291. fleirtlKo. V UiMmu, i fctrtek, 20. decembra 1908. mu. leto. »kaj* v**k dan sv »čer, intmit aadaija praanifes, ter »ei)a po posti prajmiu u avatro-ograka dašala s« »ata *b K, a ft4 iela 18 K, aa Mrl lata 8 K M k, mm mm«« J K SO k. Za LJubljano » >«4iJjaajani aa dam aa vaa iata i« ft, aa paj lata 18 K, sa Satrt lata 6 K, sa aa *as*ac 8 K. Kiar kadi aaai panj, plača aa vsa lata 8) K, aa pal Uta 11 K, aa iatrt lata § ■ 60 k, aa aa bmn 1 K »O k. — Za tu]a daiala taiika kalikar aaaSa paštntna. — Na aarafiks *as tatadakaa rpašiljatva aaračnin« m aa aatra. — Za osnanlla aa pla&aja ** pataraatapaa patit vrata p« 12 h, &• aaaaaila Huka ankrat, pa 10 k, Sa sa dvakrat ia pa 8 k, Sa aa tlaka trikrat ali raSkrat — Dopiii naj aa tavale frankavatl. —} :7«->**»!ti m aa Tračaj«. — Uredništvo Ia upravnisrvo )« v Kaafiavi* aliaak It i, ia aiaar aradniitva v I. aadatr., apravaiitva pa v pritličja. — Upravnižtva naj a« klagavaltja paiiljati earaih&laa, raklaaaaatia, aananila, L j. adminiatrativna atvat $*otfani*hra Metom it. M. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik", a»o«aamo*no itovllka po 10 ta. 3prarnl£tva telolon it 8B. Osvobolenle narodov. Mogočno narašča in se razširja gibanje evropskih narodov zoper ti-ranstvo rimskega klerikalizma in zoper duševno ia kulturno sužnost, v kateri vzdržuje najmanj omikane sloje, da jih tem laglje zlorablja za svoje sebične namene in da jih tem laglje izkorišča. Struna je počila in drug za drugim so začeli kulturni narodi evropski boj zoper rimski klerikali-zem, drag aa drugim delajo na to, da se ustvarijo glede rimske cerkve take razmere, kakršne vladajo na Angleškem in v Zedinjenih državah, kjer je doseženo idealno stanje neodvisnosti države od cerkve. Kdo bi bil kaj takega mislil in pričakoval Še pred nekaj leti. Odkar je bil končan kulturni boj, ki ga je nespretno in zato oesrečno vodil Bismarck, je rasla moč cerkve neprestano in je rasel njeu politični vpliv tako, da je postal kmalu odločilen. Avstrija je itak klerikalna do kosti in več kot imajo tu, klerikalci skoro ne morejo doseči. Toda klerikalizem je bil postal odločilen faktor tudi drugod. V Nemčiji, ki je vendar po večini protestantska, je igrala klerikalna stranka prvo vijolino. Na Francoskem so biii klerikalci vseh nijans člani parlamentarne večine in vsa ministrstva so si morali z velikimi koncesijami zagotoviti podpore te stranke. Na Španskem so imeli klerikalci vso oblast v rokah in so jo uporabljali neusmiljeno, da zatro vsak svobodomiselni pojav. Celo v Italiji vzlic nasprotju med Vatikanom in kvirinalom je bila moč klerikalizma iako velika, da je brez težav preprečil nameravano reformo zakonskega prava. Danes pa je boj na celi Črti in svobodomiselnost zmaguje slavodobitno na celi črti. Fransi j a je spretno in srečno izvedla ločitev države od cerkve. Papeževo upanje, da prisili francosko vlado, uporabiti taka sredstva, kakor jih je uporabljal Bismarck, se je izjalovilo. Bismarck je škofe metal v ječo in branil maševanje in delitev zakramentov. S fcem je razburil katoliško prebivalstvo in kopal sam sebi jamo, v katero je padel. Francoska vlada pa noče stvarjati muČenikov, francoska vlada ne brani maše vanj a in delitve zakramentov. Cerkev je družba, ki uživa sedaj po ločitvi države od cerkve vse tiste pravice, kakor druge družbe. A konec je njenim privilegijem in sedaj se pokaže, če more cerkev živeti sama iz svojih moči ali ne. Francija je vnovič pokazala, da koraka na čelu civilizacije. Francija je postala laiška država in vse kaže, da bo tam klerikalizem počasi izkrvavel. Država ne bo več dajala duhovnikom plač, ne bo več plačevala duhovnikom penzij, ne bo več skrbela za duhovniški naraščaj. Kdo naj postane še duhovnik? Odslej bodo morali duhovniki živeti od miloščin ali pa kaj delati, da si zaslužijo kruh. Oboje bo zanje trdo in polno jih bo, ki bodo zapustili duhovski stan in si izvolili drug poklic. Za cerkev ie to najvažnejša stvar, kajti vsa njena moč počiva na duhovščini. Z občnega stališča pa je postranskega pomena, kako bo s cerkvijo. Glavno je, da je razbita politična moč klerikalizma in da se bo laiška država mogla svobodno razvijati in ustvarjati nove srečnejše razmere. Velikanski boj, ki ga je dognala Francija, je obudil tudi duhove na Španskem in v Italiji. Mogočno je gibanje zoper klerikalizem zlasti na Španskem, in sicer meri na to, da se razpuste cerkveni redovi, odpravijo cerkvene šole in vrnejo narodu ogromni milijoni, ki so jih nagrabili samostani. Javlja se pa tudi že gibanje, da se uniči konkordat in da se osvobodi Španska duhovskega jarma popolnoma. Sedaj pa je začela boj proti klerikalizmu tudi Nemčija. Državni kancelar knez Biilow je doslej tako dobro oral s klerikalci, da papež ni mogel prehvaliti Nemčije. Biilow je vse storil, kar so zahtevali klerikalci, dovolil je celo povratek jezuitov na Nemško. Klerikalci so zadobili največjo moč v Nemčiji, zgodilo se je le to, s čimur so bili oni zadovoljni, in ničesar se ni zgodilo, čemur so oni nasprotovali. Vsled tega so postali klerikalci ošabni in hoteli uveljaviti svoje volje neomejeno gospostvo. Vse naj bi se uravnavalo zgolj po njihovih interesih in koristi cele države naj bi se podredile koristim njihove stranke. Iz tega so nastali konflikti in ko je končno zastran kreditov za nemške kolonije v Afriki prišlo do poraza vlade, je padel dosedanji sistem. Vlada je državni zbor razpustila in zbira okrog sebe svobodomiselne stranke za boj proti klerikalizmu. Gospostvu klerikalizma je odklenkalo tudi na Nemškem. Med vsemi državami s katoliškim prebivalstvom je edina Avstrija, ki je še v krempljih klerikalizma. Avstrija je danes eldorado klerikalizma, edino upanje vesoljnega kleri-kalstva. Osvobojenje narodov od klerikalizma se je začelo že povsod, le v Avstriji silimo vedno bo'j v to barje, ker živi dinastija v mnenju, da je identiteta interesov med dinastijo in med rimsko cerkvijo tako popolna, da se dinastija ne more na niKogar tako zanašati, kakor na du-hovništvo. Klirikalizem v Avstriji živi in cvete pri nas, ker se ga od zgoraj neguje in pospešuje in tudi volilno reformo je krona izsilila poglavitno zaradi tega, ker pozna kulturno zaostalost velikega dela države in ve, da se z volilno reformo utrdi in ojači klerikalizem. Toda kakor vsako globokosežna preuredba. je tadi volilna reforma skok v temo. Za zdaj je pač jako verjetno, da prinese klerikalizmu veliko moč. Volilna reforma je vrv, ki jo je spletel kleri-kalikalizem, da zadavi ž njo svobo-miselne stranke v državi. Zgoditi pa se zna, da bo na tej vrvi obvisel — klerikalizem in da pride tudi v naši državi do osvobojenja narodov od klerikalnega tiranstva. Drža ni zbor. Dunaj, V.), decembra. Pozno zvečer je šele zbornica dognala prvo branje proračunskega provizorija; takoj nato je predlogo rešil tudi proračunski odsek. Jutri dožene predlogo poslanska zbornica v drugem in tretjem branju nujnim potom, in vladi se bo odvalil težak kamen od srca Da >e ta važna debata tira s tako nervoznostjo, temu so krivi deloma tudi dogodki v gosposki zbornici. V začetku seje je odgovarjal trgovinski minister dr. Fort na interpelacije zaradi razdelitve zalaganja armade. V debati o proračunskem provizoriju je govoril prvi posl. Bar vinski, ki je razpravljal o varstvu narodnih manjšin ter dokazoval, kako so Malorusi zatirani v Galiciji, vsled Česar se ni čuditi, da nimajo zaupanja do vlade ter tudi ne bodo glasovali za proračun. — Posl. Prašek je razpravljal o kmetijskih težnjah in zahtevah ter dokazoval, koLke koristi bi bilo za Avstrijo in kako bi lahko vlada odločno nastopila proti Ogrski, ako bi si agrarci vseh narodov podali roke. — Posl. Sob o tka je prišel v svojem govoru tudi na takozvani rnumerus clausus" ter se je odločno izrekel proti taki zahtevi gosposke zbornice. Zahteval je temveč, naj se odpravi gosposka zbornica, ki v sedanji svoji sestavi zavlačuje vsako uspešno parlamentarno delovanje. — Glavni govornik pro posl. Barnreither je zahteval znižanje davka na sladkor. Potem je govoril o zavarovanju delavcev ter povedal, da imata oba tozadevna zavoda v Pragi in na Dunaju 63 milijonov primanjkljaja. Tudi tržaška zavarovalnica zoper nezgode začenja delati polagoma deficit. Sicer pa zavarovalnotehnični deficit še ni bankerot ter ne znači nesposobnosti zavoda. Priporočal je finančnemu ministru v Studiranje, kako bi se sanirale zavarovalnice zoper nezgode, oziroma kako bi se spojile bolniške blagajne in zavarovalnice zoper nezgode s preskrbo za starost in onemoglost. — Glavni govornik contra posl. dr. Adler je govoril največ o volilni reformi. Izjavil je, da bi socijalni demokratje nikoli ne sprejeli volilne reforme, ki bi določala starostno pluralno volilno pravico. Potem je prorokoval, kako „srečo" bo prinesla splošna volilna pravica avstrijskim narodom, da bo prinesla nov razvoj in popolen preobrat vseh pogojev moderne države. Jutri bo zopet seja. Voliina reforma pred gosposko zbornico. Dunaj, 19, decembra. Danes je dobila vlada jasno zagotovilo, da gosposka zbornica sprejme volilno reformo nespremenjeno. V vseh treh skupinah gosposke zbornice se je pri glasovanju za poskušnjo pokazala večina proti pluraliteti. Vladi v prilog so odločili Poljaki, ki so se popolnoma vdali. Maloruski Člani gosposke zbornice se ne bodo udeležili razprave o volilni reformi, da pokažejo solidarnost s svojimi poslanci v državnem zboru, ki se tudi niso udeleževali razprav o volilni reformi. — Edino Češki fevdalci so ostali