Št./№ 1	Januar/Februar - Gennaio/Febbraio 2003	letnik/anno XIII
le ~~
Kako ožeti državo
Slovenci, zdi se, nismo ravno narod prostovoljcev. Londonski Economist je že pred časom poročal, da je v trenutno precej osovraženih Združenih državah Amerike menda okoli 110 milijonov prostovoljcev, ki v povprečju vsaj štiri ure tedensko delajo volontersko v korist lokalne skupnosti. Kultura prostovoljnega dela je zaščitni znak uspešnih poslovnežev, lokalnih imenitnežev, prav tako pa je v življenjepisih pri iskanju zaposlitev brezplačno delo v korist skupnosti zelo cenjena vrednota. Nekdanji ameriški predsednik John F. Kennedy je nekoč, v enem od svojih bolj slavnih trenutkov, v nekem nagovoru ljudstvu izrekel: "Ne vprašaj se, kaj ti bo država dala, vprašaj se, kaj si dal državi."
Preobrat mišljenja bi bil več kot nujen tudi za dandanašnje lokalne potrebe, da bi se odstopilo od arhaičnega pojmovanja države ali lokalne skupnosti, po katerem ju je treba materialno čimbolj oskubiti oziroma osiromašiti. Politične stranke so na zadnjih lokalnih volitvah - od prve do zadnje - obljubljale in naštevale, kaj vse naj bi občina naredila v koristi lokalne skupnosti, ne pa kaj bodo oni storili za občino, oziroma kaj naj bi do sedaj storili za lokalno skupnost. Razlika je v tem, da ni prav posebna sposobnost, če z občinskim denarjem gradiš lokalno infrastrukturo, pač pa koliko si z lastnim angažiranjem prispeval k blagostanju lokalne skupnosti. Politiki se tako obnašajo, kot da bi imela občina neomejeno vrečo denarja, kakor da prihaja denar sam od sebe. Vzemimo za primer sebične, zahteve zagovornikov vrnitve vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, ki so si jih uspeli
z referendumom celo povišati. Moto referenduma je bil, kako čim bolj osušiti državo, pa četudi na račun višjih davkov ali zmanjšanja drugih proračunskih postavk. Pa se preselimo v še bližje loge: poglejmo si na primer dogajanje na zadnjem občinskem svetu. Prva obstrukcija piranskega občinskega sveta ni nastala zaradi kakšnih razvojnih dilem ali velikih vprašanj o prihodnosti občine, pač pa zaradi imenovanja svetnikov v razne komisije občinskega sveta in v nadzorne svete javnih podjetij ter zavodov, ki so seveda plačane, s čimer bi si svetniki seveda - neposredno ali posredno - lahko kar spodobno povečali
* Politika je volontersko delo, ko se trudiš za skupnost ustvariti lepši jutri. Politika postane problematična, ko začneš v njej iskati in uveljavljati svoje osebne interese in koristi.
osebni proračun. Nenazadnje velja enako tudi za člane svetov krajevnih skupnosti. Prve zahteve, ki so jih postavili, so bile - sejnine. Nihče niti naključno ne bi delal zastonj oziroma prostovoljno. Če danes delaš prostovoljno, si deležen ciničnega posmeha sokrajanov ali pa ignorance lokalnih oblastnikov, ki prostovoljce vzamejo v obzir le, ko jih rabijo, da se kitijo z njihovim delom, "pripnejo" nageljček v gumbnico, jih trepljajo po rami a se jim v resnici posmehujejo, ker delajo zastonj. Če bi občinski svetniki in krajevni izvoljenci, delali prostovoljno, ne štiri ure na teden, pač pa na mesec, bi rešili ne samo mnoge probleme v občini, pač pa bi bili medčloveški odnosi mnogo bolj zdravi. Prav tako pa bi se povečalo tisto, kar danes ta dežela danes obupno potrebuje: naraslo bi zaupanje v politiko, lokalno oblast, institucije države...
Marko Zorman
IZ VSEBINE:
er Portorožanov pogovor z Edvardom Lešnikom, pomočnikom predsednika uprave za področje turizma v koprskem Istrabenzu изг Kako to počno na Novi
Zelandiji ВЗГ Ali kaj hodite v knjižnico? car Sneg, sneg, sneg 13Г Kako nam bo vulgarni kapitalizem ukradel dušo in obraz
Foto: Ivan Zupančič Januar/Februar 2003
PRIREDITVE V POČASTITEV PRAZNIKA KULTURE
•	4. 2., ob 9.00 in 11.00, Gledališče Tartini Piran: OSNOVNOŠOLCI OB KULTURNEM PRAZNIKU (OŠ Cirila Kosmača Piran, OŠ Lucija, OŠ Sečovlje, Center za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan in Center za korekcijo sluha in govora Portorož.)
•	5. 2., ob 18.00, Gledališče Tartini Piran: OTROCI PIRANU OB KULTURNEM PRAZNIKU
(Plesno - akrobatska skupina Flip, Twirling klub, Baletna skupina Metulj, Gledališka skupina GIB in Lutkovna skupina Lutka iz Pirana)
•	5.2., ob 16.30, Knjižnica OŠ Lucija: OTROŠKA PREDSTAVA - Lutkovna skupina LUTKA: MUCA COPATARICA
•	6. 2., ob 10.00, Gledališče Tartini Piran: OTROCI VRTCEV OB KULTURNEM PRAZNIKU
(otroci vrtcev: Morje Lucija z enoto Ježek, Mornarček Piran z enoto Barčica Portorož, La coc-cinella Lucija in Vrtec Sečovlje).
•	6.2., ob 11.00, Knjižnica OŠ Lucija: OTROŠKA PREDSTAVA - Lutkovna skupina LUTKA: RACMAN
•	6. 2., ob 18.00, Mestna knjižnica Piran: LITERARNI VEČER - Srečanje z JEANOM
FRANCOISEM ARNŠKOM, prevajalcem Ramajane in Materinega dnevnika.
•	7. 2., ob 10.30, Avditorij Portorož: SREDNJEŠOLCI OB KULTURNEM PRAZNIKU
(dijaki Srednje pomorske šola Portorož in Gimnazije Antonia Seme Portorož)
•	7.2., ob 11.00, Knjižnica OŠ Lucija: OTROŠKA PREDSTAVA - Lutkovna skupina LUTKA: VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV
•	7. 2., ob 18.00, Avditorij Portorož: SLAVNOSTNA AKADEMIJA MLADI MLADIM (Slavnostni govornik bo dr. Matjaž Kmecl, podelitev plaket Občine Piran kulturnim ustvarjalcem, sodelujejo: Gimnazija Piran in Gimnazija Antonia Seme Piran, Neven Stipanov, Mladinski pihalni orkester Piran, Glasbena šola Piran, Baletna skupina Metulj, Plesno akrobatska skupina Flip, Glasbena skupina Špičikuc in gost Janez Bončina - Benč, režija: Lada Tancer, povezo-valka: Irena Dolinšek)
•	8. 2., ob 19.00, Kulturni dom Sv. Peter: PRIREDITEV OB 20-OBLETNICI DELOVANJA
Kulturno društvo SLOGA SV. PETER FS ŠALTIN bo obeležilo jubilej. Prof. dr. Marko Pavliha bo predstavil knjigo Pravo (o) iz torkle. Vstop na vse prireditve je prost.
Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran
išče mentorje in vodje, ki bi bili pripravljeni oživiti delovanje literarnega kulturnega društva Pedenjvelikani in Primorskega društva za domačo in umetnostno obrt. Zainteresirani smo za tudi za ponovno obuditev KD Ženski pevski zbor Lucija ali ustanovitev mladinskega pevskega zbora. Morebitne zainteresirane kandidate vabimo, naj se oglasijo na sedežu naše Zveze, Prvomajski trg 2 Piran. Dodatne informacije posredujemo vsak delovni dan od 9.00 do 13.00 ure na tel. 05 673 4573.
I/ soboto, 8. februarja bo ob kulturnem prazniku ogled muzejev in galerij v piranski občini brezplačen.
	Portorož - Obala 14B, tel. 05/674-41-49
k	v centru Portoroža nasproti starega hotela Palace
Jk	Menjalnica
v • f s i f r a	
	ODPRTO VSAK DAN OD 09. DO 17. NEDELJA OD 09. DO 13.
VOZOVNICE IN KRIŽARJENJA
Vse na enem mestu !
Pri nas lahko rezervirate najugodnejše letalske, trajektne in železniške vozovnice.
Kot ekskluzivni zastopnik vam ponujamo zelo popularna križarjenja in hotele po vsem svetu.
Pokličite: (05) 67 10 777
CRUISE & FERRY CENTER g.i.z. - UMINJANSKA 94B, LUCIJA (nasproti TUŠ-a) Enostaven dovoz in lasten parkirni prostor za stranke. Pričakujemo vas od 8.00 - 18.00 ure.
www.cruise-ferry-center.com
Edvard Lesnik: "Postati moderna turistična destinacija!"
Pirančan Edvard Lesnik je v koprskem Istrabenzu od lanskega oktobra pomočnik predsednika uprave za področje turizma. V družbi, ki se je doslej ukvarjala le s proizvodnjo in prodajo naftnih derivatov in plina, lansko leto pa začrtala novo strateško smer - turizem, se je seveda pojavila potreba po turističnih strokovnjakih. V Istrabenzu so zaigrali na pravo struno, Lesnik ima namreč v turističnem gospodarstvu dragocene izkušnje. Vrsto leto je bil zaposlen v Hotelih Bernardin (med drugim kot pomočnik generalnega direktorja), zadnji dve leti pa je bil predsednik uprave Zdravilišča Rogaška.
O Istra- hotela. Zavedajo se tako strateško-poslovnega
benzu se v zadnjem letu veliko govori in piše. V Portorožu ni resnejšega projekta, pri katerem družba ne bi sodelovala. Za Portoro-žane je zelo aktualna napoved združitve Hotelov Morje in Hotelov Palace, v katerih ima Istrabenz pomembne lastniške deleže. Lesnik meni, da bi imela združitev veliko prednosti, tako v prihodkov-nem kot stroškovnem smislu.
E. Lesnik: "Pojavlja se veliko možnosti združevanja. Mogoča bi bila spojitev dveh pravnih oseb ali pripojitev ene od družb k drugi. Morda pa bomo ustanovili holding ali celo turistični koncem. Žal naša davčna zakonodaja ni naklonjena tovrstnemu povezovanju, zlasti na področju davčnih olajšav za izvedene naložbe. Sedanja praksa je, da država od podjetij, ki so se združila, potem pa v treh letih od olajšave prenehala delovati, terja poplačilo davkov. V našem primeru je tveganje veliko. Po naših ocenah bi lahko bili 'oškodovani' tudi za 200 milijonov tolarjev. Morda bomo z združevanjem počakali do leta 2004, ko bo pri nas začela veljati evropska davčna zakonodaja, ki tovrstnega obdavčevanja ne pozna."
Istrabenz se bo prijavil na razpis za strateškega partnerja za obnovo starega Palace
kot simbolnega pomena slovenskega hotelskega očaka. Lesnik pravi, da bodo v projekt šli sami ali s partnerjem, odvisno od obojestranskega interesa. Z njimi je denimo neformalno stopila v stik Lufthansina družba Kempinski Hotels & Resorts, ki - razumljivo -obnovo hotela povezuje s posodobitvijo sečo-veljskega letališča.
E. Lesnik: "Arhitektu Borisu Podrecci smo naročili študijo idejne zasnove ureditve središča Portoroža za razpisno dokumentacijo. Glavni projekt obnove, ki ga je že pred časom izdelal arhitekt Vojteh Ravnikar, zaradi spomeniške zaščitenosti objekta najbrž ne bo doživel večjih sprememb. Zato pa se napovedujejo pomembne urbanistične spremembe širše okolice hotela, kjer se bo ponovno razvilo danes 'speče' središče Portoroža. Hotel naj bi krasilo pet zvezdic, imel bi kongresne dvorane, igralnico in bazen. Poskrbeti pa bo treba za ustrezno cestno in komunalno infrastrukturo ter urbanistično ureditev okolice. V razpisu določena vrednost projekta je 20 milijonov evrov."
Kdaj bomo torej dočakali ponovno odprtje hotela? Po Lesnikovem mnenju je tisti najbolj optimistični rok konec leta 2005.
E. Lesnik: "Razpis se zaključi letošnjega 28. februarja, občinska oblast pa bo ime partnerja javnosti sporočila letošnjega avgusta. Zatem bi za izdelavo projektne dokumentacije potrebovali vsaj šest mesecev, za gradbeni poseg pa približno poldrugo leto."
Istrabenz sodeluje tudi pri projektih posodobitve letališča ter ureditve pravega golf igrišča v Sečovljah. V vse te naložbe je naš turizem pravzaprav prisiljen.
Podaljšanje steze za 200 metrov je potrebno, da bodo v Portorožu lahko pristajala tudi večja, zlasti čarterska letala z bogatejšimi potniki iz severne in srednje Evrope. Golf igrišče pa je dandanes za določeno turistično destinacijo že prava nuja. Brez igrišča se zmanjšuje konkurenčnost določene turistične destinacije.
E. Lesnik: "Na območju med Trstom in Benetkami je pet igrišč za golf, vsaj toliko jih napovedujejo tudi v hrvaški Istri. Da bi privabili te goste, jim moramo zagotoviti čim udobnejše potovanje, ustrezen hotel, restavracije, številne druge udobnosti. Znano je, da so golfisti veliki 'zapravljive!'. Porabijo trikrat do petkrat več kot običajni turisti. Samo za igral ni no na 18 luknjah je treba odšteti 50 do 100 evrov. V našem ugodnem podnebju igrišče za golf v prvi vrsti pomeni turistično sezono 12 mesecev letno", zatrjuje Lesnik.
Pogovor in posnetek: Andrej Žnidarčič
POEZIJO IMAM RAD(A)!
Ljubitelje poezije, pesnike - mlade in starejše - mentorje šolskih in ljubiteljskih literarnih društev v Studio Galeriji Gasspar v Piranu vabijo, da se jim v petek, 21. februarja ob 19.00 uri pridružijo k odprtemu branju poezije, ko avtorji lahko preberejo svoje pesmi. To je priložnost za prijetno druženje, spoznavanje različnih načinov izražanja, marsikomu pa vlije pogum za novo ali ponovno ustvarjanje.
Vabljeni ste, da v mesecu slovenskega kulturnega praznika preživite res lep večer.
Prijave sprejemajo po telefonu na 67 32 515, e-mail-u: gasspar@si-ol.net ali na naslovu: Studio Galerija Gasspar Piran, Savudrijska 5, 6330 Piran.

KAKO TO POČNO NA NOVI ZELANDIJI
Kia Ora me je pozdravil napis na letališču v Aucklandu. Kakor mi je kasneje razložil mlad kanadski profesor geografije, ki je od vse pisane druščine edini nekaj vedel o Sloveniji, pomeni to nekaj med pozdravljen in dobrodošel. Bil je to že moj drugi izlet v deželo dolgega belega oblaka, kakor Novi Zelandiji pravijo domorodni Maori. Prvič sem bil v gosteh pri znancih, ki so me prav po kraljevsko razvajali. Saj ne da bi se branil, toda v drugo sem se namenil deželo raziskati na svojo roko.
Že dober mesec prej sem se s pomočjo turizma so se odločili zavestno in premiš-
svetovnega spleta pozanimal, kako je kaj z možnostjo nastanitve in kaj sploh lahko kot popoln tujec s prilično plitvim žepom tam počenjam. Kaj kmalu sem se prepričal, da je ta dežela - kljub svoji geografski oddaljenosti - na internetu nenavadno dobro zastopana in da lahko večino nočitev in izletov rezerviram kar od doma. Te možnosti sicer nisem izkoristil, ker sem želel iti čisto na blef in vzeti tisto kar mi bo pot sproti prinesla. No in prinesla mi je marsikaj!
