Leta XXIV., št. S$ Pnstgebühf bot h»af|ff Ljubljana, petek 14« aprila I944 Preis — Cena t- L Jpravaistvo tpiDim fucciQJiev» alici 5. Telefon fa. il-22 M-23 »1-24 taòerauu xlciciek Liubliana Puccuuieva odi- ca S - leletoo 4u Jl-25. 31-26 Podružnica iVovt mesto : I tubi lanska cesta 42 UKiiucnc üMupsr» i. a iglast is l(alii( t inozemstvo I HI i A M ILA JVC Računi o L|ubl)ansk< poKraiinc pr? p-.;Stno čekovnem eavodo iL 17.749. za jstatt «crai» Italiif Servino Conti. Con Po« Nc 11-311)? Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Uredništvo : Ljubljana - Puccinijeva ulica St. 5. Telefon St. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Die Abwehrschlacht im Osten Absetzbewegungen an der Krim — Neue deutsche Stellungen nordwestlich Odessa — Bolschewistische Kräite nordwestlich Brody zerschlagen — 51 USA-Flugzeug e bei Angriff auf Nord- und Mit- teldeüf abgeschossen Aus dem Führerhauptquartier, Io DNB. Das Oberkommando der Weiirma^ai gibt bekannt: Im Nordteil der Krim und in der Landenge nordöstlich Feodosia wehrten deutsche und rumänische Divisionen die unseren Absetzbewegungen scharf nachdrängenden Bolschewisten in erbitterten Kämpfen ab. Schlachtfliegerverbände vernichteten dort in den beiden letzten Tagen 82 sowjetische Panzer. Eine SchJächtflieger-staffel unter Hauptmann Ruffer hat sich hierbei besonders hervorgetan. Nordwestlich Odessa haben unsere Truppen auf dem Westufer des Dnjestr befehlsgemäss ihre neuen Stellungen eingenommen. In den Kämpfen der letzten Tage zeichneten sich dort die unter dem Befehl des Generais der Infanterie von Foerster stehenden Truppen in Angriff und Abwehr besonders aus. .Nordwestlich Jassy setzten deutsehe nnd rumänische Verbände die Säuberung des an den Vortagen gewonnenen Geländes fort. Sie vernichteten einige feindliche Kampfgruppen und wiesen Gegenangriffe der Bolschewisten ab. In der östlichen Bukowina kam es in einigen Abschnitten zur Gefechtsberührung mit feindlichen Aufklärungskräften. Zwischen dem mittleren Dnjestr und dem Kaum nordwestlich Brody zerschlugen deutsche und ungarische Truppen bolschewistische Kräftegruppen. In den schweren Kämpfen der letzten Wochen hat sich hier die brandenbnrgische 208. Infanteriedivision unter Führung von Generalmajor Pie-kcnbrock hervorragend bewährt. In den Ruinen von Tarnopol verteidigt sich die i heldenhaft kämpfende Besatzung verbissen i gegen den mit überlegenen Infanterie- und } Panzerkräften weiter angreifenden Feind. Im Kampfraum von Kowel warfen unsere Truppen die Sowjets bei örtlichen An-1 griffen zurück nnd schlugen feindliche Gegenangriffe unter Vernichtung eine/ grösseren Anzahl Panzer ab. Im Landekopf von Nettuno wurde ein von starker Artillerie unterstützter feindlicher Vorstoss abgewiesen. Fernkampfartillerie bekämpfte das Hafengebiet von Anzio und Nettuno und zersprengte feindliche Schiff sansamm lu ngen. Verbände deutscher Kampf- u. Schlachtflugzeuge griffen bei Tag und Nacht Mu-nltions- und Betriebsstoff lager im Raum von Anzio an. Starke Explosionen und Grossbrände wurden in den Zielräumen beobachtet. An der Südfront wurden bei lebhafter beiderseitiger Späh- und Stosstrupptätig-keit erneut mehrere Stützpunkte des Gegners vernichtet und eine Anzahl Gefangener eingebracht. Bei Angriffen nordamerikanischer Bomber gegen das südöstliche Reichsgebiet und hei einem Vorstoss feindlicher Jagdverbände nach Nord- und Mitteldeutschland wur-dtn gestern 51 nordamerikanische Flugzeuge, darunter 38 viermotorige Bomber, abgeschossen. Einige britische Flugzeuge warfen in der vergangenen Nacht Bomben auf das Stadtgebiet von Osnabrück. Schnelle deutsche Kampfflugzeuge griffen Ziele im Raum von London an. je bližine in s pretteunkt Neki začasno izgubljen kraj so Nemci s takojšnjim pro-tisunkom zopet osvojili. Na Arktiku so znova oživeli spopadi. V odseku Kandalakše in na murmanskem bojišču so se "zjalovili vsi sovjetski napadi. Miren dan na italijanskem bojišču Berlin, 12. aprila. Na južnoitalijanskera bojišču je torek mirno potekel. Nemški grenadirji in padalci so odb'li sovražnikove napadalne čete. pognali v zrak več nasprotnikovih opazovalnic m bunkerjev ter neko v oporišče izpremenjeno poslopje. Na nettunskem predmostju je bila poleg živahnega topniškega delovanja še močnejša obojestranska izv'dniska aktivnost. Nemške daljnostreine baterije so uspešno obstreljevale sovražnikova iztovarjališča ter skladišča. Nastali so številni požari in eksplozije. Teroristični letalci preleteli Švico Bern, 12. apr. Uradno javljajo iz Berna, da so tuja letala v noči na sredo znova prekršila nevtralnost švicarskega ozračja Dolarski ček kot flblü Bern, 12. apr. Po uradni švicarski vesti je ameriški poslanik v Bernu izročil vodji političnega departt menta ček za milijon dolarjev, ki predstavlja prvi obrok odškodnine za škodo, povzročeno med bombardiranjem Schaffhausna. Pač tipična ameriška rešitev, dolarski ček kot rešitev vseh posledic podlega zločinstva ameriškega letalstva. To s>razčiščenjec schaffhausenskega slučaja označuje Roose-veltovo mišljenje. Z denarjem hoče uspavati Švico ter njeno jezo zaradi izgube nenadomestljivih vrednot ter krvi zahrbtno umor-; jenih žena in otrok. Animi des Obersten Kommissars in der Oparationszone „Adriatisches Küstenland 1. Alle Arbeiter und Angestellten, die i seit 25 Jahren ohne Unterbrechung im : gleichen Betrieb beschäftigt sind und den ! unter 2. genannten Berufsgruppen angehören, müssen gemeldet werden. Der Tag der Vollendung des Zeitraumes ist der 1. IV. 1944. 2. Zur Meldung sind die Betriebsführer verpflichtet. Sie hat die Arbeiter und Angestellten folgender Berufsgruppen zu erfassen: Industrie, Bergbau, Gemeindebetriebe (Strassenbahn, Gas-, Wasser- und Energieversorgung), Hauspersonal. 3. Die Meldungen haben bis 16. IV. an den Deutschen Berater, Amt Betriebsarbeit für die Provinz Laibach im Provinzialge-bäude Zimmer 122, II. Stock, in Laibach j zu erfolgen. Bei der Meldung ist der Vor-' und Zuname und die Wohnung des Arbeitnehmers anzugeben (bei Hauspersonai Na-j me und Anschrift des Haushaltes). Poziv Obersten Kommissars oparaclfs^ga področja „Jadransko primarie" 1. Vsi delavci in nameščene', ki so zaposleni 25 let brez prekinitve pri 'steir. podjetju in ki pripadajo eni izmed poklicnih skup:n. navedenih pod točko 2., se morajo prijaviti. Dopolnitev 25-1etnega roka se računa z dnem 1. aprilom 1944. 2. Prijava je za vse obratovodje obvezna. Obsegati mora delavce in nameščence naslednjih poklicnih skupn: industrija, nidarstvo, občinska podjetja "(cestna želčz-n:ca. plinarna, vodovod, elektrarna) in hišno služinčad. 