa izredno pomembna. Višina enote proizvoda je odvisna od dosežene proizvodnje posameznega tozda in je vsaki mesec za posamezni tozd različna;
4. četrto merilo je stimulacija na doseženo višino enote proizvoda in preseganje proizvodnega plana;
5. stimulacija na dosežen poslovni uspeh tozda, ki se bo v bodoče obračunavala vsake 3 mesece.
O vseh teh doseženih rezultatih se redno vsakega 5. v mesecu seznanja člane delavskih svetov tozdov, ki končno sklepajo o višini osebnih dohodkov po zgoraj omenjenih merilih.
Zaposleni v skupnih službah so do sedaj prejemali osebne dohodke od poprečno doseženih rezultat''.
vseh tozdov, sedaj pa se z oziroma na nov zakon p ripravha sprememba glede nagrajevanja.
Financiranje skupnih služb pa ni tako, kot je bilo v članku napisano, temveč s po načrtu določenim procentom od dosežene realizacjje posameznega tozda. Če je ta realizacija nizka, tedaj tudi skupne službe ne dosegajo svojega dohodka.
Menim, da bi bilo prav, da bi vsaj ob priliki občinskega praznika nekdo, ki ni član naše delovne organizacije, napisal tudi nekaj pozitivnega, nekaj o vidnih uspehih, ki so jih dosegli naši pridni delavci.
Količinski plan je presežen za 2 %, napram enakemu obdobju preteklega leta pa je presežen za 6 %, z enim procentom porasta delovne sile. Tak porast proizvodnje smo načrtovali tudi s srednjeročnim planom. Celotni prihodek v 1. polletju napram enakemu obdobju lanskega leta je višji za 35 %. Porab jena sredstva so višja za 15 %, čisti dohodek za 45 %, medtem ko so skupni osebni dohodki višji le za 12 %.
Izvoz v dolarjih je napram enakemu obdobju preteklega leta večji za 38 % in je KLI kot izvoznik v okviru tozda Slovenijales na 1. mestu.
Iz strokovne analize o sestavljanju in izpolnjevanju naših letnih kakor tudi srednjeročnega plana, ki jo nismo izvršili mi, temveč strokovnjaki izven naše delovne organizacije, je razvidno, da se posluje v okviru postavljenih cujev in ni bistvenih odstopanj.
Glede na uresničevanje zakona o združenem delu naj omenim, da je naša komisija zelo aktivna, saj je delala tudi v mesecih, ko so bili letni dopusti. Zasedala pa je tudi popoldan to je izven delovnega časa. Pripravljenih je 7 aktov za javno obravnavo, v pripravi pa je nada j njih 5 aktov oz. sporazumov.
Prepričana sem, da ni delovne organizacjje, ki ne bi imela svojih problemov, vendar jih rešujejo sami, navzven pa povejo tisto, kar je dobro. To naj bo v bodoče tudi za nas vzgled, saj smo zaposleni vendar v največji in najstarejši delovniorga-n':aciji v Logatcu.
Tatjana Stirn
Pričenši leta 1973 delovna organizacija KLI Logatec vsako leto nameni svojim delovnim jubilantom priznanja za njihovo delo. Prejmejo jih delavci, ki v tekočem letu dopolnijo deset ali dvajset let skupne delovne dobe v KLI.
Tudi letos je bila slovesna podelitev priznanj v avli osnovne šole Gor. Logatec. Vsi jubilanti so prejeli pismeno priznanje in denarne nagrade, dvajset-letniki tudi knjižno darilo, ki so jih jim vročili pomočnik direktorja dipl. inž. Samo Oblak, predsednik delavskega sveta Silvo Tratnik in vodja oddelka za obračun osebnih dohodkov Verica Gantar.
V pozdravnem nagovoru je pomočnik direktorja poudaril pomen uresničevanj samoupravne organiziranosti, za vse neposredne proizvajalce in delovne ljudi. Na kratko se je ozrl na začetke razvoja delovne organizacije, primerjajoč jih s sedanjo stopnjo našega razvoja. V govor je vtkal pomen začetkov naše narodne oblasti in omenil trenutke in kraje iz te poti, omenil letošnje jubileje in logaški prispevek v vrsti proslavljanj. V začetku prihodnjega leta bodo nove skupščinske volitve, katerim moramo posvetiti vso pozornost, naša pozornost pa bo veljala tudi 25-letnici ustanovitve delovne organizacije. Iskrenim čestitkam se je pridružil tudi Logaški oktet s krajšim
priložnostnim programom. Program je povezoval Milan Rupnik.