Če imate mnogo denarja in si želite preživeti sanjske počitnice z vsem mogočim luksuzom in razkošjem, potem se Novi Zelandiji raje v velikem loku izognite. Cel Auckland, ki je sicer moderno urbano središče s svojim dobrim milijonom duš, namreč premore približno toliko hotelov višje kategorije kot naš ljubi Portorož. Vendar to ne pomeni, da tam turizem ni razvit, ravno obratno!
Veseli Kiwiji, kakor tudi pravijo Novozelandcem, so se orientirali na mladinski turizem, ki ustvari levji delež njihovega turističnega prihodka. Tako je, ne le v večjih mestih ampak tudi in predvsem na podeželju, vse polno "youth hostlov" ali mladinskih hotelov po naše. Ti premorejo od 3,4, pa tja do nekaj deset sob. V vsaki je 4 do 8 postelj. Ponekod ima vsaka soba svojo kopalnico in mini
kuhinjo, vendar je to bolj izjema kot pravilo. Po večini so kopalnice in kuhinje skupne. Vsi ti hoteli so, brez izjeme, zelo čisti, čeprav je ponekod oprema že zelo dotrajana in bi lahko bile naše vojašnice pravi zgled razkošja za njihove mladinske hotele. Vendar se zaradi tega nihče pretirano ne obremenjuje. Novoze-landci so izjemno flegmatični ljudje in dokler se postelja ne zlomi, ne vidijo nobenega razloga, da bi jo nadomestili z novo. Še več: v škripajoči postelji vidijo čar in patino, ki je ne more nadomestiti nič, kar je pravkar prišlo iz trgovine.
Na splošno pa tamkajšnje ljudi odlikuje prijaznost in šale na lasten račun. A še zdaleč niso brezbrižni in malomarni; za svoj stil
Ijeno. Večina njihovih mini hotelov je v rokah malih podjetnikov, ki so med seboj odlično povezani tako v okviru hotelskih združenj, kakor tudi z avtobusi, buski, mini busi, kom-biji in vsemi mogočimi ostalimi sredstvi javnega prevoza, ki odlično povezujejo vse dele dežele. Vse skupaj pa temelji na preprosti računici, ki je sloni na številu ležišč na eno sobo. Novozelandski hotelirji v sobo enake kvadrature sobi povprečnega portoroškega hotela stlačijo do osem in celo več ležišč in zaračunajo eno osmino cene povprečne sobe
v Portorožu (seveda za posamezno ležišče). Osemkratna izven penzijonska poraba pa je njihov čisti profit. Še zdaleč ne želim napovedovati križarske vojne visokemu turizmu, ki naj bi cvetel v naši občini. Vendar bi tvorcem občinske in državne turistične politike predlagal novozelandski model kot alternativo in dopolnitev naše bojda sicer pestre ponudbe.
Pomen prepoznavnosti
Ne gre zanemariti kar nekaj ugodnih vplivov mladinskega turizma nasploh na turizem neke dežele. Najprej bi izpostavil prepoznavnost! Stroški promocije tako imenovanega nizkoproračunskega turizma so bistveno nižji, ker se mladi hitreje in lažje odločijo za nove destinacije. Slovenija pa - žal ali pa na srečo -še vedno velja za nekoliko eksotično deželo.
Po drugi strani je treba povedati, da potujejo v glavnem mladi iz visoko razvitih držav z višjo izobrazbo. In prav ta množica mladih
ljudi, ki si sedaj sicer ne more privoščiti portoroških hotelov, bo čez desetletje ali dve zasedala bistvene vodilne položaje v gospodarstvu, kulturi in še kakšno desetletje pozneje tudi v politiki. Ali si ne bi želeli da bi imela bodoča svetovna elita lep spomin na obisk naše dežele v svoji mladosti? Opozoriti velja še na dokaj razširjen predsodek iz naših logov glede vandalizma, alkoholizma in še kakšnega izma, ki naj bi se sprehajal z roko v roki z vsem, kar diši po mladosti. Govorim o mednarodnih razsežnostih mladinskega turizma. Mladi turisti se v glavnem ne odpravljajo kar tja v en dan v neko deželo, ampak jih po predhodno izdelanem načrtu obiščejo vsaj nekaj. To pa zahteva kar nekaj discipline in konec koncev tudi denarja.
Nenazadnje ne gre zanemariti ekološkega vidika mladinskega turizma. Mladi brez izjeme potujejo s sredstvi javnega prevoza in jih sploh ne gane, če Piran še vedno nima parkirne hiše. Poleg tega so hoteli zanje na podeželju predvsem predelana gospodarska poslopja, v mestih pa nekoliko prilagojene stanovanjske hiše. Iz povedanega sledi, da za razvoj tovrstnega turizma ne potrebujemo megalomanskih investicij in silnih finančnih botrov v ozadju, brez česar v naši občini očitno ne gre.
No, morda je tudi to razlog, zakaj pri nas cvetijo le z mogočnim kapitalom podprte aktivnosti. Mladi turist želi za svoj denar videti čim več in mi mu tudi imamo kaj pokazati! Moramo mu ponuditi le posteljo za podobno ceno kot na Novi Zelandiji ( okoli 2500 sit). Upam, da ne bo edina reakcija na pričujoči prispevek zgolj zamah z roko in omemba da v Piranu že imamo youth hostel in to celo enega od dveh ali treh v celi državi. V novozelandskih razmerah bi jih imeli vsaj 10 (deset!) in to zgolj v Piranu. Vsekakor tržna niša, ki je nova garnitura piranskih občinskih svetnikov na čelu z gospo županjo ne bi smela zapostavljati. Če le gledajo vsaj malo dlje, kakor sega njihov mandat.
Peter Mikuš
Vselej je kje kakšno upanje
PRIZNANJE V PRAVE ROKE
Nagrade in priznanja na področju socialnega varstva pri nas podeljuje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Lanskega decembra je takšno priznanje od ministrstva prejela Portorožanka Ana Jakič za svoje dolgoletno predanost prostovoljnemu delu.
trudno delujejo v naši kočutnostjo za težave posameznika.
Ano Jakič poznamo mnogi, saj je že vrsto let na čelu Območnega združenja Rdečega križa v naši občini. Vselej prijazna, nasmejana in dobre volje. Z Ano se srečaš prvič in že človeka sprejme, kot bi se poznala od vedno. Do sogovornika je pozorna, zna poslušati, pa tudi povedati svoje mnenje. Tisti, ki jo poznamo, lahko od nje izvemo marsikatero življenjsko resnico. Predvsem tisto, da ne smemo nikoli obupati in kloniti. Nikoli! Niti takrat, ko se nam svet sesuje na glavo in ko si ne želimo več niti živeti!
Komaj petinštirideset letna je Ana Jakič nenadoma hudo zbolela. Sama pravi, da si ni želela več živeti. Vendar je našla pot. Moč ji je vlivala predvsem njena takrat še mladoletna hči, prijatelji, zdravniki. "Največ pa si lahko pomagamo sami", pravi Ana. Opomogla si je. Spremenila, kar je bilo treba spremeniti. Sprejela je nasvet neke svoje znanke, ki ji je rekla: "Ana, poberi kar je ostalo in pojdi naprej!" In je šla.
O Ani Jakič smo v Portorožanu pisali, ko je leta 2001 ob mednarodnem letu prostovoljcev prejela Zlati znak občine Piran. Ana je takrat dejala, da je to čast ne le zanjo, temveč za vse prostovoljce in njihovo delo, ki neu-
občini.
Že, vendar pri vsaki kolektivni dejavnosti mora biti nekdo, ki vodi...
In Ana Jakič, čeprav je invalidsko upokojena, ima vrsto prostovoljnih zadolžitev. Kot smo že rekli, je predsednica pri Rdečem križu v občini Piran, deluje v Društvu invalidov in Društvu upokojencev naše občine je članica združenja za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije, sodeluje pri Društvu Svetilnik in Pristan, pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje... Najbrž pa je manj znano, da ima Ana vsak četrtek svojevrstno zaposlitev. V izolskem domu upokojencev vodi skupino za samopomoč. Stanovalci, ki delujejo pod streho izolskega doma, se lahko prostovoljno odločijo za sodelovanje v različnih skupinah. Eno od skupin vodi Ana Jakič. Člani posameznih skupin se redno srečujejo, da bi se pogovarjali o svojem življenju, problemih in težavah, si pomagali in se tudi skupaj poveselili. Včasih tudi kakšno zapojejo. Takšna družabna srečanja ljudem v njihovi jeseni življenja popestrijo dneve, jim predstavljajo sončni žarek, še posebej, če so prepojena s človeško dobroto in ten-
In kako je pri nas, v Piranu, v Portorožu in drugod...? Mar niso tudi med nami ljudje, ki potrebujejo takšno pomoč? Jih poznamo? "Povsod so ljudje, ki rabijo pomoč", pravi Ana, "ne gre zgolj za materialne potrebe, pogosto je dovolj topla človeška beseda in posluh za drugega. Hudo je, če tega ni. Še vedno pri marsikomu naletimo na ponos, ki mu brani, da bi prosil za pomoč, da bi potožil, če mu je hudo, da bi priznal, da rabi bližino sočloveka."
Ano Jakič še povprašamo, kako je bilo, ko so ji podelili visoko državno priznanje in kaj ji pomeni. Ana pohvali organizacijo podelitve, ki je bila v hotelu Union v Ljubljani. Bilo je zelo svečano in prijazno. Priznanje pa ji pomeni potrditev, da je to, kar počne, prav. Seveda naši sogovornici za priznanje in njeno veliko delo iz srca čestitamo. Želimo pa ji še mnogo srečnih, uspešnih in zadovoljnih let.
Zaključujemo pa z Aninim sporočilom, za katerega verjamemo, da si ga boste vzeli k srcu: Nikoli ne obupajte! In njej, Ani, lahko verjamemo, da je vselej kje kakšno upanje.
Dragica Mekiš

ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU SUHOMOMTAŽNA GRADNJA
spuičeni stropovi • predelne stene • uihi estrih • izdelava mansard vgrajevanje vrat, oken in pohištva
liNALC (Armstrong
Alojz Požun s.p. • Obala 119 * 6320 Portorož Tel./fax: 05/677-1 1-32 • gsm: 041/338-632 www.predelnestene.com • inset@predelnestene.com
k	Izola - Kristanov trg 2, tel. 05/640-11-10, fax: 05/640-11-11 OBALA V MALEM	
Jk	nepremičnine immobm www.slfra-neprenilcnine-sp.si	
v ■ f s i f r a	NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI	
Januar/Februar 2003	portorožan it. i	»1
ALI HODITE KAJ V KNJIŽNICO?
Zagotovo se knjižnica, ali bolje knjižnična dejavnost, upravičeno uvršča v temeljni kulturno-izobraževalni javni servis v državi.
Kratek skok v knjižničarsko zgodovino
Knjižnice so zelo stare institucije. Nekoč so služile predvsem ožjim, elitnim krogom, z razvojem družbe pa so se tudi knjižnice "demokratizirale". Knjižnice so lahko privatne ali javne, financirajo jih javne oblasti. Glede na namen in prevladujočo skupino uporabnikov so znane: nacionalna knjižnica, šolske in visokošolske, specialne knjižnice, ki delujejo v okviru drugih institucij (specialno knjižnico ima npr. piranski Pomorski muzej) in splošne knjižnice (public library). Prve splošne knjižnice so se pojavile v začetku 18. stol. v Ameriki, v Sloveniji pa segajo njihovi zametki (ljudske knjižnice) v čas prosvetljenskega gibanja konec 18.stoletja.
Mestna knjižnica Piran je splošna in zato namenjena najširšemu krogu uporabnikov na območju piranske občine. Ne glede na to da se je v zadnjih letih število občin v Sloveniji povečalo, je pri nas 60 samostojnih osrednjih splošnih knjižnic (javnih zavodov). V njihovem okrilju pa deluje čez 200 enot oz. podružnic. Večje območne knjižnice (npr. koprska) imajo tudi svoje potujoče knjižnice.
Nikoli dovolj prostora
Da bi lahko knjižnice na zadovoljivi ravni opravljale svoje poslanstvo, potrebujejo -poleg najosnovnejšega (knjig in drugega gradiva) - ustrezne prostore in opremo. Prostori! Koliko prostora pa je prav za prav za knjižnico dovolj prostora? Pri knjižnicah je nekak-
"Knjižnica, ki želi služiti več generacijam in različnim skupinam uporabnikov, mora biti skrbno načrtovana. Ponujati mora možnosti za raznolike aktivnosti; je prostor, ki pri najmlajših izziva domišljijo in spodbuja k branju. Odprt, aktiven in neformalen učni prostor, kjer se enakovredno prepletajo tradicionalni in moderni mediji. Prostor za razmišljanje, druženje in srečevanje vseh generacij, prostor za iskanje in izmenjavo informacij, knjižnica tudi kot vstopna točka v e-svet," si sodobno knjižnico predstavlja sedanja ravnateljica piranske Mestne knjižnice Oriana Krmac Košuta, ki sicer živi v Luciji.
šen kavelj - prostora za knjige ni nikoli dovolj. Celo v našem majhnem slovenskem prostoru vsako leto izide ogromno knjig. Vseh knjižnice niti ne uspejo nabaviti. Starih knjig pa tudi ni lahko zavreči. Skratka - bolj ko želijo knjižnice slediti založniškim novostim, več polic rabijo in več prostora. To je kot hoja po spirali...
Bo do leta 2006 knjižnica tudi v Luciji?
Piranska knjižnica je daleč pod slovenskim povprečjem zlasti glede prostorskega standarda (o tem smo pred nekaj časa v Portorožanu že pisali). Prostor pa je za knjižnico osnovni dejavnik, ki odločilno vpliva na njeno dejavnost. Piranska knjižnica razpolaga danes le z 285 kv. metri prostora. Če bi želela doseči slovensko povprečje, bi že sedaj morala imeti čez 900 kvadratnih metrov, po optimalnem standardu pa bi potrebovala okoli 1500 kv.m površin. V piranski knjižnici so že leta 1998 pripravili izhodišča za vzpostavitev svoje enote v Luciji, lani pa še za celovito ureditev splošne knjižnične dejavnosti na ravni vse občine. Program je septembra 2002 že obravnaval svet Občine Piran, ki je občinskim strokovnim službam naložil nadaljne postopke za realizacijo projekta.
Pri svojih razvojnih načrtih so v Mestni knjižnici Piran izhajali iz demografskih dejavnikov in predlagali dve lokaciji za knjižnico kot javno službo: ostala bi knjižnica v Piranu (za nad 4000 prebivalcev), predvideli pa so novo knjižnico v Luciji (za nad 7000 prebivalcev). Tak predlog je podprla tudi Državna matična služba za knjižničarstvo. Ravnate-
ljica Mestne knjižnice v Piranu, gospa Oriana Krmac-Košuta, poudarja, da je bojazen Pirančanov, da bi se tudi knjižnica izselila iz Pirana, povsem odveč. Nasprotno: z 900 do 1000 m2 prostora bi bila v Piranu, v Luciji pa bi imela svojo enoto (na 500 do 600 m2). Seveda bi bila izgradnja ustrezne knjižnične infrastrukture za občino precejšen finančni zalogaj. Zato so v piranski knjižnici predlagali, naj se najprej zgradi enota v Luciji, naselju z največjim številom prebivalcev v piranski občini, ki bi po veljavnih standardih že zdavnaj moralo imeti svojo knjižnico! Tako bi v naši občini dosegli slovensko povprečje! Ravnateljica knjižnice v Piranu je prepričana, da bi se s knjižnico v Luciji podvojilo število uporabnikov in članov knjižnice, kajti tudi za knjižnično, kot za druge storitvene dejavnosti, velja pravilo trga - nova ponudba povečuje povpraševanje! Pri tem je prav lokacija najpomembnejši dejavnik: čim bliže je uporabnikom, boljše je! "Želimo si, da bi knjižnico v Luciji odprli vsaj leta 2006, ko bo piranska knjižnica praznovala svojo 50. obletnico," v piranski knjižnici gojijo pobožne želje.