3. Prijave se morajo predle žiti do 16. aprila nemškemu svetovalcu Ljubljanske pokrajine v Ljubljani. V pr javi je navesti 'me jr. priimek ter stanovanle delojem.iVa (pr; hišni eluž nčadi tudi ime in naslov gospodinjstva). K sestrelitvi 12? ameriških Lovci za dolge polete niso moli* preprečiti naj težjih bo^ibniških iz£ub brambna bitka na vzhodu Umikalsil pokret! ita Krimu — Nove nemške postojanke severaszapadno od Odese — Bolj še viške sile severnozapadno ©d Brodov razbite — 51 ameriških letal nad severno !n srednjo Nemčijo sestreljenih Terorističen napad na Zagreb j Zagreb, 13. apr. Stanovanjske okraje mesta Zagreb so včeraj opoldne ponovno bombardirali angloameriški strahovalni Führer jev glavni stan, 13. apr. DNB. - Vrhovno poveljništvo oboroženih sii objavlja: V severnem delu Krima in na ožini se-vamo-vzhodno od Feodozije so nemške in rumunske divizije odbile v ogorčenih bojih boljševike. ki so ostro pritiskali za našimi umikalnirin pt kret-L Oddelki bojnih letal *o tamkaj v zadnjih dveh dneh uničili 83 .sovjetskih okijpnikov. Jata bojnih letal i»od poveljstvom stotnika Ruffei* se je pri tem posebno odlikovala. Severno- j zapadno od Odese so naše čete po ukazu zavzele nove postojanke na zapadnem obrežju Dnjestra. V bojih zadnjih dni so se tamkaj v napadu in obrambi posebno odlikovale čete pod poveljstvom pehotnega generala von Foersterja. Severno-zapadno od Jasija so nemški in rumunski oddelki nadaljevali čiščenje v prejšnjih dneh osvojenega ozemlja. Uničile m> nekaj sovražnih bojnih skupin in odbile boljše viške pretinapade. V vzhodni Bukovim je prišlo v nekaterih odsekih do spopadov s sovražnimi izvidniškimi silami. Med srednjim Dnjestrom in področjem severno-zapadno od Brodov so nemške in madžarske cete razbile boljševiške bojne skupine. V težkih bojih zadnjih dni se je tukaj (KUikovaia brandenburšKa 308. pohotna divizija poti poveljstvom generalnega majorja Piekenbrocka. V razvalinah Tarnopola se brani junaško se boreča posadka zagrizeno proti sovražniku, ki nadalje napada 7. nadmočnimi pehotnimi in oklopni-škimi silami. Na bojišču pri Kovelju so naše čete pri krajevnih napadih vrgle sovjetske čete nazaj ter odbile sovražnikove protinapade in uničile večje šetvilo oklopnikov. Na Nettunskem predmostju je bil odbit Sovražnikov sunek, podprt z močnim topništvom. Daljnostrelno tcpmsnvo je obstreljevalo pristaniško področje Anzija in Nettuna ter razpršilo sovražnikove ladje, ki »so se zbirale. Oddelki nemških bojnih letal so napadali na področju Anzija podnevi in ponoči skladišča streliva in pogonskega goriva. Opažene so bile močne eksplozije in veie-požari na področjih ciljev. Na južnem bojišču je bilo pri živahnem obojestranskem delovanju izvidniških in udarnih oddelkov ponovno uničenih več sovražnikovih oporišč in dovedeno večje število ujetnikov. Pri napadih severno-amerišklh bombnikov proti južno-vzhodnemu ozemlja Reicha in pri sunku sovražnikovih lovskih oddelkov proti severni in srednji Nemčiji je bilo včeraj sestreljenih 51 severnoameriških letal, med njimi 38 štirimotornih bombnikov. Nekaj angleških letel je vrglo v pretekli noči bombe na mestno področje Osna-briicka. Nemška brza bojna letala so napadla cilje na področju Londona. Popravek. Poročilo vrhovnega poveljništvo nemških oboroženih sil od 12. t, m. naj se glasi: Severnozapadno (ne: sever-novzhodno) od Jasjja so vrgle nemšKe čete sovražnika nazaj jn zavzete važno višinsko ozemlje. Rumunsko vojno poročilo Bukarešta, 13. apr. Rumunsko vojno poročilo z dne 12. aprila se glasi: Na severu Krima so se nemške in rumunske čete po srditih bojih, v katerih je sovražnik utrpel velike izgube, umaknile na nove postojanke. Vzhodno od Dnjestrovega ustja je bil odbit še nadalje napadajoči sovražnik s težkimi izgubami. V srednji Besarabiji in severno od Jasija so bili zavrnjeni vsi sovražnikovi napadi, podprti z oklopniki. Napadi nemških oklopniških sil in rumunskih oddelkov severno od črte Po-dul-Uoaie-Tergi Frumos se nadaljujejo in je bilo zavzetih večje število krajev in važno višinsko ozemlje. Sovražnik je v tem odseku utrpel izgube ljudi in gradiva. lindi bop na jugu in sevam vzhodnega bojišča naraščajo Berlin, 13. apr. Na jugu vzhodnega bojišča se ozemlje pri temperaturi do 15 stopenj počasi suši. Na Krimu so pota ponovno trda in že dobro vozna, tako da so boljševiki 11. aprila utegnili izrabiti jasno sončno vreme za nadaljevanje napadov. ki so jih od Velikonočne nedelje izvajali z vso silovitostjo. Glavne sunke je izvedel sovražnik s severo-vzhoda preko polotoka Canga vzdolž železnice, drugi sunek z južnega delA Perekopske ožine, tretjega pa s področja pri Kerču proti zapadu. Nemške in rumunske čete so prizadele napredujoč1™ boljšev:koni v težkih in izprememb polnih bojih občutne izgube. Dasi je imel sovražnik tako na zemlji kakor v zraku velike izgube, ni niti najmanje popustil niegov pritisk. Nemške čete so se zato umaknile na vzhodnem delu Krima proti zapadu in na severnem delu proti jugu. pri čemer so izpraznile mesto Kerč. ki je bilo popolnoma porušeno in z razstrelitvijo vseh naprav oropano sleherne vojaške vrednosti. Obrambni boji, ki so postajali od ure do ure silovite jši, so bili tudi že ponoči v polnem teku. Južnozapadno od Odese so sovjetske čete poizkušale znova odriniti nemške čete od prehodov ob izlivu Dnjestra. Dalje severno so zgradile nemške skupine ob vzhodni obali Dnjestra zaščitne črte. ki jih je poizkušal prebiti sovražnik severno od Tiraspola. Naoad se je izjalovil. Tudi severno od Orgejeva, kjer so nemške čete z očiščenjem dveh starejših vdorov zopet vzpostavile prvotno glavno bojno črto. in vzhodno od Jasija so prcpadli boljševiški sunki. Tamkaj so sovjetske čete poizku- šale za vsako ceno zadržati pred napadom brzih nemških oddelkov neki kraj, nemške čete pa so zlomile odpor, prodrle dalje proti severu jn severo-zapadu ter zavzele nekaj važnih višin. Na področju vzhodno od Stanislavova so napadali madžarski oddelki. Skupno z naskakovalnimi topovi so zavzeli neki kraj južno od Dnjestra in tako še povečali svoj v ponedeljek pri Delatinu dose- ' ženi uspeh. Tudi nemški napadi, ki se razvijajo že tri dni severno od Dnjestra, so dovedli do nadaljnjih osvojitev ozemlja. Ti napadi so usmerjen; proti silam, s katerimi so boljše v'ki hoteli od zapada odrezati bojne skupine generala Hubeja. S sunkom, ki je na Velikonočno nedeljo dovede! do vzpostavitve zvez, je bil sovražnikov zaporni pas razbit, močni preostanki pa so se zbrali južno od Bučaca k novemu odporu. Nemški napad od vzhoda, severa in zapada je navzlic prvotnemu žilavemu, pozneje pa vedno bolj popuščajočemu od- j poru dobro napredoval. Izgube odrezanih sovražnih skupin, ki so bile zagrabljene s treh strani in z juga ovirane od naraslega Dnjestra. so težke. Tudi južno in zapadno od Brodov ter pri Koveliu so uspevali nemški sunkj navzlic ponekod naraščajočemu sovražnikovemu protipritisku, dočim se posadka mesta Tarnopola, M je vedno bolj podobno kupu razvahn, v junaških obrambnih bojih še vedno upira sovražnikovim napadom. Na severu vzhodnega bojiSča se nadaljujejo navzlic odtugi in poslabšanjem poti boji južnovzhodno od Ostrova. Vsi boljševiški sunki so se izjalovili v hudih, bojih bombniki. Povzročena je biia škoda, število človeških žrtev je majhno. Angloameriški napad na Niš Beograd, 12. apr. Srbska vlada objavlja po angloamei iškem bombardiranju Niša dne 5. aprila naslednjo uradno izjavo: Na temelju uradno ugotovljenih dejstev je predstavljalo angloameriško bombardiranje mesta Niša dne 5. aprila t. 1. izrazit terorističen napad na civilno prebivalstvo. Rušilne in zažigaine bombe, ki so padle na mestne predele, v katerih ni bilo nikakih vojaških ah gospodarskih ciljev, so zahtevale veliko števiio človeških življenj ter so povzročile pomembno tvarno škodo. Več sto hiš je bilo porušenih, med njimi tudi neka cerkev in ueka bolnišnica. Ta teroristični napad angloameriškega letalstva na odprto mesto v državi, ki so jo Angloame-ričani pognali v vojno in o kateri še vedno trdijo, da so njeni zavezniki, je izzval v vseh slojih srbskega naroda soglasno obsodbo in zgražanje. Srbska vlada dviga kot veren tolmač čustev svojega naroda pred vso svetovno javnostjo svoj glas proti