# Leto XXIV., št. 239 Poštnina plačana v fcotowai Postgebuhr bar bezahlt Ljubljana, sreda 18. okfc&ra 1944 — 1.— L Upra vrnitve: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 Telefon Jt. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratm oddelek: Ljubljana, Pncaniieva ulica 5 - Telefon fe. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije m inozemstvo: UPI S. A.. MILANO Računi: za Ljubljansko pokrajino pn poštno čekovnem zavodu ie 17.749, a ostale kraje Itaiije: Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir. Uredništvo: LJubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24. i Rokopisi se ne vračajo. Fort Driant bei Mete wieder in deutscher Hand Starke nordamerikanisehe Angriffe in gefestigt — Erfolgreicher Vorstoss un Theiss — Grossangriff der Bolschewist feindliche Panzer wur Aus dem Fiihrerhauptquartier, 17. Okt. DNB. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: Die heftigen Kampfe um die We«ter-sehelde danem an. Die Lage dort hat sich nicht wesentlich verandert. Starke feindliche Angriffe ostlich Briigge wurden abge-vviesen. Vorpostenboote versenkten vor der jVie-derlsindischen Kiiste ein britisehes Schnell-boot und besehadigten ein weiteres schvver. ostlich Helmond wurde der Feind aus eim r Einbruchsstelle geworfen. Die schuere Materialschlaeht um Aachen hat sich gestern zu einem neuen Hohe-punkt gesteigert. Mit zvvei frisehen Infan-terie- und einer Panzerdivision, die von Tieffliegern unterstiitzt wurden, versueh-ten die Amerikaner die Umfassung d>'r Stadt zu vollenden. Es gelang ihnen, die Verbindung nach Aachen zu verengen,-abor nicht abausehneiden. 30 Amerikaner Jiefen zu unseren Truppen iiber. Gegen die Flanken des Briickenkopfes Metz fiihrt der Feind seit iiieiireren Wo-chen Eirizelangriffe mit nur geringem Er-fclg. Das Fort Drilant an der Mosej siid-vvestlich der Stadt ist nach einem Einbruch des Feindes wieder ganz in unserer Hand. Am Parroy-YVald ostlich Epiual nnd beiderseits des Moselotte-Tales siidostlich Remiremont dauern die Kampfe um Wald-stijeke und Bergstellungen an. Der hartnii-ckig angreifende feind blieb auch gestern nach geringen Anfangserfolgen liegen. An der VVestfront vvurden In der ersten Oktoberhiilfte 3259 Gefangene gemaeht, 765 Panzer und Panzerspalnvagea, 49 Ge-scbiitze aller Art sowie zahllos sonstige VVaffen und Kriegsgerat erbeutet »der ver-nichtet. Unsere Kiistcnstiitzpunkte melden die FortdaJuer des feindlichen Artilleriefeuers.' Der V 1-Beschuss auf London \vurde fortgesetzt. Bej der Abwehr \viederholter feindlicber Schnellboot- und Luftangriffe auf deutsche Gcleite vor der nordnorvvegischen Kiiste vvurden vier feindliche Schnellboote schvver besehadigt, Zvvei von ihnen sind wahr-scheinlich gesunken. Zehn der angreiien-»len Flugzeuge wurden abgeschossen. Ein eigenes Fahrzeug ging verloren. Starke amerikanisehe Krafte stiessen auch gestern nach vorausgegangenem Trommelfeuer gegen unsere Stellungen ln MitfebTalien vor. Unsere Panzergrenadiere brachten die Angriffe im Raum ostlich Vergato zum Scheit-ern. Nordlich nnd lord-ostlich Loiano erzielte der Feind einige Mittelitalien — Die Lage bei Belgrad gariseher Kampfgruppe an der unteren en beiderseits Wilkowischken — 145 den dabei abgeschossen Fortschritte. vvurde aber in Gegenaugi iffen aufgefangen. Britische Angriffe im Raum siidostlich Cesena blieben erfolglos. Vom Balkan vverden aus dem Raum Nisch und vvestlich der mittleren Morava Kampfe mit bulgarisehen und sovvje+isehen Kampfgruppen gemeldet. Bei Belgrad hat sich die Lage gefestigt. An der unteren Theiss erbeutete eine bewahrte ungarisehe Kampfgruppe bei einem Vorstoss zahlreiche schwere VVaffen und machte Gefangene. Die Schlacht im Raum siidlšch und sudvvesflich ->ebre-cen nahm von neu%m an Heftigkeit z ze erreicht. 145 feindliche Panzer vvurden abgeschossen, davon allein 70 Panzer durch eine Volksgrenadierdivision. In heftigen Luftkiimpfen und durch Flakartillcrie der Luftvvaffe verlor der Feind iiber diesem Kampfraum und an der Narew-Front 56 Flugzeuge. Auch siidostlich Libau und bei Dohlen nahm der Gegner seine sch\veren Angriffe vvieder auf. Sie wurden in schweren Kampfen abgeschlagen oder aufgefangen. Nach bisherigen Meldungen verlor der Feind dort 37 Panzer. An der Eismeerfront wiesen unsere Ge-birgsjager Angriffe des teihveise scharf nachdrangenden Feindes ab. Nordamerikanisehe Terrorflieger warfen bei Tage Bomben auf versehiedene Orte in Siidostdeutschland, darunter auch auf die Stadtmitte von Salzburg. Jager und Flakartillerie der Luftuaffe schossen 19 angksamerikanische Flugzeuge ab. In der vergangenen Nacht wurde Gumbinnen durch sovvjetische Flugzeuge angegriffen. Fort Driant pri Metzu zopet v nemški posesti Močni ameriški napadi v srednji Ita Uspešen sunek madžarske bojne skupi pad na obeh straneh Vilkoviškov — Fiihrerjev glavni stan, 17. okt. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Siloviti boji za zapadno Scheldo se nadaljujejo. Položaj se bistveno ni spremenil. Vzhodno od Brugesa smo zavrnili močne sovražnikove napade. Stražni čolni so potopili pred nizozemsko obalo britanski brzi čoln, drugega pa poškodovali. Vzhodno od Helmonda smo vrgli sovražnika iz nekega vdora. . Huda materialna bitka za Aachen je dospela včeraj na nov višek. Z dvema svežima pehotnima in eno oklopniško divizijo, ki »o jih podpirali letalci z nizkimi poleti, so poskušali Američani dokončati obkoli-tev mesta. Posrečilo se jim je, da so zvezo z Aachnom sicer zožili, a ne odrezali. 30 Američanov je prebegnilo k našim četam. Sovražnik že več dni z maihnim uspehom posamično napada predmostje pri Metzu. Fort Driant ob Moseli južnozapad-no od mesta je po vdoru sovražnika zopet popolnoma v naših rokah. Ob Parrovskem gozdu vzhodno od Epi-nala in ob obeh straneh Moselotine 'doline južnovzhodno od Remiremonta se nadaljujejo boji za gozdove in gorske postojanke. Žilavo napadajoči sovražnik je po majhnih začetnih uspehih tudi včeraj obležal na mestu. Na zapadnem bojišču smo v prvi polovici oktobra ujeli 3259 mož, zaplenili ali uničili pa 765 oklopnikov in oklopniških iz-vtdniških voz, 49 vsakovrstnih topov ter številno ostalo orožje in vojaški materija!. Naša obalna oporišča javljajo o nadaljevanju sovražnikovega topniškega ognja. Obstreljevanje Londona z »V 1« se nadaljuje. Pri obrambi ponovnih sovražnikovih napadov z brzimi čolni in letali na .nemške spremljave pred severno norveško obalo smo hudo poškodovali štiri sovražnikove brze čolne, dva sta se verjetno potopila. Zbili smo 10 napadajočih letal. Izgubili smo eno lastno vozilo. Po prejšnjem zapornem ognju so močne ameriške sile tudi včeraj udarile na naše postojanke v srednji Italiji. Naši oklopniški grenadirji so na področju vzhodno od Vergata razbili sovražnikove napade. Severno in severnovzhodno od Loiana so nasprotniki nekoliko napredovali, a smo jih s protinapadi ustavili. Britanski napadi na področju južnovzhodno od Cesene niso imeli uspeha. " Z Balkana javljajo s področja pri Nišu in zapadno od srednje Morave o bojih z bolgarskimi in sovjetskimi skupinami. Pri Beogradu se je položaj utrdil. Ob spodnji Tisi je zaplenila preizkušena madžarska bojna skupina pri nekem sunku številno težko orožje in privedla ujetnike. Bitka na področju južno in južno-zapadno od Debrecina je postala znova si-lovitejša. Branilci nekega kraja so uničili izmed 40 napadajoči^ oklopnikov 28 bojnih voz. Na bojišču v Gozdnatih Karpatih je sovražnikov pritisk; proti našim gorskim postojankam zapadno od prelazov. Cziroka in Ditfela* začasno popustiL lili — Položaj pri Beogradu utrjen — ne ob dolnji Tisi — Boljševiški velena-145 sovražnikovih oklopnikov uničenih Severno od Varšave in pri Serocu so sovjetske čete po težkih izgubah prejšnjih bojev včeraj le slabše in brezuspešno napadle, nasprotno pa so nadaljevale proboj-ne poskuse s predmostja ob Narevu pri Rozanu. Naše žilavo se boreče čete so iz-vojevale tu popoln obrambni uspeh. Na obeh straneh Vilkoviškov so prešli številni boljševiški pehotni in oklopniški oddelki na približno 40 km širine po več-urnem zapornem ognju in z močno podporo bojnih letal v velenapad ter so dosegli na enem mestu vzhodnoprusko mejo. Uničili smo 145 sovražnikovih* oklopnikov, od teh je uničila samo ena Ijudsko-grenadir-ska divizija 70 oklopnikov. V silnih letalskih bojih in po protiletalskem topništvu v sestavu letalstva je izgubil sovražnik nad tem bojnim področjem in na bojišču pri Narevu 56 letal. Tudi južnovzhodno od Liepaje ter pri Dobeli je nasprotnik zopet pričel težke napade, ki smo jih v hudih bojih odbili ali prestregli. Po dosedanjih poročilih je izgubil sovražnik tam 37 oklopnikov. Na bojišču ob Ledenem morju so odbili naši gorski lovci napade sovražnika, ki je delno ostro pritiskal za njimi. Ameriški teroristični letalci so vrgli podnevi bombe na različne kraje v vzhodni Nemčiji, med ostalim tudi na mestno središče Solnograda. Lovci in protiletalsko topništvo v sestavu letalstva so sestrelili 19 angloameriških letal. V pretekli noči so napadla sovjetska letala Gumbinnen. Odbiti ameriški napadi v srednji Italiji Berlin, 17 okt. Doč-m «e je omejil nasprotnik v zapadnem odseku feirednjeital janskega boj šča v nedeljo le na posamezne izvidnike sunke, je tako v etruščanskih Apen n'-h kakor ob jadranski obali še naprej s strnjen:mi s:-lami močno napadal. Nemški oddelki so kljub vsemu uspešno odbili vse amerške sunke severnovzhodno od Monzuna :n ustavili sovražn ke, ki eo prod-rali ob obeh straneh ceste, ki vodi preko prelaza Fute. Pri Liver-gnanu so razbili niihova zbirališča. Prav tako so prepreč'li grenadirji severnovzhodno od mesta, da b; sovražnik prodiral dalje. Do izredno ogorčenih bojev je pršlo vzhodno od Monte delle Formiche. kjer je nasprotnikom uspelo nekoliko napredovati, pač Da so nemške čete odbile zopet vse ameriške napade pri Monterenc:ju. Tudi severnovzhodno od 4Ca-stel del Ria so Američan brezuspešno napa-dal: nemške postojanke. V območju britanske 8 armade je bilo težišče izredno hudih bojev na področju severnozapadno od Longiana, spr-čc ogorčenega nemškega odpora pa ni dosegel sovražnik n> kakega operatrvnega uspeha. Posrečilo se mu je zgolj, da je potisnil prednje nemške zaščit-nice nekoliko nazaj. Šele po dovozu ojačenj je napravil na enem mestu krajeven vdor. ki so ga Neme; zajezil:. Ob jadranski obali so se podnevi prav tako razvii boji z napredujočimi sovražnikovimi bojnnjii skup.nami, ne da b; se bojoa, črta fratveno izpretpe&ila. Nova vlada na Madžarskem Horthy odstopil kot državni upravitelj — Ustanovitev regentskega sveta — Dr. Szalasi prevzel posle dr upravitelja in ministrskega predsednika Budimpešta, 17. okt. V nedeljo je objavil madžarski radio v imenu regenta Horthyja izjavo, ki je vsebovala lažnive trditve o nemško-madžarski povezanosti in vojaškem bratstvu, defetistične pozive madžarski vojski ter pnlizovanja madžarskim sovražnikom. Ozadja te zadeve še niso dokončno razčiščena. Državni upravitelj Horthy je izjavil, da je ta izjava neveljavna. Nadalje je razrešil dosedanjo vlado ministrskega predsednika Lakatoša in je poveril sestavo nove vlade vodji gibanja Pu-ščičastih križev Szalasiju. Ker ni mogel preko dejstva, da je nastala s temi dogodki v dosedanji vladi resna kriza in ker se je v interesu razčiščenja položaja ter str-nitve vseh narodnih sil odločil za totalno sodelovanje Madžarske v njenem usodnem boju, je položil vodstvo države v mlajše in odločnejše roke. Današnje vesti nam prikazujejo temeljite izpremembe v vodstvu madžarske države ter odločno voljo nove madžarske vlade, da prekine s polovičarstvom preteklosti ter da vrže vse madžarske moralne, materijalne in vojaške sile v boj ob strani Nemčije. Budimpešta, 17. okt. V ponedeljek dopoldne je bila sestavljena nova madžarska vlada, v kateri so: ministrski predsednik in namestnik državnega upravitelja: Fran Szalasi; namestnik ministrskega predsednika: Eu-gen Szollosi; zunanji minister: baron Gabriel Kemeny; notranji minister: Gabriel Vajna; vojni minister in obenem šef generalnega štaba: generalni polkovnik Beregfay; pravosodni minister: Ladislav Budinsky; prosvetni minister: Franc Rajniss; finančni minister: Remenyi-Schneller (dosedanji) ; r trgravinski minister: Ludvik Szasz; kmetijski minister: grof Fidel Palffy; industrijski min:ster: Emil Szakvary; preskrbovalni minister: Bela Jurosek (do sedanji). Poleg teh so v vladi še trije ministri brez listnice, katerim pa so poverjene posebno važne vojaške naloge. Ti so: Emil Kovarcz za totalno sodelovanje v vojni, general Hellebronth za vojno industrijo ter Kassay za propagando. Ta nova vlada je koalicijska vlada z izrazitim značajem Puščičastih križev. Poleg min. predsednika in njegovega namestnika je v njej še pet ministrov tega pokreta. Kmetijski minister Palffy je vodja madžarske narodnosocialistične stranke. Industrijsko in finančno ministrstvo vodita preizkušena stara strokovnjaka. Prosvetno ministrstvo, ki mu načeluje znani publicist Franc Rajniss, je edino ministrstvo, s katerim razpolaga v novi viadi Imredyjeva stranka. Dosedanji državni > upravitelj Nikolaj Horthy je podal po vesti MTI-ja naslednjo izjavo: Predsednikoma obeh parlamentov: S tem izjavljam, da sem sklenil v teh težkih urah madžarske zgodovine, da v svrho uspešnega vojevanja in narodove notranje enotnosti in strnjenosti odstopim z mesta državnega upravitelja in da se odpovem vseh z njim zvezanim zakonitim pravicam. Dr. Szalasiju sem poveril sestavo nove vlade narodne enotnosti. Budimpešta, 16. oktobra 1944. Nikolaj Horthy M TI objavlja, da je izdal Franc Szalasi 16. oktobra dekret, ki pravi: »Državni upravitelj je odstopil ter sprejel ostavko min. predsednika Lakatosa in njegove vlade. Spričo izrednih okoliščin in ukrepov, ki so potrebni v tem položaju, sem se odločil, da osnujem regentski svet treh članov. Do osnovanja regentskega sveta in do predložitve zakonskega osnutka o upravičenosti za vodstvo državnih poslov po nalogu kraljevega madžarskega min. predsednika, vodim začasno jaz državne posle, da ne bi z zavlačevanjem nastale nevarnosti in težka škoda za našo domovino in narod.