Seveda bo tudi za osrednjo piransko knjižnico v prihodnosti treba poiskati primerne(jše) in dovolj velike prostore, saj sedanje knjižnice ne uporabljajo zgolj meščani oz. občani, temveč tudi drugi obiskovalci mesta (turisti) in začasni prebivalci (študentje, dijaki). Sedanja lokacija v Piranu je sicer zelo ugodna, vendar si knjižnica stavbo deli s sodiščem, ki ima povsem drugačno poslanstvo. Prej ali slej se bo treba odločiti, katera institucija naj ostane v tej veličastni stavbi!
Tudi turisti berejo knjige...
Idealno urejena in organizirana knjižnična mreža v piranski občini bi seveda lahko imela tudi svojo posebno "turistično naravnano" enoto v Portorožu. Edini pravi zadržek v tem trenutku so omejena finančna sredstva. Vsaka na novo odprta enota knjižnice mora namreč zadostiti vsem tehničnim in strokovnim standardom, ki pa so zahtevni in dragi (naj ponazorimo: najmanjša velikost je 150 kv.m, potrebni pa so še dostopnost za invalide, sanitarije za otroke in odrasle, komunikacijska povezanost, itd.). Vendar pa isr
d^ knjižničarji v Piranu verjamejo, da bo prej ali slej tudi v Portorožu nastala sodobna knjižnica, v katero bodo radi zahajali ne le krajani, temveč tudi turisti.
Lani prenova knjižnice v Piranu
Konec preteklega leta so s prenovo enega oddelka vendarle omilili neznosno stanje obstoječega knjižničnega prostora v Piranu. Obnovili so iztrošena tla, ki so se pogrezala pod preobloženimi policami, neustrezno električno in komunikacijsko napeljavo in razsvetljavo ter pridobili nove knjižne police. S starimi policami so ustreznejše opremili skladišče, kjer so bile doslej knjige v škatlah. V prihodnosti si želijo dopolniti ali zamenjati obstoječe pohištveno in računalniško opremo, ki je tudi že izstrošena oz. zastarela. Sam poseg je v končni fazi stal več od načrtovanih sredstev, saj se pri adaptiranju starih hiš v Piranu vselej odkrijejo nove pomanjkljivosti: od vlažnih sten in tal, preperelih cevi sanitarij, slabega ogrevanja, ipd. Občina Piran je prispevala večino sredstev za vzdrževalna dela in obnovo - okoli 9.300.000,00 SIT, 2.000.000 tolarjev pa je primaknila za opremo. Ministrstvo za kulturo je za opremo prispevalo 1.790.000,00 tolarjev, štiri sto tisoč pa je dodala knjižnica iz svojih prihodkov.
"V prihodnjih letih bi bila nujna še prenova oddelka za mlade bralce, kjer se prav tako neusmiljeno kažejo sledovi časa. Skrbi nas tudi razpoka v steni, ki se je pojavila ob adaptaciji sodišča pred nekaj leti," je povedala Oriana Krmac Košuta, ki vodilne v občini Piran postopno, a vztrajno prepričuje, kako pomembna je knjižnična dejavnost za vse občane, "s tovrstnimi posegi knjižnica ne rešuje perečega problema prostorske stiske, temveč le izboljšuje kvaliteto obstoječega prostora."
Pripravila Livija Sikur Zorman
Mercator
\s	«f	t	f
vas najboljši sosed
KDAJ DO VEČ REDA V PROMETU?
V	urbanih središčih piranske občine - Piranu, Portorožu in Luciji . se povsod otepajo s prometnimi problemi. Vozil je vse več, ulice in ceste, ki so jih zgradili pred tridesetimi ali šele pred dvajsetimi leti, pa so preozke, da bi tekoče požirale ves promet in hkrati omogočale parkiranje vozil ob svojem robu. To med stanovalci posameznih sosesk povzroča napetosti in spore. Zaradi tega so, tako v lucijski kot v portoroški krajevni skupnosti, lani s krajani pripravili posebne tematske sestanke o prometni problematiki, kjer so se dogovorili tudi za nekatere ukrepe, ki bi pripomogli k izboljšanju stanja.
V	Portorožu je že nekaj let zagotovo najbolj prometno neurejen predel na Vesni (na cestah na območju Casinoja in Metropolovega hotela). Krajani s tega konca zato upravičeno tudi najglasneje negodujejo. Pričakovali so - kot je bilo sklenjeno na sestanku v Krajevni skupnosti Portorož lani jeseni - da se bodo razmere v prometu na ulicah v njihovi soseski z nekaj konkretnimi ukrepi izboljšale že do konca lanskega leta. Vodja Urada za komunalno inšpekcijo in redar-stvo občine Piran, gospod Andrej Furlan, pa nam je po telefonu pojasnil, da so se na Občini Piran odločili izdelati elaborat, ki bo problematiko prometa reševal celovito, za vso občino in ne le parcialno, samo za posamezno ulico ali sosesko. Ko bo študija o prometu pripravljena, jo namerava piranska občina javno predstaviti občanom.
L.S.Z.
Naš bralec nas je opozoril na nesmiselnost prometnega znaka za krožno vožnjo, ki stoji na otoku sredi križišča pri nedavno zaprtem marketu Lucija pod hotelom Barbara (območje Metropolovih hotelov, ob vznožju ceste, ki se vzpenja h Casinoju oziroma GH Metropolu).
Jp ZLATO SS	5S SIDRO	Restavracija Pizzerija V PORTOROŽU in V LUCIJI tel.: 674-50-74 tel.: 677-02-04
	L*	se priporočata s pestro ponudbo dobro pripravljenih jedi
		
Drevesa padajo molče
V Wai Thai centru širijo prostore in ponudbo
ŠE VEČ LUKSUZNE SPROSTITVE
Gradbena dela v Wai Thai centu Hotelov Morje so se začela že sredi februarja, otvoritev novih prostorov pa načrtujejo za 20. marec. Trenutno delujejo v začasnih prostorih v hotelu Slovenija, kjer imajo na voljo le šest masažnih mest.
Center za tradicionalno tajsko masažo v hotelu Riviera je imel ob otvoritvi devet masažnih prostorov (pet blazin na tleh za tajsko masažo in štiri masažne mize). Zdaj bo prostor, namenjen masažnemu centru, še enkrat večji (dodali mu bodo kar 700 m2 površine). V njem bo po novem 18 masažnih prostorov in VIP soba, v kateri bodo poleg dveh masažnih miz petičnim parom ponudili še sprostitev v aroma parni savni in jacuzziju.
Začetna usmeritev centra, ko so tradicionalni tajski masaži dodali še sprostitvene programe (obloge in maske iz naravne kozmetike, solarij, parno savno in komoro za lebdenje) je bil očitno zadetek v polno, zato bodo v prenovljenih-prostorih še razširili ponudbo sprostitvenih programov. "Dodajamo nove terapije proti stresu, lepotilne, anticelulitne in shujševalne programe, izvajali bomo orien-talno telovadbo, i/se skupaj pa bomo povezovali tudi z režimom zdrave prehrane," je povedala vodja centra Lea Sevšek.
Ena od novih terapij proti stresu bo shi-rodara (terapija z vročimi kamni), v centru bo nova kisikova komora z masažnimi valji, v kateri se bo izvajala tudi terapija kapljanja vročega olja na čelo (za izboljšanje mentalnih in kreativnih sposobnosti), dodali bodo masažno kad za hidroterapijo, v kateri bo voda menjala barvo, pa kamnito anatomsko oblikovano in ogrevano orientalno mizo za vodne terapije, iz ponudbe pa bodo izločili komoro za prosto lebdenje.
Očitno je, da se s ponudbo v Wai Thai centru pomikajo vse bolj v smer luksuznih storitev, za katere pa baje že vlada veliko zanimanje. "Naredili bomo velik korak naprej, tudi v smeri sprejema in obravnavanja gostov," je še povedala Sevškova.
Alja Tasi
Tako so z žaganjem dreves odprli pogled novozgrajeni stavbi nad portoroško avtobusno postajo.
Konec lanskega leta, nekaj dni pred božičem, je v idilični čas praznično okrašenega Portoroža rezko zabrnel zvok motornih žag. Mimoidoči in zaposleni v stavbah okoli glavnega portoroškega postajališča so zastrigli z ušesi in kmalu ugotovili, da neki delavci žagajo drevesa v nekdanjem parku pred nekdanjo vilo, kjer je zdaj na novo zrasla več stanovanjska hiša (na Postaja-liški poti 6). Nekateri so zagnali vik in krik, saj se jim je zdelo nemogoče, da bi se lahko nekdo tako brezobzirno lotil odstranjevanja veličastnih in starih dreves.
Občinski komunalni redarji, ki so jih ljudje poklicali na pomoč, pa so lakonično odgovorili, da je vse po pravilih, kajti investitorju je upravna enota Piran z gradbenim dovoljenjem blagoslovila tudi tak poseg - žaganje dreves.
Tudi to je mogoče v zeleni (?) občini!
L.S.Z.
* V hotelu Riviera obnavljajo in širijo tudi restavracijo, prenovili pa bodo tudi hotelsko recepcijo. Celotna naložba naj bi stala okoli 50 mio tolarjev. S povečanjem tajskega masažnega centra pa bodo z daljnega vzhoda uvozili še več maserjev (njihovo število se bo od sedanjih dvanajst povečalo na dvajset).
Ali je pravica z zamudo sploh še pravica?
Krajevna skupnost Portorož se je vrsto let borila s sodnimi mlini, da bi zaradi neplačevanja najemnine dosegla izpraznitev poslovnih prostorov, ki jih je nekoč (1983) po pogodbi vzela v najem gostilničarka Darinka Gustinčič. Višje sodišče v Kopru je tik pred novim letom potrdilo sodbo, s katero je koprsko okrožno sodišče naložilo izpraznitev gostinskega lokala, imenovanega tudi Feniks in izročitev v posest lastniku - Krajevni skupnosti Portorož. Izvršilno sodišče v Piranu je že začelo postopek izpraznitve prostorov.
Prav tako pa je Okrožno sodišče v Kopru na prvi stopnji izdalo sodbo, s katero mora zgoraj imenovana gostilničarka povrniti Krajevni skupnosti Portorož škodo v višini okoli 3.700.000 SIT (kolikor je bila ocena sodnega izvedenca) z zakonitimi zamudnimi obrestmi za štiri posekane ciprese na dvorišču stavbe Krajevne skupnosti Portorož v daljnem poletju 1994.
BOGOSLUŽJE V LUCIJSKI ŠPORTNI DVORANI
Kakšno bi lahko bilo, poleg verskega, sporočilo že drugega številčnega obiska polnočne svete maše v priložnostno pripravljenem sakralnem prostoru pod streho športne dvorane v Luciji ?
V naselju Lucija živi približno 7500 ljudi, od tega je okoli 4550 katoličanov, vendar jih (po župnijski statistiki iz I. 2001) le dobrih 300 redno zahaja k nedeljskim in prazničnim sv. mašam. Razlog za to je najbrž verska mlač-nost mnogih, pa tudi neugodna prostorska
stiska v majhni, 400 let stari solinarski cerkvici sv. Lucije ob kanalu Fazan, kjer je prostora za komaj kakih sto vernikov. Iz tega razloga se je že pred dvajsetimi leti med Župnijo sv. Lucija (ustanovljeno 1.1976) in občinskimi oblastmi začela "bitka" za lokacijo in izgradnjo nove, prostornejše ter za občane in turistični ugled primerne cerkve. Na srečo so pogajanja obrodila sadove, piranski občinski svet je 13. decembra predlani potrdil lokacijo za novo cerkev, in sicer na zemljišču med Merctorjevim diskontom in garni Čeligo, v neposredni bližini nove garažne hiše. Lani je bil podpisan sporazum. Za lokacijo se
Merjenje krvnega pritiska odslej ob četrtkih popoldan
Že vrsto let v prostorih Krajevne skupnosti Portorož prostovoljka piranskega Območnega združenja Rdečega križa, upokojena medicinska sestra, gospa Ivanka Ploj, meri krvni tlak (občasno tudi krvni sladkor).
Doslej je merjenje opravljala ob četrtkih dopoldan (med 10. in 11. uro). Z letošnjim februarjem pa se urnik merjenja krvnega pritiska spreminja. Krvni pritisk si lahko od 6. februarja lahko brezplačno izmerite vsak četrtek popoldan od 16. do 17. ure v sejni dvorani "Pinija" v stavbi KS Portorož (1. nad.), Obala 16 v Portorožu. Prostovoljka Rdečega križa vam bo ob težavah s krvnim tlakom tudi svetovala. Vabljeni!
počasi vendar vztrajno zbira sredstva. Predhodna pogajanja, da bi božji hram postavili na nekoliko "dostopnejše" mesto, npr. nasproti zdravstvenega doma, niso padla na plodna tla.
Pred dvema letoma so člani lucijskega župnijskega pastoralnega sveta, skupaj z župnikom gospodom Janezom Kavčičem v pismu, naslovljenem na odgovorne v občinski upravni enoti, prosili za dovoljenje izvajati božično polnočno sv. mašo v športni dvorani Lucija. Prijazen odziv iz piranske občinske palače in prizadevnost mnogih župljanov ter zavzetost lucijskega župnika so omogočili, da se je na predlanski božični večer pri bogoslužju zbralo okoli tisoč ljudi (tribune sicer športne dvorane so bile polno zasedene), česar sedanja majhna župnijska cerkev ne omogoča. Obred je potekal v skrivnostnem vzdušju, pričaranem s kuliso, oltarjem, živimi jaslicami in zborovskim cerkvenim petjem, deloma v italijanskem jeziku, kakor je uradna praksa. Enako je bilo ob zadnjem božiču, le da je polnočnico tokrat obiskalo več kot
tisoč ljudi (poleg tribun so polno napolnili še balkon). Pred mašo je župnijski mešani cerkveni pevski zbor pod taktirko gospe Cilke Kavčič še zapel venček božičnih pesmi. Gospod župnik Janez Kavčič je obiskovalce še šaljivo pozval, naj se ob koncu pri izhodu posladkajo s sladicami, "če sem jaz kakšno kislo preveč povedal". Obiskovalci (tudi tujci in turisti) so zadovoljni zapuščali primerno pripravljen sakralni prostor, saj mnogim izmed njih tako ni bilo treba, kakor leta poprej, zaradi natrpanosti župnijske cerkvice stati na mrazu in slediti maši preko zvočnika, drugim pa sesti v avtomobil in se odpeljati k polnočnici kam drugam. Zdelo se je, da so se vsi nekako počutili kot doma, veseli, da lahko spremljajo polnočnico v počastitev Jezusovega rojstva in se duhovno obogatijo v svojem kraju, skupaj s sosedi ali znanci. Bilo je čutiti kot nekakšen svojevrsten utrip kraja, ki ga prevečkrat pasivno sprejemamo in označujemo za spalno naselje.
Dejstvo, da živimo v Luciji ljudje, zbrani z vseh vetrov, je vsem znano. Žal je to prevečkrat , bolj kot prednost, ovira, zaradi katere se posledično krešejo različni interesi, ki privedejo v situacije, ko nekateri ostanejo prikrajšani. In ker naj bi bilo pod soncem človeške civilizacije in kulture "prostora" za vse enako, je prav, da smo le-tega vsi deležni v enaki meri (pa naj gre za go-kart stezo, trgo-vinsko-poslovni objekt, športni center, staro železniško postajo, cerkev ali izobraževalno ustanovo), saj le tako lahko vsak po svoje in po svoji moči prispevamo h kvalitetnejši, pestrejši in "toplejši" družbeni stvarnosti.