tej do neba vpijoči nepravičnosti, ki so jo Angloameričani zagrešili nad srbskim narodom, za čigar svobodo se domnevno bore, dejansko pa uničujejo srbski narod tako s svojimi pogostimi terorističnimi napadi na mirno prebivalstvo kakor tudi s potuho zločinskim Titovim tolpam, s katero hočejo izzvati v Srbiji državljansko vojno in medsebojno uničenje. Pot Hrvatske je jasno označena Zagreb, 13. apr. Ob 3. obletnici ustanovitve države je ustaški pokret priredil v torek proslavo, katere so se med drugimi udeležili tudi hrvatska vlada, hrvatska ge-neraliteta, vojaška odposlanstva zavezniških sil in diplomatski zbor. Slavnostni govor je imel organizacijski vodja ustašev minister dr. Lovro Sušič. V svojem govoru je dejal med drugim, da so ta tri potekla leta bila dokazala zrelost in zmožnost hrvatskega naroda, da sam odloča o svoji usodi, se sam vlada in je resničen in dragocen član evropske skupnosti svobodnih in samostojnih narodov in držav. Potekla tri leta pa so tudi pokazala vsemu svetu, da ni sile na zemlji, ki bi utegnila odvrniti ustaški pokret, hrbtenico hrvatske države, od poti, po kateri je krenil Poglavnik in katere geslo je: »Zmagati ali poginiti!« Seja finskega parlamenta Helsinki, 13. apr. O včerajšnji tajni seji parlamenta je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Na seji finskega parlamenta je podal državni minister Sinkomies poročilo vlade o političnem položaju. Potem, ko je bila po dnevnem redu zadeva predložena v obravnavanje prihodnji seji, je parlament soglasno sklenil prehod na dnevni red. Spuri med francoskimi disidenti * Stockholm, 11. apr. Reuterjev diplomatski dopisnik Randal Neale se bavi z novim sporom med de Gaullom in Giraudom. Iz Nealovih pripomb je popolnoma jasno razvidno, s kako onemoglostjo in odpovedjo gledajo v Londonu na ta spor, ki se v bistvu odigrava med Zedinjenlmi državami in Moskvo in glede katerega se Angleži zavedajo, da ne morejo nanj z ničemer vplivati. Reuterjev dopisnik pravi, da ta spor ne predstavlja le nesporazuma med } dvema Francozoma, temveč med dvema sistemoma in dvema pokolenjima. O bodočem Giraudovem položaju pravi, da je popolnoma francoska zadeva. Britanski opazovalci nimajo namena niti niso dejansko pooblaščeni, presojati o veljavnosti ugovorov in trditev obeh strank, vendar vidijo v generalu Glraudu verno in junaško srce, v generalu de Gaullu pa dinamično silo ter obžalujejo, da se ta dva različna značaja ne moreta sporazumeti. Zatemnitev od ZU do 5. Berlin. 12. apr DNB Severnoameri^k bomb nišk' oddelki so v torek nadaljevali dnevne napade na Nemčijo k! so jih pričeli na VeVko soboto Znova so poizkušali razbit nenvko protiletalsko obrambo na ta način, da vi se bombniki, ki so prileteli v več jatah, v ra/nih smereh bližali 6vojirr ciljem T3K.0 'e neki bombfiišk- oddelek priletel v Reich preko severnozapadne Nemčije, medtem ko si je neki drug močen oddelek zbral pot preko Vzhodnega morja ter je oo:7ku"al doseči Nemčijo s severa Oba oddelka, ki sta se hotela zci^nitr močno hranjenemu berlinskemu področju sta se hotela združiti nad spodnjo Odro. S seboj sta imela mnogo lovcev za dolse polete. ki so imeli nalogo, da ščitijo bcmbn:ke Kljub velikemu številu lovcev so nermke protiletalske sile znova uničile mne^o obletelih bombnikov. Nemški lovci n rušim* oddelki so napadli sovražnikove reje že nad morjem, kjer so jim zadali prve izgube Medtem ko so se posamezne nemške lovske jate zapletle v močne letalske boje s sovražnikovim lovskim spremstvom, je lahko večina nemških lovcev napadla sovražnikove bcmbn&e. Že nad severnozapadno Nemčijo je postalo nešteto štir-motornikov žrtev silovitih nemških napadov. Tudi pri nadaljnjem poletu proti vzhcdu so nemica kyvska letala ta sovražnikov oddelek stalno napadala Enako so napadi nemški lovci že nad morjem odde>ek. ki je skušal priletet" preko Vzhodnega morja. S temi stalnimi težkimi napadi so prisilili Nemci mnoga sovražnikova letala, da so zasilno odvrgla bombi Zato je bilo pr torkovem napadu ameriškega letalstva prav težko spoznati, kje naj bi bilo njegovo pravo težišče. Letalska bitka je dosegla svoj višek, ko sta se ameriška oddelka zdruz'la ter strnjeno zapustila nemško ozemlje leteč proTj scverozapadu. Zlasti na področju pri Rostock u ter nad otokom Fehmarn je prišlo d0 hudJh letalskih bojev. v katerih so Američani znova izgubili mnogo bombnikov Teh ,zgub ni mogla preprečiti niti nova lovska zaščita. k< ie priletela, da bi zamenjala staro Če potegnemo črto pod velikonočno ofenzivo ameriškega letalstva, vidimo, da je sovražnik izgubil najmanj 287 letal, med njim 232 Štirimotornih bombnikov. To visoko število sestreljenih bombnikov, v torek jih je bilo najmanj 105 dokazuje da tudi najmočnejše lovsko spremstvo sovražn ikov'h bombniških jat ne more preprečiti napadov nemških lovcev K verjetnim izgubam 2300 mož letalskega osebja se morajo tudi tokrat prišteti izgube, ki jih je imel sovražnik nad mcciem m ki j:h ni mogoče točno ugotoviti. Sovražn ;k; g~vr»re že tedne, da nem^a protiletalska obramba m več dorala velikanskim naporom amcr: ke letalske c-fenz ve Vedno znova nrinovedujejo v tisku in po radiju, da so nemške kvske ?ate skoraj popo'noma uničene ;n da ne predstavljajo ver n:kake resne nevarnosti za amcri'ke letalce. Z isti Američan1 ŽTigrrajo pr; tem s fantastičn mi številkami o sestreljenih nemških lovcih, novi nemški uspehi na so nedvomno najboljši dokaz o neresničnosti teh trditev. Tudi vedno večja uporabe lovcev za dok-'e polete dokazuje da hoče amerško letalstvo na ta način čimbolj zmanjšat-' bombniške izgube. Te lovce predstavljajo v glavnem dvomotomi »Lißhtningi« in enomotorni »Thunderboltv.<, ki dofce z dodatnimi bencinsk'nv tank: zelo vel'k akci.j^k' radij in zato lahko opremljajo boTT>br>-ke da'eč v sredino Nemčije Da ra so Nemci kos tudi te razmeroma močn leta'sk^ zašč"ti in da jim vedno znova uspe približat: se bombniškim oddelkom ter & poiskat; žrtve nam dokazuje števiio sestrelitev na Veliko soboto. Vel:ko nedeljo in v torek. Povejmo s' samo šterflce o sestrelitvah štirimotornih bombnikov in sovražnikovih lovcev v teh treh dneh: 8. aprila 65 4ino*(jrmh bombnikov, 22 lovcev, 9. » 62 » » 9 » 11. » 105 » » 24 » skupno 232 4motom"h bombnikov. 55 lovcev Poleg vedno- močnejšega nemškega lovskega letalstva ima tonejo zaslug pri sestrelitvah nemško protiletalsko topništvo, ki je prav v zadnjih dneh z novimi obrambnimi metodarvüi doseglo pomembne uspehe Včerajšnji letalski bsji nad Nemčijo Berlin, 12. apr. Dne 12. apr. je v opoldanskih urah priletel nad južnozapadno Nemčijo manjši ameriški bombniški oddelek. Nad področjem Wiesbaden—Mainz ter severnovzhodno od Frankfurta ob Meni je prišlo do silovitih letalskih bojev z nemškimi lovci in rušilci. Več štirimotornih bombnikov so Nemci sestrelili. Tudi slabši ameriški oddelek, ki je istočasno priletel nad srednjo Nemčijo, se je zapletel v boje s silami nemške protiletalske obrambe. Berlin, 12. apr. Danes opoldne je prišlo do letalskih bojev med nemškimi lovci ter severnoameriškimi bombniki nad južno-nemško mejo. zlasti nad Neusiedlerskim jezerom in nad vzhodnimi Alpami. Pri tem je bilo več štirimotornih bombnikov zbitih ali pa prisiljenih k zasilnemu pristanku. Izdajalec bi is rad Inaiai Viktor Emanuel imenoval svojega sina za »italijanskega regenta« Milan, 12. apr Viktor Emanuel je objavi po radiju, da je imenoval svojega sina Um-berta za »italijanskega