« Po vesti MTI-ja je imenoval ministrski predsednik s takojšnjo veljavnostjo generalnega polkovnika Beregfayja, madžarskega obrambnega ministra, madžarskega prosvetnega in verskega ministra dr. Rajn ssa in dr. Sandorja Csijo za člane regentskega sveta. Proglas vojnega ministra Budimpešta, 17. okt. Novi madžarski vojni minister je izdal armadno povelje, v katerem poziva madžarske čete, naj se brezkompromisno bore naprej. »Naša dežela je v nevarnosti, borimo se za življenje in smrt«, pravi povelje. »Sedaj ni mogoč noben kompromis. Sedaj se mora boriti vsakdo zase, za svoj dom, za svojo rodbino ter za srečnejšo in boljšo bodočnost. Gotovo je. da bo ves madžarski narod neusmiljeno uničen, ako ne bomo vzdržali. Tovariši! Spletkarjenja brezčastnih pod-ležev, ki niso odločali o usodi naroda nikdar po interesih dežele, temveč vedno po lastnih umazanih koristih, je sedaj konec. Živeli smo v tisočletni usodni povezanosti z nemškimi tovariši. Nemcem se lahko za vse zahvalimo. Znova so pri nas. Naša zmaga je sigurna, ako bomo vztrajno verovali in se borili. Vsakdo, pa naj bo bogat ali reven, se mora boja udeležiti. Izjem ne sme biti. Kdor s tem ne soglaša in kdor nima občutka skupnosti, tega mo, ra narodna skupnost izključiti in mu odvzeti vse pravice, prav tako kakor onega, kdor se hoče odtegniti izpolnitvam narod- lahko le eno samo dolžnost in en sam poklic, namreč izpolnjevanje vojnih dolžnosti z vso silo«. Proglas madžarskemu narodu Budimpešta, l7. okt. Manifest, ki ga je razširil budimpeštanski radio madžarskemu narodu, pravi: Obramba dežele in naroda, jamstvo njunega življenja, izvojevanje zmage in zavarovanje vrednega mesta med evropskimi narodi so povzročili v našem narodu sklep za totalno mobilizacijo njegovih sil, za radikalno odstranitev prejšnje vlade in za postavitev madžarskega narodnosocia-lističnega političnega,, družbenega in gospodarskega reda. Za dosego teh ciljev so prevzeli oblast Franc Szalasi in njegova stranka Puščičastih križev skupno s hun-garističnim pokretom. Madžarski narod je prispel s tem dogodkom na zgodovinsko prekretnico. Narod si je izvoieval svojo notranjo svobodo, v kateri bo lahko zgradil novo življenje, ki bo narodno in socialistično in kj bo koristilo vsakemu dr lavnemu posamezniku. Narodnosocialistčni hungaristični red, ki si ga milijoni naših ljudi tako vroče žele, je prišel s tem na čelo dežele, da bi skrbel za dobro rodbin in rešil naloge, ki naj strnejo narodove sile. da bodo vztrajne in udarne ter si na ta način priborile končno zmago. V trenutku pred to važno odločitvijo je bilo na čelu dežele vodstvo, ki ni znalo pripeljati našega naroda k zmagir To vodstvo je pričelo v zadnjem času, ne da bi vprašalo narod in proti njegovi volji, nevarno politično igro, ki je hotela prinesti Madžarski usodo Italije in Rumunije ter s podlim izdajstvom dokončno uničiti naš narod. Pred tem sramotnim korakom in njegovimi posledicami je bilo nujno treba narod rešiti. Ker je šlo le za majhno kliko, je bil prevzem oblasti izvršen v kratkem času, spremljale pa so ga simpatije in navdušenje vsega naroda, ki stoji strnjeno z novim vodjem ter se bo neomajno boril za obrambo koristi svoje dežele in samega sebe. S pravo zvestobo bo šel skupaj z našimi nemškimi zavezniki v duhu, ki preveva Nemčijo, borečo se Italijo in Japonsko. Vemo, da nas čakajo do zmage še izredno težke preizkušnje, toda za dosego zmage nam je vsaka žrtev majhna. V službi naroda bomo z veseljem prenašali tudi najbolj krvave in najtežje žrtve. Za uničenje boljševiških in anglosaških sovražnikov bomb storili vse ter ne bomo mirovali niti podnevi" in niti ponoči, da bomo z vso svojo silo in sposobnostjo delali in se borili do končne zmage. V svrho izvedbe totalne vojne moramo čim bolj delati. Posameznik je soodgovoren za vsak del narodnega življenja. Kdor bo kakorkoli sabotiral narodove napore, bo kaznovan s smrtjo. Nova vlada opravlja svoje posle v službi naroda. vodja vlade se smatra za prvega slugo svojega naroda. Ustava, pravo in zakoni bodo izpremenjeni tako, kakor zahtevajo narod, življenje in pravičnost Vodje nove vlade žive v usodni povezanosti z narodom, ki ga vodijo in bodo korakali na njegovem čelu tudi pri doprinašanju žrtev. »V sedanjem času,« pravi poziv madžarskemu narodu, »se glasi sveta veroizpoved vsakega Madžara: Pri delu za naš narod lahko umrem, toda truden ne smem biti nikdar. Neomajano bomo vztrajali, svojo vojno bomo nadaljevali do mučeni-štva, ker zahtevata naša vera in naša vdanost narodu vse to od nas in ker vemo, da popravimo lahko velike krivice preteklih stoletij in desetletij le s tem, ako bomo vztrajali do samopožrtvovanja za našo domovino, naš rod in naše rodbine! živel Szalasi!« Narodna in človečanska dolžnost Prošlo nedeljo je g. prezident general Rupnik s svojim govorom po radiu otvoril letošnjo akcijo za Zimsko pomoč. Zin»a tr-, ka na duri, z njo pa trkajo na usntiljapa srca ter na človečansko in narodno zavest našega človeka tudi potrebe onih, ki so brez lastne krivde v stiski in bedL In teh ni malo. Vedno in povsod je bilo in je še danes gotovo število ljudi, ki so prišli pod kolesa življenja in potrebujejo pomoči soljudi. Temu — da se tabo' izrazimo — normalnemu števihi potrebnih pa se je pri nas pridružilo še razmeroma veliko število žrtev vojne in zlasti žrtev nesrečne komunistične revolucije. Na tisoče je rojakov, ki so izgubili svoje domove in svoje imetje, ki nimajo ne strehe, ne obleke in ne možnosti najskromnejšega zaslužka, pa so tako brez lastne krivde navezani na peraoč drugih. Odveč bi bilo popisovati njihov težki položaj, slikati tragedije njihovih usod. Tem nesrečnikom, ki so izgubili vse in od katerih prpmnogi objokujejo tudi izgubo tega ali onega drage£a svojca, morajo veljati vsa pozornost, vsa ljubezen i'n vsa darež-Ijlvost onega dela našega naroda, ki ga vojna vihra še ni prizadela tako neposredno in katerega položaj nosi v primeru z bedo beguncev in izgnancev še vedno očitne znake blagostanja. G. prezident je v svojem govoru potrkal na vest in zdravi razum naše javnosti in gotovo ne bo pošteno mislečega Slovenca, ki se ne bi odzval temu vabilu in ki ne bi čutil, kaj je v danem položaju dolžan narodni skupnosti in svoji vesti. Ljudem, ki se zavedajo svoje odgovornost; do narodnega občestva ter res čutijo narodno in socialno, bodo zadostovale prezidentove pro-proste in prisrčne besede. Kdor bi pa mislil, rta se socialna akci.ia njega ne tiče ter bi se hotel odtegniti svoji osnovni dolžnosti do narodnega občestva, se bo moral dati pač poučiti, da današnji čas ni primeren za taka fzbegavanjEU Imovitejši sloji se moraio zavedati, da poteka njihovo imetje baš iz žuljev onega delovnega ljudstva, iz katerega jih stoji danes toliko na cesM brez ns« irfijnejših sredstev za golo življenje. Nihče ne sme pozabiti, da mora v današnjih priUkah blagostanje opravljati predvsem važno socialno in narodno funkcijo. Imet.ie posameznikov se mora .danes smatrati kot pridoblieno vsenarodno premoženje in vsakdo je dolžan, da oddvo-ji od njega primeren del in z njim pomaga trpečim sorojakom. Dejali smo »primeren del«. Ocena te primernosti Je za sedaj prepuščena še vsakemu posamezniku, ki nai skrbno pa tudi širokogrudno pretehta obseg svojih možnosti ter veličino potrebe, ki stoji pred nami vsemi. Danes namreč ne gre več pa golo dobrodelnost, marveč za izrecno dolžnost, ki se ji ne sme odtegniti nihče, zlasti ne oni, ki je oblagodarjen s posvetnimi dobrinami, izhajajočimi ravno iz dela našega ljudstva. V časih, kakršni so nnši, je imovitejši le upravitelj svojega zasebnega premoženja in je n.jeeova dolžnost, da obilno prispeva v pomoč onim, ki s svojim trudom, potoni in delom ustvarjajo dobrine ter tvorijo osnovo vsega narodnega go-*>podn rstva. že uspeh lanske akcije Zimske pomoči je dokazal, da je razumevanje za to veliko dolžnost prepojilo vse sloje našega narodnega občestva. G. prezident je to dejstvo priznal in ga omenil z zahvalo in pohvaloi. Vsakdo ve, da se potrebe od lani niso zmanjšale, marveč na žalost fce marastle. Tem v*čja mora biti požrtvovalnost, da se skupno v bratski vzajemnosti nudi vsakršna pomoč rojakom v skrajni stiski. »če imamo sloves dobrega, samozavestnega naroda«, ie zaključil g. prezident svoj plemeniti poziv, »potem .je sedaj priložnost, da ta svoj sloves potrdimo kar reaj-svečaneje s tem. da obilno podpremo Zimsko pomoč«. Nai ne bo rojaka, ki hi preslišal ta poziv. Vsakdo naj pomni: Dvakrat da, kdor hitro da in dvakrat naj da. kdor to zmore. Prispevki za Z'rosko pomoč so narodna in človečanska dolžnost! Težke bitke na madžarski pusti Sovjetski napadi v Karpatih ter med Varšavo in Bugom izjalovljeni Berlin, 17. okt. Težišče sovjetskih napadov je bilo v nedeljo zopet na pustah južno od Debrecina, ob karpatskih prelazih in severno od Varšave. Kljub ogromni uporabi materijala, stalnemu napadanju številnih strelskih in oklopniških divizij, silovitim letalskim napadom in zelo močnemu topniškemu ognju niso dosegli boljševiki nikjer zaželenih vdorov. " Dočim je prišlo ob spodnjem toku Tise le do krajevnih bojev, so bili južno od Debrecina tudi v nedeljo ogorčeni spopadi. Sovjetske čete so ves dan napadale malo mesto Berettye Ujfalu. Sovražniku se je sicer posrečilo vdreti v mesto, vendar so ^lemške čete zvečer uničile vso boljševiško posadko in zopet ponovno osvojile ta kraj. Tudi vsi ostali boljševiški napadi so se izjalovili ob žilavi obrambi nemških in madžarskih čet. Bitka za vrhove Karpatov, ki divja že nad štiri tedne, je stopila'ob prvem snegu v nov stadij. Nemški in madžarski branilci prelazdv so dobiji v zimi, ki je nastopila letos v Karpatih presenetljivo hitro, dragocenega zaveznika. Ker je visoki, sneg izločil karpatske višine kot prehodne možnosti za večje sovjetske oddelke, se je preložilo težišče bojev še bolj kakor doslej na ceste preko prelazov, ki so zaradi svoje nizke višine uporabne za vožnjo tudi pozimi. Zapadno od prelazov Cziroka in Du-kle je prinesel včerajšnji dan hude obrambne boje. Sovražnikovi napadi, ki naj bi prebili nemško obrambno črto in dosegli prehode preko gorovja, so se izjalovili. Severno od Varšave se je zaključila huda bitka med Vlslo in Bugom s popolnim obrambnim uspehom nemških čet. Vsi boljševiški prebijalni poskusi so se izjalo-vili. Ob predmostju pri Narevu Severno od dolžnosti. Daog§ iaajft flMPMBlH Seroca so usedli boljševiki * nedeljo z osmimi strelskimi divizijami in oklopniki, ne da bi dosegli kak pomembnejši uspeh. Na bojišču med Tauroggnom in Heyde-krugom boljševiški napadi niso imeli uspeha. Spričo velikih izgub, ki jih je doživel prejšnjega dne, je sovražnik ob predmostju pri Memlu le slabotneje napadal. Vsi sunki so se izjalovili. Na področju severnovzhodno od Mošeikna so, nemški oklopniki v zadnjih dneh večkrat uspešno napadli. S temi akcijami so pridobili boljše postojanke. Terorističen napad na Solnograd Berlin. 17. okt. Včeraj v opoldanskh urah so pr:ietela severnoamer iška terorstična letala nad južnovzhodni del Nemč ie Med ostalimi so napadla tudi mestno področje Solnograda. Prj tem je bilo zadet h več kulturno-zgodovm-skih spomenkov Tako je bila med ostalim težko poškodovana stolnica, zgodovinska Mozartova hiša pa popolnoma porušena Doslej še n-. podrobnih poročil o tem razdejanju. Ker je b lo ob prrki napada jasno vreme, so ne morejo ameriški teroristični letalci izgovarjat". da so bile bombe namenjene drugim c-ljem. čiščenje v severni Italiji Milan, 17. okt Z odločnim nastopom so očistili nemški oddelki mesto Domossolo ob švicarski meji in okoliško področje Valie Dessola. Prebivalstvo, ki je bilo rešeno terorja, je z največjim navdušenjem pozdravljalo nemške % italijanske čete, na Čelu katerih je bil fašistični šef pokrajinske vlade. Pod vzeti so bili takoj potrebni ukrepi za preskrbo prebivalstva, ki je hUo v veliki bedi Progra.fratlčen govor dr. Stasska Sseipra sta K^eljskem niEttifestacijskein zborovanju IfsiMjanskega dijaštva Na veličastnem zborovanju moške srednješolske mladine, ki je bilo' v nedeljo v Unionu, je imel g. dr. Stanko Kociper naslednji načelno po membni programatični govor: Če na vaše povabilo, da vam govorim ob začetku šolskega leta, ko naj poleg stanovskih dolžnosti nadaljujete tudi a svojo narodnostno vzgojo, danes stopam pred vas, vam bom povedal nekaj načelnih misli, ki sem jih izgrebel iz bolečin trpečega slovenskega naroda. Za to me opi^pičuje načelo, ki ste si ga postavili mimilo šolsko leto, in ki je izzvenelo v zarotniški program borcev za boljši svet: Z novo mladino v novo bodočnost. Da ste to razumeli - pravilno, ste že dokazali; zakaj mimo, preko ali celo proti okorelosti mišljenja in nagnjenja mnogih, ki jih je čas poklical, pa so odpovedali, ste rešili v tem težkem razdobju številna usodna vprašanja. Tako se general Rupnik zopet ni zmotil, ko je zaklical: »Mladino moramo pustiti v ospredje.