Lea Kale Furlanič
	Neg a obraza
	Nega teles a
	A]urveda masaža
	Klasična masaža
Kozmetika, јјана. NooaJz l.p.. lepa, ceUa 1, 6320 Po\io>u>f — /S1	Tui-na masaža Depilacija Manikura
w	Pedikura Infrardeča savna
	Solarij Refleksna masaža stopal
Januar/Februar 2003
IZ SOSEDNJE LUCIJE
IZ ČASOV, KO JE BILA LUCIJA SE SV. LUCIJA OZ. SANTA LUCIA
Po besedah Maria Rožaca, zgodovinarja in latinista iz Mestnega arhiva Piran, naj bi bil na našem področju toponim Sancta Lutia prvič izpričan že okoli leta 15QQ (izvira iz latinske besede Lux, lucis - luč, svetloba). Tako se je imenovala siciljska mučenka iz 5. stoletja.
Kot je znano, je naselje Lucija nekoč premoglo 32 hektarov solin, zgrajenih že v 13. stoletju in delujočih še do leta 1967. Piranski solinarji, ki so tod delali, so si ob solnih poljih zgradili solinarske hiše, kjer so v času solinar-ske sezone (24. april - 24. avgust) prebivali s svojimi družinami. Tako so si v 16. stoletju ob ustju potoka F^zan za svoje potrebe postavili majhno cerkvico, posvečeno sv. Luciji. Od tod je kraj dobil ime.
Toponimi ostalih področnih zaselkov (Fazan, Liminjan, Vinjole, Kampolin - danes Ul. Borcev NOB - Lucan/ Valle di Fasano, Limignano, Vignole, Campolino, Luzzano) so v listinah omenjen že pred sv. Lucijo/S. Lucia, ki ga je po zavetnici cerkvice prevzel tamkajšnji zaselek, kasneje pa celo naselje (tudi v slovenskem jeziku: Sv. Lucija), do 50-ih let, ko je bilo potrjeno krajevno ime Lucija/Lucia. Izvirni pridevnik sveta je seveda najverjetneje zaradi tedanje politične naravnanosti izpadel in težko si predstavljamo, da bi se, v primeru njegove "oživitve", nanj privadili. Malo zato, ker je v vsakdanjih pogovorih le redko slišati koga, ki Lucijo poimenuje sveta, pa čeprav je v zavesti mnogih domačinov, tudi iz drugih krajev Istre, Sv. Lucija še vedno zelo živa, in tudi zato, ker je takih in tistih, ki so živeli v nekdanji S. Lucii vse manj.
In tako je, če lahko izrazim svoje mnenje, emljepisno lastno ime Lucija, nekako izgubilo svoj etimološki pomen in vrednost, ki
so mu jo pripisovali. Odvzeto mu je bilo tisto, zaradi česar je sploh postalo toponim, odvzeta mu je bila njegova prastara vsebina. Naj pojasnim. Sveta Lucija (mučenka iz 4. stol.), ki goduje 13. decembra, je bila iz bogate krščanske družine (to je bil čas cesarja Dioklecijana, ko so preganjali kristjane) iz
Siracuse na Siciliji. Potem, ko jo je njen užaljeni zaročenec zatožil, ker je razdrla zaroko, so jo mučili, vendar ni hotela zatajiti svoje vere. Kasneje so ji po izmišljeni legendi ljudje pripisovali posebno moč: s poslanstvom aj bi zimskemu soncu povrnila moč - svetlobo, da bo moglo znova ogreti premrlo zemljo in bo ta obrodila. Zatorej lahko sklepamo, da so si naši predniki izbrali sv. Lucijo za zavetnico, ker so verjeli, da bo res tako. Bili so namreč popolnoma in v vsem odvisni od narave, zemlje in seveda solin, kjer pa morska voda ne more izhlapevati, če jo sonce ne segreje. Sv. Luciji so takorekoč zaupali svoj obstoj in v njeno čast so poimenovali svoj kraj.
No danes, ko več ne verujemo v legende in simbolne pomene, pa vsaj razmislimo, da sodobno ime kraja Lucija pravzaprav ne nosi več nobene tako zelo razpoznavne stare vsebine. Je žensko lastno ime, ki ga lahko enačimo s kakšno poznano Lučko ali kaj podobnega. Za tem imenom ne stojijo več žulji davnih kmetov, ne | potne srage solinarjev. Ime je s spremembo, tako kot naselje samo, dobilo novo vsebino. V njem se zrcali sodoben gospodarski razvoj kraja zadnjih nekaj deset let (seveda to ni malo). Morda upanje
in vera v svetlo prihodnost? Kajti slednji je še en simbolni pomen sv. Lucije. Njena slepota (da bi se izognila nadležnemu snubcu, ki je bil zaljubljen le v njene oči, si jih je izdrla in angel ji je prinesel druge), nosi tole sporočilo: z odpovedjo dobimo nove svetlobe, novega upanja! Tudi v to so verjeli naši predniki, ki so s pridnimi rokami, odpovedovanjem in globoko vero v boljšo prihodnost ustvarili dobrine za svoje in naše kvalitetnejše življenje ter nam jih zaupali v varstvo in poslanstvo. Bodimo torej, kljub našemu raznovrstnemu poreklu, spoštljivi varuhi preteklosti, ki smo jo prejeli v dar. Oživiti starih časov ne moremo, lahko pa jih kdaj pa kdaj počastimo s svojim spominom. Naj tudi nas vodi luč sv. Lucije.
Lea Kale Furlanič
Sedanja Lucija: asfalt, stolpiči, nekaj zelenja, gozd jamborov., deluje anonimno in brezosebno.


KOMPAS d.d.
Turistično podjetje, Ljubljana Podružnica Portorož, Obala 41
Vabimo vse zainteresirane lastnike turističnih apartmajev in sob k poslovnemu sodelovanju v letu 2003.
Tel.: 05/ 61 78 000; Fax: 05/ 67 47 258; E-mail: portoroz@kompas.si Odgovorna oseba za sklenitev pogodbe ga. Ksenija Jambrošič.
ISKREČI IN POKAJOČI ZAČETEK NOVEGA LETA
Vsako leto odštevamo dneve in ure starega leta in se veselimo začetka novega. V mrzlem času kratkih dni se nas poloti nemir. Izmika se našemu razumu. Zdi se, kot bi se v nas prebudili davni predniki. Tam daleč v sivi davnini niso imeli koledarjev, ne ur. Gledali so zvezde, iste, kot žarijo.še danes. Mi jih sicer vidimo, a nam ne povedo kaj dosti. Za naše prednike je bilo njihovo gibanje po nebu življenjsko pomembno. Zvezde so potovale, oblikovale različne like. Med njimi se je spreminjala razdalja, del leta jih ni bilo na spregled in ljudje so čakali, da so spet vzšle... To so bila znamenja, da se bliža čas za setev, lov ... Obetale so otoplitev ali deževje,... Danes o tem ne vemo skoraj nič. Odtujili smo se od narave in brskamo po knjigah. Te znamo brati, za nebo in naravo smo nepismeni.
Ognjemet nas spominja na zvezde, je nadomestek zanje. Globoko v sebi smo še prvobitni. V nas ždi želja po mistiki, božanskosti, zato smo očarani nad ognjem na nebu. Grmenje petard so kot naravni zvoki - grmenje, bruhanje vulkanov, lomljenje ledu, gromi in strele. Je nekaj, kar budi strah in občudovanje...
Danes se nam ne dogaja nič prvobitnega, nič takega, da bi nam ledenela kri, da bi nas izzivalo k ustvarjalnosti in solidarnosti, zato iščemo umetne spodbude, gledamo filmske grozljivke, vlečemo na ušesa za groznimi novicami, ki vzbujajo strah. Siti in na toplem.
Zato je lepo silvestrovati na prostem. Še žarijo zvezde, še smo del stvarstva. Še nam je potrebno iracionalno. Poveže nas s predniki, z njihovim duhom.
Nada Kozina
Piran in Portorož na prehodu v novo leto
Silvestrska in novoletna prireditev v Piranu in Portorožu sta - po ocenah organizatorjev in odmevih v medijih - povsem uspeli. V dveh dneh se je tako na prostem zbralo in prešerno zabavalo skoraj dvajset tisoč domačih in tujih obiskovalcev.
Na silvestrovo je optimizem razgnal oblake in tako se je na Tartinijevem trgu v Piranu ob 20-ih pričela, lahko rečemo že kar tra-
dicionalna, zabava na prostem. Sprva so nastopili mladi glasbeni nadebudneži, videli smo ognjeno predstavo in se nato prepustili ritmom glasbe Kalamarov in Slavka Ivančiča. Tartinijev trg je napolnilo prešerno vzdušje in medtem ko so se mnogi ob odru zabavali s prepevanjem in plesom, so se drugi postavili ob sodišče in bučno pokali petarde. Pirančanom so se ta večer pridružili tudi obiskovalci
iz Izole, Kopra in skupine iz vse Slovenije. Mnogi so silvestrovali v Piranu že lani ali še predlani. Med premori je bil mikrofon na voljo obiskovalcem, ki so pozdravljali, prepevali in si voščili. Tik pred polnočjo so postregli domače vino in pri odštevanju do novega leta so se pevcem na odru pridružili županja Vojka Štular, Atilio Radojkovič in Jana Tolja. Nekaj minut po polnoči je nebo nad Piranom razsvetlil krasen ognjemet.
Na prvega leta se je v Portorožu kar trlo obiskovalcev. Kot v dobrih starih časih, je marsikdo upravičeno pomislil. Temu je botrovala glasba, ki jo je vrtel D.J. Lovro, kasneje pa iz kitare izvabljal Slavko Ivančič, pa kolo sreče in odličen enourni promenadni koncert Pihalnega orkestra iz Divače z mažoretkami KD Franc Žiberna iz Povirja. Ob 18-ih je dogajanje okronal nepogrešljivi ognjemet.
Barbara Jakomin
KLIMA NAPRAVE hlajenje-gretje
PANASONIC MITSUBISHI TOSHIBA
-	brezplačno svetovanje in ogled prostorov
-	servis in vzdrževanje zagotovljen
-	garancija do 3 let
Ugodni krediti
CENTRALNO OGREVANJE
TRAMONTAL d.o.o.
Semova 23, Lucija
ciSM: 041/628-658
Januar/leforuar 2003
Snežna idila in njeni stranski učinki
Sneženi mož, ki so ga napravili otroci v Piranu na Tartinijevem trgu, se bo krajanom vtisnil v spomin kot iskrica, o kateri bodo še dolgo govorili. Večdnevno sneženje je namreč za naše kraje dogodek, ki se ponovi le nekajkrat v stoletju, kar daje tem dnevom še poseben čar. Seveda pa ima vsaka snežna idila tudi drugo plat, ki je za ljudi manj prijetna. Posebej v naših krajih ljudje nismo vajeni zasneženih cest in pločnikov, zato je bilo v dnevih snežnih "žametov" v zraku čutiti precej nervoze in v nekaterih primerih tudi nekaj naše razvajenosti.
Mnogi so pričakovali, da bo že v najzgod- so bile tudi vasi prvi dan odsekane od sveta, ves dan.
nejših urah očiščen prav vsak kotiček naše občine, ki pa ima okoli 160 kilometrov občinskih cest, ulic in poti ter 270.000 kvadratnih metrov javnih površin, ki se redno čistijo. Tak obseg komunalno urejenih površin uvršča občino Piran med najbolje komunalno opremljene občine v državi. Hkrati pa to seveda pomeni tudi velik obseg dela, še posebej v takih razmerah, kot so nas doletele na začetku leta. Za primerjavo naj povemo, da ima sicer sedemkrat večja občina Koper le približno dvakrat več občinskih cest. Kolegi v komunalnih podjetjih iz drugih krajev se ob teh številkah večkrat pošalijo, da je naša občina en sam pločnik (na kar smo seveda ponosni, saj je tudi to eden od kazalcev visokega standarda naših krajev).
Težave Cestnega podjetja Koper
Cestno podjetje Koper, ki prednostno skrbi za zimsko službo, je seveda opremljeno primerno našemu podnebju, saj bi bilo nespametno vzdrževati opremo, ki bo polno izkoriščena le vsakih trideset let. Zato je potekalo posipavanje cest postopoma in počasneje, kot bi si nekateri želeli. Ob vsem razumevanju težav Cestnega podjetja pa vseeno ne moremo biti najbolj zadovoljni z njihovo izbiro prioritet, saj je izgledalo, kot da so vse sile osredotočili na koprsko občino, medtem ko so bile naše ceste deležne le najnujnejših obhodov. Za nas v piranski občini je nesprejemljivo predvsem to, da je bila Belokriška cesta posipana šele drugi dan sneženja in da
Tudi zato sta Občina Piran in Javno podjetje Okolje aktivirala dodatne sile: z najemi vozil zasebnikov in tudi z vključitvijo nekaj brezposelnih oseb, ki so v naslednjih snežnih dnevih prevzeli nekatere naloge Cestnega podjetja Koper (predvsem v zaledju, saj so bile tamkajšnje ceste prav na koncu njihovih prioritet).
podjetja je za
Aktiviranje vseh sil
Še slabše od Cestnega tovrstne razmere opremljeno domače podjetje Okolje, ki v okviru zimske službe skrbi za ulice in pločnike. Te naloge izvajamo pri Okolju ročno, z lopatami, saj nimamo druge opreme. Zato je čiščenje potekalo postopoma in ga, glede na velik obseg javnih površin, ni bilo mogoče opraviti v nekaj urah. Naši delavci in številni zunanjih izvajalci, ki smo jih v snežnih dneh najeli, so zato delali po ves dan - od zgodnjih jutranjih do poznih večernih ur. Obseg dela, ki so ga v teh dneh opravili, je izjemen, za kar zaslužijo še posebno zahvalo in pohvalo Nekateri krajani so se sicer spraševali, zakaj se ne dela tudi ponoči. Odgovor je preprost: delala je prav vsa raz-vs položljiva delovna sila in sicer v dveh izmenah, tako da preprosto ni bilo na voljo več delavcev, ki bi zapolnili še tretjo izmeno. Poleg zunanjih delavcev je Okolje v zimsko službo preusmerilo tudi nekatere druge svoje enote, denimo enoto, ki skrbi za kanalizacijo, pa enoto za parke. Skupaj je bilo na ulicah približno petdeset ljudi, ki so neutrudno delali
Prvo jutro sneženja se je sprožil redni sistem posipavanja in čiščenja, tako da so bile glavne prometnice in dostopi do šol in drugih za javnost pomembnih ustanov prevozni že zjutraj. Po teh najnujnejših nalogah pa se je posipavanje in čiščenje sistematično nadaljevalo po področjih (rejonih), tako da je bila zagotovljena prevoznost in prehodnost najbolj uporabljanih javnih površin. Ob tem je treba dodati še številne posamične intervencije, na katere so opozarjali predvsem
klici krajanov, ki so jim mediji sporočali našo dežurno telefonsko številko. Dodatne težave nam je povzročala burja, zaradi katere smo morali nekatere ceste in ulice posipavati večkrat, saj so ponovno zmrzovale. Naš vodja enote "Snaga", Aleksander Jelenič, je držal vse niti v svojih rokah in bil zadolžen tudi za klice krajanov, pri čemer so nekateri pričakovali, da se bo počistilo tudi pred njihovim pragom, kar je bilo seveda, glede na obseg dela, nemogoče.