Po svečanosti so jubilanti z gosti, med njimi predsednik izvršnega sveta Logatec Jože Rupnik, predstavnik ZKS Andrej Logar, sekretar občinske konference SZDL Franc Korenč, šefi sektorjev in vodje tozdov in pomožnih dejavnosti stopili pred fotografski objektiv, nato pa prigriznili in zaplesali ob vižah iz harmonike Ivanke Kavčič.
Jubilantov desetletnikov smo našteli dvaintrideset, dvaj-setletnikov pa štirideset, od tega trinajst žensk, med deset-letniki jih je bilo osem.
Jubilantom še enkrat čestitamo in jim želimo nadaljnjih uspehov. Jago
j
ZAHVALA
Po tej poti se še enkrat toplo zahvaljujem predsedniku skupščine občine Lo gatec Dušanu De Gleriji, pevskemu zboru Logatec, Logaškemu oktetu, KLI ter upokojencem stalnega omizja pri „Pošti" za iskrene
^ čestitke in' dobre želje ob
<; moji 85-letnici.
?    Vsem    skupaj iskrena
[■ hvala za tolikšno pozornost.
S Janez Hodnik
s Jamnica 10
Športniki na 8. LESARIADI
Na 8. LESARIADI 77 od 17. do 18. junija v Ljubljani, so naši delavci - športniki znova merili moči z delavci lesarstva Slovenije. Skupno število udeležencev tega tekmovanja je preseglo število 1900. Svoj prispevek k popestritvi športnih panog so prispevali tudi gozdni delavci - sekači, ki so letos prvič tekmovali.
Rezultati so bili naslednji:
V skupni uvrstitvi izmed 53 sodelujočih delovnih organizacij smo se delavci KLI uvrstili na 11. mesto. V posameznih panogah pa so bili rezultati naslednji:
Mali nogomet: ekip 40 - KLI Kegljanje moški: ekip 43 — KLI Kegljanje ženske: ekip 24 - KLI Balinanje: ekip 23 - KLI Streljanje - moški: ekip 40 - KLI Streljanje - ženske: ekip 20 - KLI Šah ženske: ekip 9 - KLI Šah moški: ekip 24 - KLI Namizni tenis moški: ekip 27 - KLI
Rezultate v posameznih panogah bi lahko izboljšali z bolj zavzetimi pripravami. V skupni uvrstitvi pa bomo boljši tudi, če bomo sposobni organizirati tekmovalce za vse športne panoge, ki so na Lesariadi. Vse premalo se vključujejo v športno aktivnost mladi delavci, katere bo potrebno za bodoče v večji meri pritegniti k sodelovanju.
Ivanka Korenč
13. mesto 6. mesto
10. mesto mesto mesto
14. mesto 5. mesto
10. mesto
15. mesto
5. 21.
Na podlagi 2. odstavka 11. člena in 15. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Ur. list SRS 5/72) samoupravnega sporazuma o osnovah planiranja stanovanjske graditve ter srednjeročnega piana razvoja stanovanjskega gospodarstva občine Logatec za razdobje 1976—80 delovni ljudje v:
— TOZD in OZD s področja gospodarstva in negospodarstva
— strokovnih službah SIS in družbeno političnih organizacijah
— združenjih in društvih
(v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
sklenejo
Samoupravni sporazum
o najnižjem odstotku izločanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
i.
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem samoupravnim sporazumom o najnižjem odstotku izločanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: sporazum) udeleženci določajo medsebojne pravice in obveznosti o izločanju, združevanju in usmerjanju sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in občanov v občini Logatec.
2. člen
S sporazumom se udeleženci dogovorijo o:
a) najnižji stopnji izločanja sredstev, ki jih namenjajo za potrebe razširjene reprodukcije in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
b) delitvi najnižje stopnje izločenih sredstev in združevanju sredstev,
c) upravljanju in gospodarjenju ter uporabi izločenih sredstev,
d) reševanju stanovanjskih potreb delavcev zaposlenih v družbenih dejavnostih,
e) ter za gradnjo dijaških domov (0,345).
II.