« Študirajoča mladina, ki mora plačevat; visok davek za one rodove, ki so šli pred njo preko šolskih klopi, pa so izdali narod, je dokazala, da nima ničesar skupne-' ga z onimi, ki so dali iz svoje srede zloglasnega krvnika bogaboječega, poštenega in marljivega slovenskega na,roda — bogataškega razuzdanca in zabitega smrkavca Vrhunca. Minulo leto je študirajoča mladina dokazala, da ne bodo iz njene srede nikdar več prišli oni kadri, ki so v letu 1941 na namig mednarodnega Žida z lažjo, umori, ropom in požigom skočili svo-. jemu narodu za vrat. Te tolpe so ob podpori savojskega okupatorja hotele s pomočjo krvave revolucije v najtežji dobi slovenske zgodovine uvesti izdajalski red komunističnega nasilja — ne zato, da bi s tem koristile narodu, ker njegovih potreb nikoli poznale niso, ampak da bi v njem lahko nebrzdano izživljale svoje zverinske nagone, ki jim jih je dalo okolje libera-listionega in materialističnega stoletja. Zz-gIb vsega naroda prsti k@ssaiistizmu Vi pa, ki ste nova mladina, ste šli po moči za svoje življenje v narodni skupnosti k starim izročilom krščanskega, poštenega in delavnega bistva slovenskega naroda. Tako ste dokazali, da boj proti smrtnemu sovražniku slovenskega naroda — proti komunizmu pojmujete glob je, kot more poseči golo orožje. Ravno zato, ker pojmujete svoj boj tako globoko, sem upravičen, da pred vami in z vami, ki ste sol naroda, in ki ste poklicani, da svoji domovini ustvarite novo bodočnost, na začetku novega leta dela, naporov in bojev — brez obzirov povda-rim zahtevo: Med okopi in zaledjem ustvarimo eno fronto! Organizirajmo zaroto vsega naroda proti komunizmu! Ce vemo, da nam je komunistično delovanje v vseh ozirih nevarno za nacionalni obstoj, se moramo proti njemu boriti z vsaj takšnim, če ne bolišim orožjem, kot ga ima sam. Iz vseh področij, kjer ga za-si "Jono, ga moramo brezobzirno pregnati s svojim boljšim orožjem spoznanja, duha, pripravljenosti in udarnosti. Vemo, da je komunistična partija stremela v svoji OF ustvariti nekakšen vse-na rodni pojem. S svojimi rušilnimi, nasil-niškimi metodami, ki so zaposlile vse naj-ninkotnejše nagone človeške narave,' je v propagiranju vsenarodnosti »osvobodilne fronte - dosegla sorazmeroma velike uspehe Pravzaprav je ravno v tem obsežen ves^ uspeh te zločinske druščine, ker vojaško spričo našega oboroženega domobranstva ne pomeni ničesar, kakor nam naši udarniki dokazujejo dan za dnem. To je dejstvo ki tra v svojih zastrašenih poročilih o u< ■•nih skupinah Slovenskega domo-brav • ~ komunisti sami priznavajo. L-sšna kriE&a OF Ako nam torej »Osvobodilna Fronta« kot NOV in POS ne more več biti nevarna če bomo zr.ali obdržati svojo udarnost in narodovo pripravljenost in če bomo z vsemi čutili nadzorovali tudi zaledje, potem moramo iz tega izvajati sklep, ki se glasi: Prav tako, kot smo z orožjem štrli komum«t;eno nasilje, moramo razpršiti vsenarodni sijaj okoli OF! Prav ta namreč še danes zaslepliu je» naš živelj na Primorskem. Gorenjskem in' štajerskem. Prav zaradi tega nam OF slej ko prej pomenja večjo nevarnost, kot v orožju organižira-no komunistično partizanstvo. Mi, ki dobro poznamo komunistične nauke in m^t.ode, poznamo vso podlo laž-njivost in nevarnost, ki jo ta »vsenarodni« siiaj predstavlja za naše narodno življenje. Toda samo to spoznanje še ni zadosti. Iz ^jega se moramo naučiti realno sklepati. Če je komunizem uspel. OF predstaviti kot vserarodno gibanje, ki je imelo med našim sicer tako dobrim narodom tolikšen odziv, potem mu je to uspelo prav zaradi teea. ker nobena pozitivna predvojna politična organizaciia sama zase nI mogla objeti vs°ga naroda — če izvzamemo papirnato članstvo, ki je valovalo z režimsko konjunkturo —, in ker nobena od teh strank ni uspela izvesti v svojih vrstah takšne selekcije in prepričanosti članov, da je komunizem ne bi mogel ppdmirirati. Ža vse, ki hočeio gledati z odprtimi očmi. je to — pblee drugega — tudi dokaz, da se ie celo določeni odstotek članstva teh političnih skupin naveličal starih strankarskih nasprotstev In trenj, od katerih je narod imel samo škodo, in katera so v svojih posledicah v veliki meri pripomogla do tolikega razmaha komunistične kuo-e ki je v njih našla ugodno torišče, za svoj razvoj. mit* potvete® Poleg lastnih opazovanj, ki smo jih imeli priložnost neštetokrat zaslediti v neposrednem stiku z narodom, nam je to tudi v dokaz, da naš narod žeja po nekem vsenarodnem gibanju, čeprav si nekateri ljudje pri nas trmasto zasenčujejo oči pred tem dejstvom. Naš narod si želi nečesa, kar naj zajame vse narodove sile in prepreči nenriietne. škodljive posledice strarkf^ko-političnjh stremljenj in iz njih izhajajočih nasprotstev in zasledovanj, ki v darašnjih usodnih odločitvah pomenijo trikratno nevarnost za nacionalno oškodovanje malega naroda. Leta 1941. usodnost odločitve našega - naroda navidezno še nI stala tako kategorično pred nami kot danes, ko se politični in vojni napori naglo približujejo svojemu višku. Naše ljudstvo pa je takrat čutilo tolikšno potrebo po r■ nadstran-karskc.m gibanju, da se j .lic pretež-nosti poštenega in vernega a dalo zvoniti celo od komunističnega ^ločinstva, ki je v svojem stremljenju za vseobsežnostjo znalo to narodovo nastrojenje sijajno izrabiti in izmanevrirati vse stranke, ki so povsem odpovedale. Komunisti so namreč •iobro vedeli, da navzlic »osvojevanju«, ki so ga oznanjali, in navzlic ugodnim pogojem, ki so takrat bili dani za njihovo anarhistično delovanje, ne bi imeli nobenega — ali vsaj ne takšnega — uspeha, kot so ga spričo svoje intenzivne agitacije imeli, če bi nastopili kot KPS — torej kot stranka — Ir. ne kot vsenarodno gibanje. Tako imamo danes v gozdovih med komunističnimi razbojniki brez dvoma mnogo pozitivnih sil, ki bi jih lahko koristno zaposlili v nacionalni gradnji. V kolikor je komunizem pri nas še kaj pri moči, je močan prav zaradi tega, ker je zase zaposlil te sile. To se mu je posrečilo le zato, ker. je na podlagi dolgoletnega opazovanja in študija naroda prej spoznal pomembnost vsenarodnega stremljenja našega politično zainteresiranega ljudstva, kakor so se tega zavedli naši egoistični strankarski voditelji v ozkih prisilnih jopičih strankine discipline in preživele tradicije. Sklicujoč se na eni strani na liberalno »plavo« in na drugi strani na klerikalno »belo« gardo, ki naj bi se ne borili za pravo svobodo naroda; ampak za oblast svoje politične skupine, kar med narodom spričo 251etne-ga političnega kaosa ne bi več moglo zbuditi navdušenja za sodelovanje, je KPS imela pred nastopom Slovenskega domobranstva vedno dovolj vzroka za žigosanje reakcionarnosti v protikomunističnih nastopih. Poleg »povezanosti z okupatorjem« je KPS prav s to propagando med narodom, ki ni bil več strankarsko nastro-jen vse protikomunistične nastope prvih dveh let držala pri tleh. Kajpak je še mnogo drugih momentov, ki so podpirali uspešnost komunistične akcije, toda, kadar bodo počasi odpadli tudi ti, bo ostal na koncu samo ta. če hočemo, da nas ne bodo dejstva zmlinčila, ga bomo morali resno upoštevati. Bil sem mnogo med našimi vrlimi borci; ki so se zbrali v Slovenskem domobran-stvu iz tako imenovanih »belogardističnih« Vaških straž in iz »plave« garde. Slišal sem njihovo mnenje. Bil sem v teh težkih časih mnogo med našim kmečkim narodom, ki predstavlja našo hrbtenico in nosi največje breme bolečin pri rojstvu nove dobe, za katero vzdihuje in moli, in zvedel sem njegovo samoniklo prepričanje, ki ga politiki že dolgo niso imeli priložnosti oblikovati po svojih željah. Zato vem: Ce je od uničenja komunizma na naSth tleh. odvisen naš narodnostni obstoj, potem našemu narodu smrtno nevarnega bremena komunističnega nasilja in zvodništva ne bomo odvzeli ne v očitnem, ne v skritem imenu nobene stranke! Nabolfša obramba je napad Kdor se tega ne zaveda, bo v še hujši narodni tragediji doživel strahotno iztrez-njenje. Kdor pa z ožjim krogom svojih pristašev zavestno cepi enotno nastrojenje naroda, jemlje nase grozno sokrivdo za vse žrtve, ki bodo zaradi tega po nepotrebnem padle, in za vse izgube, ki bodo tako odpadle od naše narodne celovitosti. Parola se glasi: Smrt komunizmu — svoboda narodu!' Vsako njegovo orožje mu moramo iz-biti iz rok z boljšim orožjem! To je pogoj vsemu ostalemu ustvarjanju. Toda mi vemo: Najboljša obramba je napad. Prav tako vemo: Komunistično razbijanje bomo najprej zaustavili, če bomo sami hitreje gradili. Jalovega protikomunističnega ople-tanja je danes na vsakem oglu že toliko, da je postalo dolgočasno. General Rupnik je lansko leto zbral razbite nacionalne sile, da bi združene bile sposobne, uničiti komunizem, rešiti narod in nam zgraditi boljšo nacionalno in družabno bodočnost. Takrat je prišlo mnogo ljudi, ki jim je komunizem že nastavil nož na vrat, in v svetem strahu so ga rotili: »Reši nas!« — Takrat so vsi ti v zboru kot en mož ponavljali: »Skupno udarimo, da nas ne zadušijo komunistične lovke!« Domobranstvo je res složno udarilo. Za prvo silo je že razpršilo komunistične razbojnike. Vse je že kazalo, da so tudi ti ljudje, ki so bili takrat v tako mrzličnem strahu, zopet bolj varni. Zato so se umaknili in vsak iz svojega konca samo še vpili: »Le udari, domobranec! — Ostalo bomo že mi uredili.« Domobranec, ki. je vzel boj za narod z navdušenjem nase, je res udarjal in temeljito uničeval komunistično zalegi. Bilo je kazno, da je nevarnost sploh splahnela, zato so ti gospodje zopet sedli vsak k svojemu omizju in modrovali: »Dobro se bije tole domobranstvo. Naravnost kolosalno, vam rečem. Vse hvale vredno. — Ostalo bomo že mi uredili.« — Domobranec, ki je slišal samo prvi del pogovora, je mislil, da ti gospodje res tudi sami iskreno mislijo na narod, ko domobranstvo na vse pretege hvalijo. Gospodje pa so sedeli ti v„ tej kavarni, drugI v oni kleti in so v varnem zaledju za trdno bojno črto naših borcev — vsak zase tuhtali: »Da ... Fino vam je — za sedaj tole domobranstvo. Kar prav, da imamo v Rupniku tako dobrega kolaboracionista, ki mu Nemci zaupajo... --Ostalo bomo že mi opravili'___« Mladina zahteva jasnost načel in resnico Ne, gospodje! Kmečki fant, ki tvori sto-žer domobranstva, ta fant, ki je po večini že Izgubil starše, dom, najdražje, ni prijel na Rupnikov poziv puške zato, da bi vi Rupnika sedaj izigravali in--vi opravili! Ta fant ni prijel za orožje zato, ker sta tako rekla ta in ta gospod predsednik in ravnatelj, ki sta takrat, ko je ta fant z orožjem že mahal po tolovajski buči, najbrž imela Se polne hlače. Zaradi vsega nar roda, h kateremu se s'ponosom šteje, in njegove bodočnosti je zagrabil za puško, ko je pozval general Rupnik vse narodne sile na skupen nastop proti komunističnemu zločinstvu, da bi potem v skupnem nastopu ustvarili seM. in zanamcem leg ln sončen dom sloge in ljubezni in iz njiju izhajajoče pravičnosti. Da, ta mož in ta fant, ki se bijeta v spominu junakov iz Grčaric in Turjaka, hočeta vedeti, zakaj se bijeta. Zato, gospodje, dokažite tem najboljšim sinovom našega naroda, ki g svojimi telesi čuvajo tpdi vaš mir in vašo varnost, da iskreno ne opletate proti komunizmu v imenu k!e- krikat^zma, liberalizma, zborafitva itd.! če boste to starili, boste zaslužni za svoj narod, ki vam bo zato mogoče tudi odpustil napake preteklosti, ker boste s tem položili tudi vi svoj kamen k novi gradnji in pomagali narodu Zastaviti zadnji korak h končni zmagi nad komunizmom. Mladina zahteva jasnost načel in neizprosno resnico, ki sta temelj trdne zgradbe bodočih uspehov. Ne opletajte torej več tjavendan s protikomunističnimi frazami! Ne delajte videza, da je naš narod komunističen! To naš narod nikdar ni bil, ni in ne bo! Tudi slovenska prestolnica Ljubljana je danes že — če izvzamemo nekaj bogataških, na vse strani spekulantskih, neozdravljivih idiotov, ki jih bomo pa že še poslali v okrevališča — zopet vsa bela, da jo imenujemo z imenom, ki komunistične utopljence najbolj jezi. Da, Ljubljana je Eopet nacionalna slovenska prestolnica! Naš delavec, ki je vočigled neznosnih socialni!) razmer morai robantiti in zabavljati, če se ni hotel v bedi zadušiti, in naš bogaboječi, z zemljo in Bogom povezani kmet pa itak nikoli nista bila-komunista! Naš narod je po svojem vernem, kmečkem in patriarhalnem bistvu protlkoniuni-stično nastrojen že sam po sebi! Komunizem ga je zaposlil z drugimi, ne komunističnimi gesli. Za komuniste ga je začel' oblikovati šele takrat, ko ga je že imel v svojih mrežah. Vsenarodfso nestrankarsko domobransko zaledje Če smo danes -— po treh letih zagrizenega odpora proti komunističnemu nasilju —- uspeli dokazati lažnjivost »osvobodilnega« stremljenja OF, ki ji v resnici gre samo za uvedbo našemu narodu povsem tujega komunističnega reda, potem se moramo vsi, ki nam je po skrbi res samo narod, z vsemi