Ko smo ugotovili, da Cestno podjetje Koper v naši občini ne zmore opraviti vseh svojih nalog, smo aktivirali dodatne zunanje sile, ki so prevzele njihove naloge. Drugi dan se je, poleg zasebnikov, aktiviralo tudi sečo-veljske gasilce. Tako je Okolje s sodelovanjem Atilia Radojkoviča iz piranske občinske uprave poskrbelo za organizacijo del v slogu civilne zaščite. Na ta način je bila zagotovljena pokritost z zimsko službo v celotni občini; seveda pa je posipavanje in čiščenje potekalo postopoma. Zato je občina vsem kraja- ^
SNEG $ SNEG $ SNEG $ SNEG Ф SNEG
nom, ki niso mogli čakati na vrsto, da bi njihovo pot očistili, ali ki so želeli svoje zasebne površine očistiti sami, zagotovila brezplačno sol za posipavanje. To se je
izkazalo kot dobra in celo nujna poteza, saj je bila gneča pred skladišči soli na Fizinah, kjer so delavci Okolja sol delili, tako velika, da je bilo treba za brezplačno razdeljevanje soli nameniti posebno lokacijo.
Sneg je tudi veselje!
Izjemen obseg del, ki so ga opravili vsi sodelujoči pri posipavanju in čiščenju javnih površin iz ledenega objema, je zagotovil, da so bile vse glavne in tudi manj glavne poti v naši občini prevozne. Zagotovljen je bil standard, ki ga stežka dosegajo tudi občine, ki so bolje opremljene in pripravljene za take raz-
mere (kar ste lahko ugotovili tudi ob spremljanju dogajanja drugod po Sloveniji preko medijev). Pri tem pa se ne moremo izogniti, da bi ne izpostavili tudi neke vrste razvaje-nosti nekaterih, ki niso hoteli poskrbeti niti za svoja dvorišča in izhode iz lastnih garaž. Razumljivo je, da so izjemne razmere mnoge presenetile, saj naši krajani niso vajeni snežnih razmer na cestah in ulicah. Kljub temu pa bi bilo nekaj strpnosti in predvsem previdnosti dovolj, da bi lahko v zasneženi okolici videli zimsko idilo in priložnost za posebna doživetja, kot je, ravno na začetku tega poročila omenjeno postavljanje sneženega moža. Upamo, da so se večini iz nedavnih dni vtisnili v spomin prijetni dogodki in da bodo težave, ki so neizogiben stranski učinek snežne idile, prav kmalu pozabljene. Delavci piranskega Okolja bodo med lepa doživetja zasneženih dni, polnih težkega dela zagotovo uvrstili tudi trenutke, ko so se lahko ogreli s toplim čajem, za katerega se še posebej zahvaljujemo zaposlenim v lucijskem vrtcu.
Član uprave JP Okolje Sebastjan Jeretič
SNEŽENJE JE PREDVSEM OČARALO
Letos je noč od 6. na 7. januar pričela ustvarjati čarobno zimsko pravljico po vsej Sloveniji, ki je tokrat v vsej lepoti prišla prav do morja. Prvi jutranji pogled skozi okno je predvsem otrokom zvabil smeh in veselje na obraze in bilo je slišati: "Mamica, očka, nona, glej, sneg!" V naših krajih ga lahko pozdravimo le vsakih pet ali šest let. V takih količinah in tako dolgo kot letos pa - kot se je slišalo od ljudi na ulicah, kavarnah ali drugje - ga baje ni bilo že kakih 30 let! Res je bila zelo huda zima pred 50. leti. Vmes so bile vse bolj mile, primerne naši geografski legi. Sem in tja pa je kaka posebna, kakršna je letošnja. V obdobju od 7. do 10. januarja je skupno zapadlo kakih deset centimetrov snega (če pustimo vnemar centimeter gor ali dol). Zanimivejše je, da se je sneg obdržal kar deset dni. V zelo senčnih predelih ob morju pa celo trinajst dni! V tem času je nastalo tisoče fotografskih posnetkov. Sam jih imam preko petsto, ki bodo spominjali in dokazovali, kako je bilo ob morju v zimi januarja 2003. Kar težko je izbrati, kaj naj objavimo v Portorožanu (ki je žal črno bel). A nekaj fotografij bo zagotovo ravno prav ilustriralo nedavno zimsko dogajanje v naših krajih.
Prvi pogledi so bili... brez besed.
Še vedno vse pravljično, a rahlo zaskrbljeno, kako bo jekleni konjiček zapeljal po beli preprogi v vsakdan.
SNEG Ф SNEG Ф SNEG $ SNEG Ф SNEG
Prvi dokaz, dam vse zlato, kar se sveti, da je pristojna služba povsem umrla in ne le zaspala, obenem pa dokazala, da je potrebno nekaj soli tudi v glavi in ne le v skladiščih. V Piran je bil dovoz onemogočen dostavnim vozilom, avtobusom, bog ne daj, da bi potrebovali v tem času kako hitro pomoč reševalcev ali gasilcev. Če že ne zasneženi in povsem poledeneli klanci pa bi jih ustavili vozniki, ki so brez zimske opreme povzročali zastoje na cesti.
Prvo pravo čiščenje in posipavanje cest oziroma pešpoti sem ugotovil na piranskem pokopališču, kar je vredno vse pohvale.
Piranska mladež si je sankanje lahko privoščila kar ves teden.
Ob skladišču soli je bila cesta skoraj neprevozna. Istrabenz je zaradi močne burje ostal brez Istre, ob cesti pa so čakali avtobusi.
Hotel Marko v Portorožu bi potreboval le se kako vlečnico in spominjal bi na kako znanstveno fantastiko, ki bi jo lahko srečali kje na Japonskem, kjer so v modi pokrita poletna smučišča.
V ponedeljek 13. januarja, sedmi dan po sneženju, sneg na portoroški plaži še vztraja. Celo naravno drsališče, za kakih 150 kvadratnih metrov ga je bilo, še vztraja.
Tekst in fotografije Ivan Zupančič
Snežna ujma je zajela Istro
Nekoč tam gor na severu so preživeli ljudje tri mesece pod visokim snegom. Le rove so si skopali do bližnjih hiš. Ko se je sneg odtajal, so vprašali nekega človeka, kako je doživel to naravno katastrofo - če se je kaj bal, če je bil lačen, če ga je zeblo. Povedal je: "Doživel sem nekaj lepega. Spoznal sem svojega soseda. Čudovit človek je. Soseda sva že šestindvajset let, pa se nisva poznala. Niti v sanjah si ne bi predstavljal, kakšen izreden človek je, če ne bi bilo snega."
Pri nas ni zametlo dovolj snega.
Kultura, španski paradižnik
Prišli bi že bili Slovencam zlati časi, ak klasik bil bi vsak pisar, ki nam kaj kvasi.
France Prešeren
France Prešeren je izdal eno samo pesniško zbirko. Pozna ga vsak Slovenec in njegove pesmi tudi. Včasih so umetniki posvetili svoji umetnosti celo življenje. Slike so dolgo nastajale, platna so bila ročno obdelana in napeta, težko je bilo priti do barv in čopičev, kupcev ni bilo veliko in ti so bili zahtevni... Pisali so z gosjimi peresi, papir je bil dragocen. Tudi glasbila in note. Umetniki so sledili idealom, učili so se od starih mojstrov, ustvarjali potrpežljivo. Bili so pogosto reveži, nesrečni in nerazumljeni.
Če sodimo po številu umetnin, doživlja danes umetnost pravi razcvet. Pesniki hitijo izdajati nove in nove zbirke, pisatelji nove romane, nastajajo nove glasbene in gledališke skupine, novi slovenski filmi, slikarjev je veliko in število slik nepregledno, vsako leto so podeljene številne nagrade za umetniške vrhunce... Pomembna je hitrost. V tekmi s tehniko se je človek zanemaril. Ne utegne
Večna dilema: kako ubiti očeta v sebi!?
Piranski pisatelj Franjo Frančič že vrsto ker brezkompromisno secira duševno razklanost svojih literarnih junakov, ki so v svojih zgodbah (izpovedih) veliko bliže resničnosti, kot si včasih predstavljamo. Njegovo novo književno delo Ljubezen in sovraštva (spremna beseda je izpod peresa Denisa Poniža), porojeno iz spominskih brazgotin otroštva, prinaša v "pisemski" obliki izoblikovana sporočila o krhkem in srhljivem stanju nebogljenega posameznika, ki si zaman prizadeva, da bi svet v svojem mikrokozmosu izoblikoval po merilih lastnih čustev in etike. Tudi tokrat rane otroštva določajo in zaznamujejo človeka v vsem njegovem kasnejšem bivanju. Ko se pisatelj vrača v svoja rosna mlada leta, ko znova odpira boleče rane medčloveških odnosov, spozna tragiko lastne usode. Znova se odpirajo temeljite dileme o iskanju smisla, o vrednotenju očetovske ljubezni, ki je prepogosto podobna drilu s palico in
zoreti, razmišljati in poglobljeno ustvarjati. Življenjski ritem prehiteva človekove misli.
S kakšno lahkoto se danes ustvarja! Književniki imajo računalnike, papir je poceni, barvic in tušev je na izbiro, note si naročiš od koderkoli, prav pridejo raznovrstne sodobne naprave, umetnik postaneš po štirih letih študija, veliko je založb, galerij, gledališč... Kupec je hitro zadovoljen, estetika ni pomembna. Danes mora umetnik presenetiti.
Koliko tega, kar danes šteje za umetnost, bojo umetnine za naše zanamce? Ali ima vsak sodoben slikar eno tako sliko, s katero bi se ponašal in po kateri ga bodo cenili zanamci, tako kot danes skoraj vsak pozna Leonarda da Vincija po njegovi Moni Lisi?
Človek se odmika od narave in prepušča materialni svet tehniki, njegovo delovanje pa tava v umetnih svetovih. Resničnost ga ne navdihuje, zato njegov duh beži in išče nove smisle. Slepo zavrača vrednote, ki jih je nizal
korenčkom. V pričujočih proznih besedilih (Goli otok otroštva, Led pozabe, Pot domov, Bolečina svetlobe, Manj kot slovo, Na poti odpuščanja, Zabloda, Življenjske odločitve, Za življenje, Rojstvo), ki imajo strukturo in pomenski status romana, se preliva nakopičeno trpljenje ranjene otroške duše. Hrepenenje po zbližanju s svetom odraslih se ne uresniči, vendar ostane vsaj majhna iskrica upanja, da še ni vse izgubljeno. Zelo na kratko bi Frančičevo novo knjigo lahko pospremili z naslednjimi besedami: poti med različnimi generacijami je veliko in le redko se križajo. Tudi rane preteklosti se težko celijo. Zgodba o izgubljenem času in neki novi izgubljeni generaciji se ponavlja. Edino pravo zdravilo in vodilo v življenju pa je odpuščanje, razumevanje in sprejemanje sočloveka z njegovimi dobrimi in slabi lastnostmi.
Slavko Gaberc
celi vek. Ne da se mu več truditi, da bi jih presegel. Nihče se ne trudi sklesati lepše Venere ali spesniti nove Božanske komedije. Pa vendar živijo tudi danes veliki umetniki, a so težko razpoznavni v množici. Ne premoti jih vrvenje, sledijo svoji muzi. Zasijali bodo nekoč in drugače, kot mislimo danes.
Življenje je bilo v preteklosti bolj celostno, človek se je soočal s neznanimi silami, ki so bogatile njegovo domišljijo. Danes je vse jasno, razmejeno z razumom. Ni prostora za mistiko, pravljični junaki so razgaljeni. Naša domišljija je izropana, zato smo manj ljudje kot nekoč. Kopni prav tisto, kar nas najbolj povzdiguje nad druga bitja na svetu.
Res, danes umetnost cveti. Ampak to cvetje ne diši. Civilizacija nasploh se sesiplje. Zavrača stare vrednote in se zapleta v brezpotju. Bližamo se dnu. V ruševinah bomo iskali stare zaklade in se zgledovali po njih.
Nada Kozina
Sprejem pri ministrici
Primorske novice so poročale o novoletnem srečanju slovenskih kulturnikov v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pridružili so se jim tudi številni politiki in drugi znani obrazi slovenskega javnega življenja.
V piranski občini živi nekaj velikih kulturnikov, med njimi so prejemniki Prešernove, Steletove in drugih nagrad. Ne vem, če so bili povabljeni. Vem pa, da sta bila na sprejemu "umetnika", ki sta lani sežgala stru-njanski križ. Morda bo prihodnje leto kulturni minister povabil vandale, ki so se znesli nad teraso starega hotela Palače?!
Novi roman Ljubezni in sovraštva, pisatelja iz Pirana
Preveč in premalo
Živimo v času izobilja in sami se moramo odločiti, kaj bomo izbrali, izločili... Človek je svoboden in odgovoren. Toda njegova svoboda je končna. Ni vsemogočna. Tudi človekova modrost ni vsevednost niti spoznavanje niti vest. Vendar mora človek ubogati svojo vest brezpogojno, čeprav se zaveda, da se lahko zmoti... (V. E. Franki)
Danes imamo vsega preveč. Danes je veliko revežev.
*	Januarja, ko je v Portorožu najmanj gostov, se v hotelih lotijo raznih popravil, belijo in menjavajo opremo. Letos je živahno v Emoni in Morju. Lani so v hotelih Bernardin in Palace menjavali sobno pohištvo. Sprehajalci so na Bernardinu videli gospo, ki je opozarjala mimoidoče na nevarnost. Skozi okna so namreč letele postelje, omare, vzmetnice in druga oprema. Na tleh se je vse raztreščilo. Les bi lahko služil le še za kurjavo. Večino so odpeljali na odpad. Tudi v hotelih Palace so menjavali sobno pohištvo. Mesec prej je hotelska uprava povabila delavce in okoliške prebivalce, naj pridejo po staro pohištvo. Za simbolično plačilo. Tako je mimoidoči lahko nekega dne videl, kako ljudje hitijo odvažati pohištvo. Veliko pohištva so odpeljali prostovoljci Caritasa fantom na Čadrg, v njihovo trdo življenjsko šolo v visokih in mrzlih tolminskih hribih.
*	V gostinstvu vladajo stroga pravila. Kruh mora biti vsaki dan svež. Cele vreče ga ostane nezaužitega. Nekaj tega pride do lačnih ljudi, nekaj gre za živalsko krmo, večina pa kar na smetišče.
Po Izraelu potuje mladi Portorožan z drobižem v žepu. Hodi po narodnem parku ob Mrtvem morju. Popoldan se pripelje avtobus šolarjev. S sabo imajo hrano. Preveč hrane. Kar jim ostane, spoštljivo zložijo ob smetnjak. Mladi Pirančan najde na kupu še cele zavitke hrane in se naje. Tudi ko hodi po Jeruzalemu, ni lačen. Zvečer, ko se zapirajo trgovine in gostilne, najde na okenskih policah lepo zavite obložene kruhke in sveže sladice. Hrano, ki je drugi dan ne bi mogli prodati.
*	V nekem piranskem vrtcu se otroci pred kosilom primejo za roke in v zboru molijo: "Hvala soncu, ki nas greje. Hvala zemlji, ki nas hrani." Potem začnejo jesti.
V drugem vrtcu mama na roditeljskem vrtcu prosi: "Ne silite mojega otroka jesti." Vzgojiteljico ta prošnja zmede: "Saj to ni vzgojno!" Mati pojasni: "Pri nas doma hrana ni kazen. Je dobrina, ki ne pride na mizo sama od sebe. Treba jo je pridelati. Želim, da otrok to ve. Ko bo odra-stel, bo moral delati, da ne bo lačen."