IZLOČANJE SREDSTEV
3. člen
Udeleženci sporazuma se na podlagi svojih programov reševanja stanovanjskih potreb delavcev in srednjeročnega plana stanovanjske graditve v občini Logatec dogovorijo, da je najnižja stopnja obvezno izločenih sredstev, namenjenih za potrebe razširjene reprodukcije in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu 6% od bruto izplačanih osebnih dohodkov.
4. člen
Za pospešeno reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev lahko udeleženci sporazuma določijo višjo stopnjo izločanja sredstev za razširjeno reprodukcijo, kot je določeno v 3. členu. S temi dodatno izločenimi sredstvi razpolagajo udeleženci sami.
5. člen
Udeleženci sporazuma izločajo sredstva za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v skladu z zakonom z drugimi predpisi in tem sporazumom.
Izločena sredstva se lahko uporabijo v skladu z določili zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, s tem sporazumom, s pravilniki stanovanjske skupnosti in splošnimi akti udeležencev.
III.
DELITEV IN ZDRUŽEVANJE IZLOČENIH SREDSTEV
6. člen
Udeleženci se dogovorijo, da bodo po najnižji stopnji 6% izločena sredstva za razširjeno reprodtflccijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu iz 3. člena delili takole:
a) 45 % za reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev,
b) 35 % za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
c) 20 % ža združevanje sredstev za kreditiranje graditve stanovanj,
d) 0,34 % za gradnjo Študentskih in dijaških domov.
7. člen
Udeleženci bodo izločena sredstva za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in deljena po 6. členu sporazuma, združevali takole:
a) sredstva za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, zaposlenih pri udeležencih sporazuma, na posebnem računu stanovanjskega prispevka udeleženca,
b) sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na posebnem računu samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnostih občine Logatec,
c) sredstva za kreditiranje graditve stanovanj pri samoupravni enoti za kreditiranje graditve stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec na posebnem računu poslovanja po pooblastilu pri poslovni banki,
d) sredstva za gradnjo študentskih in dijaških domov na posebnem zbirnem računu izobraževalne skupnosti občine Logatec.
IV.
UPRAVLJANJE, GOSPODARJENJE IN PORABA IZLOČENIH SREDSTEV '
8. člen
S sredstvi, združenimi po 7/a členu sporazuma, samostojno razpolagajo, upravljajo in gospodarijo delavci udeležencev tega sporazuma v skladu z zakonom in sprejetim lastnim srednjeročnim programom reševanja stanovanjskih potreb.
9. člen
S sredstvi, združenimi po 7/b členu sporazuma, upravljajo in gospodarijo delovni ljudje in občani v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Logatec prek zbora delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v skladu z zakonom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, št. 5/72, 15/76), zakonom o samoupravni stanovanjski skupnosti (Ur. list SRS, št. 8/74) in splošnimi akti stanovanjske skupnosti.
10. člen
S sredstvi, združenimi po 7/c členu sporazuma, upravljajo in gospodarijo delovni ljudje in občani v Samoupravni stanovanjski skupnosti prek samoupravne enote za kreditiranje graditve stanovanj v skladu z družbenim dogovorom o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj (Ur. list SRS, št. 1/76) in splošnimi akti stanovanjske skupnosti.
11. člen
S sredstvi, združenimi po 7/d členu sporazuma, upravljajo delegati v izobraževalni skupnosti, gospodarijo pa gradbeni odbori za gradnjo domov (samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo domov 7. jubja 1975).
12. člen
Izločena sredstva za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu se lahko porabljajo za:
- graditev in nakup stanovanjskih hiš in stanovanj,
- kreditiranje gradnje in nakupa stanovanjskih hiš in stanovanj,
— kreditiranje gradnje individualnih stanovanjskih hiš v lasti občanov in nakupa etažnih stanovanj,
- kreditiranje gradnje komunalnih naprav,
— kreditiranje rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj,
— družbena pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (subvencioniranje stanarin),
— premiranje namenskega varčevanja,
- drugo v skladu s predpisi.
V.
REŠEVANJE STANOVANJSKIH POTREB DELAVCEV, ZAPOSLENIH V DRUŽBENIH SLUŽBAH
13. člen
Udeleženci sporazuma ugotavljajo, da imajo delavci v družbenih službah (zlasti šolstvo, zdravstvo, milica itd.) nerešene stanovanjske potrebe, ki jih sami z lastnimi sredstvi ne bodo uspeli rešiti. Da se pridobijo in obdržijo delavci ustreznih poklicev v občini Logatec je nujno skupno reševanje stanovanjskih potreb teh delavcev.