regenta« imenovanje pa bo postalo veljavno šele »ko bodo zavezniki vkorakali v Rim« Emanuel trdi. da »prostovoljno« zapušča politiko in da uresn čuje, kar je predlagal zavezniškim oblastem :n svoji vladi. Potem ko je Viktor Emanue1 izpo'n;l svoi o nalogo, je postal nepotreben Njegovi novi prijatelji so mu to že dalje časa popolnoma odkrito dopovedoval Njegova radijska izjava je tako zlagana, kakrr le bila vsa njegova politika Zato nc more pričakovati, da bi mu verjel kateri koli Italijan ali pa trezen opazovalec. ki zasleduje razvoj v južni Italiji O prostovoljnem sklepu se ne more govorit od one ure dalje, ko ie Emanuel svojo politiko brezpogojno izročil sovražnikom Italije in se ponižal na stopnjo njihovega sluge. Ako misli Viktor Emanuel, da si je s hinavsko izjavo, da bo postal njegov ukrep veljaven šele. »ko bodo zavezn'ki vkorakali v Rim«, ustvaril kritje nasproti svojemu narodu, petem se mora pač zavedati, da njegovim gosno darjem noben rok nič ne pomeni Izdajalca so doslej še vedno zavrgli, čim se jim je zdelo, da je prišel pravi trenutek, toda ts žalostni zastopnik savojske rcdbme je lahko gotov, da bo zaradi svojega izdajstva prav talco propadel kakor vse kreature njegovega kova Med tem časom bo moral seveda italjanski narod nositi posledice tega izdajstva Umberto mu bo brez dvoma še dodal kar bo mogel, v kolikor se bodo Moskva. London in Washington sploh ša nzi*-a'i na nireove »i=h:t»e prispel iz Neaplja v Madrid ■".] !r- -go. za katero se sedaj zanima neko veliko ameriško založništvo. Rokopis je imel prvotni naslov »Moja pot v Rim«, z izja-: lovljenjem izkrcanja pri Nettunu pa je bil j Badoglio prisiljen, da ga je predelal in j mu dal naslov »Moja pot k zaveznikom . Založništvo noče počakati s tiskom, da bi Badoglio prišel v Rim Pravi, da se ne ve. kako dolgo bi to traialo, s knjigo bi pa vendar dobro zaslužilo. Učbenik a Izdajalce Ma dr d. 1? ^pr r». bh hoÉMtffcBm Api^ata tei jc Churchìlfova vlada ostane Amsterdam. 9. apr. Kakor poroča Reuter iz uradnega vra Churchill v bližnji bodočnosti ne namerava preesnovati angleške vlade Eden bo v vsakem primeru še C6tai zunanji minister Dve bližnji mednarodni konferenci »pomena prve vrste« sta še^ boij potrdil Churchilla v sklepu, da ne dopust mkakih izprememb v najvišjem vodstvu angleške zunanje no!'tik e Na eni konferenci se bo sestal Stettins z zastcpn'ki angleške v>ade. na drugi na bodn raznravpal: ministrski predsedniki d<:-m in ionov Ječa za organiziranje stavk v Angl j ; Stockholm 8 apr Ancleška vlada pripravlja nevo uredbo, k' določa kazn do 10 let ječe za ščuvanje in organiziranje divjih stavk. Obenem ie SotlanJ Yard naprosil za'pomoč p<>-'icijske oblasti v Južni Afriki. Irski in Zed;-nienih državah da doženejo oo kod dobivajo huiskač' tako velika denarna -redstva Po razgovoru z ministrom za dele Bevnom so voditelji rudanev nostavli svojim članom ultimat, v k"tererr ;,h norv*io na- poslušajo njih uradno vodstvo V sredo se je posvetovala skupsčina delegatov rudarjev o tem ultimat*, Verordnung über den verstärkten Ölfruchtanbau ženeva, 11. apr. Dočim se morajo ameri- j ški vojaki daleč od domovine boriti za Ro- j oseveltovo židovsko-imperialistično vojno, se washingtonski oblastniki že bavijo z določanjem programa za tretjo svetovno vojno, ne da bi povedali, proti komu bo naperjena. »Za zaprtimi vrati proučuje ameriška vlada gigantski načrt, ki bo omogočil Zedinjenim državam, da bodo prestale prva tri leta tretje svetovne vojne«, poroča »Associated Press«, ki tudi pravi, da določa ta načrt nabavo ogromnih surovinskih zalog za skupni znesek 5 milijard dolarjev. Baje je prišlo na tajnih sejah do izredno živahnih debat, ki so se jih udeležili zastopniki vojske in mornarice, Bele hiše, uprave za dobave po zakonu o posojilu in najemu, tovarn, ki proizvajajo vojno blago, in rudarskega urada. Po informacijah ljudi, ki so sejam prisostvovali, nameravajo ob koncu vojne zaseči vse razpoložljive rudnine. To bi pomenilo pričetek zbiranja ter naj bi istočasno preprečilo dumping, kar bi bilo ameriški rudarski industriji le ugodno, ker bi preprečilo nagel padec cen ob koncu vojne. Nadalje naj bi vse mineralne zaloge v Ameriki sami ostale toliko časa nedotaknjene, dokler ne bo kongres ugotovil, da je nastopilo novo »narodno blagostanje«, ter s tem dovolil uporabo ameriških rudnin. Vse te zaloge smatrajo namreč sedaj za »prvo obrambno črto« Zedinjenih držav. Ros^?velt3vo ščuvanje proti Argentini Ženeva. 12. apr »To. kar dela ameriška vlada glede Argentine, je očitno ščuvanje argentinskega naroda k uporu proti vladti ki uživa v svoji deželi a-v tori teto in vzdržuie doma red in m'T«. je izjavil bivi? zunanj- minister Sumner Wellen v članku, ki ga ponatisku-je »Dailv Herald« »Na zanadni polobü so «•talno obstojale nacionalne diktature. Ako se bodo Zedinjene države vmešavale v notranje razmere, potem bo fla k vragu politika dobrega prjate'istva Položaj je zelo krtičen. zakaj Čile Bolivija :n Paragvaj so se že priključile opoziciji proti Washingtonu«. pravi Welles v svojem članku. Med tem ie, kakor poroča »Time»« iz Buenos Airesa. naprav'la argent:nska \lada korak dalie za izločitev amerške agitacije ko ie določila da bo odslei naprej dobavljala argentinskim radijskim postajam vesti le še poročevalska agencija ANDI. ki se je zavezala, da bo v petih lerih razposla'a po svetu svoje lastne dopisnike. V§e osebje te agencije morajo tvorit rojeni ali pa vsaj z desetletnim bivanjem naturalizirani Argentine! Doslej je dobavljala večino rad jskih poročil v Argentin »Un;ted Press« skupno z radijsko poročevalsko 9'užbo »National Broadcasting Company« Zato poskuša Washington znova živčno vojno ter razširja po ameriškem tisku in s pomočjo Reuterja sporočila, da je ameriško zunanje m nistrstvo zaprosilo zavod za preskrbo. naj mu poroča ali sc Amerika lahko odreče argentinskemu mesu. Upajo, da bi se v primeru ako bi prehranjevalni urad ta ukrep odobri Angliia pridružila tem kazenskim sankcijam Naročite se na romane DOBRE KNJIGE Končno upajo, da bosta dejstvi, da bo inozemstvo za vse to vedelo ter obstoj takih zalog v Zedinjenih državah, dovolj močni svarili za vse tuje sile, da si ne bodo upale pričeti nove vojne. List poroča, da postaja vprašanje o »nadzornem uradu za surovinske zaloge«, ki naj bi ga tvorili člani vele-industrije, ki bi jih s privolitvijo senata imenoval predsednik republike, v toliko zapleteno, ker se vojska temu upira in trdi, da predstavlja načrt za zbiranje surovin vojaško tajnost. Zato nasprotujejo vojaki imenovanju civilistov, ki ne znajo biti vedno »popolnoma tihi«, ter zahtevajo zase popolno in izključno nadzorstvo nad surovinami. Tudi državno tajništvo je izrazilo pomisleke, predvsem zaradi obveznosti, ki so jih doslej sprejeli napram Rusiji, ter zaradi obveznosti, ki bi izhajale iz politike do iberoameriških držav. Po mnenju nekega ameriškega lista je poseben problem vprašanje, kako stališče bo o tem načrtu zavzela Anglija. List pravi, da so Angleži že po prejšnji vojni zahtevali skupno nadzorstvo nad preostalimi surovinami, dočim je sedaj Washington mnenja, da je treba poslovanje po zakonu o posojilu in najemu tako urediti, da bodo imele Zedinjene države popolno nadzorstvo nad cenami, proizvodnjo in prodajo vseh rudnin »v združenih ozemljih« Anglije in Zedinjenih držav. Uradno o tem vprašanju z Britanci še niso razpravljali. Badoglio plačanec Moskve Milan, 13. apr. Dejstvo, da je Badoglio priznal »vlado« boljševiškega tolovajskega kolovodje Broza, je izzvalo v vsej italijanski javnosti znova ogorčenje in zaničevanje napram temu izdajalskemu generalu. K poročilom o tem novem izdajalskem koraku Badoglija piše tisk, da dogovor z boljševikom Brozom kaže. da je Badoglio danes že popolnoma v oblasti Moskve ter je zato popolnoma izgubil svojo svobodo delovanja. S tem novim izdajstvom se je Badoglio sedaj kot plačanec popolnoma podredil boljševiškemu gospostvu. Italijanski narod ne bo tega izdajstva Badogliju takisto odpust'1, kakor mu ne bo nikoli odpustil njegovih dosedanjih zločinov. Napast na švedsko bolniški ladja Berlin. 