silami truditi, da tudi protikomuaistično nastrojenje naroda postavimo na nestrankarske, vsenarodne temelje. Mladina, ki ji ni vseeno, kako bo jutri živela, mladina, ki bo nekoč prevzela vodstvo svojega naroda in delila plačilo po zaslužen ju, ima vso pravico, da zahteva: Zločinski vsenarodnosti komunizma postavimo naproti vsenarodnost slovenskega poštenja! — To vsenarodnost pa že imamo po geslu: Bog, narod, domovina — v Slovenskem domobranstvu! Če je torej bila doslej naša največja skrb oboroženo vsenarodno domobranstvo, da smo z njim štrli komunistično nasilje, prehajamo sedaj v drugo razdobje svoje protikomunistične borbe za obstanek: Ustvarjanje vsenarodnega, nestrankarskega domobranskega zaledja. — To pomeni: Ustvarjanje nove bodočnosti našega naroda. Boljšo dobo bomo mogli zgraditi samo z boljšimi ljudmi, kot smo jih imeli doslej. Dograditi torej moramo predvsem novega človeka. Iz človeških zveri brezbožnega, materialističnega stoletja moramo napraviti zopet etično visoko stoječega človeka — po božji podobi. Zato bomo po svetlem vzgledu naših najboljših borcev, ki so v veliki meri že dali življenje tudi za Boga, z orožjem, z duhom in telesi odbijali vse napadalce na čast ustanov božjih. Ne poznamo namreč sredstva, ki bi moglo iz nas narediti etično višje stoječe ljudi kot naša vera. Kot levi se bomo borili, da zopet očistimo sijaj križa, ki nam ga je prva naredila naša slovenska mati. Zato bo tudi slovenski duhovnik v bodoče imel vso besedo pri etični vzgoji novega rodu. Prav zaradi tega prosimo vse svoje rojake, ki jim je po Kristusu poverjeno pastirstvo naših duš, naj v bodoče stoje daleč izven vseh pridobitno-gospodarskih in strankarskih ustanov, katerih temelj je špekulacija! Ta bi slej ko prej v svojih umazanih posledicah preko njih metala senco na sijaj in veličastnost vere ter s tem izpedje-dala svetost poslanstva duhovnikovega, Čigar čast in spoštovanje naj zaradi njegove vzvišene udeležbe pri ustvarjanju novega razdobja naše zgodovine zopet zablestita v sijaju najplemenitejšega poklica! Ker torej hočemo nov, boljši svet, nima nihče upravičenega razloga, da ne bi dal vseh sil na razpolago za ustvaritev domobranske vsenarodnosti. Tega naj se zavedajo tudi tisti, ki se izgovarjajo na neko višje-jugoslovansko poslanstvo. Samo realno naj mislijo, pa bodo prišli do spoznanja, da bodo ob danem trenutku tudi to vprašanje v sklopu ostalih evropskih vprašanj reševali tako mogočni faktorji, da oni s svojimi pritlikavimi močmi ne bodo mogli ne izsiliti, ne preprečiti odločitve, ki jo bodo ti faktorji izbrali po svojih merilih. Tembolj obsodbe vredno bi bilo takšno izločevanje, če bi se rodilo iz osebne užaljenostl in ozkih stremljenj, zakaj če je danes že vsakomur znano, da — »Tito in komunisti ne bodo imeli oblasti, če bodo nacionalne sile močnejše«, kakor je nekdo od teh napisal, potem nacionalne sile najbolj ohranjuje ln s tem rešuje narod samo Slovensko domobran- ■ stvo. Dokler se ne bomo tega zavedli, bomo za Grčaricami in kočevskim procesom še naprej doživljali Cerklje, ki naj bi nam bile zares zadnji memento. Vrata v Slovensko domobranstvo so vsakomur brez očitkov in zapostavljanj odprta! v Tisti, ki se boje, da ne bi bili kompromitirani zaradi sodelovanja z Nemci, samo dokazujejo, da jim v resnici ,gre za vse kaj drugega kot za narod, ki ne more biti kompromitiran, če je složen in z vsemi sredstvi brani svoj obstoj, že v svojem nedeljskem radijskem govoru sem dokazal, da nikdo nima pravice klicati naš narod na odgovor, če je hotel živeti in je zato storil vse, da se z združenimi močmi izmota iz smrtnega objema komunizma. Sredstvo za to in ščit, ki naj zbere v obrambo naroda vse zdrave sile, Slovensko domobranstvo, pa so nam dali Nemci in nam pomagali pri izmotavanju iz smrtnega objema boljševiške kače. Zahtevali niso za to nič drugega, kot da jim ne skačemo v hrbet, ko čuvajo svojo domovino in s tem tudi ostalo Evropo pred navalom mongolskih židovskih robotov. Churchillovi porazi . in nfegove skrbi Tudi tisti, ki računajo — za vsak slučaj — na nemSki poraz, blodijo v drugih in ne narodovih interesih. Pa tudi Špekulanti' v tem slučaju niso dobri, ker ne znajo računat! z najenostavnejšimi dejstvi Danes se namreč tudi Churchill«, v katerega so ti ljudje do ušes zaljubljeni, tresejo hlače, če se le spomni na 20. julij v Nemčiji. Takrat je namreč v resnici samo božja previdnost preprečila puč, ki ga je v prenaglem galopiranju hotel na Churchillov račun izvesti žid, in s tem odvrnila strahotno nesrečo, ki bi padla na Evropo in — tudi na angleški imperij. Gospod Churchill namreč bolj realno misli kot njegovi prevroči oboževateljl, čeprav je tudi pri njem šolji dolgo trajala. Le poglejmo! — Poskusil je v Italiji. Uspeh: boljševizem v Sredozemlju. — Poskusil je v Romuniji. Uspeh: boljševizem na petrolejskih vrelcih v Ploestiju. — Poskusil je v Bolgariji. Uspeh: boljševizem na Dardanelah. — Poskusil je na Finskem. Uspeh: boljševizem v Murmansku. — Poskusil je na Poljskem. Uspeh: boljševiški krohot in štirje polki upornih Poljakov, ki se bodo mogoče jutri borili na nemški strani. — Izkrcal se je v Franciji. V Calaisu — nekaj kilometrov od matičnega otoka — so ga »osvobojeni« Francozi pozdravili z dvoumnim nasmeškom in — boljševiško pestjo. Ali se potem čudite, da g. Churchill v prvem trenutku ni vedel storiti ničesar drugega, kot da je v Franciji zapovedal de Gaullu, v Italiji pa generalu Alexandru, naj nemudoma razorožita — boljševiške partizane? Ko pa je po prvi nervozi zopet »prišel malo k sebi«, se je spomnil 20. Julija, ko je sanjal o pohlevni — demokratični Nemčiji. Tedaj šele ,so se mu naježili lasje, ko je pomislil, kaj bi pomenilo to, če bi na Renu stala tudi — boljševiška Nemčija kot naravni zaveznik Sovjetov, katerih tesen »prijateljski« objem se mu ža otepa. , Ali po vsem tem nI mogoče verjeti, da je v križanju interesov nenaravnih proti-nemških. zaveznikov prav Nemčija tista, ki vodi, ne glede na to, da njen oborožitveni in človeški material še dolgo ni izčrpan in da nekje ždi demon novega orožja, ki ga bo Nemčija uporabila takrat, kadar bo smatrala, da je nastopil zanjo ugoden trenutek, in proti tistemu, ki ga bo ona izbrala? — Samo največji politični naivneži in čustveni zanešenjaki, ki so naš narod 25 let politično kvarili in mu na koncu zaigrali državo, se še ne znajdejo v oči-glednosti velikih dogodkov. Slnipca nastop vseh zdravih narodovih sil če vse to pripovedujem na mladinskem zborovanju, naj mi nikdo ne očita, da mladino vlačim v politiko, ko pa je »njena naloga — samo borba proti komunizmu«, kakor pravijo tisti, ki bi s spretnim proti-komunističnim ribarjenjem radi na lahek način lovili ikre za svoj strankarski ribnik. Kdor namreč to trdi, naj se sramuje, da. ni mislil iskreno tudi takrat, ko je s sklicevanjem na — narodno zadevo od zakrknjenih molčečnežev zahteval papirnato obsodbo komunizma — ki ji v ostalem ti gospodje z dejanji lahko vzamejo vsako vrednost, kadar hočejo — kakor smo to že večkrat .v tem letu videli. Jaz ne trdim ničesar drugega, kot da tudi v tej stvari Gospodavsivo = Prijave za odmero zgr^darine za davčno leto 1945 je vlagati v času od 1. do 30. novembra 1944 pri pristojnih davčnih upravah ali pri občinah, kjer leži predmet, zavezan zgradarini. V prijavo je vpisati letno kosmato najemnino, ki je pogojena na dan 1. novembra 1944 ozlr. letno najemno vrelnost stanovanja ali lokala, če ni dano v najem. Podrobna navodila« so razvidna iz oglasa, nabitega na občinski deski na magistratu in na uradni deski na davčni upravi. Za mesto Ljubljano so naprodaj zgradarinske davčne prijave pri davčni upravi za mesto LJuhljana na Vodnikovem trgu v sobi št! 13 v H. nadstr., za zgradbe izven območja mesta Ljubljane pa pri pristojnih davčnih upravah. Izpolnjene prijave sprejema za mesto Ljubljano davčna .uprava na Vodnikovem trgu št. 5/1. nadstr. v vložišču (soba St. 5). = Borba za Iranske in romunske vrelce mineralnega olja. Sovjetska agencija TASS poroča o sklepu iranske vlade, po katerem Iran za dobo vojne ne bo oddal nobene koncesije za pridobivanje mineralnega olja na iranskih tleh. Sovjetska agencija Se pristavlja, da ta sklep ni bil storjen v skladu in v soglasju z onimi iranskimi glasovi, ki so označevali sovjetske pogoje za prevzem koncesij kot ugodne. Britanska poročevalska služba in Reuter sta prinesla vest brez komentarjev. Reuter je le dodal vest, da so se poleg predstavnikov Sovjetske zveze pogajali za koncesijo Se zastopniki dveh drugih velesil, ki pa tudi niso uspeli. O vprašanju izkoriščanja romunskih vrelcev mineralnega olja poroča »Donauzeitung«, da so se na področju romunskih petrolejskih vrelcev mudili strokovnjaki angleških in ameriških petrolejskih koncernov, ki so se izdajali za novinarje in jih je potem sovjetski režim izgnal iz Rumunije. Pozneje so angleški in severnoameriški koncerni stavili sovjetski vladi v Moskvi ponudbo, po kateri naj bi ameriški koncerni prevzeli 75%, angleški pa 25% romunskih koncesij. V tem primero bi omenjeni koncerni prevzeli plačilo romunske vojne odškodnine Sovjetski zvezi v skupnem znesku 300 milijonov dolarjev. Seveda je malo verjetno, da bi Sovjetska zveza te pogoje sprejela. Sovjetska aktivnost v Iranu, ki je bila usmerjena tudi proti angloameriSkim pe-trolejskim interesom, daje slutiti, da bo sovjetska vlada odklonila tudi te angloame-riške ponudbe. Sploh je malo verjetno, da bi se Sovjetska zveza na ljubo Angliji in Ameriki odpovedala romunskim vrelcem mineralnega olja. = Zbiranje bukovega žira. Kakor temi je nemški državni gozdarski mojster izdal tudi letos oklic za zbiranje bukovega žira. Znano je. da se lahko iz bukovega žira pridobi prav dobro jedilno olje. Da bi se letos povečalo zlbiranje žira, v bodo dobili zbiralci poleg denarne odškodnine v višini 0.50 marke za kilogram žira Se poeebna nakupna dovoljenja za oije. Talko bo dobil zbifalec, ki odda 5 do io kg žira, nakupui-co za 1 kg margarine ali olja, pri oddaji 50 do 60 kg žina pa se izda nakupnicu za 4.5 kg margarine ali jedilnega olja. Posebne nagrade so predvidene za primere, če zbira bukov žir Šolska mladina. = Vinski k* v severni Italiji. Na področju fašistične sacialne republike se Je letos trgatev prej končala kakor druga leta. Po količini bo pridelek zaostajal za lan» skitm letom in todi glede vsebine alkohola ne bodo doseženi lanski rezultati. Spričo vsisokih cen in niatnega povpraševanja pa zaradi tega vinogradniki nimajo skrbi, da pridelka me bi mogli .vnnšhitl, Zaloge bt- gre samo za — narodovo zadevo; le, da sem šel korak naprej, ker vem, da je le v progresivnosti naš uspeh in naša zmaga. Tudi to je namreč samo protikomuni-stlčna borba. Le ta je razlika, da sem jaz upal odkrito in brez strahu pokazati na najuspešnejše orožje: gradnja narodne skupnosti in skupen nastop vseh zdravih sil! Ker sem sam mlad, trdno verujem, da bo mladina ustvarila enotno vsenarodno gibanje, v čigar imenu bodo najboljši nagega rodu prerodili slovenski narod in ga popeljali v novo bodočnost! Vemo, da bo pot težka. Toda premagali jo bomo, ker ljubimo domovino tem bolj, čim bolj je bedna. Ta ljubezen pa nas dela junake. Lahko je namreč ljubiti domovino, kadar daruje iz polnih prsi; Samo junaki pa znajo zanjo žrtvovati vse; če treba — tudi upov polno mlado življenje! Kakor je mladina lanskega 10. oktobra prebila rdeči ljubljanski led in utrla oboroženemu domobranstvu pot za njegov zmagoslavni polet, tako bo sedaj zopet mladina tista, ki bo tudi v zaledju pome-dla z vsemi razdvajajočimi oziri preteklosti in tako prva položila svoj delež k skupnim naporom za boljšo bodočnost našega narodte.. Ta mladina je poleg mnogih hrabrih domobrancev že tudi dala lz svoje srede junaka Jclota Capudra, ki je v objemu smrti izrekel za marsikoga grozotno obsodbo: »Zmagal nas ni komunizem, ampak needlnost:« Pot |e samo ena: Slovensko domobranstvo! Sedaj imamo združujočo miselnost, ki nam jo je dal v Slovenskem domobranstvu naš general Rupnik. To Slovensko domobranstvo ima tudi svoj program: Bog — narod — domovina! Ni jih svetejših in mogočnejših načel na svetu, ki bi mogla tako objeti ves narod, kot te tri vrednote. Pomagala pa nam bo silna osebnost našega generala Rupnika. Zaupamo v moč osebnosti, ker vemo, da je v enem usodnem trenutku močna osebnost že združila ves narod. Takrat je to bil dr. Korošec, danes, ko je trenutek še usodnejši, je to naš general Rupnik!-Tem bolj se ga bomo oklenili, čim usodnejši je ča%i Spoznali smo silo njegove osebnosti, ker smo imeli priložnost od blizu spoznati njegov nadnaravni smisel za žrtev, njegovo asketsko poštenost, njegovo globoko domovinsko ljubezen in iz spoznanja naroda izvirajočo vero v naSo bodočnost. Neustrašeno in hrabro pojdimo torej na delo! Strnimo vrste tako, da bomo na svojem pohodu pohodili vse, kar ni vrednega med nami! Kdor namreč resnično ljubi svoj narod, se nam bo pridružil. Borimo se, žrtvujmo, delajmo in gradimo! Na koncu stoji zmaga in lepa nova bodočnost. Ta bodočnost bo razdobje reda božjega, bratske ljubezni, stanovske sloge, spoštovanja dela, časti, poštenosti in svobode. Pot pa je samo ena: Slovensko domobranstvo! niika 1943. in še staredšh letnikov so baje še prav znatne, zlasti v onih pokrajinah s presežki, kjer so pravočasno odredili blokado vdm in kjer je bil promet z vinom pod strogo kontrolo. V teh pokrajinah celo tožijo, da nimajo dovolj posode, ^e upoštevamo znatne zaloge se primanjkljaj letošnje letine precej izravna. Razmeroma boljša je letina v operacijskem področju »Alpsko predgorje«. Tu «e tudi predpisi glede vinskih cen strogo izvajajo. Na področju fašistične socialne republike se smatra letošrvji pridelek vina kot blokiran in je zaenkrat, do objave izvršilnh predpisov, prodaja letošnjega vina prepovedana. Opozorilo hišnim lastnikom Uprava policije v Ljubljani opozarja vse hišne posestnike na člen 7 naredbe šefa pokrajinske uprave v Ljubljani z dne 19. 