14. člen
Udeleženci sporazuma soglašajo, da se lahko 1/7 sredstev izločenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu porabi za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, zaposlenih v družbenih dejavnostih (šolstvo, zdravstvo, milica itd.) s pogojem, da so delavci posameznih dejavnosti podpisniki tega sporazuma in da angažirajo vsa možna dodatna sredstva za reševanje stanovanjskih potreb ter da imajo izdelan in sprejet srednjeročni plan reševanja stanovanjskih potreb svojih delavcev.
15. člen
Usklajen predlog za reševanje stanovanjskih potreb teh delavcev dajeta Samoupravni enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Izvršni svet Skupščine občine Logatec in Izvršni odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti.
VI.
KONČNE DOLOČBE
16. člen
Udeleženci sporazuma se obvezujejo, da bodo v vsem upoštevali sporazumno dogovorjene osnove in merila tega sporazuma, kakor tudi merila in kriterije splošnih aktov stanovanjske skupnosti, ki urejajo porabo sredstev in delitev stanovanj.
17. člen
Sporazum velja, ko ga podpišejo udeleženci na podlagi sklepov svojih najvišjih samoupravnih organov.
Sporazum se uporablja od 1.1.1977 in velja za dobo 5 let.
18. člen
Za organizacije, ki ne podpišejo tega sporazuma, določi v skladu z drugim odstavkom 11. člena zakona o programiranju in financi-
ranju graditve stanovanj (Ur. list SRS, št. 5/72), občinska skupščina z odlokom najnižji odstotek sredstev, kijih namenjajo za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
19. člen
Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov, in sicer po stopnji, dogovorjeni s tem sporazumom. Ta sredstva se vplačujejo na račun samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
20. člen
Stanovanjske potrebe delavcev, zaposlenih pri občanih-obrtni-kih bodo reševane tako, da bodo ti delavci lahko:
a) pridobivali družbena najemna stanovanja, kupljena ali zgrajena s solidarnostnimi sredstvi,
b) pridobivali kredite za dograditev stanovanjske hiše ali nakup stanovanja iz združenih sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve ob upoštevanju pogojev in kriterijev aktov stanovanjske skupnosti.
21. člen
Vsa finančna administrativna in strokovna opravila za izločena sredstva za stanovanjsko izgradnjo pri poslovni banki in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu opravljata skupna strokovna služba stanovanjske skupnosti in poslovna banka. Stroški za opravljena dela se plačajo iz stanovanjskih sredstev, obresti za kredite in obresti za neporabljena sredstva.
22. člen
Udeleženci tega sporazuma se obvezujejo, da bodo v svojem splošnem aktu določili najnižji odstotek izločanja sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v skladu s tem sporazumom.
23. člen
Udeleženci sporazuma bodo v skladu z določili Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Ur. list SRS, št. 5/72) za združevanje dela sredstev pri Ljubljanski banki — Podružnici za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, sklenili družbeni dogovor. Družbeni dogovor sklene tudi občina in občinski sindikalni svet.
24. člen
Udeleženci sporazuma soglašajo, da lahko tisti udeleženci, ki imajo zaposlenih manjše število delavcev in z lastnimi sredstvi ne morejo sami reševati stanovanjskih potreb svojih delavcev, združujejo izločena sredstva za razširjeno reprodukcijo.
Združevanje sredstev, medsebojne pravice in obveznosti uredijo s samoupravnim sporazumom.
25. člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejema tako kot sporazum.
Predlog za spremembo ali dopolnitev da vsak udeleženec. Sprememba ali dopolnitev je sprejeta, ko jo sprejme večina udeležencev sporazuma.
26. člen
Po en izvod sporazuma prejme vsak udeleženec sporazuma, Služba družbenega knjigovodstva - ekspozitura Vrhnika in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Logatec.
Original sporazuma je shranjen pri Skupščini občine Logatec.
27. člen
Sporazum se objavi v občinskem glasilu.
Logatec, 1. oktober 1977 *
PODPISI UDELEŽENCEV SPORAZUMA
/
OBRAMBA IN VARNOST
Na podbgi 6.,toćTce 107. Člena Zakona o judski obrambi (Ur. list SFRJ, št. 22/74) in 52. člena zakona o ljudski obrambi SRS St. Ur. Ust SRS 23/76) ter 135. člena statuta občine Logatec je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora Icrajevnih skupnosti dne 21. junna 1977 sprejela:
ODLOK
o ustanovitvi in organizaciji enot in štabov civilne zaščite v občini Logatec
1. člen
Civilna zaščita je osnovna sila za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin pred vojnimi akcijami, elementarnimi nesrečami in ob drugih izrednih razmerah in je kot taka sestavni del ljudske obrambe in družbene samozaščite.