ne-omahljivi. — Najburnejša debata je bila v ustavni skupini. Pri glasovanju se je izreklo le 11 Članov za pluraliteto in za „numerus clau-susu, doČim je 33 glasov bilo proti LISTEK. Zapiski slovenskega kolesarja. Priobčuje Josip Knaflič. (Konec.) Videl sem, kako je Žensko izpre-letelo: izpustila je predpasnik in vstala. Njene oči so se uprle začudeno v Zorana. Možicelj tam pa se je zamajal, kakor daje potegnil veter vanj, ee iztegnil naprej in vprašal skoro brez sape: „Kako mislite to, gospod?" „Kakcr sem rekel: Vidva pojdeta nocoj, ona pa zjutraj." Ženska je zopet zakrila obličje, on, ki je bil njen mož, pa je za-javkal: „Gospod, vi hočete storiti greh? Ona je moja žena, moja zakonska žena!" Gospod Zoran si je z največjim mirom prižgal cigareto na svetilki. Možiček pred njim je poskakoval, vzdihoval, premetaval roke . . . bil je siromak silno komičen! Starec na njegovi strani je zrasel medtem s svojim dolgim telesom do take višine, da se mu je očividno vrtelo v glavi. In naenkrat je padel z njo svojemu tovarišu na ramo, odkoder mu je bevsknil v uho hripavo : „Povej vendar, kaj misliš!" A ta je zastokal: „Ne morem! Moja žena je . . ." Tu pa je začel vpiti starec kakor obseden: „Ali nas hočeš res pahniti vse v nesrečo? Ti zvržek ti! Ali nimaš nič usmiljenja za mene, starega moža ? Ali me hočeš videti umreti v ječi ? Ona je moja hči, ona bo storila to zame, če ji ti bedak ne ubraniš —" „Molčite vi!" je zavrnil Zoran hudega starca, ki je bil brez dvoma glavni krivec, pa bi se bil zdaj rad izvil lepo na stroške svojih tovarišev. „Onadva naj odločita po svoji prosti volji — drugače ne maram." Tedaj se je obrnil mož k svoji ženi: „Kaj je tvoja volja, Marta?" Marta je povesila predpasnik in rekla s tihim, a povsem mirnim glasom: „Ti si moj gospodar, Peter. Tvoja volja je moja. Ako je za tebe, storim vse ..." „Oh, ali kaj bo s teboj, sirota? Prepustim naj te kakor ovčico volkovom? Oh, ne —" A zdaj je zavrnil njega gospod Zoran, rekoč strogo : „Tako pa le ne govori, sicer smo opravili! Jaz nisem nikakšen volk." „A, gospod dragi, prosim jih, jaz se tako bojim zanjo. Vsi tisti . . . tako čudni gospodje, ki so nas ujeli . . . pa sirota naj ostane sama tu ponoči ?" Gospod Zoran se je zasmejal. „Kaj ti ne pade v glavo! Tako neumen pač nisem ..." In dostavil je s slovesnim glasom: „Živa duša ne ve, kaj se godi tukaj, in nikdar ne bo nihče vedel za to skrivnost." „Naj se torej zgodi," se je odločil Peter zdaj, z globokim vzdihom. „Storim to zanjo in za očeta. Bog me kaznuje za greh ..." Siromak je zares trpel in ganilo je zdaj celo starca. „Bodi miren, Peter!" gaje bodril in slišalo se je, kakor bi lajal vanj. „Saj to ni nič. To je jutri že vse pri kraju in pozabljeno . . . Bodi vesel, da pridemo tako na lepem proč." Starec je bil dober tolažnik. Pogledal sem zdaj ostro na gospoda Zorana: ni-li omahoval ? Evo njegove oči so objemale mlado, lepo žensko tam, ki mu je zapala. V sramu in zadregi, vsa nemirna je skrivala obraz in luč je obsevala njene gole, bele noge visoko do kolen . . . In gospod Zoran ni omahnil. Ampak odprl je vrata in se obrnil k dedcema: „Pot je prosta." Starec je bil kakor bi trenil zunaj, oni se je še obotavljal. In med vratmi se je okrenil. Zdaj sem videl njegov sirotni in žalostni obraz. „Gospod, jaz zaupam na vašo besedo," je rekel in povzdignil desno roko. „Jutri ji daste svobodo!" „Kar sem rekel, to stoji! Jutri bo svobodna kakor si ti zdaj," je rekel gospod Zoran in povzdignil desno roko. Tedaj je odšel Peter, ne da bi rekel besedo Marti, svoji ženi, se še enkrat ozrl nanjo. A tudi ona ni ne pogledala ne poklicala za njim. Stala je na mestu, krasno obličje odkrito, brez bolesti in brez straha, in samo gledala je silnega, lepega in strašnega moža tam, ki mu je zapala. A tu se je povrnil starec. „Pes je zunaj, gospod, in naju ne pusti naprej !" Zoran je zažvižgal in v klet je šinil z velikanskim skokom Jon. Dedca sta izginila, Zoran se je približal ženski. Sramežljivo je tiščala glavico v predpasnik. Tedaj jo je prijel za roko in jo odvel iz kleti. Črna tema se je zgrnila za njima. Ko sem se vrnil Čez nekaj časa k tovaršiji, je že vse spalo. Vsena-okoli po divanih so ležali junaki in iz sosednjih sob je zvenelo smrčanje. Za mizo je sedel edino Še jurist Kača, sredi med razvalinami kozarcev in steklenic; noge je imel iztegnjene čez mizo, gledal grdo izpod Čela in jezno je golčal nekaj. Poizkušal je pljuniti gor v luč, a pljunek mu je padel nazaj na obraz. Da se maščuje, je vrgel gor steklenico. Svetilke sicer ni zadel, pač pa se pri tem preveč zagugal in je vznak zagrmel na tla. Tam je našel svoj pokoj za to noč jurist s tridesetimi semestri, Matevž Kača. Sel sem si poiskat ležišče. In ker sem hotel imeti mir v spanju, sem se napotil dalje po gradu, da najdem kje kak skrit kotiček. Ravno ko sem stopil ven na koridor, je tam na njegovem koncu za vratmi raz vetij ene sobe izginil gospod Zoran. V rokah je nesel široko taso, obloženo s krožniki in steklenicami. Našel sem kmalu sobico, v kateri je stala postelj. Legel sem in zaspal pri tej priči. pluraliteti in za votiranje nnumerus clausus" v posebni predlogi. Nato so odložili svoja mesta načelnik knez Auersperg, njegov namestnik knez urstenberg in veČina članov volilne komisije. — Vsrednji stranki je odloČil v prilog vladi bivši ministrski predsednik barđn G a u t s c h s svojim govorom, v katerem se je izrekel iz stvarnih in političnih vzrokov proti pluraliteti. Povedal je, da je delala vlada razne preskušnje glede plurali tete, a je prišla do prepričanja, da bi se na ta način skoraj ničesar ne spremenilo na sestavi zbornice, pač pa bi se zgodilo, da bi imeli veleposestniki, industrijci in sploh veliki podjetniki, ki dajejo zaslužek tisočem delavcem, po en glas, njihovi nad 35 let stari delavci pa po dva glasu. Pri glasovanju za po-skušnjo se je izreklo za pluraliteto le 7, proti pa 2i> glasov. Tudi se je izrekla ogromna večina proti junktimu med volilno reformo in numerus clausus, temuč za določitev numerus clausus v posebni vladni predlogi. — Načelnik kluba knez Schonburg je po glasovanju s primerno izjavo odložil načelstvo. Za njim so odložili svoja mesta tudi člani volilne komisije. — V skupini desnice sta se skoraj dve tretjini članov izrekli za opustitev pluralitete. Načelnik grof Thun in člani volilne komisije pa zaradi tega niso odložili svojih mest, češ, da je stranka v principu pravzaprav za pluraliteto, a opusti jo le, da omogoči rešitev volilne reforme. — Min i s t r ski p r e d s e d n i k je ves dan konferiral z vodilnimi osebami vseh treh skupin. Zvečer je zopet povabil izvrševalni odbor vseh treh strank k sebi na posvetovanje. Vlada je izjavila, da je za maksimalno in minimalno število v gosposki zbornici, in sicer naj bi ne štela več kot 170 in ne manj kot 150 članov. Jutri se izvoli uova volilna komisija, kateri izroči gosposka zbornica vladno predlogo zaradi numerus clausus v obliki nujnega predloga z naročilom, da poroča v 24 urah. Debata o volilni reformi se vsled tega jutri še ne začne v gosposki zbornici, ker se hoče počakati sklep volilne komisije. V petkovi seji reši potem gosposka zbornica volilno reformo in numerus clausus v drugem branju. Tretje branje se izvrši, kadar sprejme poslanska zbornica numerus clausus. Zvečer ob 9. je bil ministrski svet, ki se je bavil z vprašanjem, kake garancije se naj dajo gosposki zbornici glede numerus clausus. Iz delegacij. Dunaj, 19. decembra. Avstrijska delegacija se zbere že 2. januarja zopet v Budapešti, tako da dožene do 8. januarja vse svoje delo. Budimpešta, 19. decembra. Združeni odseki ogrske delegacije so sprejeli okupacijski kredit z dostavkom, da je želeti razširjenje avtonomije v Bosni po primernih predpripravah. Pomoč nižjim državnim uradnikom. Dunaj, 19. decembra. V proračunskem odseku je nocoj odgovarjal finančni minister Korytowski na interpelacije zaradi grozeče pasivne reaistence poštnih uslužbencev ter povedal, da se že s 15. januarjem dovoli štirim nižjim kategorijam državnih uradnikov draginj ska doklada 120 K. Parobrodni promet v Dalmaciji. Dunaj, 19. decembra. Podod-sek, ki ga je izvolil proračunski odsek v ta namen, da se posvetuje o ureditvi redne parobrodne vožnje po Dalmaciji in po Jadranskem morju sploh, je predložil tozadevni provizorij, s katerim se pooblašča vlada, da sme skleniti z „Lloydom" in z drugimi sličnimi podjetji za eno leto tako pogodbo. V ta namen sme tudi vlada porabiti 1V2 milijona kron za subvencije. Pri sklepanju pogodbe z „Lloydom" se mora zdržati tudi postna pogodba in redna zveza z Vzhodno Afriko. Dogodki na Ruskem. Varšava, 19. decembra. V Lodzu sta bili rrženi dve bombi na policijskega načelnika Chezamov-skega. Njegov voz je bil zdrobljen, vendar je dobil Chezamovski z voznikom vred le lahke rane. Petrograd, 19. decembra. Policija je izsledila vojaško organizacijo 80oijalistiČne stranke ter zaprla več sto oseb. Odesa, 19 decembra. Na par-niku „0ar Nikolaj II." se je raspoČii peklensai stroj, vsled česar je dobila ladja veliko luknjo ter se začela potapljati. Vendar so luknjo Še pravi čas zamašili in posadko rešili. Kupce vanje s srbskim prestolom. London, 19. deoembra. Bivši srbski poslanik Mi jat o vic naznanja „Tribuni", da so lani prišli dvakrat odposlanci iz Belgrada k njemu, da ga pridobe za svoje načrte, da bi se poklical princ Artur Oonnaught na srbski prestol. Deputacija ga je prosila, naj pripravi vse, da pridobi vojvodo za ta načrt. Obenem je deputacija Mijatoviću zagotavljala, da se kralj Peter ne bo s silo odstranil, temuč le naprosil, da prostovoljno odstopi. Mijatović je odposlanstvo takoj opozoril, da ni upati, da bi angleški princ zasedel srbski prestol, ker je tudi princ Alfred K d nburški odklonil grški prestol. Kralj Edvard ne bo nikoli privolil, da bi šel kateri princ njegove rodbine na Balkan. — Nadalje pripoveduje Mijatović, da je v Srbiji ena stranka za črnogorskega princa Mirka, druga pa za princa Jurija Viljema, najstarejšega sina vojvode Kum berlanškega (Brezdvomno je vse skupaj plod angleške fantazije.) Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 19. decembra. Do 17. t. m. so izpraznili 34 škofijskih rezidenc in 72 seminarjev. V Nantesu se je k izpraznovanju škofijske palače zbralo nad 2000 oseb, ki so demonstrirale ter napadale policaje. — Klerikalno časopisje kriči, da je ministrstvo one-častilo nadškofijsko palačo s tem, da je preselilo svoje urade v njo. Klerikalci so pač pozabili, da je v isti palači bival dolgo časa največji bogo-tajec Voltaire. Dnevne vesti. V Ljubljani. 2<> decembra. — Kako skrbi katoliški škof Flapp za raznarodovanje svojih vernikov. V čisto hrvatski kraj Br-kač pri Motovunu v Istri je poslal škof Flapp duhovnika iz južne Tirolske, kateri duhovnik ne zna niti besedice hrvatski. Ta človek je bil župnik v Fazani pri Pulju ali za kazen odstavljen in poslan kaplanovat med Hrvate! V Motovunu so trije Tirolci duhovniki in neki Motovunec, ki zna toliko hrvatski, da se lahko norčuje s Hrvati. V Žbandaj so poslali zagrizenega Lahona Porečana. — Tako se vrši sistematično polaščevanje slovanskega rodu v poreško-puljski škofiji v cerkvah od strani katoliškega škofa Flappa. Klerikalni listi, ki vtikajo svoje nosove v vsako drugo reč, nimajo niti ene grajalne besede proti Flappu; Flapp je pač katoliški škof, in kar stori škof, stori vse prav, pa če je njegovo delo še tako nasprotno slovanski narodnosti! Saj se poznamo že dolgo! — Cankar pa „Dom in Svet11. Dokler je pisal Cankar samo za „Ljubljanski Zvonu, „Slovenski Narod" in vmes še za „Maticou, niso bili klerikalni kritiki nič zadovoljni ž njim. Posebno „Dom in Svet" ga je smešil in „zdelavalu, kolikorkrat je izdal kako novo knjigo, tako da ni ostajalo nikoli nič dobrega na njem. Letos je Cankai začel pisati tudi za „Dom in Svet". In, glejte, čez noč je zasmehovani modernist Cankar persona gra-tissima pri Lampetu in Opeki! Oba mu pojeta slavo, da se razlega Črez hribe in doline! Ljube duše pisateljske, vidite, koliko je vredna klerikalna literarna objektivnost! — Povsod fini pokal ©i o vrata. Kranjskim ožlindranim zadružnikom namreč. V Dalmaciji niso imeli sreče, zdaj se je pa isto zgodilo tudi v Istri. Pretekli teden se je vršila tam glavna skupščina, ki je sklenila, da naj začne „Gospodarska zveza za Istro" delovati samostojno. Kranj -skih klerikalcev prav noben človek ne mara že več! — trtev klerikalne podlosti. V „Gorici", ki stopa po stopinjah ljubljanskega „Slovenca" — n^ori-Čini" uredniki prakticiraj o pri „Slovencu" — je izšel pretekli teden podlistek, v katerem se je ugleden in dober profesor goriške gimnazije sramotil in zasmehoval. Podlistek je spisal neki dijak, ki bo pa zdaj zaradi tega izključen, kakor se čuje. Nerazsoden študent postane tako žrtev klerikalne podlosti. Ne ta mladenič, ampak urednik „Gorioeu je vreden kazni, ker je priobčil tako hudobno bedarijo. — Odlikovanje. Ivan LotriČ, gozdar v Železnikih, je dobil za 40-letno zvesto službovanje častno svetinjo. Istotako je bila Kristina Ber-ger, babica v Tržiču, odlikovana za 401etno zvesto službovanje s Častno svetinjo — Promoviran je bil nagraškem vseučilišču g. dr. theol. Avgust Stege n š e k , podravnatelj deškega semenišča v Mariboru, za doktorja filozofije. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj se uprizori tretjič v sezoni priljubljena Smetanova komična opera „Prodana nevestau. — V nedeljo popoldne se igra prvič v sezoni slovita Anzengruberjeva narodna igra „P o d k r i ž e v a 1 c i", zvečer pa se poje četrtič in zadnjič v sezoni „Rigoletto". — Predavanje za pevce. Upravni odbor „Zveze slovenskih pevskih društev" priredi za člane v „Zvezia stoječih pevskih društev prihodnjo nedeljo, dne 23. decembra ob polu 11, dopoldne v pevski dvorani Glasbene Matice" predavanje. Predaval bode zvezni pevovodja g. koncertni vodja Matej Hubad: „O izboljšanju petja s posebnim ozirom na izgovarjav o". Želeti je, da se tega predavanja udeleže pevci v kar največjem številu, osobito vsi pevci ljubljanskih v „Zvezi" stoječih pevskih društev. Zelo poučljivo bo predavanje tudi za pevovodje. Zato naj izmed teh pride, kdor le more. — Društvo slovenskih trgovskih potnikov. Prihodnji sestanek slovenskih trgovskih potnikov se vrši v nedeljo, dne '2 1. t. m. ob pol 10. uri predpoldan v restavraciji „Narod-nega doma"'. Ker utegne postati to društvo velevažnega pomena za naš stan, ker je treba za dobro ureditev njegovo viestranske tozadevne želje izvedeti, upamo, da se ga sigurno udeleži vsak slovenski potnik, zlasti ker so pred durmi prazniki ter so gg. tovariši prosti. — Umrl je snoči ob 1 410. v Spodnji Šiški g. Josip Cimerman, sodni oficijal v p. in posestnik. Bil je vrl naprednjak, ki je vedno rad posegel v žep, kadar je bilo treba kaj darovati v narodne namene. Blag mu skomin ! — „Dolenjski Sokol11 bode imel svoj redni občni zbor v petek, line 28. decembra v gostilni g. Tu-čekove v Novem mestu ob 8. uri zvečer. Spored obsega: 1. Poročilo o delovanju društva v preteklem letu. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. V slučaju naskiepčnosti vrši se občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih članov. Novi živinski sejmi v Kandtji so doseženi in se prično dne 17. januarja. Ti sejmi so namenjeni za uprežno in klavno živino; kakor tudi za prodajo dolenjskih pujskov, pa tudi starih prašičev. Vršili se bodo vsak četrtek, ki pade po 1T>. vsakega meseca. Ob drugih četrtkih pa je samo tržen dan. samo za dogon prašičev in drobnine. Pa ti sejmi imajo svoje uradne ure, in sicer za dogon za prašiče: od Lr>. maja do K>. avgusta ob 4. uri zjutraj : od 1. aprila do 15. maja in od 15. avgusta do L. oktobra ob 5. uri zjutraj, od 1. oktobra do I. aprila ob letni lesni delavec Jakob Tekavec v Glod-nici na Koroškem, doma iz Žile pri Logatcu. — Lovska srefca. Gosp. otet' (t o m išče k, mizarski mojster v Solkanu pri Gorici, je na lovu v Ravnici z dvema streloma zadel tri srne. Dve sta padli takoj, tretja je bila obstreljena. Po drugem strelu je padla tudi ta. — Simon Gregorčičeva knjižnica V Trstll. „Trgovsko izobraže-va no društvo" v Trstu ustanovi ljudsko knjižnico pod imenom „Simou Gregorčičeva knjižnica". — Delniško knjigarno usta nove Slovenci oz. Slovani v Trstu. Doslej niso imeli nobene knjigarne, zdaj je pa potreba postala tako nujna, da se ne da več odlagati ž rjo. — »Svedrovci11 aretovani. Tržaška policija je te dni aretovala celo vrsto ljudi, ki so s pomočjo takozva-nega tihega svedra navrtavali blagajne po mestu. V neki kavarni so pustili svedrovci sveženj, v katerem je bil toliko iskani tihi sveder ter vse druge potrebne priprave za vlome Policija je izvedela o tem in zaplenila sveženj, nakar so bili aretovani sledeči svedrovci: 28letni brezposelni Henrik Caligarisiz Pulja, 241etni delavec Jakob Tomažič, 4Uetui mizar Ivan Steska, 21Ietni mehanik Marcel Mioheluzzi in 31 letni delavec Ivan Ser bo, vsi iz Trsta. Vsi so kolikor toliko že imeli opra viti s kazenskim zakonom V družbi teh svedrovcev je bil tudi Ferdinand Perissini, ki je pa zdaj v ječi zaradi težke telesne poškodbe. — Nesreča pri delo. 67Ietni težak Martin Vekjet je v Trstu delal pri novi zgradbi in 7 vrvjo vlekel veliko posodo malte kvišku. Kar se je vrv utrgala in posoda je z malto vred padla Vekjet.u na glavo, da je dobil dve hudi rani na čelu in temenu. — Ustrelil se je v Trstu 30-letni Karel Pišlar, ki je prišel iz bolnišnice. Bil je na mestu mrtev — Poskusen samomor na japonski način. f>6 letni brivec Anton Gregoretti v Trstu se je hotel končati na japonski način, ki se ime- Dalje v prilogi. nuje „harakiriu, t. j. prerezanje trebuha. Gregoretti si je res prerezal trebuh z britvijo ter vrat na levi strani. Obe rani sta jako obširni, vendar nobena ni smrtnonevarna. — Roko |0 Zdrobil žrjav v tržaškem skladišču 34Ietnemu težaku A n tonu Kebarju. Prepeljali so ga v bolnico. — V tržaškem „11 Sole" je priobčil brezimen pisec vrsto člankov, v katerih se infamne napadajo Slovani in se zlasti grdita srbski kralj Peter in Črnogorski knez Nikola. Sprva se ni vedelo, kdo piše te gnusne Članke, sedaj se je pa dognalo, da je avtor teh člankov zloglasni „Argus" „ Hrvatskega Prava"—vohun P j er o ti ć. Ta „profesor" biva namreč v zadnjem času v Trstu in zaklada tam list „11 Sole" s svojimi denunciacijami in in-famnimi napadi. Pjerotić namerava kasneje baje posetiti tudi Ljubljano. Ali bo tudi tu našel list, v katerem bo lahko odkladal svoje odpadke, kakor preje v „Hrvatskem Pravu" in sedaj v „11 Sole"?! — Prestop katoliškega duhovnika k protestantizmu. Iv. Kraj-uovič, katoliški duhovuik,je prestopil k protestantom. Služboval je svoj čas v Istri. Zdaj je nameščeni v Uljaniku v Slavoniji. — Ženo ie zastrupil. Peter Krše k v Zagrebu je na sumu, daje zastrupil ženo. Zato so ga aretirali. V truplu mrtve so našli strup, kakršnega je Kršek pred kratkim iskal pri nekem lekarnarskem laborantu. — Smrt v pijanosti. V vodi Mrežnici na Hrvatskem