9. 1944, SI. list št. 137-70 ex 1914, po katerem morajo v treh tednih v strnjeno zazidanih predelih mesta napraviti v kleteh proboje iz ene stavbe v drugo. Načrte teh probojev je treba prej predložiti tehnični protiletalski zaščiti, ki posluje v prostorih mestnega cestnega nadzorstva na Ambroževem trgu št. 7 v Ljubljani. Tam se izdajajo tudi vse informacije glede teh probojev in se uradno odloča v slučaju spora sosednih lastnikov hiš glede mesta, kjer naj se ti proboji izvrže. Razdeljevanje drv Gospodarski svet opozarja vsa domačin-stva, da se prične te dni razdeljevanje drv za domačinstva za tretje tromesečje. Pri razdelitvi bodo upoštevana vsa domačinstva, pri katerih so kontrolni organi ob pregledu'zalog ugotovili, da znaša zaloga drv manj kakor en kub. meter odnosno 500 kg. Domačinstva z večjo zalogo kakor en kub. meter pri tej razdelitvi še ne pridejo v poštev. Drva bodo razdeljevali trgovci, pri katerih so stranke registrirane za nabavo kuriva. Trgovci imajo drva že v skladiščih in jih stranke lahko takoj dvignejo na odrezke za drva za mesece julij, avgust in september. Razdeljevala se bodo na nakaznico A 60 kg, na nakaznico B 100 kg. na nakaznico C 150 kg in na nakaznico D 40 kg. Obenem se opozarjajo potrošniki, da prevzamejo, kolikor tega Se niso storili, tudi premog za mesec oktober, ker zapadejo odrezki z 31. oktobrom in se pozneje premog ne bo mogel več nanje dobaviti. Nakazila za pnevmatiko Prosilci, ki so vložili prošnje do 1. oktobra, naj se zglasijo zaradi prevzema re-Sitve pri Pokrajinskem gospodarskem svetu v LJubljani, Beethovnova 10. soba 11, pritličje, in sicer po vrstnem redu: v sredo 18. oktobra prosilci z začetno črko A do M ln v četrtek 19. oktobra prosilci z začetno črko N do ž.. Oni prosilci, Id niso priložili prometnih knjižic, jih morajo prinesti s seboj. Pod angtoameriildm Milan, 14. okt. Iz ameriškega tabora poročajo, da so nastopile v provinci Neapelj oborožene tolpe, ki ropajo in . more. Pod grožnjami političnih vepresallj je uspelo tem tolpam, da so si prlbavile velike količine denarja ln živiL Pri neki tolpi, ki je bila zajeta, so dobili mnogo denarja in Številno avtomatsko'orožje, člani zavezniških zasedbenih oblasti pa dajo tem tolpam nodnoro. v e »JUTRO« št. 239 Sreda, 18. X. 1944 1 Kronika * V. MackenSen 75 let vojak. Iz zadnje svetovne vojne dobro znani feidmaišal Ma. ekensen je obhajal te dni 75. obletnico od-kbx je pričel vojaško kariero. Ob tej priliki je obiskal starega" feldmaršala generalni feldmaršal Keitel, ki mu je sporočil Fiihrerjeve pozdrave. * Uspešen oklopniški oddelek. Oklopni-ški oddelek 502, ki se bori od jeseni 1942 na vzhodu, je uničil nedavno tisoči sovražnikov oklopnik, dočim je izgubil v istem času sam le 25 oklopnikov. * Nemčija ima dovolj sladkorja. Predsednik za preskrbo nemškega prebivalstva s sladkorjem poroča v časopisu za nemško agrarno politiko, da je preskrba Nemčije s sladkorjem popolnoma zagotovljena. Da bo prebivalstvo tudi v bodoče lahko prejemalo potrebne obroke sladkorja, so bile znatno skrčene količine, ki so jih sladkorne tvornice doslej oddajale slaščičarjem in podobnim razpečevalcem. Tudi v novi sladkorni letini bodo nemški potrošniki prejemali iste količine sladkorja kakor doslej. Nove tobačne mešanice pridejo v kratkem na trg v Nemčiji. Mešanice -bodo deloma iz domačega, deloma iz inozemskega tobaka. Posebnost novih cigaret bo ta. da jiih bodo prodajali v novih zavitkih, ki ne bodo tako razkošni kakor doslej. * Blagoslovljena družina. 18. otroka je porodila Frančiška Walthauslova iz Heiden-re .chsteina pri Gmiindu. Od njenih 18 otrok jih živi 11. Najstarejši sin in oče sta v vojaški službi. * Smrt starega hribolazca. y Weissen-baehu je umrl 89letni Joahim Nemec. Mož je bil od mladih nog vnet planinec, ki je neštetokrat obiskal alpsko ozemlje. Še v svojem 79. letu se je podal ha Veliki Klek, leto pozneje pa na Dachstein. * Kuga v Alžiru. Madridski časopis »Ya« potrjuje vest, da je v Alžiru izbruhnila kuga. Da ne bi ogrozili vojakov, ki se bore na evropskih bojiščih, so kar najbolj zmanjšali ladijski in letalski promet. u— Nov grob. Za vedno je zapustila svojce modistka gdč. Antonija O g r i n o -v a. Pogreb blage pokojnice bo v sredo ob pol 15 iz kapele sv. Antona na Žalah na pokopališče k. Sv. Križu. Naj v miru počiva! Sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje! . u— Gospodinje, ki pripravljajo zalogo zelenjave za zimo, bodo morda rade upoštevale naslednji nasvet, ki ga čitamo v »Kmetijskih novicah«: 20 paradižnikov, dve zeleni kolerabici brez listov, srednje-velik chrovt, 1 kg rdečega korenja. % kg petršilja z zelenjem, pol kg zelene z zelenjem, 1 kg čebule, pol kg jurčkov, malo pora in lovorja, pet vejic majarona, nekaj timesa in šetraja, pol dkg popra, pol dkg muškata in pol kg soli je treba za konser-viranje mešane zelenja^,};. Vso zelenjavo očistiš, opereš, zrežeš in zmelješ z meso-reznico. Prideni seli, vse dobro premešaj in praži, mešaj ali suši v pečici po kosilu toliko dni. da se voda izsuši. Deni v majhne kozarčke ter ohlajeno zaveži. Tako shranjevanje zelenjave je prav primerno za vsako gospodinjo, ker ji pozimi ni treba zelenjave nič čistiti, temveč po potrebi kar iz kozarca zajema. Treba je paziti le na to, da se jedi Pr^j solijo, ker je zelenjava slana. Zelenjavo uporabljaj za govejo juho, postno zelenjavno juho in za razne omake. Mesnini zelo zboljša okus. — Kraj nravite? Naročnik nam piše: Nekje v centru mesta je pred kratkim pustila neka bolna gpspa kolo na hodniku in hotela iti k zdravniku, ki ordinira v I. nadstropju. Naenkrat se pojavi lastnik hiše in nahruli bolno gospo, da je prepovedano puščati kolesa na hodniku. Ko hoče gospa odpeljati kolo na cesto, jo ta prijazni gospod sune in ji pripelje zaušnico. Ko se je drugi bolnik, ki je-- tudi hotel k zdravniku in je bi) navzoč pri tem prizoru, zgražal nad takšnim postopanjem nasproti bolni ženi. je hišni 'lastnik še njega udaril po plavi Ker ie boten. se ni mosfel braniti. Ta bolnik je begunec z Dolenjskega, kjer je vse izgubil. Ko gre iskat zdravja, pa ga pred zdravniško čakalnico človek, ki še ni V zaklonišču naj bo obnašanje posameznika še bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni in nestrpni. Vedno misli na to, da ne storiš svojemu bližnjemu ničesar, kar ne bi bilo povšeči Tebi samemu! — Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo v zaklonišče. okusil gorja vojne, nadere in udari po glavi Kaj pravite, afci je to času in razmeram primerno? u— Proslava stoletnice pesnika Simona Gregorčiča bo v ponedeljek 23. t m ob 18. v dramskem' gledališču. Vabljeni so vsi predstavniki našega javnega in kulturnega življenja. Ljubljana naj pokaže, da se tudi v teh težkik časih zaveda svojih dolžnosti do prvega velikega pesnika sončne Goriške. Vstopnice se bodo dobivale od petka dalje v Drami. u— Reklamacije oblačilnih izkaenic bo oblačilni odsek mestnega prehranjevalnega urala sprejemal od 20. oktobra dalje v uradnih prostorih v pritličju Bonačeve hiše v Puccinijevi (prej Knafljevi) ulici št. 2. Prav tam bodo od tega dne dalje upravL čenči dobili tudi oblačilne izkaznice za novorojence in dodatne karte za bodoče matere. Vsem mojim prijateljem, stanovskim to-i varišem in znancem, ki so se me spomnili ob priliki mojega življenjskega in vojaškega jubileja, kakor tudi domobranski godbi, ki je s svojo prisotnostjo olepšala praznovanje tega dneva, najiskrenejša hvala. Stotnik: Edo Delak u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji pričenjajo 18. in 19. oktobra. Znanje strojepisja vsakomur koristno in potrebno. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Prospekti; Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v Ljubljani je poklonila rodbina Machiedo Mirka znesek 250 lir v počastitev spomina blagopokojne ge. Marije Su-gjič. Plemenitim darovalcem se društvo najtopleje zahvaljuje. u— Večerni trgovski tečaj ' pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2-11, prične s poukom ta teden (knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, stenografija, jeziki itd.). Izbira predmetov po želji. Vpisovanje še ta teden, tudi zvečer. Ravnateljstvo. Vas je napadel ishijas? Hude boleči- 4 • ne vam odpravimo. » u— Tečaj nemške stenografije pri Trgovskem učnem zavedu, Kongresni trg 2-II., prične v ponedeljek 23. oktobra. Vpisovanje dnevno, tudi zvečer. Ravnatej-stvo. u— Knjigovodski tečaj in posebni za stenografijo pripenja ta teden. Specialni tečaji tudi za korespondenco, strojepisje, jezike itd. Praktično zr>anje, koristno vsakomur sedaj in v bodeče v zacebnem ali javnem poklicu. Priporočljivo tudi akade-mikom(-čarkam) in dijakom(-injam). Izbira predmeta po želji. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Pppravek. V članku o uprizoritvi Thomasove »Mignon« je bilo pomotoma objavljeno, da je napravil načrte za insce-nacijo g. inž. arh. Oražen, kar s tem popravljamo: scenske osnutke za to opero je sestavil g. inž. arh. E. Franz. u— Dijaki-inje višjih razredov srednjih ali strokovnih šol, ki letos ne obiskujejo rednega pouka, lahko vstopijo v Višji trgovski tečaj kot redni slušatelji ali kot izredni za posamezne predmete. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Za st^e in onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici sta v počastitev spomina pok. g. Franca Ku. naverja podarili rodbini upravnega šolnika Rajka Mulačka z Erjavčeve c. 4 in redbina Gvidona Birolle z Erjavčeve c. 4 po 200 lir. Mestno županstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. u— Mestna zastavljalnica na Poljanski cesti št. 15 zaradi snaženja uradnih prostorov in skladišč v petek in soboto 20. in 21. oktobra t. 1. ne bo poslovala. u— Dr. čerček Viktor zaradi službene odsotnosti do 15. decembra 1944 ne ordinira. Z Gorenjskega Dolžnosti trgovcev v sedanji vojni. Ce lovski okrožni vodja dr. Potcts hnigg je te dni imel poseben govor za koroške trgovce v restavraciji Roth. Obrazložil je dolžnosti trgovcev v sedanji vojni ter opozarjal vse prodajalce, naj se natančno držijo predpisov, obenem pa ji*y. je 'zrake 1 zaihvalo za dosedanje izpolnjevanje dolžnosti v vojnem času. Obisk pri ranjencih. V b:iljarkem okrožju je obiskal generalni poročnik M -lde-chen ranjence v spremstvu okrožnega vodje Herzoga in voditeljice WelserjeVe. Oo tej priljka so ranjencT imeli tudi zabavno prireditev, na kateri so bili obdarovani, dekleta pa so jim zapela nekaj domačih pesmi. Smrt za domovino. V vojni bolnišnici ■ je umrl podčastnik France Koritnik iz Sv. Maglalene pri Beljaku. Podlegel je poškodbam, ki jih je dobil 26. septembra na bojišču. Na južnčm bojišču je palel vojak Robert Grobelnik. Zapyšča mater, več bratov in sester. Nesreča z avtomobilom. I2leitni učenec Ivan Miikl iz Srednge vasi pri Bohinju je postal žrtev nekega avtomobila. Vozilo je fanta podrlo ^a tla in Miki je obležal z zlomljeno nogo. Zdravi se v ce.ov<$d bolnišnici. Tovarišu je izbil oko. Na Koroškem sta se spoprijela poljska delavca Antonio Lu-biana in neki domačin iz Pullerja. V teku prepira je Lubiana izbil svojemu tovarišu oko, da so mu ga morali olstraniti. Lubiana je prišel zaradi tega pred sodišče in sodnik ga je obsodil na pol leta ječe. Zasačen divji lovec. Na deželnem sodišču v Celovcu se je moral zagovarjati 41-letni Franc Fischl iz Gradiščanske zaradi tatvine v lovskih revirjih. Lansko jesen je neki paznik zasačil obtoženca v gozdu z ukra lenim lovskim plenom. Letos 30. avgusta mu je bila dokazana nova lovska tatvina, čeprav je Fischl na begu odvrgel puško ter oddirjal s kolesom. Sodnik ga je obsodil na 8 mesecev ječe. Obosojena tatica. Celovško sodšče je obsodilo 301etno Ivano Kaplanarjevo na 10 mesecev ječe. Kaplanarjeva je svojemu delodajalcu izmaknila razne kose obleke, pa tudi nokaj hrane. Sodnik ji je zažug^l, da bo pri prihodnji tatvini kazen znatno poostrena. S štajerskega Na bojišču so padli. Na estonskem bojišču je padel 13. avgusta podčastnik Franc Maček. Dne 30. 