2. člen
Z ukrepi civilne zaščite, organizacijo samozaščite, z enotami in štabi civilne zaščite pomeni civilna zaščita najširšo obliko priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov občine Logatec pri izvrševanju nalog iz 1. člena tega odloka.
3. člen
Za načrtovanje, organiziranje, opremljanje in urjenje enot civilne zaščite in prebivalstva, za potrebe zaščite in reševanja v vojni in drugih izrednih razmerah se ustanovno:
- občinski štab civilne zaščite
- štabi civilne zaščite v krajevnih skupnostih
- štabe civilne zaščite v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela pa ustanovijo tiste delovne m druge organizacije ter skupnosti, ki so po občinskem načrtu civilne zaščite doline ustanoviti specializirane enote civilne zaščite.
4. člen
Štabi za civilno zaščito imajo poveljnika in načelnika ter člane, katerih . število in strokovne zadolžitve določi organ, ki je po zakonu o Hudski obrambi SRS (Ur. Ust SRS št. 23/76) pristojen za imenovanje. Stevito namestnikov se imenuje po potrebi.
5. člen
V občini Logatec se ustanovijo naslednje enote civilne zaščite:
- občinske specializirane enote
- specializirane enote temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter
krajevnih in drugih skupinu
- splošne enote
6. člen
Občinske specializirane enote so naslednje:
- tehnično reševalna enota
- enota za komunalno dejavnost in asanacjjo
- RBK enota
- enota za red
- enota za socialno delo
7. člen
Enote iz 1. alinee 6. člena tega odloka ustanovijo temeljne in druge organizacije združenega dela, skupnosti in druge organizacne, ki jih na predlog občinskega štaba civilne zaščite določi občinska skupščina, ki tudi določi število in velikost teh enot.
8. člen
Specializirane enote iz 2. točke 5. člena tega odloka ustanovjjo v naseljih in v temeljnih in drugih organizacijah združenega deb v skladu z občinskim načrtom in načrti civilne zaščite v krajevnih skupnostih. Število in vrste teh
enot se določijo z načrtom.
9. člen
Splošne enote civilne zaščite se ustanovjjo za opravljanje manj zahtevnih nalog pri zaščiti in reševanju Jjudi in dobrin. Ustanovijo se v naseljih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, pri samoupravnih organizacijah in skupnostih ter hišnih svetih zaradi manjšega števila delovnih ljudi in občanov ter tehničnih sredstev, ki ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev specializiranih enot.
10. člen
Enote in štabe civilne zaščite lahko ustanovijo samoiniciativno tudi tiste organizacije združenega dela, skupnosti in naselja, ki po načrtih civilne zaščite za to niso obvezne.
11. člen
Ko začne veljati ta odlok preneha vejati Odlok o določitvi krajevnih skupnosti in drugih organizacij, ki morajo organizirati enote civilne zaščite
(Ur. Ust SRS št. 43/72).
12. člen
Ta odlok začne vejati 8. dan po objavi v uradnem listu SRS.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Dušan DE GLERIA
Splošni ljudski odpor Sestavni deli civilne v krajevni skupnosti zaščite_
Krajevna skupnost, kot ena od naših najmanjših družbenopolitičnih skupnosti, ima na področju obrambnih priprav zelo velike in odgovorne naloge. Izkušnje iz preteklosti so pokazale, da se priprave mnogo lažje in kvalitetnejše izvajajo v manjših krajevnih skupnostih, kjer je sodelovanje in aktivnost krajanov popolnejša. Tu se krajani med seboj vsi poznajo in je organizacija nalog zato boj ustrezna in popolna. To potrjujejo tudi izkušnje iz dela narodnoosvobodilnih odborov med našo NOV.
Izhajajoč iz te temeljne' opredelitve in le na njeni podlagi je mogoče doseči, da bodo krajevne skupnosti igrale v neposredni vojni nevarnosti aU vojni svojo pravo vlogo.
Organiziranost krajevnih skupnosti za splošni ljudski odpor je dobila pravo podlago tudi v zakonu o judski obrambi SRS.