se je utopil 261etni Josip Mi h alič iz Dolenjega Bukovja. Vzrok smrti pijanost. V bližnjem Zvečaju je umrl krčmar Marko Mataković in zapustil polno klet vina. Sosedje so pili in pili in povabili vsakogar na pijačo. Tudi Mihalič je prišel pit in se tako opil, da se je kar vrtil in pri tem zašel v vodo, kjer je našel žalosten konec. — V treh stoletjih Je živela Drnia Miličevčič v Grebu v Slavoniji. Bila je rojena 1790. leta in je umrla stara 116 let, Pač redek slučaj take starosti. — Za Lužiške Srbe. Lužiški Srbi. najmanjši slovanski narod, zadnii ostanek polabskih Slovanov sredi nemškega morja, so po trudapolnem delu in ljuti borbi za ohranitev milega materinskega jezika in svoje narodnosti zgradili v Budišinu (Bautzen) na Saksonskem svoj „Narodni dom" — -Serbski dom". „Serbski dom", posledica neumornega dela lužiško-srbskega buditelja I A. S mole r a in drugih rodoljubov, je bil otvorjen leta 1904. in je dostojno središče duševnega in narodnega življenja lužiških Srbov. V njem imajo svoj narodni muzej, bogato matično knjižnico, koncertno in gledališko dvorano, tiskarno s knjigarno, tu ima tudi svoj sedež „Marica Serbska". Toda ta dom še ni popolnoma narodna last! Zgradba namreč stane z zemljiščem vred 356.800 mark, od katere vsote je pa še na dolgu 245.000 mark. Mali in siromašni iužisko srbski narod, ki šteje jedva nekaj nad 100 000 duš, ne more sam pokrivati teh stroškov, zato se „Mačića Serbska" obraća na vse slovanske rodoljube z iskreuo prošnjo, da bi v kulturnem interesu vsega slo-vanstva žrtvovali čim najobilnejše prispevke za pokritje gori navedenega dolga. Prispevki se pošiljajo na naslov: dr. Ernst Muka, Freiberg Sachsen). Priporočamo našim premožnejšim rodoljubom, naj se dobrohotno odzovejo tej prošnji, ker bodo s tem, da bodo pomagali našim najrevnejšim slovanskim bratom, storili veliko dobro delo v korist skupni slovanski narodni stvari. — Ukrasti je znal, skriti pa ne začetkom tega meseca neki tat v Zagrebu. Ko je šel zjutraj trgovec Ro-senberg odpirat svojo trgovino, je našel blizu te ležati nekega pijanca, ki je imel pri sebi več Rosenbergo-vega blaga, za katero je pri policiji priznal, da je vlomil skozi okno navedene prodajalnice in pokradel. Imel ga je pa toliko v glavi, da ni mogel dalje, ampak je kar na ulici obležal. Ko so ga peljali na policijo, je skrivaj spustil na tla ponarejene ključe in vlomiteljsko orodje. Na policiji je rekel, da se piše Vincencij Synek, je rojen 31. maja 1874 leta v Bistri okraj Polička na Češkem. Njegova mati je bila Emilija Svnekova. Oi leta 1896.—1899. je bil vojak pri 98 pešpolku v Olomucu, potem je pa istotam delal kot betonski delavec n se tudi oženil. Ko je bil oče dveh otrok, je zaradi družinskih razmer popustil celo rodbino in odšel v Bre-alavo, kjer je delal pet mesecev. Potem je potoval po Nemčiji in Avstro-Ogrski. Delal je na Dunaju, v Budimpešti, od tam pa je Šel v Zalae-gerszeg, kjer si je kupil žepno uro in verižico, nato pa odšel v Ćakovac, Celje in Ljubljano. Tu se je baje seznanil z nekim JanoviČem, kateri ga je nagovoril, da sta šla v Zagreb, kjer mu bode preskrbel delo. Ko sta prišla tja, sta z dozdevnim Janovičem aajprvo po mestu popivala, potem pa vlomila v navedeno prodajalnico. Ker se je v zadnjem času v Zagrebu pri- godilo več tatvin, oziroma vlomov in ker je cel robinzonizem dozdevnega Syneka, (ki se pa še ne ve, če je to prevo njegovo ime, ker nima nič iz-kazil). preromantičeu, je tamošnja policija mnenja, da ima opraviti z nevarnim vlomilcem, iuprosi, da komur bi bili znani kaki podatki, po kojih bi se dala dognati identiteta, oziroma alibi dozdevnega Svneka, jih naznaniti zagrebški ali pa ljubljanski policiji. — Včeraj so začeli voziti z Dunaja V Trst in nasprotno takoiine-uovaui „potični vlaki" (Potitzenziige). Dosedaj vozijo trije in imajo vsi dovolj blaga, zadnji dan pred Božičem pa jih bode kar šest. — „Opico" je predvčerajšnjim peljal Pred škofijo neki voznik, ki vozi led. Nabral se ga je bil toliko, da je bila nevarnost, da ne pade pod voz, vsled česar je voznika vzel stražnik, konje pa je domov peljal po-strešček. — Izgubljene in najdene reči. Izgubljen je pasji, poniklast ovratnik, ki je imel letošnjo znamko 110 in še Sest starih. — Ključavničarski vajenec Ludovik Tesar je izgubil nikelnasto uro s srebrno verižico, vredno 10 K. — Ga. Alojzija Zajčeva je izgubila zlato brožo s svojo in soprogovo sliko, vredno 40 K — Ga. Marija Stare-tova je izgubila zlato brožo z modrimi kamni, vredno 60 K. — Hlapec Franc Andlovic je našel zlato žensko uro. — Šolska učenka Ivaua Borštnar-jeva je našla srebrno moško uro. — Zaklalo se je živine v mestni klavnici od 2. do vštetega 9. decembra 1906: 79 volov, 7 krav, 5 bikov, 1 konj, 263 prašičev, 144 telet, 26 koštrunov in kozlov in 11 kozličev; zaklane živine se je upeljalo: 14 prašičev, 25 telet, 52S kg mesa. — Ljubljanski sekstet na lok konrertuje danes zvečer ob 9. uri v „Narodni kavarni". Vstop prost. — „Ljubl|aaska društvena godba" priredi danes zvečer v dvorani „Puntigamske pivnice" (Remic). Turjaški tr^ o priliki otvoritve restavracije koncert, in sicer v prid Gregorčičevemu spomeniku. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina 40 vin. — Jugoslovanske vesti. — Železniška zveza med Sofijo in Burgasom Bolgarsko železniško ministrstvo je sklenilo, da uvede na progi Sofija Burg*s na Črnem morju direktui vlak, ki bo odhajal zjutraj iz Sonje in prihajal zvečer v Burgas: vračal se bo iz Birgasa zvečer in bo prihajal v Sufijo zjutraj. Vcžoja bo trajala dvanajst in pol ure. Ta vlak je že v prometu z dnem 15. t. m. — jugoslovansko biblioteko" namerava pričeti izdajati, kakor poročajo srbski listi, profesor in tajnik vseučilišča v Belgradu Ž. O. Dačič Kakšna bo ta „Jugoslovanska biblioteka", ni razvidno iz srbskih listov. — Srbski sokolski list. V sremskih Karlovcih je izšla te dni prva Številka ^Srbskega Sokola". Urednik lista je znani propagator sokolske ideje med Srbi dr. Laza Popovi ć, lastnik pa mu je Nikola Maksimović. — Poslanec Šupilo proti „Hrvatske mu Pravu". Danes dopoldne se je pričela pred sodiščem v Zagrebu tiskovna pravda poslanca Frana Supila, urednika „Novega Lista" v Reki, proti odgovornemu uredniku „Hrvatskega Prava", Josipu Zočku. Razpravi predseduje sodni svetnik Luka Margetic, votanta sta pa sodnika Vladoje Dežman in dr. Dragotin Domjanić. Tožitelja zastopa, odvetn k dr. Hinko Hinković, toženca pa dr. Jos. Frank. Obtožnica obsega 14 litografiranih pol. Kot priči bosta poleg drugih zaslišana tudi bivši hrvatski minister in vodja rmadjaronske stranke" dr. Nikola p 1. Tomašič in bivši podban Levin p L Chav-rak-Letovanićki. Kakor smo že omenili, toži Fran Šupilo „Hrvatsko Pravo" radi tega, ker mu je v raznih Člankih, podpisanih po rAr-gusu", očitalo, da je izdajalec, izmeček, podkupljenec Belgrada, Budimpešte in Rima in da je prejemal podpore iz srbskega, madjarskega in italijanskega dispozicijskega fonda in iz blagajne parobrodarskega društva „Ungaro Croata" v svrho, da blati hrvatske svetinje. Obtoženec je nastopil dokaz resnice in se sklicuje v prvi vrsti na pričevanje „Argusa*4, ki se s pravim imenom zove Pj e r o t i ć. Za pričo navedeni Don Vusio, profesor na Dunaju, je, na Dunaju zaslišan, izpovedal, da mu je „profesor" Pjerotić pravil, da smatra Supila za človeka, ki se da podkupiti in da ve o njem, da dobiva od srbske vlade na leto 30.000 dinarjev. Vusio je nadalje naglašal, da je Pjerotić ljut nasprotnik Supilov in da se v poučenih krogih splošno misli, da se kot Časnikarski dopisnik skriva pod psevdonimom „Argus". Argus-Pjerotić je pa dal, zaslišan v Sofiji, na zapisnik, da ne pozna urednika „Hrv. Prava", da ni imel s tem listom ničesar opraviti, da tudi ne pozna „Novega Lista" in njegovega urednika, slišal pa je, da je Šupilo podkupljen od Srbov, „n o p o 1 o žitelj no ne mogu da znam absolutno ništ a". Kakor se vidi, se dokaz resnice omejuje samo na bel-gradske zveze, a Še za te se ne navaja niti enega dokaza. O tej zanimivi obravnavi bodemo Se poročali. — Belgradska občina za mohamedance. V Belgradu prebiva stalno le malo mohamedancev, a še ti so tako revni, da sami ne morejo vzdrževati svoje džamije (cerkve). Obrnili so se zato na mestno občino belgradsko, ki je že dosedaj dovoljevala podpore za vzdrževanje džamije, s prošnjo, naj bi sprejela imama (duhovnika) med svoje uradnike. Na podlagi te prošnje in na predlog občinskega sodišča je občinski svet soglasno sklenil, da se uvrsti imam bel gradske džamije med mestne uradnike belgradske. To je lep dokaz verske znosljivosti. — Srbska javna knjižnica na Dunaju. Po iniciativi srbskega akademičnega društva „Zore" se je na Dunaju osnoval med srbsko kolonijo odbor, ki si je nadel nalogo, da osnuje na Dunaju javno srbsko knjižnico. Ta odbor je že jel nabirati člane in izdal oklic, v katerem poživlja srbsko rodoljubno občinstvo, naj prispeva za knjižnico. Člane in prispevke sprejema uradnik srbske bogoslužne občine Dančika Mil o še vi 6. — Slavnostna ouvertura za otvoritev bolgarskega gledališča. Novo bolgarsko gledališče se otvori s slavnostno ouver-turo. Vlada je razpisala za tri najboljše skladbe za to ouverturo tri nagrade. Konkurence se je udeležilo poleg bolgarskih skladateljev tu li več tujih komponistov. Jury je prisodila nagrade trem bolgarskim skladateljem in sicer DobriHristovu, Dim. Georgijevu in P. Nau-m o v u. — Hrvatsko-srbsko gledališko društvo v Dubrovniku. V Dubrovniku so te dni igrali razne drame srbskega