8 apr. Dne 6 aprila okrog 13.20 je napadlo sedem britanskih n severnoameriških lovskih bombnikov južno od La Nouvelle ob južncfr&ncoski obal- 0b dobrem razgledu švedsko ladjo »Embla« ki je bila v smžbi mednarodnega Rdečega križa. teT jo z bombn'mi zadetki zažgalo. »Embla« ie bila predpisano označena ;n iavljena sovražniku kot ladja Rdečega kr ža Hudo poškodovano ladjo so privlekl; gorečo v pristanišče Port Vendres. Skoraj tretjina tovora je zgorela. Eno dvomotornc letaki, ki je istočasno obstreljevalo francoske ribiške čolne, ie zadelo ob jambor »Embie« ter strmog'avilo v morje Umzr guvernerja kvantunške pokrajine Sanghaj. 9 apr »Central Press« javlja, da ie bil 4. aprila umerjen guverner kvakinške pokrajine Čenjacču. Umoriii so ga v Kantonu čungkinškj teroristi, ki so ga na njegovi poti v urad napadli z revolverji in ročnimi bombami. Umorjen- je bil 9vak Vangčingveja in i 52 let star. Osebe, ki so izza 1. julija 1943 pr àie iz kake italijanske pokrajine, ki ne pr.pada k operacijskemu ozemiju »Jadransko Primorje«, in ao se nastanile v Ljubljanski pokrajini, se opozarjajo, da morajo najkasneje do 15. apr la 1944 pri upravi policije v Ljubljani, te bivajo stalno Izven Ljubljane, pa pri pristojnem okrajnem glavarstvu pismeno zaprositi za dovoljenje za bivanje v Ljubljanski pokrajini v smislu naredbe Vrhovnega komisarja z dne 10 marca 1944, ki je objavljena v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani z dne 3. apr.la 1944. Kundmachungen der Ernährungsanstalt Abgabe vom Fleisch Verbraucher bekommen am Samstag, den 15. d. M. bei ihren Metzgern je 20 Dg Rindfleisch gegen Abgabe von Abschnitten »1. 2, 5, 6 Ap« der vom SVA in Laibach ausgegebenen Aprilgrundlebensmittelkarte. Berechtigte Verbraucher ln den Gemeinden: Ježica, D. M. v Polju, Dobrunje und Rudnik bekommen am Samstag, den 15. d. M. bei ihren Metzgern je 10 Dg Rindfleisch und je 10 Dg Fleischerzeugnisse gegen Abgabe vom Abschnitt »63—Ap« der Aprilgrundlebensmlttelkarte. Auf Grund der mir erteilten Ennicbtigung ordne ich an: Art. 1. Alle Besitzer landwirtschaftlich genutzten Bode» sind verpüchtet m Rahmen des Anbauplanes Ölpflanzen anzubauen und deren Samen abzuliefern. Art. 2 Dct Anbauplan über den Anbau von Ölfrüchten w rd durch den Präfekten nach Anhörung des Prov nrial-Inspektorates der Landwirtschaft bekannt gemacht Art. 3 Landwirte, die ihrer Anbau- >md Ablieferungspflicht voi! nachgekommen sind, können Prämien erhalten Art 4. Wer der Anbau- und Ablieferungspflicht n cht nachkommt oder versucht ohne Anspruch die Prämie zu erlangen, wird m:t Geld- und Fre heitsenfretzung bestraft. Triesf den 1 März 1944 Der Oberste Kommissar: Rainer e. h. Zavednim Slovencem! Pol leta je za nami, odkar je v najusodnejšem trenutku naše zgodovine vzel v svoje roke krmilo naroda naš prezident, div. general Leon Rupnik, Dobrega pol leta je komaj od tedaj, a pred seboj vidimo vendar toliko storjenega, toliko sadov težkega in trudapoinega dela, da kaj »ličnega v svoji preteklosti skoraj ne najdemo. Ob najtežji uri, ko »so ležali na tleh slovenstva stebri stan«, se naš prezident ni ustrašil prevzeti nase zgodovinske odgovornosti. Ze ta korak sam, s katerim smo se uvrstili med narode, ki ob strani hrabre m požrtvovalne nemške vojske prispevajo svoj delež v borbi proti komunizmu, zasluzi vse priznanje. Toda ni ostalo samo pri besedah. V par mesecih se je dvignilo in organiziralo slovensko domobranstvo kot narodna vojska, ki hoče dokončno obračunati s kmunizmom. V par mesecih so izpregledale in našle pravo pot široke plasti ljudstva, kar je dokazalo tudi splošno podpisovanje božične protikomuni-stične spomenice. Na vseh področjih je bilo izvršeno ogromno obnovitveno delo, naj omenimo samo socialno polje, kjer je mogla biti izrednim potrebam kos samo tako velikopotezna socialna akcija, kakor je danes v teku m kakršne Slovenci še nismo poznali. Vsi danes uživamo sadove tega trudapoinega dela. Za to dolgujemo svojemu prezidentu vso hvaležnost, hkratu pa tu;li zaupanje v njegovo vodstvo in v delo, ki -a še namerava izvesti v bodočnosti. O tem svojem delu bo spregovoril nas prezident, genera] Leon Rupn& ljudstvu sam neposredno, in sicer na zborovanju, ki bo v nedelio 16. aprila ob 10. dopoldne v veliki unionski dvorani. V daljšem govora bo ožigosal temne sile, ki so nas pahnile v nesrečo, obračunal bo z napakami preteklosti in nam pokazal nove smernice za bodočnost. Vsi. ki hočete sodelovati pri hodnčem gradilnem in obnov-lncm delu, udeležite se tega zborovanja, pridite poslušat besedo moža, pod čigar vodstvom bomo gradili m ustvarja'L Ameriški strali pred posledicami invazije »Najbolj krvava bitka v zgodovini« Vigo, 12. apr. »Pri presojanju izgledov za mvazijo pomirjuje le eno samo dejstvo, namreč, da lahko že prvič vržeš sedem točk«, piše Quentin Reynolds v newyor-škem listu »Colliers«. Ameriški novinar prikazuje plastno sliko o bojih, ki čakajo zaveznike pri poizkusu izkrcanja na francoski obali. Na podlagi zavezniških izkušenj pri D'eppu. Salernu in Faravi napoveduje najbolj krvavo bitko v zgodovini. »Za amfibüske operacije je značilno, da raste razmerje iz??ub s številom izkrca-nih čet«, piše Revnolds »Ako bomo izkrcali cb pričetku 200.000 mož, lahko pričakujemo nad 50o'n izgub, ako pa bomo izkrcali milijon ljudi, potem se bo odstotek Izgub močno dvignil«. Rpynolds prikazuje nato, kako bo verjetno izgledal boj zavezniških čet v Franciji. Pravi, da bodr> zavezniški vojaki zadeli stalno na nova nemška presenečenja. Cele stolpce posveča pohvali nemškega obrambnega orožja, najtežje pa bo po njegov mnenju premagati bojnega duha nCm?>prra vojaka. V dokaz navaja naslednjo sliko nekaterih nemških vojnih ujetnikov: »Bilo bi prijetno, ako bi mogli poročati, da so slabo hranjeni, da izgledajo trudno, da so njihove uniforme strgane in slabe in da so srečni, ker je vojne zanje konec. To bi bMo lepo, a ne bi ustrezalo resnici. Bili so veliki in močni možje, z dobrimi uniformami 1, 2, 5, 6 Ap« aprilske živilske nakaznice, izdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani. Upravičeni potrošniki v občinah D. M. v Polju, Dobrunjah, Ježici in Rudniku bodo prejeli 15. t. m. 10 dkg govejega mesa in 10 dkg mesnih izdelkov proti oddaji od-rezka »63—Ap« aprilske živilske nakaznice. Uvedba protižidirvskili zakonov na Madžarskem Madžarski uradni list je objavil 1. aprila tri naredbe o ureditvi židovskega vprašanja. Prva določba predpisuje, da se v židovskih gospodinjstvih ne smejo več uporabljati nežidje kot domači pomočniki ali hišni nastavljenci. Službeni odnosi te vrste se morajo ukiniti do 30. aprila. Razen tega se ukinjajo židovski notarijati, židovski zapriseženi tolmači, sodni izvedenci in patentni odvetniki. Do 31. maja se morajo izbrisati vsi židovski odvetniki iz odvetniške zbornice. Določbe posegajo tudi v področje tiska, gledališča in filma, kjer se morajo do 30. aprila črtati iz članskega spiska vsi židje. Pojem žldovstva je določen že v zakonu o zaščiti rase iz 1. 