Za obrambne priprave v krajevni skupnosti je odgovoren SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI, ki v vojni tudi vodi splošni judski odpor na njenem območju. Svet krajevne skupnosti ustanovi „odbor za jud-sko obrambo in družbeno samozaščito", ki organizira in opravlja
najpomembnejše naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Odboru so za svoje delo odgovorni:
- štab teritorialne obrambe v krajevni skupnosti,
- štab civilne zaščite v krajevni skupnosti,
- načelnik narodne zaščite z njenimi člani,
- komisga oziroma član odbora odgovoren za gospodarstvo in preskrbo v krajevni skupnosti,
- ko mišja oziroma član odbora odgovoren za družbeno dejavnost v krajevni skupnosti in
- ko mišja oziroma član odbora odgovoren za propagando in informa cjjo.
Vsi omenjeni namreč krajevni skupnosti zagotovijo njeno delovanje tudi v najtežjih pogojih dela -na začasno zasedenem ozemlju. V odbor za judsko obrambo in družbeno samozaščito krajevne skupnosti delegirajo svoje predstavnike tudi krajevne organizacije ZK, SZDL, ZSMS, ZRVS in zveza združenj borcev NOV.
Andrej LOGAR
(nadaljevanje iz 7. številke)
O pojmu, vlogi in namenu civilne zaščite v neki družbenopolitični skupnosti, organizaciji združenega deb aU drugi organizaeji je bib govora že v prejšnji številki Logaških novic. Danes nekaj več o organizacijskih elementih civilne zaščite. Glede na to, kakšen je namen in kakšne so naloge civilne zaščite, je jasno, da ravno to narekuje tudi obliko in elemente organiziranosti CZ.
1. Samozaščita
Samozaščita je množično, organizirano pripravjanje in sodelovanje občanov pri ukrepih preventivne zaščite sebe in drugih, vzajemne pomoči pri reševanju in zaščiti Judi in premoženja na krajih neposrednih vojnih akcij, elementarnih aU drugih nesreč.
Z ukrepom samozaščite gre za neprestano usposabjanje in širjenje znanja o zaščiti in načinih ukrepanja ob najrazličnejših vojnih akcijah ali nesrečah. Prav zaradi preventivne vloge je potrebno samozaščito razvjati povsod, kjerkoli Judje žive aU delajo.
2. Ukrepi zaščite in reševanja
Naloge civilne zaščite se izvršujejo z organiziranjem, pripravjanjem in izvajanjem določenih ukrepov zaščite in reševanja, na osnovi predvidevanja najrazličnejših vojnih akejj, elementarnih ali drugih nesreč. Namen teh ukrepov je, da se v vseh primerih čimboj omiljo učinki sovražnikovih dejanj ali posledice nesreč.
3. Ukrepi zaščite na področju urbanizma
Pri načrtovanju prostorskih in urbanističnih rešitev, zbsti pri razvoju večjih mestnih naselj, je potrebno posvetiti več pozornosti takemu urbanističnemu načrtovanju, da bodo zagotovjeni tudi bojši pogoji za zaščito v takšnih na-sejih. Vplivati je treba na gostoto nasejenosti, konstrukcijo in k>ka-cjo objektov, širino, prehodnost prometnih zvez, razpored in velikost zelenih površin idr.
(nada jevanje v 9. številki) Janez Podjed
KULTURNA KRONIKA
LESARSKO, SREČANJE -Letos v aprilu so se že petič zapored srečali okteti lesne industrije Slovenije. To pot je vokalni oktet Mar-les imel v gosteh v Mariboru oktet Jelovica iz Škofje Loke, oktet Javor iz Pivke, oktet TRO iz Prevaj, TRISO iz Slovenjgradca in Logaški oktet, ki je zastopal lesno industrijo KLI. Na zaključni svečanosti je spregovoril tudi direktor KLI ing. Dušan Dobnik, ki je povabil za leto 1978 lesarske oktete v Logatec, kjer se bo strnil krog lesarskih srečanj, ki se je začel na Prevaja h, se nadaljeval v Pivki, nato v Škofji Loki, Slovenjgradcu in Mariboru. Iz stalnih srečanj je zrasel iz vseh 6 oktetov kvaliteten zbor lesarjev Slovenije, ki se bo predstavil prihodnje leto tudi Logatcu prav ob srečanju oktetov lesne industrije Slovenjje.