pisatelja Branislava Nušića. Nušić, ki je slučajno bival v Dubrovniku, se je vdeležil teh predstav in je bil predmet burnih ovacij s strani hrvatskega in srbskega občinstva. V sredo so mu po predstavi priredili v hotelu „de la Ville" častni večer, katerega se je vdeležilo vse odlično srbsko in hrvatsko občinstvo. Pri tej priliki se je sprožila ideja, da se osnuje skupno hrvatsko-srbsko gledališko društvo s sedežem v Dubrovniku, ki bi naj dajalo predstave po Dalmaciji, Bosni in Hercegovini. — Današnji list ima prilogo cenik optičnega blaga Fr. P. Zajca, v Ljubljani, Stari trg št. 26. * Najnovejše novice. - Dva vlaka sta trčila skupaj med vožnjo iz Budapelte v Gradec pri postaji Kormend. Vlakovodja in kurjač sta ranjena, stroja obeh vlakov pa razbita. — Za penzijoniste se izvede z novim letom nova uredba, da ne bodo dobivali pokojnine s pobotnico, temuč se jim nakaže po poštnem čeku ter dostavi denar pismonoša na dom. — Zvišanje poštne pristojbine stopi baje v veljavo že z novim letom. Porto za pisma se zviša za 2 vin. Nove znamko se izdajo baje že 23. t. m — Petioijo za nespremenjeni sprejem volilne reforme je podpisalo dosedaj 200 vseuČi-liščnih profesorjev. — Ricmanje na Ogrskem. V slovaški občini Lučki so nastali nemiri, ker je Škof odstranil župnika zarabi „panslavizma". Odkar je prišel madžarski duhovnik, ne gre nihče več v cerkev, otroke puste nekrščene, mrtve pa sami pokopavajo. Oblast je poslala v Lučko dve stotniji vojakov. — Nagrada za zločin. Kakor znano, je pred leti neki S z e 1 -les izvršil atentat na spomenik avstrijskega generala Hen/.ija v Buda-pešti ter bil tudi zaradi razžaljen j a veličanstva obsojen v večletno ječo. S pomočjo policije pa je pobegnil v Švico. Sedaj se je vrnil, in mesto ječe mu je justični minister Polo-nyi priskrbel v trgovinskem ministrstvu službo računskega oficijala. — Za črnimi kozami je umrla v Bolcanu dekla Stručnik doma iz Špitala na Koroškem. * Pravoslavno d uho v ništ vo je obelodanilo v „Zastavi" poziv, naj se ugodi njegovi prošnji, ki jo je odposlalo cerkvenemu sinodu in saboru, in kjer prosijo, naj se duhovnikom vdovcem dovoli vstopiti tudi drugič v zakon. V apelu dokazujejo slabe strani vdovskega stanu za moralo in družabno življenje. * Najstarejša doktorica. Nedavno je minulo 100 let rojstva najstarejše doktorice. Bila je to Američanka Sofronija Fletscher, ki je umrla le par tednov pred svojim stoletnim rojstnim dnevom. Doktorsko diplomo si je pridobila na londonski univerzi leta 1854. Skoraj celih 50 let je bila Srofesorica filozofije na vseučilišču v [ont-Holyoavu. Posebno se je zavzemala za reformo blaznic in jetnišnic ter zahtevala, da se v te institucije n vedejo ženski zdravniki. In res so leta 1882. izdale Zedmjene države zakon, vsled katerega so se uvedle v blaznice in kaznilnice večinoma ženske za zdravnike. * Plemen tal — tovarnar. V Long Islandu v bližini mesta New Yorka je začela pred nekaterimi dnevi poslovati velika tovarna za cigare, kjer je uposlenih nad 2000 moških in žensk. Izdelovale se bodo v tovarni izključno takozvane „viržinke". Tovarna bo delala konkurenco vsem malim obrtnikom, ki se pečajo z izdelovanjem cigar, katere bo polagoma popolnoma izpodrinila. Lastnik tovarne je visok italijanski plemenitaŠ, marquis Prospera, Član italijanskega ministrstva. Pred tremi leti je potoval po Združenih državah in pri tem opazil, da njegovi rojaki kadijo le bolj viržinke, ki pa so navadno Še preveč sveže. Vzrok temu je to, da se privatni izdelovalci cigar pečajo s to obrtjo le v malem obsegu, ki zgotovljene cigare takoj razprodajo, da si zamorejo takoj nabaviti potrebni tobak za nadaljno produkcijo. Prospera je prišel na idejo, izdelovati take cigare v velikem obsegu, in vir* žinfce bodo ležale v to svrho nalašč zgrajenih magacinih najmanj 6 mesecev, predno pridejo v promet. Tako posušene cigare potem ne bodo toliko škodljive zdravju, kakor so pa sveže. Marki Prospera uporablja Kentuckv-tobak za svoje izdelke. * Nedoltno obglavljen. Leta 1897 je obsodilo sodišče v Flensburgu nekega Deppu na smrt, češ, da je posilil mlado deklico ter jo potem umoril. Zanesljivih dokazov sicer ni bilo, temuč se je sodilo le na podlagi indicij. Deppu ni nikoli priznal svoje krivde in tudi pred krvnikom je zatrjeval, da je nedolžen. Toda sodišče je ostalo pri svojem izreku in Deppu je izgubil glavo. Po devetih letih se je dokazalo, da je bil nesrečni Deppu nedolžen. Morilec je bil Tressnov, epileptik, ki je priznal, da je razun omenjenega otroka umoril še tri druge žrtve svoje pohotnosti. * Neverjetno. Na transbajkalski železnici se je dogodil skoraj neverjeten slučaj. 14. m. m. je prišel v Oifu tovorni vlak, pri katerem je bil zaprt voz z napisom „jabolka". Ko so voz odprli, so našli mesto jabolk krsto in na njej venec. Po napisu na vencu se je zvedelo, da je v krsti truplo nekega polkovnika. Že 1. 1905 je bila krsta oddana na železnici, da se prepelje v kraj večnega počitka, a sedaj nihče ne ve, kdo je mrtvec in kam ga naj pošljejo. * Prisiljena poroka. Gospodična StrothervNew \orku, kise je podvrgla nevarni operaciji, da bi prikrila posledice svoje zmote, je bila vsled operacije na smrtni postelji. Njenega ljubčka sta brata zapeljane deklice prisilila z revolverjem v roki, da se ie moral ž njo poročiti na smrtni postelji. Ves čas med poroko sta držala brata napeta petelina pri revolverjih. Po poroki je skušal ženin pobegniti skozi okno. Oba brata sta takoj sprožila revolverja in ženin se je zgrudil smrtno zadet. Nato sta se brata sama prijavila sodišču ter izjavila, da je bil to edini viteški način, kako sta mogla maščevati čast svoje sestre. Najbrže bodeta oproščena. * Božično nakupovanje v Ameriki. Velike ameriške trgovine, v katerih se dobi vse od vijolic do krste, so si tudi letos izmislile novo metodo, kako privabiti kupce. Tako si je veletrgovina "Wanamaker v New Yorku postavila v svojo dvorano poleg trgovine največje in najlepše orgije celega sveta, in vsak dan prireja cerkvene koncerte, pri katerih sodelujejo naj odličnejši virtuozi. V drugi dvorani je razstava slik in relikvij. Seveda je vstop h koncertom, kakor tudi k razstavi brezplačen. * Cela rodbina Je zblaznela. V francoskem mestu Perigneju je nenadoma zblaznela cela rodbina, obstoječa iz očeta, matere, sina, hčere in služabnice. Razbili so v hiši vse, kar se je dalo razbiti. Potem sta se oče in sin oborožila s starimi lovskimi puškami ter začela streljati na ulico po ljudeh. Šele ko sta porabila vse streljivo, je bilo mogoče orožnikom vdreti v hišo, zvezati bolnike ter jih odvesti v blaznico. Nesrečneži so se sami hudo ranili, ker so z rokami in glavami razbijali stekla na oknih. Praznoverno ljudstvo govori, da je rodbino začaral sosed. * Ženski policaji. V neki veliki pariški trgovini, kjer so bile uposlene večinoma mlade deklice, je zadnje čase neprestano zmanjkovalo raznega b aga, ne da bi bilo mogoče zaslediti tatu. Ker so prodajalke morale pokradeno blago nadomestiti iz svojega, so sklenile, da hočejo tatu zaslediti, naj stane kar hoče. Razdelile so si mesta ter si napravile načrt, kako ulove tatu. In res se jim je že tretji dan posrečilo, zalotiti tatu, ravno ko je ukradel predmet, 1000 K vreden. Na dogovorjeno znamenje so prihitele vse gospodične skupaj ter zgrabile in zvezale tatu, ki je bil elegantno oblečen star gospod. Potem so ga gnale na policijo, in sicer nalašč po vseh glavnih ulicah, da je vse hitelo skupaj, gledat nenavadno eskorto. * Iz ŠOle. Neka učiteljioa pripoveduje v „Frankfurter Ztg." lastne doživljaje iz šole. Za zgled, kaj je hinavščina, je pripovedovala lOletna deklica, da se njen veliki brat zvečer potuhne kakor da bi z drugimi domačimi vred spal, potem pa le natihoma odide. — Na vprašanje, kdo je bil Jupiter, je dobila učiteljica odgovor : „Zvezda!" — Ko je pripovedovala učiteljica iz spartanske zgodovine, da so opartanci slabotne dečke po rojstvu odlagali v gozdu, je vprašala neka mehkočutna deklica: „Ali bi ne bili mogli pustiti slabejŠih dečkov, da bi bili odrasli za deklice ?u Izpred sodišča. Kazenske obravnavo pred deželnim sodiščem. Z nožem je sunil Rudolf Stembov, posestnika sin iz Toma-čevega, v Cundrovi gostilni Jožefa Babnika, ker je bil razkačen, da ga je za vrat pograbil in mu srajco raztrgal. Obsojen je bil na 4 tedne ječe. Tepež. Anton Furlan, dninar iz Podbrega, se je spri z UrŠi-čevim hlapcem Martin o m K o del jo, ko je bil pri Uršiču za dninarja in moral iti kouje napajat, kar mu ni bilo prav. Izgovarjal se je, da to ni njegovo delo. Med prepirom je pobral kamen in ga iz daljave dveh metrov zagnal Kodelji v glavo, da mu je prebil Črepinjo. Zagovarjal se je s silobranom. Obsojen je bil na 6 tednov ječe. S sekiro je napadel delavec Jakob Florijančič iz Doba branjevca Janeza Vidica in tega ženo Marij ano na Hrušici, ker sta ga prišla na dom tirjat za 14 K 60 v. Prvemu je presekal desne spodnje podlehti, nakar je zamahnil proti glavi Marijane Vidic, ki se mu je pa umaknila, da ji je presekal le obleko in jo na desnem stegnu lahko ranil. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. Surov sin. Miha Vojska, delavec v Ljubljani, je pretepel mater od jeze, ker ni dobil po svojem okusu večerje pripravljene. Vrgel jo je na tla, jo suval in pretepava!. Obsojen je bil na 2 meseca ječe. Najdeno uro si jepridržal. Zidarski vajenec A l o j z ij B u 11 o 1 o je našel v Tržiču zlato uro z verižico, katero je izgubila Štetanija Zit-terer domov grede iz cerkve. But-tolo si je pri držal uro. Obsojen je bil na 2 meseca ječe. Telefonsta m mmm poročilo Mozirje 20. decembra Pn včerajšajih občinskih vol tvah je sijajno zmagala poštena naredna stranka Dunaj 20 decembra. Poslanska zb:raica je poton nujcosti spravila na dnevni red drugo branje proračunskega provizorija. Djslej so govorili Udržal, Abrabamowicz ia Steinwender. Razprava bo končana še d-*nes. Jutri si bo katoliška duhovščina napolnila bisage z denarjem davkoplačevalcev. Najuim potom se namreč spravi ca dnevni red zvišanje duhovskih plač. S tam atat.tatom na krva e žul e davkoplačevalcev se kenča Lto-šu;e zased ne parlamenta, kajti jutri se odgodi zasedanja do 8. januarja. Ounaj 20. decembra. Gosposka zbornica je imela dines svojo sejo, na kateri je prišla na razpravo volilna reforma Revolta avstrijskih lordov se je koc-čala z veliko blamažo. Sja je trajala komaj dobrih pet minut Ćm so b le formalnosti končane, je vstal vodja konservativne stranke, svoječasni ministrski predsednik gref T nun in je predlagal, naj se drugo branje volilne reforme odstavi z dnevnega reda. vladni načrt, d ločajoč numerus clausus za gosposko zbornico, pa naj se odkaže komisiji za volilno reformo z naročdom, da mora jutri prej ložiti svoje poročilo. Ta predlog je bil soglasno sprejet, na kar je predsednik sejo na veliko začu-d n(e mnogoštevilnega občinstva zaključil. tolika kakor Prišlo je 163 je bila pre-lordov. Med 22 bivših mi- Dunaj 19. decembra. Ude ležba pri današnji seji gosposke zbornice je bila menda še nikdar, člacov. G rderoba maihna za toliko navzočo'mi je b lo nistrov Zelo se je opažalo, dasta prišla dvorna funkcijcnarja knez Liechtenstei n in knez Mon-tenuovo ter fcm. Beck, ki je tako slab, da ga je moral nekdanji minister baron Glanz peljati v zbornico. Prof. Rac k, ki je hudo bolan, je prišel na bergljah v parlament Najbolj se je za pa žilo, da je izostalo mnogo škofov. Pršli samo Jeglič, Na potnik, S n d r i c i (Trideut), Altenvveisel (B ixen, in nadškkf f Klepta N-*j tiglednejši katoliški Škofje so ostali precej demonstrativno doma in so s svojo odsotnostjo precej občutno blamirali tiste, ki so prišli. En-drici in Altenweisel sta bila danes prvič v zbornici in sta danes storila obljubo Poleg teh sta bila aavzočna tudi armenski in grško-katoliški Škof. Dunaj 20. decembra. Gosposko 2bornična komisija za volilno re formo ima danes ob 3. pop. sejo. Zbc nrca ima jutri sejo cb 11 dop Oglašenih je 16 govornikov. Nekdanji minit ter grt f Bvlandt, avtor volilne reforme, se je dal črtati iz •menika govorn kov. Dunaj 20. decembra. Legisla-tivna doba državnega zbora s e zaključi sprestolnim ogo* vo rom. Dunaj 20. decembra. Delegacija se snide 3. januarja in bo imela tri dni zapored seje. Pariz 20 decembra. Povodom izbecnenja duhovnikov in seme-niščnikov iz državn.h poslopij so bile v Viviersu, v Grencblu in Baycnu demonstracije, ki pa jih je policija hitro zadušila. Poslano/) Odgovor na dopis kraj. šolskega sveta v Dekanih z dne 27. novembra t. L, priobčen v številki 280. »Slov. Naroda", z dne 6. decembra t. L Z neizmernim zadovoljstvom konstatiram, da se — iz dotičnega dopisa razvidi resnica, da je občinski tajnik g. Klemenčič v javni seji kraj. šol. sveta dne 15. novembra t. 1. na škandalozen način zlostavljai in klo-fdtal mene podpisanega. Nikakor ni res, da sem istega dne zvečer na prijateljski nasvet večine udov kraj. Sol. sveta obbubil, da ne bom v tej stvari storil nobenega koraka, kakor trdijo v „SoČiu ; res pa je, da mi je g. kolega, nadučitelj Valentič istega dne zvečer rekel jasno in odločno, da bi bilo za ves učiteljski stan žalostno, ako molčim! Izmišljena laž pa je, da sem se jaz podpisani udaril z glavo ob mizo, ier sem koj vstal, ko je g. „akademik" Klemenčič planil na me. Bes je, da ste Vi, g. tajnik Klemenčič, potem, ko ste doznali, da bom v tej stvari storil potrebne korake — govorili v javni krčmi v svoje opra ličenje, da sem se pobil po glavi, ker sem padel z biciklja. In še-le, ko so Vam Vaši sateliti razložili, da jaz tistega dne nisem prišel v Dekani z bicikljem, temveč s kočijo, &te si izmislili anekdoto, da sem se udaril ob mizo. Ako sem podpisani žalil g. obč. tajnika KlemenčiČa s tem, da sem mu očital laž, vedel je dobro kot „aka-demično izobražen cand. iur.u, kaj mu je storiti, da reši svojo neoka-jjeno čast. Odločno pa zavračam drzno trditev, da nisem nikogar pozdravil, ko sem stopil v sejno sobo. Potrkal sem, in ko sem slišal besedo nnapreju, .•jem se odkril, vstopil ter se priklonil ■2& zbranim zborovalcem, nakar sta mi uda kraj. Šol. sveta gg. Andrijašič in Bordon ponudila sedež. Kar se tiče „patronata" — katerega imajo nune sv. Spiridiona v Trstu nad cerkvijo in župniščem v Predloki, (v katerem se nahaja sedaj šolska soba) — izjavil sem le svoje .skromno mnenje, naj bi si ta patronat prisvojila dotična občina, ki je sezidala župni dvorec s svojimi krvavimi žulji, nakar pa je ud Iiraj. šol. sveta g. župnik Defar opomnil, da to ne gre tako lahko, ker so to težke in zamotane stvari. Glede „izzivajočih" medklicev izjavljam le to, da sem v dopisu na o. kr. okrajni šol. svet v Kopru, — katerega je indiskretno in na izzivajoči *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. način čital g. tajnik Klemenčič navzočim udom, — izražal le svoje naj-pvisrčnejše želie, da bi višje šolske oblasti ukrenile potrebno, da bi se čimprej sezidalo potrebno šolsko poslopje v Predloki, sa katero je potrebni denar na razpolago is „ustanove Fa-brisoveu. In ravno ta dopis je smatral g. Klemenčič sa žaljenje obč. odbora in kraj. šol. sveta. Ad vocem: ustanova Fabris! Peter Fabris je bil nekdaj župnik v Predloki in je zapustil neko dvomljivo svoto denarja, katere obresti naj bi se uporabljale v poboljšanje plače tamošnjega učitelja, v pomanjkanju istega, pa za reveže dotične župnije. Ker pa se obresti te ustanove niso uporabljale ne v prvi ne v drugi namen, je umljivo, da sem se jaz kot voditelj predloške šole zelo zanimal poizvedeti, v kakem stadiju je sedaj ta „Fabrisova ustanova". V to se mi je ponudila prilika dne 28. aprila t. L, to je o priliki škontriranja blagajne „ustanove Fa-brisove!!a — Dva dni poprej, namreč 26. aprila t. 1. mi je občinski svetovalec in ui kraj. šol. sveta g. Jos. Bordon naznanil, da bo v soboto dne 28. aprila pregled „ustanove Fabri-sove" v obč. uradu v Dekanih, kamor me je prijazno povabil, rekoč mi: „Gospod učitelj, ako ste v soboto prosti, lahko pridete v obč. urad, da se informirate o tej stvari". Jaz sem se seveda radostno odzval temu vabilu, (ker sem bil vsled dovoljenja viših šol. oblasti ravno takrat prost radi nabora,) in ko so pregledovalci šteli razne obligacije, sem vzel v roko svinčnik in notes, da si zabiležim svoto, do katere je narasla imenovana „ustanova Fabrisova". To je g. tajnika KlemenčiČa tako speklo, da je razkačen zahteval, naj se me odstrani iz sobe. Na to sem se prostovoljno umaknil. Kar klobasari g. tajnik, da me je zalotil pred dotično sejo pri brskanju po aktih v občinski omari itd. itd., izjavljam izrecno — in to je ravno tisto, kar sem vzkliknil v seji kraj. Šol. sveta dekanskega dne 15. novembra — to je laž, kar dokažem s pričo pod prisego. Istina je le, da mi je nekega d r u z e g a dne tedanji pisarniški pomočnik na mojo prošnjo vljudno posodil zakonik glede vojaških dolžnosti. Nadalje izjavljam, da sem se od« stranil iz seje po onem škandaloznem prizoru, katerega je provzročil g. tajnik Klemenčič — le na prigovarjanje g. župnika Defarja in ne na ukaz predsednika, ki do takrat ni zinil niti besedice. Iskreno se zahvaljujem velece-njenemu predsedništvu kraj. šol. sveta v Dekanih ter lastnoročno podpisanim pričam, da so uradno in v javnih časopisih blagovolili priznati in potrditi, da me je g. obč. tajnik, aka-demično izobraženi Franjo Klemenčič v „Pasji vasi" v javni seji dne 15. novembra t. 1. na neolikan in nezaslišan način zlostavljai, o Čemur bodo razsojale zato določene sodnijske oblasti. Torej na veselo svidenje pri Filipih! Na vprašanje stavim Še to: „Jeli dovoljeno rabiti občinski urad in urad krajnega šol. sveta v privatne svrhe, čemur se Čudi mnogo lokalnih faktorjev ?! In s tem sklepam. Črni kal pri Kopru, 17. decem. 1906. Fran Ferjančić. Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo izreka gosp Viktorju Rohrmanu, veletržcu v Ljubljani in cenjenemu omizju pri „RožiM v imenu revne šolske mladine najiskrenejšo zahvalo za blagodušni dar 120 K, ki je bil res v smislu preblage gospe Ane Juvanćičeve, s katero je izgubila šišenska Šolska mladina največjo in najblažjo dobrotnico. Bog povrni! Vodstvo ljudske iole v Šiški. Umrli so v Ljubljani. Dne 17. decembra: Terezija Janežič, sodniškega oficijala žena. 64 let, Gorupove ui. 3, vsled raka — Marija Zrtinoricb, posestnica, 80 let, KoDgresni trg 3, oatarelost. — I>r g-a Kušar, zaseb. uradnika hči, )f> men., Sv. Petra ee^ta 60, jetika. -— Stanko Jankovič, posest, sin, 4 leta, Karolinška zemlja 8, ošpice. Dne 18. decembra: Fiiip Saveli, krojač, 80 let. Cerkvene ulice 21, ostarelogt. Dne 18. decembra: Dimitrij Kajzelj, bančnega uradnika sin, 2 dni. Šubičeve ul. 3. Življenske slabosti. Dne 19. decembra: Ivana Kušar, zas. uradnika hči. 2 leti. Sv, Petra cesta 50. Jetika. — Marija duha, gostija, 61 let. Radeč ke^a cesta 11. Kap. V deželni bo Inici: Dne 16. decembra h Gašper, tesar, -10 let, vsled raka Dne 17. decembra: Jakob Kovač, posestnik, 58 let. Fractura vertebrarum colli. neteoralotttno poročilo. -. rf.ife «*(< 'nori e en oe*t SrftdcJ; mćn< fclnk 7M.fi mm a « •o 1 Čas maao-vanja Stanj« barometra v mm ib li Vetrov* Neb« 19 ». sv. 744-9 -2 3 breivetrno oblačno 20 7. »J. 746« -34 ar. »vzhod oblačno 747 7 -2 9 sr. vzh. oblačno Srednja voVaJSnJa taaparatara: 2 2% ur •tale: 2*0a — Padaviaa t MM 8 6 Borzna poročila. Llubljanska »Kreditna banka v Ljubljani11. Uradni kuni dun. bone 20. decembra 190«. Naloikcai papirji. 