*	Banane so poceni. Očka, bogati podjetnik, opazi, da je hčerka pojedla dve banani. Nejevoljen je: "Ena na dan je dovolj. Drugo bi lahko prihranila za jutri." Saj ne, da bi mu bilo žal denarja. Le vest mu pravi, da na zemlji ni brezmejno darov in da je veliko lačnih ljudi.
Nada Kozina
VULGARNI KAPITALIZEM NAM BO UKRADEL DUŠO IN OBRAZ
(Ali vi, mali ljudje, veste kaj vas čaka? Država vas bo odvrgla v smetnjak in pozabila!)
Moja uboga, neuka stara teta je volila Drnovška, ker ji ta, baje, vsak mesec zrihta pokojnino.
Človek postane človek, ko reče NE R. L.
Leta '90 sem volil za samostojno Slovenijo, ne pa za sistem, kjer bo peščica managerjev velikih
post socialističnih podjetij pokupila večino delnic po najnižji vrednosti, brez vednosti javnosti in v posmeh malim delničarjem. Vse ta kraja družbenega premoženja se dogaja s podporo vladajoče koalicije, ki se je sedaj odločila umetno zmanjšati inflacijo na račun krčenja socialnih programov in javnih del, ki so za večino marginalnih skupin edina možnost za pičlo preživetje na robu.Večje nevladne organizacije so se bile za preživetje primorane povezati z vladajočo koalicijo, ki jih je utišala sproračunskim denarjem, tako da v deželi na sončni strani Alp, izginjajo še zadnji ostanki civilne družbe. Če država nima denarja za program društva Obzorje, če občinsko oblast moti naš oster način kritiziranja in analize psihopatije oblastnih struktur, potem bomo pač delali zastonj, prostovolnjo. P ne iz pubertetniške drže in narcisistične užaljenosti, ampak ker spodaj podpisani po petindvajset letnem branju in raziskovanju človeške mizerije, misli, da lahko svoje v depresijah pridobljeno znanje posreduje naprej. Tistim, ki vidijo smisel življenja v preseganju životarjenja in iskanju novih, kreativnih poti...
Občinsaka oblast nam je dala, potem pa vzela prostore (detajlna analiza bo sledila).
Sedaj je društvo ostalo še brez osnovnih finančnih sredstev za delovanje. Smo pač preveč sikali. Ampak oblast je pozabila, da smo mi pač društvo norih in se od nas, drugega kot "pizdarije", itak ni moglo pričakovati, kaj ne!!!? Nori smo, a skozi nas se reflektira tudi vaša norost, dragi krajani in krajanke... Ko so nam obljubljali novo, boljšo, demokratično družbo, so nas nategnili. V potu svojega obraza boste crkavali, medtem ko bo veliki, mastni kapitalist na vaših žuljih gradil imperij za petdeset generacij naprej. Tako gre to, dragi moji... Mogoče pa sploh ne boste potrebovali psihološkega svetovanja, ker boste zaradi garaškega pehanja za materialne dobrine tako otopeli, da se sploh ne boste zavedali svoje mizerije. Pijani in zadrogirani boste, ker bo omama vaša edina možnost, da preživite nori ritem vsakdanjega življenja. Ko boste spregledali, pokličite, veseli vas bomo! Če se ne marate in se ne spoštujete, če vas usoda tepe nekaj generacij nazaj, še vedno obstaja upanje, čarobna beseda - zastonjsko zavezništvo in upor. Kapitalizma s človeškim obrazom ni... i!!
Igor Bizjan
P.S.
Če tranzicija pomeni, vpiši se v pravo stranko, potrkaj na prava vrata, prodaj svojo dušo in se z lova vrni sam, potem bomo še dolgo sedeli na skali in čakali na sončni zahod. Pridružite se nam!!
Društvo Obzorje vam sporoča: "Alkoholizem uničuje našo deželo, naša ognjišča, naše družine so opustošene. Uvedli bomo prohibicijo. Kdor bo popil več kot dve pivi, bo javno utopljen! Naredili bomo to deželo spet trezno!"
Društvo Obzorje vam sporoča: "Kaseta, ki jo imaš v glavi, v srcu, je kaseta tvojih staršev. Če jo hočeš spremeniti, boš moral skozi puščavo in goščavo družinskih nezgod."
DRUŠTVO "OBZORJE" nudi svetovanje vsem iskalcem resnice vsak delovnik od 12. do 14. Ure na tel. 041/954-769.
16
portorožan it. l
ZNANI SVETNIKI, KI GODUJEJO FEBRUARJA
2.	februar: Svečnica ali Jezusovo darovanje
Na Zahodu je ta praznik močno naslonjen na praznik Kristusovega rojstva in posveča pozornost bolj obredu očiščevanja, kateremu se je Marija podvrgla po tedanji judovski postavi. Vsaka judovska mati je po porodu veljala za obredno nečisto in sicer 40 dni če je povila dečka, če je rodila deklico pa 80 dni.
V Mojzesovi postavi je pisano: žena, ki spočne in porodi dečka, bo 7 dni nečista.
Osmi dan naj dečka obrežejo. Potem triintrideset dni ostane v očiščevanju in ne hodi v svetišče. Ko se ti dnevi dopolnejo, naj sina prinese Gospodu.
Pozneje se je na Zahodu, zaradi navade blagoslavljala sveč, tega dneva prijelo ime svečnica.
3.	februar: god sv. Blaža
Sv. Blaž je posebej zavetnik zoper vse vratne bolezni. Legenda, ki se opira na zgodovinsko jedro, pripoveduje, da je bil Blaž najprej zdravnik, potem pa škof v Armeniji. Ko je začel cesar Licinij kristjane preganjati, so prijeli tudi njega. In kako je postal svetnik? Ko so ga peljali pred sodnika, mu je nasproti pritekla vdova s svojim edinim sinom in ga jokaje prosila, naj reši edinca gotove smrti. Revež je bil požrl ribjo kost, pa mu je niso mogli spraviti \г grla. Sv. Blaž je pomolil, mladeniča blagoslovil in ga ozdravljenega vrnil srečni materi. V vezi z čudežem, ki ga je storil Blaž, cerkev vsako leto na god sv. Blaža deli -blagoslov sv. Blaža.
14. februar: sv. Valentin
Sv. Valentin, ki goduje na ta dan, združuje baje osebi dveh duhovnikov, mučencev iste dobe in istega imena. Tako eden kot drugi je umrl pod cesarjem Klavdijem II. konec 3. stol. Po rimski legendi je svetnik vrnil vid slepi poganski deklici, ki se je nato z vso družino dala krstiti. Zato je sv. Valentin zavetnik za oči in pravo spoznanje (pogled duše). Iz Ternija, kjer je po legendi mučenec vrnil zdravje mrtvoudemu otroku s padavico, so k nam prenesli navado, da so se mu priporočali božjastni bolniki. Ker je svetnikov god v predpustnem času, so se mu priporočali novoporočenci. Sv. Valentin pa je tudi zavetnik čebelarjev in mladostnikov.
18. februar: Lurška Bernardka
Marija Bernardka ali Bernardka, kot so jo klicali, se je rodila leta 1844 v Lurdu v južni
Franciji. Bila je najstarejša izmed šestih otrok, njena družina pa je živela v veliki revščini. Bernardka je bila bolehen otrok, ki je večkrat živela pri tujih ljudeh. Zaradi vlage v njenem domu si je nakopala naduho, ki jo je mučila celo življenje. Ko je v letu 1854 razsajala po južni Franciji kolera, je za njo zbolela tudi Bernardka in trajalo je precej dolgo, da si je opomogla.
Ko ji je bilo 14 let, je v votlini massabi-elske pečine, v obdobju od 11. feb. do 16. jul. 1858, doživela osemnajst prikazovanj, ob katerih ji je neznana "gospa" govorila: "Obljubim ti, da te bom naredila srečno, ne na tem svetu, ampak na onem svetu." Razen tega pa še: "Pojdi in povej duhovnikom, da želim, naj sezidajo na tem kraju kapelo!" Spet drugič je Bernardki pokazala, kje naj grebe zemljo, da bo pritekla voda. Od tedaj studenec ni usahnil. Šele pri enem zadnjih prikazovanj, ki je bilo 25. marca, na praznik Marijinega oznanjenja, je gospa Bernardki razkrila, kdo je: "Jaz sem Brezmadežno spočetje."
Morda vsi ne veste, da je za portoroško cerkvijo votlina z Lurško mati božjo in Ber-nardko. Tja so jo prenesli iz prejšnjega mesta (za nekdanjo portoroško cerkvijo ob vhodu v poslovno stavbe Splošne plovbe).
Kot zanimivost naj povem, da je kipec Lurške Marije dala izdelati redovnica iz Vrem. Izdelavo je naročila v delavnici v Lurdu, plačala pa jo je z denarjem, ki ga je zaslužila s pobiranjem lipinega cvetja za čaj.
Vir: Leto svetnikov
Heidi Mikuš
V Piranu deluje restavratorski krožek. V starem vrtcu se ob torkovih popoldnevih zbirajo ljudje, ki si želijo preživeti svoj prosti čas ustvarjalno. Taki, ki so osem ur v pisarni, mladi brez dela, upokojenci. Vedoželjni in ljubitelji lepega. Vsak je s seboj prinesel star lesen kos pohištva. Rad bi ga obnovil. Ker je lep, ker ga na nekaj spominja, da bo krasil dom. Stol, ogledalo, nočna omarica, skrinja, mizica, pručka, okvir za sliko, svečnik, sklednik, stenska ura, predalnik...
Izurjeni mojster uči in pomaga. Oceni starost in vrednost izdelka. "Vajenci" razstavijo pohištvo. Les je črviv, furnir odstopa, ključavnica je zarjavela, predal se zatika, noga je odlomljena, kljuka manjka... Sliši se brušenje, žaganje, vrtanje... diši po lesu, smoli in Špiritu. Po nekaj mesecih dela v prijetni družbi rjfi zdi, kot bi stopil v antikvariat: starine so
Žlahtne starine
obnovljene, vsak nese svoj izdelek domov.
Nihče ne primerja teh starin z novim pohištvom, ne po izgledu ne po ceni, nihče ne šteje ur dela. Raste zavest, da staro velja več. Ne zaradi uporabnosti ali kakovosti. To ni le kos pohištva, je simbol nekega drugega sveta in drugačne miselnosti.
Tudi stari hotel Palace je starina, lepa in dragocena. Čaka na mojstre, da ga obnovijo. A kaj, ko nenehno poslušamo, da se ne splača, in vemo, da je to res. Lahko je, če starino obnavljamo v prostem času in nas malo stane. Palace pa je palača, ki bi morala, obnovljena, vrniti vloženi kapital. Pa vendar je tudi obnova Palača smiselna. Le da je utemeljitev bolj zapletena in vsebuje poleg številk še druga pojasnila, bolj dolgoročna, večpomenska in vseobsežna. Res je najenostavnejše meriti v denarju. Pa
tudi najbolj kratkovidno.
N.K.
PGD Piran vedno v akciji
Božično-novoletno jelko so v "svojem prostoru" postavili tudi člani potapljaške enote Prostovoljnega gasilskega društva Piran. Konec lanskega leta - 22. decembra okoli enajste dopoldan - so namreč v hladno slovensko morje pred hotelom Piran, v globino približno šestih ali sedmih metrov potopili okrašen drevešček.
Seveda je bila akcija simbolna, saj ob tem času take simbole v svoje bivalno .(in delovno) okolje postavljamo tako rekoč vsi. Tako tudi potapljači, ki so s tem izvedli tudi krajšo vajo, z željo, da bi v novem letu imeli čim manj dela z reševanjem ljudi in imetja iz vode
Potapljači preden so jelko postavili v svoje »bivalno okolje«, na morsko dno.
(spomnimo se le koliko krat so potapljači priskočili na pomoč pri reševanju ljudi in vozil, ki so zdrsnili v morje na ovinku pri piranskem muzeju!). Dobro pa je vedeti, da so potapljači pri piranskem prostovoljnem gasilskem društvu edina usposobljena ekipa v mestu, ki lahko ob nesreči še najhitreje strokovno ukrepa in lahko reši tudi človeško življenje, saj ima človek, ki je do 20 min. ostal v vodi, še nekaj možnosti, da ga oživijo. Potapljači v Piranu lahko peš prihitijo na kraj nesreče v desetih minutah in tako kar najhitreje ustrezno ukrepajo.
Tekst in toto: Ivan Zupančič
Ii
Piranski potapljači pri PGD Piran; edinemu dekletu med njimi je ime Tanja.
KOZMETIKA - PARFUMERIJA
Obala 33, Portorož, Tel.: 674-84-20
V naši ponudbi najdete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza.
Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ...
Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Irino Jurman, ki bo vsako soboto V »f^H m in i. Naročite se lahko po telefonu 674-84-20.
Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže.
Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure.
■ß. etlROMlö
d.o.o.
IMPORT - EXPORT Ferrarska 38, 6000 Koper Tel./fax: 05/6310-460, tel.: 05/6391-144
Blago vam ne le prodamo in dostavimo, temveč vam ga tudi vgradimo!
Prodaja: sanitarne keramike, keramične ploščice in porcelan grees, kopalnic in tuš kadi (emajl in keramika), lepila in fugirne mase, tuš kabine, WC kotlički in deske, vodovodne armature, grelci vode, gumi prirobnice, zaključne letve.
Zaključna dela v gradbeništvu: polaganje keramičnih ploščic in grees-a ter električnih in vodovodnih instalacij, manjša gradbena dela.
ODPRTO:
vsak dan od 8. do 16. ure sobota od 8. do 12. ure
Gli appuntamenti della Comunita autogestita della nazionalita italiana di Pirano per febbraio
•	Martedi 4 febbraio alle ore 17.00 presso la Scuola Elementare "Vincenzo de Castro" di S. Lucia TORA DELLA FIABA"con Doriana Kozlavič Smotlak, in serata alle ore 19.00 nella Sala delle Esposizioni di Casa Tartini apertura della MOSTRA dei lavori realizzati dal gruppo pittura guidato da Liliana Stipanov e dal gruppo di ceramica guidato da Apollonia Krejačič. La mostra rimarra aperta al pubblico fino alia fine di febbraio.
•	Venerdi 7 febbraio alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini presentazione della pubblicazione "ITALIA -SLOVENIA 1990-1994" di Stefano Lusa. La setara verra condotta da Silvano Sau. II libro sara presentato dal prof. Jože Pirijevec e Franco Juri.
•	Lunedi 10 e 24 febbraio alle ore 17.00 nella Mansarda di Casa Tartini LAB0RAT0RIPOMERIGGIOINSIEME - pittura con Fulvia Zudič, ceramica con Apollonia Krejačič.
•	Venerdi 14 febbraio alle ore 20.30 al Teatro Tartini di Pirano rappresentazione teatrale del Dramma italiano di Fiume "LE BARUFFE CHI0ZZ0TTE" di Carlo Goldoni.
(Prezzo del biglietto 2500 sit.)
•	Venerdi 14 febbraio visita alia Casa del pensionato di Isola -
organizzato dal Gruppo della terza eta della Comunita
•	Giovedi 13 febbraio alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini SAGGIO degli allievi del corso di chitarra guidati da Vanja Pegan.
•	Giovedi 27 febbraio alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini Daniela Paliaga e Maurizio Tremul leggeranno PASSI DALLA DIVINA COMMEDIA (PURGAT0RI0).