RAZSTAVA SLIKARJA SA-MORASTNIKA - V maju je razstavljal v Žireh slikar samorastnik Ivan Gluhodedov, ki upodablja predvsem krajinske in tihožitne motive. V kulturnem programu ob otvoritvi razstave je sodeloval ob recitatorju Borisu Cavazzi tudi Logaški oktet in se tako prvič predstavil žirovskim poslušalcem.
VEČER SLOVENSKIH POD-OKNIC - Kulturna skupnost iz Škofje Loke je na pobudo domačega vokalnega okteta Jelovica organizirala konec maja večer slovenskih podoknic, na katerem je poleg okteta Bratov Pirnat, Gornjelo-gaškega okteta in domačinov sodeloval tudi Logaški oktet s fantovskimi pesmimi, ki so izzvenele v spomin na čase, ko so fantje na vasi ukali po stari slovenski navadi.
Šentjernej 77 - Logaški
oktet je konec junija letos petič zapored sodeloval na srečanju slovenskih oktetov v Šentjerneju. V pevski družbi lesarskih oktetov je „logašlih osem" sodelovalo v koncertnem programu v delovni hali IMV Novo mesto, pred kakim poldrugim tisočem poslušalcev - delavcev in drugih Novomeščanov, ki jih je pritegnila velika pevska prireditev, v kateri so sodelovali Korošci, Primorci, Gorerrjci, Štajerci in mi No-tranjci. Celoten koncert je posnela RTV, ki ga bo v 3 oddajah prikazala letošnjo jesen širši slovenski javnosti.
REVIJA PEVSKIH ZBOROV -Zveza kulturnih organizacij je v začetku junija priredila tradicionalno revjjo pevskih zborov občine Logatec. Na revjji so sodelovali otroški in mladinski zbori obeh šol, moški zbor iz Hotedršice, Gornjega in Do j njega Logatca ter Logaški oktet.
SPOMENIK KURIRJEM -Konec junija je bilo v Laza h postavljeno obeležje v spomin na kurirske partizanske poti in partizanske kurirje, ki so prav mimo Mačkove čuvajnice imeli varen prehod prek proge. Poleg slavnostnega govornika so ob odkritju obeležja sodelovali, še Društvo mladih glasbenikov, šolski recitatorji in Logaški oktet.
OBNOVITEV SPOMENIKA -Spomenik žrtvam 1. svetovne vojne v Dol. Logatcu je vendarle doživel obnovitev. Bik) je treba, da se je streha skoraj dobesedno sesula, da bi se vendarle našel pobudnik in plačnik del. Tudi v tem, kako znamo spoštovati svojo preteklost, se kaže naša kulturna podoba - in
narobe! ,
maš
Odlični godbeniki
Nekako neprijetno je pisati o svojih težavah, se neprijetneje pa pisati o uspehih. Vseeno pa se —je prav zapisati nekaj vrstic c področnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Domžalah.
Republiško tekmovanje je po štirih letih spet organizirala Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Orkestri so bili razdeljeni v štiri kakovostne skupine: v 3., 2., 1. in umetniško. Za tekmovanje se je prijavilo 55 orkestrov, od tega v 3., najnižji skupini 33 orkestrov, med njimi tudi pihalni orkester Logatec. Izločilna (področna) tekmovanja so bila v šestih krajih na Slovenskem, zaključno pa v Rogaški Slatini.
Logačani so 11. junija 1977
v Domžalah tekmovali z orkestri: Mengeš, Vrhnika in Za-bukovica. Nastopili so kot prvi in bili tako preskusni orkester za zvočnost, akustiko in odmevnost dvorane. Skorajda triletni napori so se strnili v izvedbo treh skladb: Slovanske koračnice - ta je bila namenjena ugrevanju, Učakarjeve male fantazije „Za goro' -obvezne skladbe v 3. skupini in Gosse-Mollenarjeve „Mladostne simfonije" - skladbe po prosti izbiri. Izvedbe so ocenjevali: Gvido Učakar, Drago Lorbek in Pavel Brzulja.
Ko so vsi orkestri odigrali svoje programe, je bil organiziran sprevod godb po Domžalah, medtem pa so veliko dvo-
Nova kanalizacija
Logatec se razvija iz dneva v dan v vse boj mestno naseje, do urejenega mestnega naseja pa manjka še dosti in veliko. Komunalije so domala povsod po svetu neke vrste barometer urejenosti (seveda: tudi neurejenosti).