4'20/» majska renta. . . . 4*2°/0 srebrna renta . . . 4° e avstr. kronska renta. . 4°/0 . zlata , . • 4° 0 ogrska kronska renta . zlata 4°/« posojilo dež. Kranjske *VsA/o posojilo mesta Spljet Zadar 41/*°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4* u Češka dež. banka k. o. 4% „ . ■ Hi O. 4*V/0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 41 / o pest. kom. k. o. z 10u/., pr...... ••/••/, zast. pisma Innerst. hranilnice..... 4» V 0 zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice. . . 4'V/o 2- P*s- °Br- hip- Dan-4 t«/( obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 41 ,«v obl. češke ind. banke t°, prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4° 0 prior, dolenjskih žel. . 30,0 prior juž. žel. kup. •/**/• 4' ,L , avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1860» k . . . . od 1. 1864 . . . . 9 tizske...... . zem. kred. I. emisije • m » 11. » m ogrske hip. banke . » srbske a trs. 100 — 9 turške...... Basilika srečko . . . Kreditne » • • . Inomoške a . • • Krakovske , . • . Ljubljanske , . . . Avstr. rdeč. križa , ... Ogr. „ ..... Rudolfove , . . . Salcburške , . • * Dunajske kom. . . • . Delnic«. južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske » . . . Zivnostenske 9 . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . 4vstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valut«. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke ....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovd..... Rublji ........ Dolar?....... . Denar 98 90 10« H» 98 70 117 LO 95 6) 114 20 98 60 100 50 99 30 99 80 99 tO 99 (0 10045 106-— 100 — 100- 100 — 100- 100'- 99 90 99*50 d!4 -100-40 217 — *67 £0 152 76 275 — 287 75 2f 1 bO 101 -162 — 22-40 454 50 79 — 88 60 -46 76 27 75 56'-72-499 - 176 2 678 £0 177ft — 686 7f. 832-50 243 -749 -62 i 50 677 573 5(j 283 535 -146- il 34 19 lv 2348 24 0? s 17C0 9f- 60 2 53 1-84 Blago 99 10 100 30 96 90 117 3) 95 8) 114*40 99 60 101 60 100 30 100 75 99 70 99 70 101 45 106 — 101- 100 25 100 60 100 20 101- 100 313 -101 40 219 269 f:0 lf.4 75 285 297 76 2 9-10970 163 — £4 4" 465 — 87-92 -€6 -48 7b 2976 60 -81 -609 — 177 25 679 50 78.V -687 75 833 50 244-7f 3 -630.50 687 -574 50 28 v -6p9 — '43 20 11-39 19* 16 23 56 M 08 17 80 3?- 80 2^4 5 Žitne oene v Budimpešti Dne 20. decembra 1906. Ttrmta. Plenica za april . , , za 50 kg Rž . april ... . 50 . Koruza . maj 1907 . . . 60 „ Dres a april ... „ 50 ., Nespremenjeno. 743 658 6 13 748 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti ljubljenega soproga, oziroma očeta, tasta in starega očeta, gospoda Josipa Cimermana c. kr. sod. oficijala v p. in posestnika ki je po težki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes, dne 19. decembra ob .10. uro zvečer v svojem 59. letu mirno v Gospodu zaspal. 4578 Pogreb bo v petek, 21. decembra ob 3. uri popoldne izpred hiše žalosti v Spodnji Šiški, Nove ulice št. 206, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Črnomlju. ♦ V Spodnji Šiški, 19. dec. 1906. 4494 Žalujoči ostali. Odv. praktikant lite službe. Pisal bi od začetka zastonj. 4498—2 Ponudbe pod „1000 Jesenice11. Mladenič v najlepši dobi, lepe zunanjosti, posestnik, trgovec in obrtnik, imajoč veliko posestvo, trgovino in obrt v večji vasi blizn Trsu, se želi seznaniti i gospi co ali mlado vdovo z gotovino od 10.000 K naprej. 4500—3 Ponudbe naj se pošiljajo pod yiBo> dočnost 164" poste restante, Trst Ako mogoče s etiko. Za tainost se jamči. Več se izve v upravništvu Dvorski trs St 3 pod, Narodno kavarno". Od 16 decembra do 22 decembra 1906. Port Arturja. Vešče šivilje za belo perilo sprejemlje takoj tvoraic« z«t perilo R. Severiosfci v Zag^ebn. Šivalnih strojev ni treba goniti z nogami, ker jih goni motor. 4576 1 Zimske konishe odeje se zaradi opustitvo i tvornice oddajajo Bi no ceno. 3000 % konjakih odej, toplih * voljnih in mehkih z barvastimi uKrajki, pripravne tudi za p -ateljoe odeje, 2 m dolgosti, !Va m Sirokoati. Vr^ta A sive po K 4*—, vrsta B rjave po K fr50, vrata C rumenkaste, najfin. kakovost K 6*#0. Cenovaik Št. 9 o različnih drncih vrstah zastonj. Po povzetju pošilta A. Wsissberg na Dunaju II., Untere Donaustrasse 'Č.6. 4-J30 -3 4575 Panorama Internationa Pogačarjev trg. Razstavljeno od petka 2L. decembra do vštetega četrtka 27. decembra 1906: Zrušiteu M Frančiška dne 17. in 18. aprila 1906. Prodajalna z opravo v Cerknici na Notranjskem Me oil'ltt od 1. julij« 1907 naprej za več let v najem Zra-en se odda tudi koncesija za žganjetoč. Hiša lež. ob glavni cesti ua lepem prostoru. Poleg prodajaloe dam v najem tudi 2—3 magacina Vpraša nuj se pri AntOUU de Schiava v Ljubljani, na Dunajski cesti. 44n 2 Najvišja odlika na mednarodni razstavi v Milanu leta 1906 (avstr. juror.) Zahtevajte vedno, ako Vas muči kašelj, hripavost ali za^lezenje sopil, salmiakove pastilje Icknrnai jtt PICCOLIJA v Ljubljani ki izborno vplivajo v ignrojSnjih slue«iih. m 4386-1 Skatljica 20 vin., U škailjic 2 kroni. Naročila i/.vršu je t čno in po po vzetju lekarnar PIGCOLI v Ljubljani, na Dunajski cesti. lice Primerni darovi za Božič in Novo leto Trpina >» zaloga ometnin Josip Kaplan ZAGREB Dolga ulica fttev. 12 Telefon stev. 245. je znana kot najsolidoejši in najcenejši izvor za nabavo slik v modernem sloga z okusnim okvirom kakor tndi kot naj vefije in najcenejše skladidče okvirov. Ceniki zastonj in poštnine prosto. vajenec od 14. do 16. 1* ta za ffpacerijslro trgovino Buggero Lokar, Solita Greta 24, Trst. 4674 Odda se s 1. januarjem v najem velika, dob-oi Ječa, popolnoma opravlja restauracija. Več pove zaloga Puntigam v Ljubljani. 44 «4 -2 Elegantne, lahke » £L XX i (skoro nove) za enega konja so na prodaj. 4679—1 Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda14. Gostilničarja na račun se išče za jako dobro idoČi hottl. Kje, pove upravniStvo „Slov. Naroda". 44V5 2 Kupi se dobro ohranjena blagajna 0% erltielnierltaisfie). Takojšne ponudbe ood šifro „J. J." poste restanto Ribnica, Dolenjsko. 4 50 i—il pripravni za vsako trgovino ali za pi same se dajo takoj v najem. Odda se tndi hlev za dva konja. Naslov pove upravništvo „Slov. tfaroda". 2846 6(J Destilacija žganja v zvezi z izdelovanjem nealkoholnih osvežtluib pijač se Mi k o izvršuje takoj z najboljšim uspebom. Za oblastveuo dovoljenje za izdeh vanje in prodajo se jamči in Vam uredi prav Da meste izveden strokovnjak brezplačno teme Ijito manipulacijo. Primeren pouk v dosego brze prodaje. B-ezkonkurenčne vrste in reklame ua razpolago. Resni ponudniki naj pišejo pod nGoldgrub 2500" na anončno ek^oedicij* Eduard Braun na Dunaju, L, Hotenturm-strasse 9. u*\ t Razpis službe. ,.Trgov3ko-obrtna zadruga v Trstu" razpisuje mesto uradnika iu 44.V7—3 mesto vežbenika. Prošnje s prepisi izpričeval in opazko, kdaj lahko vstopi ter z zahtevo plače, je vpo-slati do 20. decembra t 1. na predsedstvo zadruge. *i' 'i" '*'•)' *i* *«■ »v •■)••*» **• *«• t gfg vc.- '.-t; ».t.« V -.t.« •■•*.» v:.» -.f.« . V-*»'A»%*' V nedeljo dne 23. decembra 1.1. bo trgovina s perilom, klobuki In modnim blagom 4577-1 C. J. Hamann odprta dopoldne in Doooldne. 72 MHU M.U Trgovski potnik *\oy. Štajersko, Koroško in Kranjsko, t>i proti proviziji prevzel prodajo {dtUoT domaČe hišae obrti ia sicer: saiaike, črevlje in krtače, naj ne obrne mkajdno tvrdko Hitzl & Kozina. 4434 3 genja po aaJrasBavrateejiik komkiuaeajaa po4 taka ugodnimi pogoji, ka aai •ruga savarovalntea Zlaatf >a aavarovaoja aa aoftivog« km aiaaJaaJoaiaai aa vplaJHL Taak au* ima pa pi ataka j praviao 4a aaaiimafc , „SLAVIJAkt - - vujtmno iivarovalni banka v Pragi. • - • -fondi: 34,788.837*76 K. Izplačana odškodnin* Ia kapitalije 87,176.383 76 K. Po vehkoati draga vzajemna zavarovalnica na&e države S Vi kaataaj kiat %**arut* poalopja ia pr«u.'^nin*» proti pužarniiu iikodam po najnižjih ceaah. škode oeninle takoj ia najkuiuntneija. Uftiva aaJboUli slove«, kod«r postaje. Do volj a.i e podpor* ' is čistega dobitka earodae hi iadataa IVAN & NIKOLAJ ZIC ovina z vinoin n.si tt Ladji: „Domitila" & »Štefanija" v Pulju v Istri -;9,> e Trna, rdeč« . „ „ kelo jn-ijaoec, rdeč . atinec, rdec prod«ta vinas liter po 40 in 42 h Dalmatince, bel . . . „ „ 48 „ 50 „ cviček (Opollo) . . . " " 96 l 82 " Teran (iB 0Dranin Ja&od) " „ 40 B 40 I [ m 34 I Muškat (bel, sladek) . . „ „ 56 . 60 liter po 36 in 38 h n m „ 36 p ■anko kolodvor Pn j v izposojenih posodah, ki se ne uračunijo, pa jih je treba čimprej vrniti LkO kolodvor Pulj Pošilja se »e po povzetju in sicer samo od 56 litrov naprej. Za prirodnost ih vin popolnoma jamčiva. 