RAZSTAVE V MESECU KULTURE
•	Od 24.1. do 4.2.: Galerija Hermana Pečariča v Piranu: TRETJA MED0BM0ČNA LIKOVNA RAZSTAVA ARHITEKTURNA DEDIŠČINA
•	Od 23.1. do 14.2.: Obalne galerije Piran - razstava Andraža Šalamuna Ciprese in slike 2002. (Andraž Šalamun se tudi tokrat predstavlja z novimi sublimnimi krajinami, ki so nastale lansko leto. V njih je, kljub temu, da ponavljajo pozivni vzorec, izjemna intenzivnost in barvitost. Zato predstavljajo razvojno dopolnitev k opusu, ki ga poznamo. Ali kot je zapisal kritik o njegovem delu: "V slikarstvu Andraža Šalamuna gre za dvojnost lepo-in-sublimno, za željo po skrajnem esteticizmu, za platonsko spoznanje, da je lepota izenačena z resničnostjo in dobrim.")
•	Od 1. 2. do 28.2. Čitalnica Mestne knjižnice Piran - PRILOŽNOSTNA RAZSTAVA knjižne zbirke ČEBELICA VČERAJ IN DANES
•	Od 6. 2. do 28.2.: Galerija Hermana Pečariča v Piranu - MEDNARODNA RAZSTAVA TAIDE - PODOBE S SEVERA (grafike in izvirne miniaturne knjige profesorice Tizzije Fib in študentov s helsinške akademije.)
PORTOROŽANOV NASVET: Prepustite se masaži
Navadno je konec leta za vse zelo naporen čas, poln raznih nakupovanj, priprav, "fešt", obilice hrane in pijače... Po dolgem prazničnem obdobju pa se je bilo treba vrniti k običajnim rutinskim obveznostim, kot so: inventure, priprave bilanc, raznih zaključnih računov, poročil, načrtov in programov za naprej. Tako se marsikomu delovnik prične rano zjutraj in se zaključi pozno popoldan - tako, da se zgodi, da dnevne svetlobe sploh ne vidimo. Premalo se naužijemo tudi svežega kisika in tako nam pade odpornost telesa, zato smo dovzetnejši za viroze in depresijo. Zato je zdaj pravi čas, da nekaj storimo za svojo dušo in telo, da depresijo preobrnemo v optimizem, da obnovimo svoje moči in se pripravimo na težko pričakovano pomlad. Odtrgajte si zato delček dragocenega časa in si naredite uslugo: pojdite na primer na katero od številnih masaž, ki so na voljo pri nas. Sprostila se vam bo mišična napetost in pospešila vam prekrvavitev. Pojdite še v savno, da se do kosti pregrejete. Izbirate lahko med finsko, turško in infra rdečo savno. Ne pozabite tudi na gibanje! Hoja in tek po svežem zraku vam bosta zagotovo pomagala prebroditi preostanek zimskega obdobja, ki je za mnoge najbolj turobno in depresivno.
Masaža je osredotočena predvsem na rokah, lumbalgija, lumboišialgija,...
mehka tkiva. Njen glavni namen pa je sproščanje, čeprav deluje lahko tudi stimulativno, morda zato ker se zaradi sproščenih mišic in polegle napetosti sprošča energija. Učinke masaže bi lahko povzeli kot: sproščanje napetosti mišic in bolečine, raztezanje vezivnega tkiva sklepov, pospeševanje prekrva-vitve, spodbujanje pretakanja limfe. Pripomore tudi k izločanju odpadnih in strupenih snovi iz telesa, masaža deluje tudi na notranje organe in uravnava njihovo delovanje, mehča brazgotine, izboljša prebavo.
Vrste masaž:
klasična masaža, tui-na masaža, ajurveda masaža, shiatsu, refleksna masaža stopal, tajska, aromamasaža.
*	KLASIČNA MASAŽA je manipulacija mehkih delov telesa. Njeni učinki se kažejo na mišicah, kozi, živcih, krvni in limfni cirkulaciji, izboljšuje pa tudi splošno počutje. Tehnike, ki se jih poslužujemo pri klasični masaži so: gladenje, gnetenje, vtiranje, udarjanje in tresenje.
*	TUI-NA MASAŽA je posebna oblika kitajske medicinske terapije, ki se osredotoča na meridiane, po katerih se pretaka Ql (življenjska) energija. S pomočjo akupresurnih točk se poskuša vzpostaviti ravnotežje med jing in jangom. Beseda tui pomeni potiskati, na pa pomeni stisniti oz. držati. Glavne indikacije: bolečine vratu, medlopatične bolečine, zmznjena rama, teniški komolec, mravljinci v
*	AJURVEDA MASAŽA: sama beseda ajur pomeni življenje, veda pa znanost (torej na bi bila znanost življenja). Ta masaža človeka obravnava kot celoto, kar doseže s počasnimi, enakomernimi in meditativnimi gibi. Osredotočena je na čakrah. Glavna čakra je tako imenovana hara (trebušna čakra), kjer je naš centertežnosti, moči, ravnovesja in stabilnosti, jedro naših psiho-fizičnih sposobnosti. Indikacije: fizično sprošča, daje tonus mišicam, izboljšuje krvni in limfni obtok, povečuje raven hemoglobina, razteguje vezivna tkiva v sklepih, preprečuje stres, tesnobo. Skratka, spodbuja spoznavanje lastnega telesa kot celote - delov, s katerimi smo v sintoniji in tistih, v katerih so energetske blokade.
*	SHIATSU MASAŽA: izhaja iz japonske tradicionalne medicine in pomeni "pritisk s prsti". Poteka po akupresurnih točkah in naj bi uravnavala Ql energijo, ki se v telesu pretaka po meridianih. Indikacije: ublažitev stresa in napetosti, umirjanje živčnega sistema, povečanje vitalnosti, pri bolečih stanjih v hrbtu in glavobolih.
*	REFLEKSA MASAŽA STOPAL je "energetska masaža", ki temelji na spoznanju, da se vsak del telesa odziva na natančno določeno točko na stopalih in da se s pritiskanjem na te -refleksne - točke lahko sprosti in uravnovesi vse telo. Priporočamo jo predvsem pri bolečinah v hrbtu, lumbalgijah, iši-algijah, prebavnih in menstrualnih motnjah,
borzno posredniške družbe
Ni vseeno, kako obračate vaš denar, da bo najbolj donosen.
Zato ravnajte modro in poiščite nasvet strokovnjakov
PFC
Interfin
Primorski Finontni Ctnltr Inftrlin
v Kopru, Pristaniška 12, tel.: 05/663-31-00
Oh, kako paše!
glavobolih, stresu, bolečinah v nogah in za dobro počutje.
*	TAJSKA MASAŽA izhaja iz tradicionalne vzhodnjaške medicine. Osnova te masaže je pritisk in nategovanje (strečing). Terapevt masira z rokami, stopali in s težo vsega telesa. Priporočamo jo za boljšo gibljivost, za pridobitev splošne kondicije in odpornost; ter proti bolečinam v hrbtenici.
*	AROMA MASAŽA je kombinacija različnih masažnih tehnik (limfna drenaža, masaža akupresurnih točk in refleksna masaža stopal) z zdravilnimi eteričnimi olji. Pripomore k popolni sprostitvi, tako duševni kot telesni, k hitrejšemu odvajanju toksinov iz telesa, pospešitvi prekrvavitve, s čemer se ponovno vzpostavi ravnovesje v telesu.
Farmacevtski in kozmetični tehnik JANA NOVAK
Občina Piran se je odločila, da bo v kratkem nadaljevala z novim projektom zasaditve zelenice sredi štiripasovne ceste v Portorožu.
Natura Shopj^)
Trgovina - negozio "Krbavčič" TPC, Obala 114 - Lucija Tel.: 05/6770 - 200
se zahvaljuje vsem svojim strankam za zvestobo in se priporoča tudi v naprej.
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) v Uradnem listu RS (10/01/2003) in na svoji spletni strani JSKD (www.jskd.si) objavlja razpis za zbiranje predlogov za financiranje in sofinanciranje kulturnih programov in projektov s področja kulturnih dejavnosti za letošnje leto. Rok za oddajo predlogov je ponedeljek, 10. februar 2003. Vrednost razpoložljivih sredstev javnega razpisa znaša 90 milijonov SIT.
Vloge morajo biti predložene na ustreznih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki je na razpolago na območnih izpostavah JSKD, na sedežu JSKD (Štefanova 5, Ljubljana) in na domači strani JSKD (www.jskd.si). Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki 01/2410 502 ali po elektronski pošti urska.bittner@jskd.si.
P0RT0R0ŽAN0V RECEPT:
ASPETTANDO IL CARNEVALE
Guardando avanti, con una buona dose do ottimismo, possiamo credere di essere ormai vicini a tempi un po' piu' elementi. Purtroppo pero' dalla primavera ci separa il mese piu' imprevedibile dell' anno. Infatti febbraio ci puo' sorprendere con un clima gelido e nevoso. La ricetta di oggi si adegua anche alle previsioni metereologiche. Per principio sono state pochissime le volte che ho suggerito ricette con-tenenti liquid! alcoolici. Spero cosi' di essere perdonata, se credo che in qualche occasione le eccezioni possano essere una piccola deroga anche ai piu' saldi principi. Ho riesumato dal solito vecchio libro di ricette una che sicuramente conoscete ma che' e' stata un po' dimen-ticata, una di quelle che nelle fredde serate invernali si gustava in buona compagnia e ci sollevava lo spirito. E' semplicemente la variante un po' piu' sostanziosa del solito "vin brule" (vino caldo).
Dosi per quattro persone: 1 litro di vino bianco, 4 tuorli d' uovo, 60 grammi zucchero, 1 cucchiaio farina bianca.
Tramenare i tuorli con lo zucchero in un pentolino della capacita' di 1 litro, aggiungere la farina e quando tutto sara' ben incorporato mettervi il vino. Frullare a fuoco lento finche' il liquido comincia a montare, levare tosto dal fuoco, continuando a frullare per un minuto. Servire caldo e in fretta.
Bevetelo in compagnia!
Cesarina
P.S. Volendo lo zabaglione un po' piu' liquido, si puo' aggiungere (a volonta') del vino gia' precedentemente bollito.
H V
■X'
т/ i ■У"
TPC Lucija Obala 114. 6320 Portorož
% FUJIFILM CailOII OUTMPUS PENTAX
-Izdelava fotografij iz vseh	......J^/f ,
klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok
-Prodaja ročnih ur priznanih znamk:
SECTOR
nvutiT wä-гуи-гЧ-ј BREIL TISSOT
ZZERO
Portorožan bi se rad udeležil svetovnega prvenstva v tajskem boksu v domovini tega športa
Sijajen uspeh Jasmina Bečirovića v hrvaški Kutini
Portoroški tekmovalec v borilnih veščinah Jasmin Bečirovič je nedavno dosegel nov mednarodni uspeh. Na šestem odprtem prvenstvu Hrvaške v Kick-Boxingu v Kutini, ki se ga je udeležilo rekordnih 560 tekmovalcev iz devetih držav, je zmagal v disciplini Low-Kick, in sicer v supertežki kategoriji (nad 91 kilogramov). "Sam tekmujem predvsem v tajskem boksu, tekmovanja v Kick-Boxingu v Kutini pa sem se udeležil predvsem zaradi pomanjkanja nasprotnikov v supertežki kategoriji v tajskem boksu. Vsak pravi boj, četudi ne gre za mojo disciplino, je zelo dragocen," je povedal dvakratni državni prvak v tajskem boksu.
Po Jasminovem mednarodnem uspehu se je na Obali zlasti med mladimi povečalo zanimanje za borilne veščine. "Tudi kot trenerju in organizatorju mi je veliko do tega, da bi cesti "odtrgal" čim več mladih. V piranski občini sicer že peto leto zelo uspešno deluje Thai-Boxing Club Tiger, kipa je brez rednih dohodkov in z velikimi prostorskimi težavami. Ena naših prednostnih nalog v letošnjem letu bo klub organizacijsko in sploh vsestransko utrditi."
Seveda pa bodo vsi načrti, tako domača tekmovanja kot mednarodni nastopi, brez podpore sponzorjev ostali samo lepe sanje. "Sredi januarja bi se moral udeležiti odprtega prvenstva Nizozemske, enega največjih evropskih tekmovanj v tajskem boksu, vendar na Nizozemsko zaradi slabega vremena, kije zajelo vso Evropo, nisem odpotoval. Tako mi letos od tistih največjih mednarodnih tekmovanj preostane udeležba na svetovnem prvenstvu marca v Bangkoku na Tajskem. Vsa dosedanja tekmovanja so finančno podprli prijatelji in sorodniki. Potovanje v Indokino bo za vse nas predrago, morali bi ga podpreti resni sponzorji."
Poznavalci zatrjujejo, da sponzorsko vlaganje ni stran vržen denar, saj gre za borilno veščino, ki je na velikem pohodu po vsem svetu in je marsikod po priljubljenosti že prehitela nekatere bolj tradicionalne borilne veščine.
"Tajski boks se je dobro prijel celo v nekaterih slovenskih mestih. Denimo mednarodno odprto tekmovanje v Krškem sije ogledalo več tisoč navdušenih gledalcev. Tudi sami že nekaj let prirejamo tekmovanja. Če bi nas opazilo turistično gospodarstvo, bi lahko turistično ponudbo popestrili tudi s kakšnim mednarodnim tekmovanjem v tajskem boksu," je prepričan Bečirovič.
Besedilo in slika: Andrej Žnidarčič
Uspešen nastop na Portugalskem
Piranske rokometašice v osmini finala EHF
Rokometašice M-Degroja Malizie Piran so dosegle enega največjih uspehov doslej. V tretjem krogu pokala evropske rokometne zveze (EHF) so izločile ekipo Gil Eanes iz portugalskega Lagosa ter se uvrstile v četrti krog, kjer jih čaka ekipa Cercle iz francoskega Dijona.
Predsednik kluba Julij Pinter je dejal, da v osmini finala evropskega pokala ni več slabih ekip, zato z žrebom niso preveč razočarani. Cercle Dijon je ambiciozna ekipa, ki ima v svojih vrstah kopico vrhunskih igralk, tudi reprezentatk. "Žreb je določil, da bi morali 16.februarja gostovati v Franciji, povratna tekma v Luciji pa bi bila 22.februarja. V evropskem rokometu je pogosta praksa, da se obe tekmi zaradi manjših stroškov igrata v istem kraju. Z upravo Dijona se dogovarjamo, da bi obe tekmi odigrali v Franciji. Dokončnega dogovora še ni, saj nam morajo sporočiti, kakšne pogoje nam ponujajo. Če bodo ugodni, bosta tekmi v Dijonu." je povedal Pinter.
Sredi februarja se bo nadaljevalo tudi domače prvenstvo, in sicer s preloženim zadnjim jesenskim krogom. Prve piranske nasprotnice so Celjanke. Pinter je dejal, da je letošnji končni cilj Pirančank drugo mesto. Ekipa je dobro pripravljena. Edina slaba novica je, da nadarjena mlada Ana Petrinja odhaja na operacijo leve roke, kjer se ji je obnovila stara poškodba, tako da je zanjo letošnja sezona končana. "Dekleta so zelo motivirana. Seveda uspeh ne bo prišel sam od sebe. Vložiti bo potrebno veliko znanja in truda, želimo pa si tudi bučne podpore s tribun lucijske športne dvorane." je sklenil Pinter.
Andrej Žnidarčič
Slaščičarna dobrih slaščic
v Portorožu in pekarna slastnih dobrot v Luciji
vas pričakujeta s svojo pestro izbiro.