8. je padel na vzholu desetnik Valter Zablatnik. — 17. septembra je podlegel na Nizozemskem desetnik Kurt Nuško, 28. avgusta pa je umrl na karpatskem bojišču desetnik Ervin Pegric. Nadporočnik Franc Echmer iz Zagorja ob Savi, je padel v borbi proti boljševikom. Poleti 1941 je deloval na Štajerskem za nemško stvar. Odšel je prostovoljno na bojišče, kjer ga je sedaj dohitela smrt. Na zapadnem bojišču je padel kočevski rojak vojak Ernest Hogler iz Mozlja. Hogler se je po izselitvi iz Kočevja nastanil na brežiškem področju. Smrt uglednega žalskega hmeljarja. V Žalcu je umrl te dni daleč na okrog znani posestnik in pridelovalec hmelja Vinko Va-bič. Kot trgovec si je pridobil širok krog prijateljev in znancev, ki so cenili v njem prvovrstnega strokovnjaka pa tudi človeka. V Rečju pri Mariboru so pck'p?li bram-bovca Gottfrieda Hieflerja. Na poko aii-šču je govoril poslovilno besedo poveljnik brambovskega bataljona Zdravile Pretil »vanje o Rcvnbrandtu. Na mariborskem ljudskem vscuč!lišču je predaval v Knjižna tombola »Zimske pomoči % 20, 11, lsf 18, 22, 61 so številke, potrebne za četverko. četverico je zadel, kdor ima 4 številke v isti vodoravni vrsti. Med številkami sme biti le ena številka od dvojk in ena ali dve od trojk. Kdor je zadel četverko, bo dobil 5 knjig: Cvet in sad, Oljk', šalijev spev, En starček je živel, Po živalskem svetu in 300 lir. Zaradi lažjega pregleda priobčujemo pregledno tabelo do sedaj izžrebanih in objav- torek 17. t. m. dr. Wynynd Frans o Rem-brandtu kot nemškem mojstru. V ptujskem okrožju so nabrali poleg predpisanega števila jajc, ki jih morajo o 1 dani perutninarji ka prehrano nemškega ljudstva, še 75.000 jajc za vojaške bolnišnice. Smrtna nesreča. lOletna Štefanija Jan-žekovičeva iz Maribora je postala prošli torek žrtev prometne nesreča. Na P^ti domov je Janžekovičevo na Tržaški ulici podrl avtomobil, pri čemer je dobila Štefanija tako hude poškodbe, da je kmam nato umrla. Možgane si je pretresla 82letna Alojzija Kresnikova, ki je z veliko silo treščila na tla. Pri padcu si je poškodovala tudi obe roki. Z vrelo vodo se je oparil 28 letni mesarski pomočnik Jurij Vraničar iz Maribora. Opekline so tako hude, da je moral oditi na zdravljenje v bolnišnico. Nesreče in nezgode. 8ietna Julija Svr-šenjakova iz mariborske okoiice je padla z. voza in si pri padcu pretresla možgane. 301etni Anton Bernard iz Pobrežja pri Mariboru je padel ter se ranil na glavi, zlomljeno ima rebro in poškodovano levo pleče. 34letni Mihael Kostič si je z*>mil de-no roko in desno nogo. Vsi trije »e zdravijo v mariborski bolnišnici. Iz Trsta ljenih številk: i 2 9 10 11 i 15 18 22 \ 40 43 • 49 _ GO : 61 65 70 t 85 Nov čas odpiranja in zapiranja trgovin. V smislu odredibe tržaškega p. efekta je odslej veljaven nov čas za odpiranje in zapiranje trgovin. Oblačilne trgovine, trgovine z mešanim blagom, trgovine s svetilkami in drobnim blagom bodo odprte od 9 do 12.30 in od 15 do 17.30, papirnice in knjigarne od 8 do 12.30 in od 15 do 18, trgovine koles, motocikiov, stavbnega materiala, šivalnih strojev ter plinovodnih, vodovodnih in elektrovodnih predmetov od 9 do 12 in od 14.30 do -17.30. trgovine z že-leznino in stroji od 8 do 12 m od 14.30 do 17.30, trgovine z živili, sadjem in zelenjavo ter mlekarne in mirodilnice od 8 do 13 in od 15 do 18. Trgovine s kurivom od 8 do 12 in od 15 do 18. Slaščičarne in prodajalne bombonov ter peciva od 9 do 13 in od 15 do 18, pekarije od 6 30 do 13 in od 15. do 18. Cvetličarne od 8 do 18. Mesarije ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih od 8 do 12, ob sobotah in ob dneh razdeljevanja zaseke od 8 dol2 in od 15 do 18. Ob nedeljah so mlekarne in pekaritje odprte od 7 do 12, slaščičarne in prodajalne bombonov ter peciva od 9 do 13 in od 15 do 18, cvetličarne od 8 d® 13. Ostale trgovine so zaprte. « Mrtvaški z von. Te dni so umrli v Trs+u: 731etna Terezija Leban-Jerčič, 85letni Anton Kocjančič, 45letna Marija Budan, 66-letna Frančiška Leban-Gard, 56letna Ivan- ' ka Vesnaver, 56letni Jožef. Bekar, 67le:ni Ivan Luc, 7 81 etra Ludvika Vičič, 63le ra Valerija Ferant in 55letna Herme.igilda Pasdijan. " Poročili so se te dni v Trstu: radijski tehnik Miroslav Karis in gospodinja Marija Rubin; mizar Jožef Bajt in gospodinja Valerija Grup; kemik Viljem Marcorni in gospodinja Jokonda Godnič; zidar Karel Šu-šmel in bolničarka Alojzija Arhar; mesar Alojzij Martelanc in dnevnlčarka Benedikta Oblak; mehanik Avguštin Padovan ln gospodinja Danijela Mavrič. Ljudsko gibanje. Dne 12. oktobra je bilo v Trstu 7 rojstev, 13 smrtnih primerov in 6 porok. Tatvine. Iz mesarije Marija Fabrisa v Skednju so odnesli drzni tatinski zlikovci 160 kg zaseke in 400 lir gotovine; trgovcu Ignacu Marži u iz ulice Sv. Marka 10 listnico s 6.000 hrami; 251etni Salbini -Mosenl iz ulice Sv. Marka 20 listnico s 400 lirami in ž vijskimi nakaznicama; iz trgovine Hamleta Costareiia nogavice, srajce, perilo in druge stvari v skupni vrednosti nad 39.000 lir; iz trgovine Ivana Mora v Galerijski ulici 17 usnja m čevljev za 7.000 lir. Tržaška policija poizveduje. Placuti v. Gorici Italo BrandoJin, za kaplana v Ajelu v Furianfcji Ivan Viola, za kaplana v Tržiču Elija Stafuza, za vOdjo škofijske duhovniške apostolske zveze dr. Fr. Močnik, za kaplana v Kaprivi Jožef Tre-visan, za kaplana v Cervinjanu Nino Lu-pieri, za profesorja filozofije in sociogije v goriškem bogoslovju Italo Brandolin, za profesorja pastoralke mons. Kristofor Monti, za učitelja petja Alojz Oocco, za profesorja slovenščine na III. licejski šoli dr. Alfonz Čuk, za glavnega prefekta v semenišču Silvij Fain. Ljudsko gibanje v Gorici. Pretekli teden je bilo v Gorici 8 rojstev, 10 smrtnih primerov in 2 poroki. Beleinica KOLEDAR Sreda, 18. oktobra: Luka evangelist. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Premiera Kino Sloga: Ce mož gospodari... Kino Unicn: Pred sodnim dnem Kino Moste; Kongo ekspres. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, M3o-ste —■ Zaloška cesta 47. , ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18.30 do 5.S0 ure DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 18. oktobra, ob 18: Kar hočete. Red C. Četrtek, 19. oktobra, ob 18; Jakob Ruda. Red Četrtek. * Shakespeare: »Kar hočete«. Prevod: O. Zupančič. Vsebinsko prinaša ta ljubezniva, segava komedija konflikt, ki nastane na zamenjavi oseb. Klasični komični tipi nosijo dejanje. Režiser: prof. O. šeSt. Scena: arh. inž. Franz. Kostumi: D. Kačerjeva. Scenska glasba: H. Svetel. Prva mladinska predstava v letošnji sezoni se bo vršila v nedeljo dne 22. oktobra^ ob 14. uri. Uprizorili bedo Mirka Kun. čiča bajko v 3 dejanjih »Triglavska roža«. Režijo ima Edvard Gregorja, glasbo je kcmponlral Heribert SveteL OPERA Sreda, 18. oktobra, ob 18: Jenufa. Red Sreda. Četrtek, 19. oktobra, ob 18: Traviata. Izven. Znižane cene. * L. Jan&ček: »Jenufa«: Opera v treh dejanjih po drami G. Preissove iz Moravske-ga kmetiškega življenja, prevel N. štri-tof. Drigent: Dr. š vara. Režiser: C. Debe-vec. Iz Gorica še vedno morete kupiti tombolske tablice v Gradišču št. 4 in zadeti petorico in tombolo. Obroki kuriva. Pokrajinski gospodarski svet v Gorici razglaša, da projme o potrošniki, -ki razpolagajo s plinom, po 60 kg kuriva na nakaznico in sicer po 30 kg bri-keta in po 30 kg koksa. Duhovniška imenovanja v goriški nad-škofiji. Za kaplana pri Sv. Reku v Gorici je imenovan Alojz Ristrč, za kaplana v Tržiču Marin Di Bemedetto. za vikarja v Crničah Anton Krapsž, za kaplana v Cr-ničah Miroslav Skarabot, za kaplana v Cerknem Alebrt Marc, za vikarja v Stan-' drežu Artur Zaletel, za vikarja v Vojščici Evrfrem Mozetič, za vikarja v Kostanjevici na Krasu Vincenc Cermgoj, za kaplana na Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SREDA 18. OKTOBRA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nem. 12.00—14.00: Prenos osred. nemškega sporeda. Glasba za premor. Vmes od 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 12.45 do 14.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: koncert nižjesaškega orkestra. 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.0C—17.15: * Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Otroška ura — vodi Slavica Vencajz. 17.45 do 18.15: To je za sm&h. 18.15—19.00: Zaljubljena igra. 19.00—19.30: Slovenski napevi — poje tercet sester Dobrško-^h. 19.30: Za Zimsko pomoč govori tajnik Pokrajinskega podpornega zavoda g. Ivo Trebar. Nato 1 poročilo v slovenščini. 19.45—20.00: Predavanje. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: »Za dežjem sonce mora priti« — zabavna oddaja z Dunaja. 21.00—22.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Znane melodije 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Kar vsak pozna. 23.00—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda. Bibliofilska izdaja Tavčarjevega »Cvetja v jeseni« je podarjena Slovenskemu Rdečemu križu in Škofijski dobrodelni pisarni. Z nakupom knjige boste podprti delo teh dveh ustanov. Cena izvoda je dvesto lir. Utrinki o umetnosti Ob Nietzschejevi stoletnici: problem pesnika in filozofa v isti osebi. Mnogim se zdi, da sta ta dva nagiba nezdružljiva in da pesniški čut vedno škoduje filozofu m filozofski čut pesniku. Pesnik ,naj bi bil otrok, ki si ob igračkah gradi lasten fantazijski svet, ali tisti »sveti norec«, ki je tako zamaknjen v lepoto, da pozablja na življenjsko stvarnost. Filozof pa bodi strog mislec, do skrajnosti logičnega in kritičnega duha, nedostopen za slehern mik fantazije. Dejansko se poezija in filozofija razvijata onkraj teh dveh shematičnih tipov. Ne samo, da vsak resničen filozof potrebuje fantazijo (saj jo potrebujejo celč raziskovalci v eksaktnih vedah); tudi njegovo življenjsko poslanstvo spominja često na pesnika: oba sta vidca, oba gradita svojske sestave spoznanja: ta s pojmovnim gradivom, oni s pesniškimi podobami. Nietzsche je eden najznačilnejših primerov filozofa,, ki je bil ves prežet s poezijo, prav kakor v antiki Platon. Nekateri pesniki so dospeli po filozofskih in znanstvenih razglediščih na najvišje yhove poezije n. pr. Otokar Bre-zina. Paul Valčry je s svojim delom odklonil idejo naivnega poeta, ki piše stihe v nekem transu ali jih eradi kakor otrok svoje igračke: njemu je poezija zavestno, logično delo kakor kiparstvo ah arhitektura; njen osnovni pogoj je nekaka posebna spretnost kakor pri rokodelcu. Nietsche kaže, da je mogoče s filozofijo pisati poezijo in s poezijo ustvarjati filozofijo. Smo ljudje, ki ne moremo živeti ne brez te in ne brez one: prav v njuner* uskladnjevanju odkrivamo največje harmonično načelo svoje duše. Spojitev filozofije in poezije ustvarja Brezinovo prelepo »godbo virov«; ne da bi zatemnje-vale intelekt, odpira srcu neskončna obzorja. * Shakespeare o muziki: »človek, ki nima v sebi muzijte, / ki ga ne gane sladkih zvokov sklad, / je zrel za izdajo, za razboj in hlimbo, / vzgibi duha so temni mu ko noč / in čustva so mu mračna kakor Ereb. / Nanj se zanesti ni.« Presenetljivo je, kako odreče malone v;a življenjska skušenost, če skušamo te misli logično razširiti in konkretizirati. Ali je človek, ki ima v sebi mnogo muzike, ki ga gane sladkih zvokov skladb, nezmožen izdaje; razboja, hlimbe; so li vzgibi njegovega duha svetli kakor sončni dan? Ali se nanj res lahko zanesemo? Kdo pa ima v sebi mnogo muz:ke? Mar ne tisti, ki jo sam ustvarja, t. j. zajema in deli iz svoje duše ali ki vedno znova reproducira velike glasbene stvaritve: torej skladatelj 'in glasbeni umetnik? In vendar — kako redki so med temi ljudje žlahtnega srca, široke nature, vzorniki ljubezni do sočloveka. Tolstoj je v svojih razmišljanjih o umetnosti zavzel jasprotno stališče. V »Kreut-zerjevi sonati« je v pretresljivi življenjski obliki orisal zvezo muzikalnega užitka in učinka s seksualnostjo. In sektualnost je tedaj, ko ne služi neposredno svojemu naravnemu smotru, t. j. razmnoževanju vrste, v mnogih primerih razdiralna, etično negativna sila, ki združuje dvoje strastnih egoiz-mov, vznemirja in dr%ži, povzroča pohlep in krutost. Vpliv muzike bi bil potem takem etično tak kakor delo z ognjem: pod nekimi pogoji pozitivno, vedno pa nevarno. NI mogoče povsem pritrditi ne Shakespearu ne Tolstoju. V poglavitnem problemu človeškega življenja, v razločevanju dobrega in zlega, je muzika nevtralna, ker ima sam6 estesko, je pa etično spoznavalno funkcijo. Vpliv muzike je iracionalen, naše odločitve v teh vprašanjih pa so zavestr^, t. j. razumske, v kolikor ne počenjamo slabih stvari v močnih afektih. Neposredno torej muzikalnost naše duše ne odloča o tem, ali smo v dejanjih dobri ali slabi. Posredno, kot vzgojno sredstvo, t. j. kot duhovni pripomoček za ,8jablje£je nekih no- gonov in za sublimiranje grobih čustev je lahko muz ka uspešna in koristna. Toda njen moralni vpliv je opaziti zgolj tedaj, kadar je muzika samč del splošne etične vzgoje ali samovzgoje, torej le njeno sredstvo, ne pa smoter; tedaj, ko muzika služi, ne pa vodi (na pr. v bogoslužju in drugod). * Naš odnos do pesnikov bi se dal najtoč-neje označiti z Goethejevo besedo Wahlver-wandschaften. Zakaj so nam nekateri pesniki in pisatelji posebno blizu, tako da si jih izberemo za duhovne prijatelje in sopotnike; do drugih, o katerih vemo, da so takisto vel'ki in pomembni, pa smo večkrat ravnodušni, če jih celo ne odklanjamo ? Mar ni s knjigami tako kakor z ljudmi: nekateri ljudje nam postanejo kar prvi trenutek simpatični, nasproti drugim smo vse življenje ravnodušni, če nam niso naravnost zoprni? Kdo bi doumel do konca skrivnostno simpatijo, s katero si izbiramo prijatelje ali one, ki jih ljubimo? V čenf je skrivnost človeške privlačnosti in odbojnosti? Morda se tu res uveljavlja skriti zakon izbirnega sorodstva; naš psihični vse-mir pozna nemara gravitacijo izbranih elementov, ki se vzajemno izpopolnjujejo. — Podobno je s knjigami, ki so prav za prav