2602 11 4 gl. krasne ženske 456S—1 in dck.ti|k« 5i>ilnote bluze najncuejšego kroje in različnir) baru. — pripravno božično darilo! = Angleško skladišče oblek 1 4 v Lijubliani, Mestni trg št. 5 Izvrstni cmoki. savan NAVODILO Zmešaj med zamešeno testo za cmoke (iz 1 kg moke) i/2 zavitka Treff praška za pečenje testo še enkrat krepko pregnedi in deDi cmoke takoj v vreto vodo. Za testo k emokom ne jemlji vročega ampak mrzlo ali mlačno mleko. J. TONI Ljubljana, S«. Petra cesta 31. priporoča 4476—2 5i>cjc zalogo papirnatega in galanterijskega blaga, ter lolsltfb potrebjrčin, kakor tndi odraste za božično flervo. Uelika Izbira božičnih ia novoletnih ter ume t. razglednic. Ciril-Netodoue razglednice. Vse po najnižjih cenah ! c V m JitiotJ«*r»ifJm| KLOBUKI • vseh vrst U * v najbogatejši Izberi Lv Ljubljani pri 4480- 5 C-J.HAMANN Klobuki se sprejemajo v popravo. Oes. kr. avstrijske l^fi državne železnice. Izšel ie težko pričakovani I^eledar 4f66 2 Izvod iz voznega reda. Prašek za pečenje Treff dela cmoke velike, rahle in lahko prebavne. Prašek za pečenje Trerf drja Crato & Co., na Dunaju III.v je priznano najboljši in se dobiva povsod. 4ot7—7 I SUredil dež. nadzornik J. Legvart. H. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev. Prašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila Sadjereja, naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Merjenje lesa, prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1*80, in se naroča pri Iv. Bonačn v Ljubljani. Vsled prihranitve dragega povzetja se naj znesek naprej dopošlje. B 1 Veljaven od dne 1. Odhod Iz Ljubljane jut. ieL: 7'iO zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, lnomost, Line, Budejevice, Praga. 7*17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Srraža-Toplice, Kočevje. M-30 pro fpjidn«. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, lnomost, Bregenc. i*05 popoidn« Osebni viak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplke, Kočevje. a oo popo^d o. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Sta jer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7*08 zvpćcr Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. iO*23 ponori. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, lnomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano inž. ieL: 7- 09 zjutraj Osebni vlak iz Trbiža. 8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Gorice Linca, Straže- oktobra 1906. leta. u iS ore d oo td ne. Osebni vlak iz c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 popotrtne Osebni vlak iz Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4>*30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž ž.. Trsta c. kr. drž. ž. 8*35 xv» 6er. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 8-4.5 i»ečer. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. H-34 ponooi. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. Odhod iz LJubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-os popoldne. Mešani vlak v Kamnik 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 Donoči Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 6-49 zjutraj. Mešanj vlak iz Kamnika. 10 59 predpotdne Mešani vlak iz Kamnika. 6 to zve6er. Mešani vlak iz Kamnika. 9 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) r C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Prua domačo slouensKa pivovarna G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 Ustanovljena leta 1854. pnporoea slavnemu občinstu in spoštovanim gostilničarjem svoje Jjdaf^ izborno 4012 19 Številka telefona 210. marčno pivo v sodcih in steklenicah. rrv-v«? r 4 Ustanovljeno leta 1842. U\ V* CRKOSLIKdRJd. SUKAKJA J ") N4PI50V IN QKBOV wi f BRATA EBERL ■ n/IRimNn Miklošičeva cesta št 6. - Telefon št. 154. - ! Globoko znižane cene pri Veliki tovarni1 LJUBLJANA Resljeva cesta 3 Sv. Petra cesta 37. Priporoča svojo veliko in svežo zalogo I konfekcije za gospode in j dečke. . [velikanska izbira konfekcije za dame in deklice. Velika zaloga kožuhovine za gospode. A LUKIC, 4202 12 pOHlOV. t^iiiSiSiSžSiissiiSiiSiiiiitiSSiiitišSSSšštir ■^■•jjajr^j^^^ jPPp 5^ 5^ zj^p B|pP ^PJv 5^ aB* W ^B* ^B ^B» ^B5 ^B?^^^«^^B»^^P»^KmMp>*^W-s^BPJ^p^^>^^^ f ~ —^-- — r so Prva trajsb miz ar ska zahp i Št. In nafl Ljljai . vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti železniške postaje Uižmarje v lastni hiši ^ naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila 42F2 8 i mizarsko delavnico s strojnim obratom in parno silo.: - Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov o< s od preprostih do najfinejših, po najnižjih cenah, brez konkurence. S ^ Izdeluje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije o ■g ==^=z== in druge javne zgradbe. z=^=zz=^=z=: cd Zaloga v Šent Vidu nad Ljubljano, prodajalna v Ljubljai Dunajska cesta št. 18 — v hiši Kmetske posojilnice. Opomba: G. Dragotin Puc ni več zastopnik mizarske zadruge. 37 letni bivši oroyniš^i strajfmešter 3 majhno mirovmno išče gospodično ali vdovo brez otrofa takisto j majhno mirovnino, %i bi mu gospodinjila. Prosi se 3a sliko, ki se vrne. Ponudbe pod n7ovariš t03" na vpravn. „S^ov. /far." 44-7—3 Vljudno se priporoča trgovina i Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, lim trs štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3oi2 Gene zmerne. 25 Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner „Derbjr". Pred. St 373. Boxealf e močnimi - „ 403. Lakovina . . . podplati K 1 3- Pred žt. 690. lrhoviiia s Siv. podplati K 6* -15-50 . 720.LakoTina .... „6-30 t Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4 • dobavlja kakor znano 7 najboljše čevlje. i Zunanfa naročila proti povsetfn. £ Pri naročilih zadostuje prod. štev. nepriletni izdelki ae zamen|alo. ž 120—29 On I lav I bresplacn« In |»oimlne pr« Mil Pred St. 1148. CSievrette s polkoates podpet. Siv. podpl. K 9"—. — Pred. St. 1149. Franc. ChcTream, 8t Lonis XV. podpet ki K 12"— Pred. fit. 553. Sabahid . „ B 667. Ia Bozcalf . . 610. Lakovina K 10*60 . is— - 12-- 421 Sprejme »e f V wm ji □ manufakturne stroke, spreten prodajalec lepega vedenja, vo- f jaščine prost, starost 25—30 let proti dobri plaći kot boljša moč« B ti mi ra zmozeu Obeh duže mh ie/ikov. — Pouudba 8 sliko ua| se poSlte na R. MIKLAUC, LJubljana 4501-2 pomoćni!^ Naprodaj je na Loki na meji med Hrvatsko in Kranjsko Obstoječe iz 4 hiš v najboljSeni stanja. Eoa hiša je Čisto nova, moderno zidana, dve Liši se pa dajeta v najem. Nova biša z ledenico je spojena s staro, kot da je ena biša, in tn obstoji stara gostilna, v kateri se potoči 100 hI piva, 70 hI vina in 8 bi žganja. Gostilniški pro*t..ri so jako lepi in krasni, takisto sobe ?a tujce. Lepi prodajalniški pnuMn. Trstika Okoli hiš je v enem kosa 10 oralov zemlje, zraven tri pan-ele ia drva. Kna parcela je nanovo obsajena z več tisoč smrekami. Zravea spada tudi l/l3 trmaioske pravice od prilično 38 oral. Zemlja okoli hiš je jako dobro obdrlatia. P»>leg posestva teče pot<>k čabranka, najpripravnejše mesto za ža^o in mlin, a osobito pripravno za letovisčarje ali za za kopališče. Pripravno je tudi za mesarski ali vsak dru^i obrt, lahko se pa tudi napravi za mesto Čabar električna razsvetljava. — Natančneje pove lastnik Roman V rus na Loki, pošta Čabar na Hrvatskem. 44 hi 3 Velika božična prodaja! primerna božična darila! pc čudcuitc znižani!} cener) 5c predaja - -I lilllClIlill« vm + J68 Elegantno v platno vezano K 4 50, po pošti K 480. AtlfDff fl • IfMfllfl Epske pesnitve. 8°. Str. 170. Izvirno v HMlCll Hm JUlUmh p)atno vezano K 4*50, po pošti K 480. rnnlrnr In* Frntlkrt Drusa izdaJa- 80 Str- 104- E|egantno tUlinUi IV.. LlUillUl« v platno VeZano K 3 20, po pošti K 3 40. Pollanec Uuđmiln: Poezije- ^S^p^SV^ Drorprnniip nnp7ilp Urodil A Aikerc Mala 80 Str- L1V+232 rlKAKlUUVt yWLW, Klzevir izdaja s Prešernovo podobo. I legantno v usnje vezano K 3'—, po pošti K 3'20. Zupančič Oton: CnSa opojnosti, ^t!!5;:SSffts Zupančič Oton: Čez plan. ^Š^TJLt'ZŽ K 3—, po pošti K 3 10. Gregorčič S.: Poezije. II. zvezek, elegantno vezan K 3 20, III. zvezek elegantno vezan K 4—, po pošti po 20^vin. več. Otvoritvena objava. Vljudno naznanjam, da prevzamem danes, dne 20« decembra L L, restauracijo Puntisamsko pivnicd na T-Lxr3ašlszencL trgru. št. 1. Obenem bo tistega dne v gorenjih prostorih restavracije KONCERT Ljubljanske društvene godbe. ZaCetok ob sedmih zvečer. Vstopnina 40 v . Polovico vstopnine sem namenil za za Gregorčičev spomenik : prosim si. občinstvo obilega obiska, zlasti ker je za izborno pijačo in jedij dobro skrbljeno. Priporočam se z odličnim spoštovanjem Fran Bemic 4567 restaTratar Posteljno perje in puh oprano in osnaženo 1M od 35 Kr. naprej 4479-2 pri g&žS&ž C. I. Hamannu u Ljubljani. -^^^^ ^^^^; ."^^^^ Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! Najceneja, največja eksportna tvrdkaS "OD H. SUTTNER « Ljubljana Mestni trj "a;sr,,iaovža priporoča SVOJO veliko, izborno zalogo finih 3121-17 švicarskih ur briljanto?, zlatnine in srebrnine v veliki izbiri po »a ta J ftaisKglla eenah, V dolcsZp blag0 res fino, dobro in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno? na ogled, da se lahko sam prepriča. Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. Silno znižane cene! 4470 -a Ernestu Sarku v na Dvorskem trgu 3. Kožuhovinaste garniture vseh cen. Svilnato blago za bluze, poslednja novost. Svilnate šerpe in avbice za gledališče. Rokavice, vse vrste za dame in gospode. Damske kravate in ovratniki (posebne novosti). Pasovi lakasti in gumasti v največji izbiri. Damske in moške galoše prve vrste. Predpasniki in žepni robci. Spodnja krila, svilnata, klotasta in suknena. Normalno perilo otroke. Volnina za otroke. * DaniHkr In olroikr volnate tio^u* I<•<-. moMlte nroj**. oa rutnlltl, inonert«*, |»rsl, hlaeiiii*I, ntu <>lrc, val i<>a-l«*t»t pi-rcltaieif. utonite* kntotu- v iu-iIom«-/ al vellUl lablri In |>«» nnjiilijtli ti. Prepričajte se o izredno ugodnih cenah. -1— - d.. Dna^nalamSalr EfS9fi)TT)s in fv-V _>T,ir°^vo eu. 24