1941. V naredbi je takisto določeno, da morajo vsi židje od šestega leta dalje nositi izven domače hiše na levi strani prsi svojega gornjega oblačila šesterooglato rumeno zvezdo lz blaga v velikosti 10X10 cm. Protižidovski zakoni so stopili v veljavo 5. aprila. Beneš o boljSevizaciji ,-češkoslovaške" Po poročilih agencije Exchange ie imel dr. Beneš nedavno govor o novi ureditvi »Ce-ko-slova&e« za primer zaveznike zmage Pri tem je napovedal, da bo »češkoslovaško« gospodarstvo v znatni meri podržavljeno. To je eden izmed velikih korakov v smer bel izačne in v Angl:ji si ne taje. da bi s tem prevratne ideje prodrle globoko v Evropo. Govor dr. Be-neša je v bistvu priprava za 9ovjet;zac'jo ■»Češkoslovaške«, če b: razvoj dogodkov krenil v smer. kakršno si obeta govornik. Po njegovih izjavah bodo podržavljeni vsi mdniki, vsa težka industrija in vsi veliki gozdn kompleksi Potrebna bo tucf obširna razlastitev' večjih zemljiških posesti Dr. Beneš utemeljuje na poved teh globoko segajocih ukrepov z navedbo. da je »sovjetski način gospodarstva pokazal čisto nove možnosti in nazore gospodarske n socialne prirode« Z drugimi besedami: Dr. Beneš pristaja v cekxf na 90vietizacij0 Na osnovi čl. 2 naredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko Primorje« o povečanem pridelovanju oljnih rastlin z dne 1. marca 1944 št. 21. Službeni list St. 64/22 iz 1. 1944 in na osnovi čl. 1 naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20 septembra 1943 št. 4 SI. L št. 273/86 iz 1943 predpisujem: CL 1. Vsak lastnik, zakupnik ali drug obdelovalec kmetijskih zemljišč, ležečih v Ljubljanski pokrajini, je dolžan saditi oljne rastline po predpisih te naredbe. CL 2. Za Ljubljansko pokrajino se vobče kot oljna rastlina predpisuje sončnica. Povsod tam, kjer sončnica ne uspeva, to je v hladnih legah, predvsem v krajah nad 500 m morske višine, se more namesto sončnice sad ti kakšna druga oljna rastlina. predvsem buče. Cl. S. Osebe iz čl. 1.. ki razpolagalo z obdelano kmetijsko površino v izmeri do 20 ha. morajo oddati najmanj naslednje množine oljnih semen: pri obdelani površini 1—2 ha 10 kg oljnih semen, nad 2—4 ha 30 kg, nad 4—6 ha 50 kg. nad 6—8 ha 70 kg. nad 8—10 ha 90 kg. nad 10—12 ha 120 kg. nad 12—14 ha 150 kg. nad 14—16 ha 180 kg. nad 16—18 ha 215 kg. nad 18—20 ha 250 kg oljnih semen. CL 4. Osebe iz čl. 1.. ki razpolagajo z obdelano kmetijsko površino v izmeri nad 20 ha. morajo posaditi z oljnml rastlinami najmanj naslednje površine: Pri obdelani površ;ni nad 20—25 ha 0 75 ha z oljnimi rastlinam', nad 25—30 ha 1.— ha. nad 30—40 ha 1.50 ha. nad 40—50 ha 2 _ ha. nad 50—70 ha 3.— ha. nad 70—100 ha 5— ha nad 100— 200 ha 7— ha nad 200—300 ha 9.— ha nad 300—400 ha 12,— ha. nad 400 —500 ha 16.— ha z oljnimi rastlinami Z -»obdelana kmetijska povrffina-r pe razumejo njive, vrtovi, vinogradi in travniki. Cl 5 Vsaka cwba iz čl 1 je do'žn? prijavit' do 10. majr. t. 1 pristojnemu občinskemu uradu površino in vrsto oljnih rastlin, k; jih je. oz. jih bo posadila. Cl. 6. Občrnsk- uradi pošljejo prijave s preglednem seznamom v dvojniku ("ime. priimek, bivališče, obdelana kmetijska površina, vrsta in površ n3 za-ejanih cz posejanih oljrrh rastlin) do 20 maja t. 1. trajnemu glavarstvu ta pa urejeno po otčPah s sumaričninr preg'e-di do 25. maia t 1 Kmetijski zbornici za Ljubljansko pokrai:no Čl. 7. Oljna semena se mora io odderi Pokrajinskemu prehran ievalnemu zavodu »Prevodu«. k- iih plača takoj v gotovin'. O oddaji mora sestaviti »Prevod« točne izkaze. Cl 8. Oddano seme mora b* popolnoma dozorelo, suho. pravilno oči^eno Hi nc sme biti plesni vo. «;cer se odb;je ustre^joči odstotek od kupne cene Cl. 9 Osebe iz čl 1. ki v r*>ln-i meri zadi»-stijo odda jni do'žnosri. prejme io nagrade, in sicer: 1 Nagrado v olju ki se ne všteje v obrok maščobe in ki zna;a za vsaHi 21 2 kg oddanega oljnega semena 1 del <"ija. k- ga plača prejemnik po uradno določeni ceni Nagrada ne sme znašati "več ko 4 1 o'ja za vsako osebo, ki se upošteva pc naslednjem ods'av-ku. Pri določanju zgornje meje nagrade se up.-'stevajo po'eg oseb iz čl. 1 tudi n-hovi rodbinski člani :n vse njihove delovne moči v stalni o-krbi Kmetijski uradniki n niihov» družinski člani se tud; upo-tevaio 2. Za vzorne usr.ehe pri pridelovanju oljnih semen smejo prejeti neebe iz čl. 1 nadaljnjo pTem'jo no točnejših določbah, ki jih izda Kmetijska zbornica za Ljub'iansko pokrajino, te o^ebe se bodo tudi pri dodeljevanju umetnih gnojil prvenstveno upoštevale. Cl. 10. Osebe iz čl. 1 dobe po ugotov'tvi njihovih pravic iz čL 9 od »Prevoda« nak aznice za nakup o'ja oz umetnih gnojil pri pooblaščenih trgovcih oz. Tadrur^h Čl. 11 Osebe i7 čl. 1. ki v polni meri zadostijo oddajn drznosti, morejo od »Prevoda« odkupiti 50®/« oddanemu semenu ustrezne ko''ič:ne oljnih pogač. Ljubljana 4 aprila 1944 §ef pokrsi:nske uprav« nrendent: D-v. generai Rupmk. 8 r. Csoss* od arsivo Sodni odmev ofarske agitacije Pred sodiščem v Ljubljani je bila nedavno razprava, ki bi bila sama po sebi malenkostna, ki pa je značilen odsev današnjih časov in nezdravih razmer, povzročenih v delu naše javnosti po brezvestni hujskaški agitaciji OF. Ta agitacija je sistematično skušala oblatiti ljudi, ki se niso hoteli ukloniti komunističnemu diktatu, lahkoverni, k obrekovanju nagnjeni Ljubljančani pa so jI ne le nasedali, temveč so ofarske laži še sami širili naprej. Več takih primerov je prišlo tudi pred sodišče, čeprav se razširjevalci obrekovanih laži največkrat niso dali tako ugotoviti, da bi jih bilo mogoče sodno prijeti. Kjer pa je to vendar bilo možno, se je vselej izkazalo, da so bila ofarska obrekovanja brez vsake osnove in gladko izmišljena. Tako je bilo tudi v primeru, ki smo ga omenili gori. Bančni uradnik L. S. je. očividno lahkoverno verujoč lažem OF, pripovedoval znancem, da je bil nekemu vojaškemu oblastvu predložen spisek bivših Sokolov, katere bi bilo treba pozapreti in da sta ta spisek podpisala znana ljubljanska meščana gg. Pavle Pestotnik in Miroslav Urbas. Zgodilo se je to že pred več kot letom dni, toda zaradi odsotnosti enega od oklevetanih je prišla zadeva pred sodišče šele sedaj. Pri razpravi obtoženec niti ni skušal, da bi svoje trditve dokazal, temveč je enostavno zanikal, da bi bil sploh kaj takega govoril. Vendar pa je sodišče, ko je zaslišalo priče, prišlo do prepričanja, da je res tako govoril. Obtoženi L. S. je bil zato obsojen in po krivici obrekovana tožilca sta tako dobila polno zadoščenje. Razmere so se v zadnjih mesecih, hvala Bogu. temeljito spremenile na bolje. Ljudje ne nasedajo več tako lahkomiselno hujskaškim lažem ofarske agitacije. Vendar naj bo opisani primer ponoven opomin vsem, da komunistom in njihovi OF rea ni ničesar, prav ničesar verjeti ln da jim Je v njihovi hujskaški agitaciji prav vsako sredstvo dobro. _________ Zatemnitev velia od 13. aprila 1044 datfe od XL do S* ure Ameriške zasilne trgovinske ladje Zedinjene države že pred vojno niso zavzemale v svetovnem ladjedelstvu posebno vidno vloge. Vse vehke moderne preko-oceanske potniške ladje so bile zgrajene v Evrop:. ki je od nekdaj gradua boljše in hitrejše ladje. Sele tik pred sedanjo vojno so se v