najčistejši izraz določenih osebnosti, temperamentov, duševnih lastnosti. Tudi v tem svetu izbira duša tako, kakor ji veleva skriti zakon izbirnega sorodstva. V pesnikih iščemo sebi sorodnih ljudi, ki govore našo duševno materinščino; zato pri nekaterih razumemo celd to, kar se skriva za splošno veljavnimi besedami: Intimno, čustveno vsebino dela. Zaman je pričakovati, da bi na pr. človek, ki se po svojem značaju nagib-lje k strogemu realizmu, razumel in vzljubil mistika ali narobe. Izbirnq sorodstvo pa bodi načelo našega življenja: pri ljudeh in pri knjigah. M Intelektualistična kritika bi hotela izključiti iz umetniškega ustvarjanja dve stvari, ki se ji zdita »mit«: inspiracijo in intuicijo. Vzemite torej umetniškemu deju obadva skrivnostna vrelca, kaj še ostane? Ostaja ista skrivnost: vzeli ste imeni, pojava sta ostala. Ljudje so ju v raznih dobah različno imenovali: to je vse. Apotekarji Homaisl bi hoteli vse razložiti in stlačiti v neke fermule in praktično uporabne recepte; toda tistim, ki hočejo do kraja razčleniti in pojasniti umetnost in jo zgraditi po določenih pravilih se godi kakor onim, ki bi hoteli kemično raziskati cvet: ostaja pač snov, življenje in lepota izgineta. Kajti umetnost je na neki snovi, ki se dš. kajpak razkrojiti v svoje elemente, prav to, kar je lepota v cvetu: le-te ne dajejo snovne sestavine, marveč njihova življenjska harmonija. Umetnost je življenje duha v snovi, skrivnosten skupek nekih rahlih na-drobnosti, ki tvorijo živo celoto, nI pa to, kar mislijo o nji ljudje Homaisovega tipa. Ali obstoji navdih ali ne? Kdor ga ni sam občutil in spoznal, ga tudi ne bo priznal; obstoj pa mu — prav kakor tolikim drugim pojavom — lahko odreče samo eden najmizernejših izobražencev: dosledni ma-terialist, ki si razlaga funkcijo duše s samimi mehaničnimi nalikami in je zato gluh in slep za vse, kar leži onkraj duše-stroja-Prav tako je z intuicijo. Pojmujmo jo kakorkoli: v Bergsonovem smislu ali kako drugače, vedno je ,to neka iracionalna sila, notranja sposobnost gledanja ln razločevanja netvarnlh reči, prividov, idej, sanj, nekaj, kar je podobno.posebnemu duhovnemu vidu ln ima pri razn!h ljudeh različno jakost. Kdor je na dnu svojega duha, pod vsemi razložijivimi silami občutil prisotnost tega Čudovitega Instinkta, všruje vanj; ni pa treba, da prepričujemo o muzikalnlh flnesah povsem nemuzlkalne ljudi. Ce Homaisl ne poznajo ln ne priznajo nekih sil, resnic in vrednot, ali so zaradi tega manj resnične in važne? • Vsaka prava umetnost, ki noče biti zgblj repurodukcija resničnosti — v kolikor je le ta sploh mogoča pri zaznavah, ki gredo skozi našo dušo, ne pa skozi fotografsko lečo — zajema iz vrelcev skrivnosti. Nekateri domišijavci si neugnano prizadevajo, da bi to besedo črtali iz slovarja razsvetljenega človeka, toda tak racionalizem bi bil dostojen gospoda Jourdaina iz Mollerove komedije. Dejansko obdaja vse, kar je zna^ no, velik krog neznanega; največji čar spoznanja je prav v tem, da zajema iz tihih vrelcev skrivnosti. Eden najbolj matematičnih duhov sedanjosti je povzdignil skrivnost med religiozne simbole; ni ga skoraj količkaj pomembnega pojava in problema, ki bi se ne dal razširiti v nedogleden idealni prostor skritih ozadij, ki jim niti najjasnejša kavealnost ne more do živega, če ob teh neizčrpnih studencih spoznavanja spoštljivo snemajo klobuke veliki matematiki in fiziki, kako da bi se jih sramoval umetnik, ki se je vsekdar štel med glasnike skrivnosti, odkrivatelje njenih neskončnih dežel? Prav v tem je bilo njegovo poslanstvo in v tem bo tudi ostalo, dokler bo pojem Lepote kaj več kakor vprašanje učinkovite etikete na standardiziranih izdelkih sodobne industrije. Umetnikovo delo je bilo vsekdar najleša molitev Znanega pred oceanom Neznanega in Sfcrivnoetneg^. • Kajti umetnost je bila vedno spojena s »mitom« in to bo tudi ostala, če razumemo pod mitom to, česar nI mogoče do kraja razložiti z umom. In mar ni »doktrinar vot-lookc zares domišlja, da je mogoče z razumom vse razložiti, vse dogledati in do konca pojasniti? Ob največjem napredku znanosti Imajo vse resnice Se zmerom vidno mitično ozadje; zdi se, da so kakor sonca, ki izhaja iz temš in se v temd vrača. Zakaj ob začetku ln ob koncu vsega življenjskega je Pascal ov strahotni molk neskončnega prostora in časa..." NaroČite se na romane »Dobre knjige" SPOR T Tekma zamujenih priložnosti (Še nekaj pripomb k nedeljskemu dogodka na stadionu v šiški) Moštvo Hermesa, ki si je v nedeljo privoščilo veliko nogometno prireditev, kakršne Ljubljana vsaj po obisku sploh še ni doživela, odkar se je njena mladina vnela za šport in za nogomet še posebej, ni imelo hrbtenice in ni imelo srca... tako smo zapisali nekje včeraj po prvih vtisih s tega skrbno pripravljenega mednarodnega srečanja med kombinirano enajstorico KAC-Rapida iz Celovca in domačim moštvom, ki je z imenom Hermesa prav za prav predstavljalo vso elito ljubljanskih nogometašev. Po zelo menjajo-čih se vmesnih izidih (dvakrat so med igro vodili gostje, enkrat pa' domačini) so Hermežani, ojačeni z vso krilsko vrsto in dvema najprodornejšima napadalcema Ljubljane, tekmo izgubili s tesnim izidom 3:4 in se tako tudi formalno niso re-vanširali za športni poraz, ki so ga morali spraviti" z istim nasprotnikom nekaj tednov prej na celovškem igrišču. Tako so torej ti trenutno najboljši ljubljanski nogometaši v najbolj ugodnih vna-njih okoliščinah — pomisliti je treba samo na idealno nedeljsko vreme in na mno žico obiskovalcev, ki je bila pripravljena tudi moralno podpreti prizadevanje domačih nogometašev, da bi se jim izpolnila želja po taki revanši na domačih tleh — zamudili, lahko bi rekli, enkratno priložnost. da bi, pa čeprav v teh časih, priskrbeli ljubljanskemu nogometu vsaj eno bolj razveseljivo postavko, ki so v njeni zgodovini že tako tako redke. Ta zamuda je tem bolj neprijetna, ker je bilo že pred tekmo znano vsem — saj so* oficielni govorniki pred pričetkom igre s posebnim poudarkom naglasili, da nemški športniki ta čas ne morejo nikjer biti zbran-i polnoštevilno in so se morali tudi celovški gostje v zadnjem hipu odpovedati sodelovanju treh najboljših moči — da nasprotnik že v igralcih samih ni bil tako udaren kakor takrat, ko so mu morali Šiškarji prepustiti zmago na njegovem igrišču. Toda tudi vse to ni pomagalo; ljubljanski nogometaši iz 1. 1944 so ostali zvesti dvajsetletnim tradicijam, po katerih vemo, da so zmerom odpovedovali v najbolj kritičnih trenutkih in zamujali dosledno najvažnejše priložnosti za afirmacijo našega nogometa. Takrat smo se tolažili z znano krilatico, da bo nekoč že prišlo drugače; toda zdaj smo videli, da bo treba na ta »nekoč« še čakati. Kajti nogomet je igra, ki »Kranjcem« ne gre od rok. pa naj igrajo za točke ali za nagrade ali samo za čast in slavo, kjer koli in kadar koli. Redke izjeme, ki bi se dale našteti iz dolge dobe dosedanjih križev in težav na tem področju, bi nas samo še bolj podprle v tej trditvi. Ko listamo po zapiskih z nedeljskega poldrugournega pehanja za okroglim usnjem na stadionu v šiški, opazimo v njih tudi eno samo rdečo nit. en sam stalni odmev — o zamujenih priložnostih. Gotovo bi bilo treba v tej zvezi predvsem temeljito prerešetati vprašanje sestave celotnega moštva, ki "ga je doletela čast nastopa v tej mednarodni tekmi, toda sestav lialce je pri tem brez dvoma vodila iskrena želja, da bi zadeli najbolje, in tako jim tudi mi ne mislimo očitati ničesar. Izkazalo pa se je. da zveneča imena še riso uspeh in dobri posamezniki še ne nudijo jamstva' za zmago, ker je pač nogomet skupna igra enajstih ljudi, ki so v igri cuv;f-n; drug od drugega in katerih dobro skupno delo šele lahko obrodi dober sad. Morda so odgovorni ljudi e pri Herme-su r.ajT;re: zamudili priložnost, da bi nameravani enajstorici za to preskušnio omogočili nekaj skupnega vežbanja. prav gotovo pa so igralci v igri sami zimažali in zaigrali celo vrsto pozicij — ali žog. če hočete, ker je bilo smiselnega dela v >n; smeri mnogo premalo — iz katerih bi bili lahke že v prvem delu i«re izvili toliko naskoka, da tn jim ne bilo treba že dobljene partije dati iz rok. ali pa vsaj ob-držaH nc-o^čeni remis. V tem pogledu si »delijo zasluge« vsi trije srednji napadala ci (ali prav za prav štirje, ker je bil eden v odmoru izmenjan), ki so ne samo slabo in brezglavo streljali na odjično zasedena celovška vreta. temveč tudi očitno .zanemarjali oba krilna igralca, ki sta bila to pot najboljša človeka v petorici. v ostalem pa mora iti marsikatera opomba o zamujenih priložnostih tudi na račun kril-ske vrste (ievi!), desnega branilca in celo vratarja, ki so stvari jemali vse premalo resro. To je bilo treba še pristaviti glede notranje vrednosti poraženega moštva, ki je' res igralo brez hrbtenice, manjkalo pa mu je tudi duha, srčnosti in volje sploh, da bi se uveljavilo. In ne nazadnje zaradi tega je padel 6 minut pred koncem še oni zgoditek. ki je v številkah zapečatil vse te šibke stTani domačinov, mimo tega, da so v nedeljo zastopali ne samo Hermes in Ljubljano, temveč ves ljubljanski nogomet — pied tujino in več tisoči domačih ljudi. Redki so pri nas športni prireditelji, ki bi se vsaj tu in tam lahko veselili takšnega obiska, kakršnega so predvčeraj šnjim d< živeli Hermežani. Nad 4000 vstopnic je šio med obiskovalce^ mnogo med nj/mi takih, ki so morda ta dan prvič stopili v športno areno, največ pa takih priložnostnih, ki od prej ali od ialeč poznajo naš športni svet, pa se prav zat> le ob redkih in skeraj samo slavnostnih prilikah odlr-čijc za ogled katere koli njihovih prireditev V nedeljo so vsa ti zavrgli vse pomisleke in spet priložili svoj oboi. Za pretežni 'del ;zmed teh se bojim.-, da se s te tekme za poskušnjo niso vračali za d o voljni: kajti šport, ki so ga videii. ni bil samo pod vtUom dogodkov, ki nas obdajajo, temveč mnogo bolj pod poprečjem, ki ga mora-športnik z imenom pokazati, brž ko stopi na zeleno polje. V tem pojavu je skrita še zadnja zamujena priložnost kdo bo prihednjič spet privabil take množice na igrišče? Nagradni turnir med mladino V vodstvu je Mladika pred Vičem in Hermesom Turnir med domačimi nogometnimi klubi za Mergenthalerj eve žoge je med prvinv moštvi nekoliko zaostal zaradi treh tekem Hermesa s Celovčani in Beljačani, zato pa mladna pridno razvija sivoj spored, ki je zdaj odigran že do V kola. Zadnje kolo je bilo na vrsti preteklo nedeljo z naslednj'im: tremi tekmami: Ljubljana — Korotan 0:0; Istok — Žab rak 2:1; Mladika — Hermes 5:0. Medtem ko je v dopoldanskih urah nadebudna mladna Ljubljane — bolj ali manj proti pričakovanjem za:srala po tekm: brez gola točko v dvoboju s Korotenom. so popoldne — v predtekmi pred »veliko« tekmo in pred tisoči gledalcev — že četrtič zaporedoma potrdili svoj sloves najsofdnejše mladinske enajetorice v Ljubljani. Moštvo je fizične izredno krepko to ima v svoji sred' nekaj ta-ent4ranih naraščajnikov. k: ob dobrem medsebojnem razumevanju tudi individualno mnogo obetajoče obvladajo osnovne pojme iz nogometne »slovnice«. V nedelio so v tekim s hermesom neoporečno zmagali z gladkim 5:0. kar jim je obenem z izdatn:m količnikom vred pomagalo na vrh tabele n dalo tudi tamkaj oceno najboljšega mladinskega moštva v Ljub-1 jani. t Tabela s številkami je po V. kolu mlad n- MALI OGLASI Kdor išče službo, plača za vsako besedo L 6.50, najmanjši znesek za te oglate Je L 10.— Za ženitve in dopisovanja je plačati Za vsako besedo L 2.—, za -vse droge oglase L 1.— za besedo, vendar pa plačajo posredovalci L 1-50 za besedo. Najmanjši iznos za te oglase je h 15.— Za vsak oglas Je treba plačati dri. m prov. takso h 0.60, sa dajanje naslova ali Šifre pa L 3.— Mladika 4 4 0 0 18:2 8 Vič 4 3 1 0 13:1 7 Hermes 4 2 0 2 10:7. 4 Ljubljana 4 1 2 1 2:3 4 Korotan 4 1 1 2 12:4 3 Iztok 3 1 0 2 3:16 2 Žabjak 5 0 0 5 1:26 0 Hov nogometni dogodek v Novem mestu Domače pokalno tekmovanje med vojaškimi moštvi novomeške posadke je spet za dogodek bogatejše. Te dr* se je srpet nadaljevalo in v novem srečanju z majhno senzacvjo. V V nedeljo so izbonv tankovci zadel; na novega nasprotnika, topničarje. ki so se vsaj v tem prvem na^stopu pokazali v naboljši luči. Žal je ono nedeljsko dopoldne deževalo, tako da so bila tla tudi še v popoldanskih urah razmehčana in je bila nemotena igTa z žogo precej otežkočena Pri vsem tem sta se obe moštvi držal približno na enaki višni :n takšen je bil tudi končni izid med njima: 1:1 0:1:)- Tankovci so kar od začetka za grali prvo vijolino in takoj prispeli pred nasprotir gol, toda tam so morali kreniti nazaj.. Še več! Topničarji so zasukali kopje in začel' kar na lepem oHegati tankovska vrata. Nj hcvi streli v mrežo pa so bili preveč nesigurni jn tako so polagoma spet prišt do besede tankovci, ki so za vsako ceno hoteli doseč gol pri nasprotnik h. In res se jim je že v 15. minut5 posrečilo. da so po krasili kombinaciji srednjega napadalca n desne zveze res našli pot v mrežo. 