Smemo trditi, da sicer počasi, vendar stvari se pomikajo na boje, k urejenosti - tudi v Logatcu, dasi ta in ona pot še ni asfaltirana, da vsa tema še ni odgnana z logaških nočnih poti, da so zelenice velikokrat preveč nasmetene, pa še to in ono gre navzkriž z našimi potrebami in zahtevami.
Prav na začetku je kanalizaejski odvod odplak, odpadnih voda, pa tudi deževnice. Prav zato bodo letos ' v jeseni stroji Gradnika kopali rove za kanalizaejsko omrežje, ki bo
odvajalo m usmerjalo odpadne vode izza Narodnega doma, Poštnega vrta, naseja za Arjem, od zdravstvenega doma, prek Nove vasi, mimo šole in novega vrtca in blokov na Furlanovem proti čistilni napravi, ki bo onesnaženo vodo kemjsko'in biološko očistila pred iztekom v Jačko.
Projekt kanalizacijskih vodov in čistilne naprave veja 580.000 din (sredstva komunalnega sklada, območne vodne skupnosti Ljubja-nica-Sava in prispevki občanov) in bo v navedenem obsegu ostvarjen v letih 1977-1978. Kasneje se bo kanalizacijski sistem širil, da bo postopoma zajel celotno naseje Logatec. Gre tedaj nedvomno za pomembno komunalno pridobitev.
maš
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči izgubi dragega moža in očeta
FRANCA TRPINA
se zahvaljujemo vsem, ki so ga tako številno pospremili na zadnji poti in darovali vence. Zahvaljujemo se pevcem, godbi, šoferjem, gasilcem in vsem organizacijam ter govornikom za lepe poslovilne besede.
Žena Zdravka in hčerki Valerija in Emilija
ZAHVALA
ob boleči izgubi mojega moža, očeta
ALOJZA SKVARČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Iskrena hvala tudi vsem sodelavcem in sosedom, ki so nam v uri slovesa nesebično pomagali.
Žalujoči: žena Viktorija, sinovi Ivan, Lojze, Peter, Jože in Franc ter hčere Marija in Vida in ostalo sorodstvo.
rano Komunalnega centra preuredili in smo v njej ob prigrizku počakali na rezultate tekmovanja. Komisija je naše izvajanje ocenila s tolikšnim številom točk, da je zadostovalo za 1. mesto v skupini, enako so bili ocenjeni tudi Vrhničani, ki so v nasprotju z nami imeli vrsto poklicnih glasbenikov.
Prizadevanja godbenikov in strokovnost dirigenta prof. Alojza Velkavrha, so se tako uspešno združila v celoto. Če bi nam uspelo delo nadaljevati po tej poti, torej v smeri kakovostnega zorenja, strokovnega izpopolnjevanja, potem bi lahko na naslednjem tekmovanju pričakovali še večje dosežke. Vendar pa to ne mores biti samo želja blizu 40-član-skega ansambla, to mora biti potreba skupnosti, iz katere je ansambel zrasel, ki mu omogoča delovanje in ki mu doseženih rezultatov ne zanika.
Jago
Filmski program
30.IX-2.X nemškojugoslovanska pustolovka VVINNETOUII (višje cene)
l.-2.X. ameriški akejski film SOS IZ BOEINGA 747 (višje cene)
4. X. francoska kriminalka NEVARNI POKLIC
7. -9.X. itahjanska pustolovka IZZIV BELEMU OVČJAKU
8, -9.X. angleška komedja VRNITEV PINKA PANTERJA ! I .X. italjanska komedija AMA-CORD (višje cene)
14. -1 6.X. ameriški akejski film ČUDEŽNI KARATE
15. -16.X.   ameriški musicle NASHVILLE (višje cene) 18.X. ameriška drama MAFIJA
21. -23.X. ameriška grozljivka NIAGARA
22. -23.X. italjanska erotična komedija LJUBEZEN POMENI U UBOSUMNOST
25.X. ameriška komedja PO-VAMPIRJENI MILES
28. -30.X. jugoslovanski vojaški film DEKLIŠKI MOST
29. -30.X. ameriška kriminalka BOTER II
Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Ureja uredniški odbor: Albin Čuk, delegat KLI, Franc Korenč, delegat OK ZKS, Marcel Stefančič, delegat KSP, Tatjana Stirn, delegat KLI, in Rudi Vogrič, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Tisk tiskarne Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije it. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. V-->