PRIZNANJE GIMNASTIČNE ZVEZE SLOVENIJE ŠPORTNEMU KLUBU FLIP PIRAN
Ob 40-letnici gimnastične zveze Slovenije je Športni klub Flip Piran prejel priznanje kot najuspešnejši klub v zadnjih letih na področju splošne gimnastike. Flip združuje šport s kulturo, saj se ukvarja tudi z gledališčem skupno z gledališko skupino Gib iz Pirana in s petjem. Letos so kot posebnost pripravili otroški musical Lasa pur dir, ki so ga že odigrali v Portorožu in Kopru. Ponovili ga bodo 7. marca na dobrodelni prireditvi v portoroškem Avditoriju. Letos bo piranski Flip že deseto leto Gimnastično zvezo Slovenije zastopal na svetovni gym-naestradi, ki bo julija v Lisboni. Številnim priznanjem je Flip dodal še kopico pokalov in medalj na zadnjem odprtem prvenstvu Renč v skokih z male prožne ponjave, kjer je zasedel prvo in drugo mesto ekipno med cicibankami in tudi posamezno (llaria Grižon, Karin Rodman in Vita Skrt). Flip je zmagal tudi med mlajšimi deklicami ekipno (na drugem mestu je bila Špela Bobič). Med cicibani so bili Flipovci na drugem mestu, zlate so bile tudi starejše deklice, posamezno pa druga Špela Vasič Stepančič in tretja Sara Herceg. Srebrni so bili tudi starejši dečki. Mladinke so v Piran odnesle srebrn pokal. Posamezno pa je bila ponovno zlata Urša Jakin, ki je zmagala tudi na pokalu Slovenije. Med mladinci je zmagal Danijel Golenač, ki je bil drugi tudi na pokalu Slovenije, kjer se je med starejšimi dečki, za člani kluba Trnovo na četrto mesto uvrstil Janez Peterlin iz Lucije. Med članicami je prav tako zmagala Flipica Pirančanka Sandra Belle. Na tekmi za pokal je tretje mesto dosegla še Sara Herceg. Februarja pa jih čaka državno prvenstvo za klube. Vsej tej kopici nagrad pa lahko Flip, kot piko na i, doda še eno najprestižnejših - priznanje Gimnastične zveze Slovenije za najuspešnejše društvo na področju gimnastike.
VI SPRAŠUJETE - PORTOROŽAN ODGOVARJA
Gea Collegeu je uspelo pridobiti v Piranu štiri stalna parkirna mesta tik ob ustanovi, a menijo, da to ni dovolj. Ali so res tako lepi in nežni, da ne morejo parkirati kot ostali zaposleni v Piranu (da o meščanih niti ne govorimo) ali pa prihajati v službo z avtobusom (kar v drugih državah počnejo celo ministri)?
Kakšno vprašanje! Seveda so lepi in nežni! Če to ne bi bili, bi že zdavnaj prinesli kamnite mize in jih postavili tja, od koder so jih umaknili!
Letos je bilo manj zapletov z izdajo dovoljenj za lov na ciplje. Bo torej vse potekalo tako kot v starih, dobrih časih?
Ne bo! Dovoljenja za ulov so namreč prejeli tudi delfini!
Kakšna je razlika med koalicijo strank na državnem nivoju in občinsko koalicijo?
Ni razlike! Vzroki za koalicijski sporazum niso nikoli javne ampak zmeraj samo strankarske koristi.
Menda si je zunanji minister Rupel kupil hišo v Strunjanu. Zakaj si je ni kupil bliže meji, v Sečovljah, da bi pospešil dogovore s Hrvati glede meje?
Tam na področju zunanjih zadev precej bolj uspešno ter odločno deluje že gospod Joras.
Čital sem novi pravilnik o športnem ribolovu na morju in vam sporočam, da je zelo strog.
Strog da je? Ali to pomeni, da so že končno prepovedali loviti ribe za zabavo?
Novi zakon o javnih zborovanjih določa tudi prepovedana območja. Kje so taka območja v piranski občini?
Glede na to, da edino pokopališče, plaža in stadion še niso zatrpani z avtomobili, je vprašanje, kje bi v naši občini sploh lahko javno zborovali...
Sonja Požar, Lucija
Zlate starejše deklice s trenerjem Mitjo Mehora in Borutom Zer-jalom Od leve zgoraj: Ana Janičijevič, Sara Herceg, Tanja Dukič, Špela Vasič-Stepančič, Sanela Bilič in Ana Janko.
ffoto M. Bobič)
na Prešernovem mil v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po i/redno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na /aru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
JANEZKOVA DOMAČA NALOGA
Zimske in druge prelesti mojega kraja
(Prosti spis)
Zima je v polnem razmahu, moj tata pa trdi, da je pomlad že pred vrati, češ da Belokriška cesta cveti, da je kaj. Jaz pa tam nisem opazil cvetja ampak samo velike luknje, med katerimi avtomobili vozijo slalom, kar je v redu, saj gre za zimski šport.
Tudi sicer je.letošnja zima pomagala odkrivati športne zmogljivosti tudi tistim občanom,
zapisnikarjem, kar koristi družbeno-politični zavesti javnih uslužbencev.
Malo pred silvestrovim je stari hotel Palace doživel uničevalni pohod neznanih vandalov, ki so se lotili kamnite ograje, stopnic in posod. Moj tata pa meni, da hotel kratkomalo razpada - kot se pač spodobi za razvaline, in da torej po krivici klevetajo redarsko in varnostno
^тш
Cestno cvetenje je na Belokriški cesti že perpetuum mobile in ne le posledica letošnjega sneženja in soljenja.
ki se jim ni niti sanjalo, česa vsega so zmožni na ledu in snegu. Tako smo imeli priliko občudovati že ostarele drsalce na površinah pred zdravstvenimi domovi, bankami, poštami in drugimi uradi, kamor ljudje pogosteje zahajajo po opravkih. Žal so jih komunalni delavci že tretji dan pb zmrzali obilno posuli s soljo in peskom in dvodnevnega kratkočasja je bilo konec.
Letošnja zima nam je prinesla tudi nov občinski svet, kar mi ni čisto razumljivo, saj če imamo še zmeraj isto županjo, bi tudi občinski svet lahko ostal isti in bi tako skupaj nadaljevali z reševanjem težav, katerih niso utegnili rešiti v prejšnjem mandatu. Prav tako ne vidim smisla v številnih novih komisijah, če pa še prejšnje niso vsega postorile. Pa me je tata poučil, da komisije nudijo dodatno delo
Za takšno opustošenje stoletnega stopnišča pred starim Palacem pa je bila potrebna moč silaka, pravega moža, ki ga je kaj v hlačah!
službo, češ da je površna in nezanesljiva.
Krivica se godi tudi gradbenikom, ki urejajo Liminjansko cesto. Pazljivo, natančno in vestno urejajo centimeter za centimetrom, krajani pa jim očitajo počasnost in lenobo. Naj bi jim bili raje hvaležni za dolga čakanja pred začasnimi semaforji, ko iz avtomobilov lahko v miru opazujejo zimsko naravo, pokramljajo z znancem, ki pešači mimo in morda celo malce zadremljejo ter tako preženejo utrujenost, ki povzroča stres!
Za burno izmenjavo mnenj so letošnjo zimo poskrbeli tudi zagovorniki golf igrišča, ki trdijo, da
se v Sloveniji čuti pomanjkanje tovrstnih športnih objektov. Po takih besedah bi človek sklepal, da je golf že tisočletna slovenska tradicija in da je pomanjkanje igrišč še zadnja ovira za sprejem v Evropsko skupnost. Moj tata pravi, da se slabo piše turizmu, ki ne zna bogatiti ponudbe z domačimi zakladi in tradicijo in čigar strokovnjaki nimajo izvirnih idej o tem, kako zabavati tuje goste, ki si pridejo ogledat naše navade in naša kulturna in naravna bogastva. Pa je mama bistro uganila, da slovenska golf igrišča (ki, mimogrede, "žrejo" dragocene površine že tako majhne države) bolj mikajo slovenske novopečene managerje, ki bi bili tako radi vsaj malo podobni zahodnim kolegom. Zanimalo me je, če so tuji gostje, ki prihajajo k nam, predstavniki tistega razreda, ki tudi v svoji deželi redno igra golf, pa mi je tata pojasnil, da kolikor on ve, bolj cenijo domače
slovenske gostilne kot pa ciljanje lukenj z žogico. Tedajci se je domislil, da bi morda v bifeju "Pri žejni sipi" lahko izvedel kaj več o športnih ter kulturnih potrebah tujih gostov in še predno mu je mama utegnila predlagati kakšno bolj kompetentno institucijo, je že odhitel. Jaz pa sem se lotil domače naloge.
Sonja Požar, Lucija
SLOVENIJHEL
INTER MARKETING
www.rumenestrani.com
/RATA
USTVARJAMO
NOVA PVC OKNA, VRATA
Tel.: 041/211-889 Fax/tel.: 05/677-02-42
PVC in ALU POLKNA, ROLETE, Ž ALUZIJE, GARAŽNA VRATA, ZASTEKLITEV BALKONOV...
DOBAVA 15 DELOVNIH DNI
MIK CE plast. PE Lucija Vojkova 33a
As €R.TnP4
RESTAVRACIJA Z ZNANJEM
Privoščite si, Asterina vas pričakuje.
Podvozna 11, Lucija tel.: 677-32-02 fax. : 677-09-50
Asterina slovi med ljubitelji dobre hrane po svojih okusnih in raznolikih jedeh. Zabeležite svoje dragocene trenutke s skrbno izbrano jedjo in s prefinjeno pripravo.
PORTOROŽANOVI MALI OGLASI
% Profesorica iz Lucije nudim ali posredujem: LEKTORIRANJE in OBLIKOVANJE
slov. besedil, INŠTRUKCIJE, PREVAJANJE ter poučevanje SLOVENŠČINE ZA TUJCE. Najdete me lahko preko spletne strani http:// users.volja.net/leakalcf ali na telefonski številki 041/437 852.
** Sem mlada Francozinja, profesorica francoščine. Živim v Piranu. Nudim inštrukcije francoskega jezika in kulture za vse stopnje. Pridem tudi na dom. Pokličite na tel. št.: 6732037, Laurence.
Ugodno prodam API-450, nosilnost vozila: 500 kg. Tel.: 6731712.
Varstvo otrok in pomoč na domu nudim. Tel. 040/238-629.
Ugodno prodam dvižna garažna vrata z dodatnim osebnim vhodom, dimenzija višine 225, širina 200. Informacije na GSM 041 663-628.
Ugodno prodam 3 velike (35 kg) jeklenke bombole za plin (propan-butan). Inf. na tel.: 05 6731271.
^ Jeep Range Rover 2,5 DSE, letnik 2001, z vso dodatno opremo ugodno prodam! Marjan, 041/617-960.
«k V letni sezoni oddam stanovanje: 42 m2, opremljeno (1. nadstropje - Obala 132 ) v
Luciji. Informacije: Metka, 041/708-448 in Marjan, 041/617-960.
% Vignetto in affitto (uva bianca-malvasia), due tini di plastica in vendita e una botte in accaio con due rubinetti (2 hI) in vendita. Informazioni: 672-22-98. ^ Prodam lepe venjke (beke). Cena 300 SIT za šopek. Tel.: 672-22-42, zvečer.
Dve postelji 90 x 190 cm z jogiji prodam za simbolično ceno. Tel.: 67-31-338. ^ Prodam globok, dobro ohranjen voziček, 4 mesece star. Cena po dogovoru. Tel.: 031/644-815.
Bralke in bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko do 20. v mesecu sporočite po telefonu (tel.:674-09-47 in 674-09-48).
Lahko pa ga pošljete po običajni (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali elektronski pošti, dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delovnikih med 8. in 12. uro).
Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb.
Golf v Sečovljah -da ali ne?
V sečoveljskem gasilskem domu je bila 17. decembra javna razprava o gradnji igrišča za golf. Udeležili so se je kmetovalci in drugi krajani, kmetijski strokovnjaki, predstavniki Sklada kmetijskih zemljišč, predstavniki občinske uprave in drugi občani. Mnenja so bila deljena: slišali smo izjave, ki so bile gradnji v prid, pa tudi take, ki so ji nasprotovale. Vendar pa tudi krajani, ki načeloma niso proti gradnji, v vsakem primeru zahtevajo predhodno oziroma sočasno ureditev komunalne infrastrukture.
Gradnji poleg nekaterih kmetovalcev in kmetijskih strokovnjakov nasprotuje tudi podjetje Vinakoper, ki ima na območju, kjer naj bi gradnja potekala, v zakupu zemljišča, katera obdeluje.
Ali bo igrišče zagledalo luč sveta ali pa bo ostalo samo pri (dobro plačanih) načrtih pa zavisi od tega, kako se bo nazadnje odločil sedanji svet občine Piran.
S.R
Ml MED SEBOJ
zahvaljujemo se* čestitamo* voščimo* pozdravljamo
ф Vsi, ki ga imamo radi, smo veseli, ker je Vinko VELUŠČEK z Lucana postal pra pra dedek in mu iskreno čestitamo. Д 12. februarja praznuje svoj rojstni dan Sonja KNEZ z Vilfanove poti v Portorožu. Vse najboljše ji iz srca nazdravljajo prijatelji in sosedje.
* Dvakratno veselo praznovanje februarja imeli v družini BARRILE: Anja bo praznovala dvanajstega, nono Vincenzo pa bo nazdravil 24. februarja. Obema najiskrenejše čestitke od vseh njunih domačih. Ä Na Belem Križu praznuje svoje rojstvo 10. februarja Renato ŠRAML. Vse najboljše, veliko sreče in zdravja od prijateljic in prijateljev.
& A Majda BRAGHIERI di Portorose gli auguri affettuosi di buon compleanno da parte di tutta la numerosa famiglia, dagli amici ed amiche e un abbrsccio dal nipotino
Kristjan.
#	Podpredsedniku Območnega združenja RK Piran Jožetu GANTAR-ju, ki slavi rojstni dan 6.2., želijo veliko uspehov in zdravja prostovoljke in prostovoljci Rdečega križa.
#	Dal gruppo filodrammatico "G. Tartini" di Pirano auguri di un buon compleanno a Emilia VUK: tanta salute, successo e sere-nita\ Specialissimi gli auguri del gruppo delle "teenagers"!
Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd . brezplačno objavite v Portorožanovi rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu (674-09-47,674-09-48), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16,1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo.
Izkušena, izučena maserka lika masira v salonu v TPC Lucija (2. nadstropje, Obala 114 v Luciji) zdrave, bolne in nepokretne (če je treba tudi na domu). Če torej potrebujete masažo zaradi sprostitve ali ker ste slabega zdravstvenega stanja, vam priporočam, da me pokličete - ne bo vam žal - na tel. št.: 031/670-539.
V piranski občini so se odločili prevetriti urbano opremo, kot so klopi, svetila, reklamni panoji, koši za smeti in podobno. Ta kozolec pa zagotovo ne sodi v naše kraje.
#	m I a d i n s k i servis
#	Internet storitve,web design
Župančičeva 14, 6330 Piran
tel./fax 05/673-15-21 Obala 55, 6320 Portorož
tel./fax 05 / 674-70-18
http://www. klub-mp. si Email:servis@klub-mp. si
Številka/Numero 1*januar-februar/gennaio-febbraio 2003* letnik/anno XIII* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990* izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ /COMUNITA' LOCALE DI PORTOROSE* Naslov uredništva/ Lindirizzo della redazio-ne:0bala 16, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ/ Lungomare 16, 6320 PORTOROSE* UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, Nada KOZINA, Livija SIKUR ZORMAN, Cesarina SMREKAR* urejanje: Livija SIKUR ZORMAN* računalniški prelom: Edi ZADNIK* tisk/stampa PIGRAF, d.o.o. Izola * izhaja: mesečno * naklada/tiratura 3.000*cena: 0 SIT. * Tel.uredništva: 05 674-09-47 ali 674-09-48* e-mail: ks.portoroz@amis.net *V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Sonja POŽAR, Slavko GABERC, Igor BIZJAN, Andrej ŽNIDARČIČ, Ivan ZUPANČIČ, Peter MIKUŠ, Sebastjan JERETIČ, Lea KALC FURLANIČ, Jana NOVAK, Heidi MIKUŠ in še kdo