1:0 za tankovce. Ta dogodek je razumljivo v 1:1 topničarjem novo voljo, s katero so res ohranili lahno premoč do konca prvega polčasa. Pri kazenskem strelu malo pred zaključkom je dobi žogo na noge nevarni topničarski strelec Hayden, ki je tudi sigurno opravil ostalo. Žoga je takoj nato obsedela v mrež1 in izd je bil izenačen: 1:1. Premoč topničariev je ostala neokrnjena tud? po otvoritvi druge polovice igre. Res so medtem tudi tankovci oddal" nekaj ostrih strelov na tankovska vrata, toda tamkaj je vse take poVkuse kljub težkemu in spolzkemu usnju zanesljivo preprečil izredno spretni in gibčni vratar. Topnrčarp pa bi le radi zmagali, pa naj bi stalo, kar bi hotelo. Žoga za žogo je odhajala v smer prot: tankovskemu golu, toda mnogo uh je šlo mimo ali pa obtičalo v vratarjevih rokah. Zaman je bil tudi ves tan-kovski napor za spremembo rezultata; zaman vsa odlična in požrtvovalna šipoševa igra. DOBRA KUHARICA Za vse. samostojna. v;irč na, z dobrimi •vpričeva-li. želi premeniti mesto k manjši družini ali sa. most o j ni Eope ali gospodu. Na6lov proi-n na oprl. odd. Jutra pod šifro »Ljubljana 24 leti 27604 PRIDEN FANT , močan, bi se rad ..ručil avtemehanike ali slirno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27623-1 UČITELJICA bi pomagala Ijudfkošnl-sitemu učencu pri učenju. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27624-1 4 TKALKE takoj sprejmem v LJubljani. Naslov v ogl- odd. Jutra. 27505-la Trgovskega SLUGO spreimem. Naslov v ogl. odd. lutra. 27279-la HLAPCA sprejmem k živini. — Dalmatinova 15. 27576-la GOSP. POMOČNICA kuharica ali začetnica, ki želi menjati službo, nai sporoči na ogl. oddelek Jutra pod »Hrana in plača dobra« 27232-la POMOČNICO tudi začetnico sprejme damska krojačica. Opekarska c. 17. 27590-la MLADENIČ ki bi se hotel izučiti kot strokovni tehnik za vsa popravila nalivnih peres dobi st-ino službo Učna doba 3 mesece, potrebno je predznanje, na stružnici. Prednost imajo učenci obrtne šole, ki imajo veselje do te stroke ter so umi in spretni pri delu. Everest. Prešernova 44. 27524-la GOZDNI DELAVCI Ravnateljstvo državnih gozdov v Ljubljani išče gozdne delavce. Javiti se takoj v pisarni ravnateljstva v Knafljevi ulici 9-1. 27615-la POSTREŽNICO mlajšo, išče tričlanska družina. Poizvedbe v Tr dinovi ul. 5 (pisarna de. sno). 27647-la SLUGO za razvažanje. dostavlja-nje in pospravljanje pisarn. sprejmemo. Pošten in zanesljiv. Naslov dobite v oprl. odd. Jutra. 27649-la ČEDNO DEKLE snažno, sprejmemo v kavarniško kuhinjo v centru mesta. Plača dobra. Nastop 20. t. m. Naflov v ogl. odd. Jutra. 27621-H MLADO SLUŽKINJO aa. vse. z znanjem dobre meščanske kuhe. sprejme 3 članska družina. Nastop lahko takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27622-la BRIVSKEGA pomočnika sprejmem takoj ali po dogovoru. — Plačam dobro. Hešik Ka rel. Jernejeva 53. Ljubljana VII. 27608-la HLAPCA h konjem, za domača dela spreimem takoj. — Jožko Jelačin. Dolenjska cesta. 27658-1a VAJENCA za mizarsko obrt sprejme Vraničar Franjo. Ob zeleni jami 13. 27662-44 DIJAKINJE Vaše slike za legitimacije naredim« v različnih barvah najlepše in najcenejše. Foto Justl, — nasproti nebotičnika. 27049-3 C i t a i t e pazljivo oglase M JUTRA" .DENTAMIN« zobna pasta vam vaše zobe očieti, beli in zdravi. Dobi se- v vseh dro gerijah. Drogerija Brno na Iv Kane. nebotičnik. 26103-6 POLT mladostno, čisto, zdravo doseže te s smotrno nego vaše kože z biološkimi »B:okutol« prepa rati. Navodila, zaloga— Drogerija Emona Iv. Kane nebotičnik. 26102-6 ROKE Hrapave in razpokane vam napravi zopet nežne ln gladke Meloderm glicerin gelee krema.— Drogerija Emona Iv. Kane. nebotičnik. 26101-6 ZIMSKO SUKNJO, nenošeno, predvojno blago »Paimerston«, za srednjo postavo, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 26939-6 ŠIVALNI STROJ pogrezij iv, z okroglim čolničkom. v brezhibnem stanju, ugodno pro dam. Nova trgovina. — Dunajska 36. nasproti Gospodarske zveze. 27564 6 TRENIRKO novo, za manjšo postavo. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trenirka« 27574-6 KAUČ dobr-> ohranjen, čfet — prodam. Naslov v oglas, nem odd. Jutra. 27577-6 BLAGO za par moških srajc ln za damski plašč, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra 27578-6 GRADL predvojni z& 2 žimnlci prodam. Naslov v ogla6. nem odd. Jutra. 27579-6 GOJZERICE lepe. za 6 do 8-letnega otroka, prodam. Naslov v ogl. odd- Jutra. 27582-6 GOSTILN. HRTE barvane, nove. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27584-6 OTOMANO zaboje. kovčke Jesene, slamnate, vreče, lan — prodam aH aamenj.un za protivrednost. Slomškova 7-H. 27585-6 KLAV. HARMONIKO »Sereneni*. 24 basov — prodam. Naslov v oglas nem odd. Jutra. 27587-6 GOJZERICE št. 43, zeU dobro ohranjene. neoremočljlve — prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27591-6 TOPLOMERE zdravniške prodam. Top niška 18-11.. levo. 27594-6 DAMSKI PLAŠČ temnomoder za vieoko postavo, prodam. Ogled od 13. do 15. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27596-6 SPALNI JOPIČ aa srednjo postavo, cenejše izdelave in kvalitete, prodam. Poizve se v mlekarni Guzelj, Klu nova 8. Kodeljevo. 27597 6 PRODAM več metrov dobre, tem-nomodre in rjave svile. Tudi železno peč. Ogled dopoldne. Naslov v ogl. odd. Jujrra. 27598-6 • ŠPORTNI VOZIČEK šestilo bi 8 komadov da ma^t frizerskih . brisač— prodam. Salon Sever, Pe trareova 26. 27599-6 GUM. ŠKORNJE moške. št. 42. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27601-6 FOTOAPARAT o ptika C. Zeiss. Tessar 1:28. 7=3.5 ran. Compo. ur, '/»„ sek, 72 slik na enem filmu, velik, slik 24x24 mm. Zunanje mere ohišja cca 9x6x4 cm. prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Specialen« 27586-6 ČEVLJE več parov moških in ženskih, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27642-6 KOMPLETNA OKNA s šipami, prodam. Poizve se Poljanska 5-1. 27653 6 KUPUJTE edino pri nagib OGLAŠEVALCIH! MOŠKO BLAGO Za obleko, prodam. Flori jonska 40. spodaj. 27602 6 PESINO USTJE izvrstno krmo za vse vrste domačih živali, prodam vsako količino. Jera*. Ciglerjeva 5. 27603-6 VALVASOR I.. II. in IV. del. Izdan 1877-79. prodam. Ponud be z navedbo cene na ogl. odd. Jutna P"d ši-i fro" »Valvasor« 27605-6 27643-6 | MOŠKO KOLO • znamke Opel. novo. — 1 prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 27646-6 PRODAM več harcarjev kanarčkov Milčinskega 62, Ozled od 12 do 3. ure popoldne 27648-6 ŠIVALNI STROJ moški znamke Pfaff, v dobrem stanfu. prodam. Več pri tvrdki Gregorc in Co. dvorišče Evropa. 27651-6 MOŠKI PLAŠČ rjav, prodam po ugodni ceni. Istotam se poizve za moško prvovrstno vol neno blas*>. Naslov v ogl odd. Jutra 27652 6 KLAV. HARMONIKO 120 basov, z registrom ln kovčkom, novo. ugodno prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. KOŽUHOV. JOPICO skoraj novo zamenjam za nizke čevlje šv 38. Naslov v ogl. odd. Jutra. 276546 GOJZERICE št. 43 prodam. Blelwei sova c. 15. gostilna. 27606 6 ČRN PLAŠČ v dobrem stanju, pred. vojno "blago, z nepršl-tim črnim kožuhovina-stim ovratnikom. pro da-m za 2500 lir ali zamenjam za protivrednost. Ogled od 1. d0 3. tu*. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27546-6 ŽENSKI PLAŠČ plišast, skoro nov. poceni prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 27616-6 PSA VOLČJAKA dobrega čuvaja, prodam za 600 lir in brejo kozo za 4000 lir. Nas!oZ;msfca« ' 27583 7 ZAMENJAM škorenjčke št. 25. dobro ohranjene, za snežke ali šfcorenjčke št. 29 ali 30 proti doplačlu. Ogled od 11. do 15. ure Ulica stare pravde 6-1. 27620-7 PISALNO MIZO kunim. Ponudbe n.i ogl. odd Jutra pod 27656 7 NJIVO v Ze. šiški oddam za protivrednost. šav6 Ivan Ce«ta na Loko 37. Tr novo. 27645-17 mmm HIŠO dvonadstropno, moderno, pred to vojno zidano, 100 m od tramvajske postaje, v neposredni 'oli žini centra. zamenjam za eno ali dvodružinsko vilo. Realitetna pisarna Zajec Andrej. Tavčarjeva ul. 10. 27498-20 PARCELE ofocestne pri Sv. Križu prodam. Samo resni kupci nai pošljelo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točka Za gostilno« 27612-20 SOBO s predsobo, primerno za pisarno ali zdravniško or dinacijo. oddam takoj.— Nadaljnje informacije pri upravitelju h =e Ev ropa. . 2765023 V SOBOTO ZVEČER so bile izgubljene moške svetle črtaste drap hlače od kavarne Evrope drv Napoleonovega tr ga. Pošten najditelj nuj jih vrne proti nagradi v friz. salonu »Ivanka«. Dunajska c. 15. 27600 37 M»M>«>«>«»i«>»m IZGUBILA SEM oblačilno karto. Najditelj nai Jo vrne proti nagradi na naslov: Ac-cetto. Klunova 8. 27589 37 PROSIM GOSPODA ka je pooral v ponedeljek med 9. m 10. uro kolo Od ročnega vozička da ga vrne pri hišniku na Reeljevi c. 27592-37 IZGUBILA SEM črno damsko usnjeno rti kavico od trgovine Miklavc Pred škofijo P® Streliški uli« do konca Peruškove cest^ (prej Mišičeva). Pošten najdi teli naj Jo odda proti nagradi na ogl. odd. Ju tra. 27573-37 IZGUBILA SEM 6 živilskih nakaznic v petek 13 t. m. opoldne od Lepodvorske ul. 32 do mesarja Musarja na Celovški. Prc-im poštenega najditelja, da jih odda proti nagradi Le-podvor-.ka 32 ali v ogl. odd Jutra. 27607 37 ROKAVICE svetlorjave. zgoraj pletene, spodaj usnjene, sem v nedeljo pozabila na Rožniku na klopi pred cerkvijo. Prosim po štenega najditelja. naj jih odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 27613-37 PR3ŠNJE za potovanja, nabavo racioniranib predmetov, posredovanja tn vse informacije vam oskrbi komercijalna pisarna Zaje Lojze, Gledališka ulica št. ? m SOBICO ali kabinet s hrano za takoj ali za 1. nov. išče di-iakinja z dežele. Prispeva živila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližina trg akademije«. 27486-2Ja ZAKONSKI PAR starejši, miren, išče me-blirano sobn 6 souporabo kuhinje. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirna stranka« 27548-23a Ob alarmu takoj v zaklonišča Uprava policije v Ljubljani, oddelek za protiletalsko zaščito opozarja prebivalstvo, da mora v primeru danega znaka za protiletalski alarm takoj zapustiti vse javne prostore in ceste in se nemudoma podati v najbližje zaklonišče. Osebe, ki ne bodo upoštevale obstoječih predpisov, bodo najstrožje k3211^ vane z denarno in zaporno kazni jo. KINO SLOGA Tel. 27-30 Nadvse zabavna kmečka burka CE MOŽ GOSPOD ARI... Volker von Collande, Josef Steber Predstave: ob 16. in 19. uri ' KINO UNION Telefon 22-S1 Sijajna satira iz časa pojava Hallevevega kometa PRED SODNIM DNEM Kari Skratip, Susi Nicoletti, Hans Holt Predstave ob 16. in 19.15 uri KINO MATICA Telefon 22-41 Prekrasna Sarah Leander v revijskem filmu PREMIERA K. Martell, T, Linjjen, A. Horbiger Predstave ob 16. in 19. uri ORGANIZACIJA TODT OBE&BAULEITUNG KRAIN potrebuje nujno za nedoločen čas v©20¥ s konjsko vprega in voznikom za prevoz raznega materiala v Ljubljani in bližnji okolici, proti dnevni odškodnini Lir 400.- za dvovprežni voz. Interesenti naj dostavijo svoje ponudbe na: OT — OBERBAULEITUNG KRAIN, UNIVERSITAT. Zalivala Preveč Vas je. ki ste nam ob kruti izgubi naše zlate soproge, mamice in sestre, gospe - Ije Sugjic stali ob strani, jo zasuli s cvetjem in jo spremili k zadnjemu počitku, da bi se lahko vsakemu posebej zahvalili, zato prejmite vsi tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Parastos za našo nepozabno po-kojnico bo v soboto 21. t. m. ob y25. uri popoldne v pravoslavni cerkvi. Ljubljana, 17. oktobra 1944. ŽALUJOČI SPOROG HČERKE in SESTRA D. Goebeler: Sestri in »on« 14 ' Roman »Nu, Cilika, kar je v njegovi moči, bo gotovo storil, in cilj naše vožnje lahko sama določiš. Kaj meniš, če bi se peljali v Parec? Za tega si se menda večkrat ogrevala.« »A danes se ne ogrevam. Danes hočem tja, kjer bo veselo. Popeljem se v Zehlen-dorf in obiščem Mio. Tam človek vsaj kaj drugega vidi in sliši.« Visoko vzravnana je stala sredi sobe. Oči so ji plamenele. »Cilika!« je zaklicala Roza. »Ko slišiš, da Ahim drevi morda vendarle pride.« »Ce pride! To je dvomljivo. Se bo že spet kaj našlo, kar bo mnogo važnejše!« Odšla je. Vrata .so ee glasno zaprla za njo. • Nekaj časa je bilo na terasi tiho. Roza in Heinz Jordan sta se spogledala. »CHi-kinio vedenje se mi zdi neopravičljivo!« je Tekla Roza. »Pojdem in ji povem, kar ji gre.« Položil ji je roko na ramo in z resnim glasom dejal: »Nikar, Roza, pusti jo, naj gre, nič se"ne vtikaj. Konec koncev je najina Cilika prepametna, da se ne bi ove-dda, in le, če bo sama našla pravo pot, bo to nekaj vredno zanjo.« »Ako ne bo takrait že prepozno!« »Ne bo! Kaj se je pa zgodilo tako hudega? Ujezilo jo je, fear včeraj ni mogla s svojo dekMčjo glavico skozi zid. Kar naj vihra, (fese pred unese. Pripravi se rajši, da prideva vsaj midva kam z doma, razen če misliš poslati tudi ti mene po pelin?« »Ne, Heinz, n^kaj prijetnih, mirnih ur se nama bo kar prileglo.« »Prileglo, prileglo po vsej tej burji, zlasti pa tebi. Videla boš, da bo tudi gospodična Cilika kmahi drugačnih misli.« • Cilika je brez naglice korakala po zalih vilskih cestah v ZeMendorfu. Tudi sicer je rada hodila k Mii Hoknovi, zopefcno pojavljanje stare sošolke in tovarišice iz zavoda -jo je bilo močno razveselilo. Za vrtoglavim, zmerom veselim dekletom, ki se mu je pri filmu obetala lepa prihodnost, je stal drug svet, različen od tega, ki ga je poznala doslej. Ta svet je bil pašam in le-skečoč, in njegovi ljudje so pobirali vse, kar je prinašaj trenutek, vse so hoteli okusiti in preskusiti. Pri Mii Holmovi je bilo zmerom dovolj smeha ki zabave. Plesa je so živeli iz dneva v dan —-- »to danes se hočem smejati,« je Cilika srdito ponavljala sama pri sebi. Ko jo je Mia Hotenova zagledate, je plo-snAla z rokami. Saima ji je, billa odprla: »Ka