Zedinjenih državah odločili za gradnjo velik h prekooceanskih potni- j ških ladij. Zgrajena je bila samo ena | 35.000 tonska ladja, ki pa jo je takoj po dograditvi zaplenila vojna mornarica za vojaške namene. Ze v prejšnji vojni so v Zedinjen h državah zaradi pomanjkanja tonaže gradili enostavne trgovinske ladje v serijah, ki pa so se po vojni izkazale kot neprimerne za konkurenco z evropskimi ladjami. V teku sedanje vojne so se v Zed njenih državah odločili znova graditi zasilne trgovinske ladje v serijah, pri čemer so si po- { stavili za načelo, da se sama grrndnia čim bolj pospeš in poenostavi. Tako je nastal tip ladje »Liberty«. Te ladje ki s? jih pričeli izdelovati v velikih serijah, vozijo samo z brzino 11 milj na uro, med tem ko imajo moderne evropske tovorne ladje br-zono do 18 milj in več. Ameriške ladje tipa »Liberty« so sila primitivne in ne ustrezajo potrebam sodobnega pomorskega tovornega prometa. Vseh teh pomanjkljivost' se Američani dobro zavedajo, zlasti ne vedo, kaj bodo počeli s temi ladjami po končani vojni. Vse to je prisililo merodnlne činitelje, da so prčeli graditi, zboljšanj tip ladje ki je dobil označbo »Victory«. Zboljšanje se nanaša predvsem na strojne naprave, ki naj bi omogočile brzino vsaj 17 milj na uro. Seveda pa je treba take ladje dalj časa graditi. Gradnja tega novega tipa je imela za posledico, da so v januarju na ameriških ladjedelnicah zgradili le 124 novih ladij nasproti 208 v decembru lanskega leta kakor je to navedel admiral Land nedavno v Washingtons AmeriSka vlada Je odobrila v spoznanju pomanjkljivosti ladij tipa Liberty še nov tip nazvan »United Victory«, o katerem pa niso äe znane podrobnosti. Poleg tega so pričeli gradit' zboljSan tip manjših ladij Liberty, ki pa imajo le 4000 bruto registrskih ton ln katerih brzina je zvišana le na 12 milj na uro. Te manjše ladje naj bi po vojni služile za obalno plovbo v Zedinjenih državah in v prometu z on:mi evropskimi lukaml, kjer zaradi vojnih razdejanj ne morejo pristajati večje ladje. Pozno so Američani spoznali, da ni samo važno koliko ladij zgradijo, temveč Je Še bolj važno, da so te ladje zares sposobne za prevoz. Poseben odbor v ameriškem senatu je razpravljal o Številnih nesrečah. k< so se dogodile z ladjami tipa L'berty, od katerih »o se mnoge v viharju kar razklale na dvoje. Odbor Je predlagal, da se ogr-dje teh ladij oiaffl. Prej ko slej pa se vrhovno poveljstvo ameriške vojske in mornar ce brani, ladje tega tipa uporabljati z* prevoz čet. GOSPODARSKE VESTI = žele'dia za mod isti nje. Pokrajinski gospodarski svet bo izdal modistinjam, ki potrebujejo želatino za svojo obrt, nakazilo za nabavo želatine za dobo treh mesecev. Ker je obrtni odsek Združenja industrijcev in obrtnikov vložil skupno prošnjo s seznamom, posebnih prošenj za nakazilo ni treba vlagati. Modistin je se opozarjajo, da dobe nakaznice v uradu Pokrajinskega gospodarskega sveta v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. pritličje, soba št. 12, in sicer 15. in 17. aprila. — več mleKa jn masla. Pod gornjim naslovom je bil izdan apel na nemške kmetovalce, naj še povečajo proizvodnjo mleka in surovega masla. Leta 3943 so nemški kmetje oddali za 670 mil^onov litrov mleka več. kakor leto prej. Sedaj gredo prizadevanja za tem, še povečati oddajo mleka, da bo mogoče dvigniti proizvodnjo masla spričo manjših dobav maščob z vzhoda V načrtu je povečanje oddaje mleka za nadaljnjo milijardo litrov. Za izvršitev tega načrta bodo potrebni novi napori vsake kmetije. Potrebno bo, da se od vsake krave odda na dan četrt litra mleka več, pa bo predvidena količina dosežena, kajti Nemčija ima vsega 14 milijonov krav. Kmetje so dob li tudi potrebna navodila, kako povečati pro:zvod-njo krme. V nemških kmečkih gospodinjstvih se še vedno potroši precej mleka in obstoja v tem pogledu še marsikatera rezerva. ki jo je treba okoristiti, da se zagotovi večja proizvodnja masla. — Inozemski delavci v Nemčiji. Z odredbo ministrskega sveta za državno obrambo in z izdanimi izvršilnimi predpisi so bili te dni bistveno zboljšani delovni pogoji za takozvane vzhodne delavce (Poljake, Ukraj nee in Ruse). V bodoče bodo za te delavce veljali enaki mezdni pogoji, kakor za ostale inozemske delavce. Vzhodni delavci bodo tudi deležni vseh drugih ugodnosti. Zlasti bodo odslej za nje veljali nemški predpisi za socialno zavarovanje. že doslej je Nemčija podpirala vzhodne delavce ob delovni nezmožnosti ln je številnim takim delavcem odvzela skrb za vzdrževanje njihovih družin v domovini. Za izravnavo plačil nemških delavcev. ki izvirajo iz njihove pripadnosti k nemški narodni skupnosti, se uvede za vzhodne delavce poseben izravnalni prispevek, ki pa bo v celoti šel v korist družinam teh delavcev Novi delovni pogoji so bili uvedeni s 1- aprilom. — Francoski delavci zaposleni v Nemčiji so v letu 1943 poslali svojim družinam v domovini 5.9 milijarde frankov. Te po«lJke, pa se rtalno večajo in ao n. pr. samo v januarju letošnjega leta dosegle 617 milijonov frankov nasproti 109 milijonom v lanskem januarju. Velikonočno godovi» darilo g, prezidentu Poročali smo že o prisrčnem velikonočnem in godovnem darilu, ki ga je skupno s toplimi čestitkami vseh mestnih uslužbencev iza-očilo njihovo odposlanstvo pod vodstvom mestnega goneialnega ta.jmka g. Jan- igaj •„ prezidentu g. generalu Rup-nškn. Darilce priča o hvaležnosti in vdanosti, ki vcžeta mestne uslužbence na g. prezicienta še iz časa, ko je tAl župan Ljubljane in je tu-'i takrat, kakor danes imel e :r. o želj o. pomagati ljudem, kolikor je največ mogoče. Ta njogrvn dobrota in p-i.Tadevncst sta duhovito pone z rj ni v vlikonočnem in godcmem da.-Mu, portretni karikaturi, ki jo je narisal naš priznani umetnik prof. Pol-rekar. S ik: Icaže g. prezidenta kot ljubljanskega župana, kako siplje iz rok ne-štete prošnje, vse že opremljene z njegovim naročilom: »Pomagati!« Na risbi je duhoviti šaJjivec dodal g. prezidentu tudi dva znana njegova ura nika, ki ju je odvede! s seboj z magistrata v vladno palače^ kjer mu parnasia pri pravični delitvi to ; ha ia. r i tis'-anju poštnih znamk, ki jih je g. preži lent s svojo srčno plemenitostjo znal spremeniti v važno i«ciaiao beaste čakcuii sreče Prcšnju leta so bile vse naše tombole, ki so iih zelo pogostokrat ptirejala razna naša dru• štva v Ljubi j ni. Kranju in drugod, na jmnih ti h. Letošnja tombola, ki jo priprav'ja Zimska pomoč, pa nc bo na javnem trgu. temveč bodo izžrebane tevifke sporočene vsej slovenski našim dnevnem časopisju. Zitto nc bo -a /.-■>irtikom tombolskih tablic knjižne tombole Zimske pomoči stati po cele ure na ti cu in čakati na izid, temveč bodo lepo doma črtali izžrebane številce na svojih tablicah v čaf-u cd 7. do 28 maja. kakor jih bodo prinasvii časniki. Fsi 'or. ! 'rolski dobitki so sestavljeni iz knjig od 5 do 10 po sèevilu, ki bodo sijajno opremljene in posebne trajne vrednosti, ker je veČina knjig tiskanih prav za to priliko, ostale pa o temu primerne opremljene. Razen tega pa bodo pre-Ji vsi tisti, ki bodo zadeli tombolo. še denarne prispevke za nakup knjig pO preiti volji od 500 do 5000 lir. Od danes naprej se dobijo tablice tudi po trafikah, prodajali pa jih bodo tudi pismonoše, ki obiskujejo naše domove in so se postavili v služhc dobre stvari z veliko ljubeznijo in požrtvovdnostjo. Gospa Urbane Fani je darovala namesto cvetja na grob gospe šifrerjeve 500 lir za Socialno pomoč. Za informacije glede s Socialne pomoči« kličite: 47-57! Prostori »Socialne pomoči« so na Gosposvetski cesti 2-1. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na Pokrajinski podporni zavod — Socialna pomoč — ček. račun 16.580«! Kronika * Odprema nohtih omotov. Nemška državna pošta ob javija^ da sprejema omote za nujno dostavo le v res nujnih primerih. Kesr se takšni omoti prevažajo z direktnimi in brzkmi vlaki, je na razpolag j samo omejen prostor. Zato naj se vsi odpošilja-telji ozirajo na te predpise, da ne txx;o po nepotrebnem obremenjevali prevoza z izrednimi vlaki. * Dvajset bombardiranj Rima. »Giornale d Italia« poroča, eia je bil Rim cd 28. decembra do 20. marca dvajsetkrat bombardiran. Pri teh bombnih napadih je bilo 5000 ljudi ubitih, 11.000 prebivalcev pa ranjenih. * Posledice bombardiranja Trevi». Na velikonočni petek so angloameriški bombniki napadli Treviso, kjer so odvrgli številne bombe velikega kalibra, ki so zahtevale na stotine človeških žrtev. Poleg stanovanjskih poslopij je bilo uničenih tudi več spomenikov v mestu. Med drugim je bila razdejana cerkev sv. Martina, ki je bila ena izmed največjih mestnih znamenitosti. * Sest ti«>č velikonočnih kruhkov za begunce iz Castel Gandolfa. Na velikonočno soboto je papež obiskal frančiškanski samostan v območju vatikanskega mesta. Ob tej priliki je blagoslovil 6000 velikonočnih kruhkov, ki so bili spečeni za obdarovanje beguncev iz Castel Gandolfa. * Ponovno odkritje Schaumaseejevega kometa. Iz Berlina poročajo, da so poncivno olkrfli Schaumassejev komet, ki so ga zadnjič opazovali leta 1927 ter označili tedaj s C Vm. Komet so letos videli nizko pod južnim nebom in strokovnjaki sodijo, da pripada po svoji velikosti 15. kategoriji. Iz Lfubtjane u— Kmetovalci v neposredni ljubljanski okolici uporabljajo pri poljskih delih modernejše orodje in stroje, kakršnih še pred nekaj leti nismo videli v rabi. Marsikaj so si nabavili novega, kar jim v prejšnjih časih ni bilo mogoče. Tako vidiš danes kmeta, ki štedi delovno moč s tem, da iona pri valjarju za zabijanje semena v zemljo sedež. To mu prihrani hojo, obenem pa tudi gonjača, kj je bil v starih časih potreben, dokler je konj vlačil valjar po njivi. Jesensko setev so opravili kmetovalci večinoma s sejalnimi stroji. Košnja z mehaniziranimi napravami ni že nobena novost za naše kraje, pač pa zbuja pri meščanih zanimanje priprava, ki izkoplje jamice za sajenje fižola» Tako se tudi delo na polju čedalje bolj mehanizira in štedi delovna sila tam. kjer svoje čase ni bilo mogoče izhajati brez nje. u— Posnemanja vreden zgled. Prejeli smo s prošnjo za objavo: Ko smo nedavno spremljali Viktorja Abrama na njegovi poslednji poti, nam je bilo v tolažbo, ko smo videli toliko znancev, prijateljev in dobrotnikov, čeprav je bel pokojnik brez svojcev. Posebno zahvalo smo občutili napram njegovemu delodajalcu, tvrd-ki »Bratje Turna«, ki je pokazala globoko socialno čustvovanje s tem, da mu je ves čas njegove dolgotrajne bolezni izplačevala prejemke ter prevzela nase tudi stroške pogreba. To plemenito postopanje naj bi služilo za vzor in posnemanje tudi drugim podjetjem! Prijatelji. u— Seznam najdenih in izgubljenih predmetov, ki ga je izdala uprava policije za marec, se v primeru s prejšnjimi seznami prav malo razlikuje. Med izgubljenimi predmeti, ld jih je bilo prijavljenih 72, so po večini osebne izkaznice in drugi dokumenti. Na seznamu, ki izkazuje najdene predmete, pa so naslednje stvari: 6 kg konjske žime, par črnih ženskih nogavic in kos baržuna, ženska ogrlica, z malimi pozlačenimi okroglimi členki, mala ovalna usnjata denarnica s 30 lirami, bankovec za 50 lir in očala z rjavimi roženimi okviri. Potniki na železnici so februarja pozabili v vagonih par damskih čevljev, zavitek jestvin, nahrbtnik s svežim mesom, prazno aktovko in mrežo, aktovko z zdravili, aktovko z razno vsebino, zavitek s tremi moškimi ovratniki, moški suknjič, šal. palico in aktovko z obrisačo. u— Prvogolci-lke in drugošolei-lKe, prijavite se z aprilom v tukajšnji korepe-titorij »Napredek«. Redni vsakodnevni pouk. Vpisovanje dnevno. Informacije: Spe-cijalne instrukcije aa srednje šole, Kongresni trg 2. u— Primorci! Edina za ljudske šole in edina od oblasti odobrena je »Bobič, Slovenska slovnica s pravopisom«, ki je izšla v knjigami Kleinmayr & Bamberg, Miklošičeva 16. KU LT V 1 Ni FBEGLED S*oleirica dveh P esernovih pesmi Leto 184 ' za Pre'srna ni bilo rodovitna V drugi pol ci leta 1 .'43. ali v prvih mesecih ista 1544 jc nastala pesem »Sila spcwn'na* in nje nem 2 pereči viziji novega človeštva, v katerem ne bo več prepira m kjer bo sožitje narodov urejeno v duhu pravice in vzajemnega upoštevanja. Tako je Prešeren 7ačrtal s svojo »Zdravlj'co« pot od naroda v širšo enoto, od tod pa k ev-rorvstvu in svetovljanstvu; pokazal je. da se lahko nacionalizem dvigne v višino humanizma. kakor raste drevo iz korenin v steblo in razširja od tod svoje veje v košato krošnjo. Toda taka izpoved se ne more zadovoljiti zgolj z narodnim in nadnarodn'm programom, kajti nosilec bodočnosti bodi etično prekaljen, dober človek. Zategadelj Prešeren v zadnji (8.) kitici še dvigne kozarec prijateljem, »ki smo zato se zbrat'li. / ki dobro v srcu mislimo« in končuje z napitnico: Dokaj dni naj živi Bog, kàr nas dobrih je ljudi! Z »Zdravljico» je Prešeren v letu 1844. morda nehoté razvil svoje poglede na razvoj naše narodne prihodnosti in nam dal v pesnišk: kratici nekako filozofijo narodnega razvoja, n— Zahvala. Ob priliki 35 letnice obstoja mojega podjetja sem prejel toliko čestitk, da se vsakemu posebej ne morem pismeno zahvaliti, zato po tem potu Izrekam svojo najlskrenejšo zahvalo vsem, ki so se me ob tej priliki spomnili. — Anton Kovačič. u— Hranilni in posojilni konzorcij, Kreditna zadruga drž. uslužbencev v Ljubljani, opozarja svoje člajie, da bo jutri v soboto dne 15. t. m. ob 17. uri v zadružn: poslovalnici redna letna skupščina. u— Košnjo trave ob potih in stradonth na Barju n Rakovi jelši bo mestna občina ljubljanska tudi letos oddala na Javni dražbi, ki bo v nedeljo 16. aprila ob 9. utf dopoldne v gospodarskih prostorih mestne občine na Prulah št. 8, torej na nekdanjem Martinčevem posestvu. Interesenti izven bloka, ki se dražbe ne bi mogli udeležiti, lahko pošljejo pooblaščenca. u— Dijakj-bnje srednjih š°l, prijavite se z aprilom v tukajšnje tečaje posameznih predmetov. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specijain*> indukcije za» srednje tole, Kongresni trg 2. u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino sta namesto cvetja na grob blagopokojne Emilije šumijeve darovala g. prof. dr. Mirko Hribar 300 lir in neimenovana 100 lir. Blagim darovalcem se društvo najsrčnejše zahvaljuje. u— Za stare onemor'e Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je podaril g. Andrej DoUnar, Bohoričeva ul. 1, 200 lir namesto cvetja na krsto pok. ge. Marije Terček. Mestno županstvo izreka dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. u— Važno za vsakogar sedaj ln v bodoče je znanje strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 14. ln 15. aprila. Učne ure po želji obiskovalcev. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. Odlikovani S p°dn ji'Štajerci. Z Železnim križcem 2. razreda sta bila odlikovana spocinjetìtajerska rojaka France Vcdoi&č in deseter Jože Sečnikar. 941,«tod krojač. V Doblu je obhajal pred kratkim 94. rojstni dan krojaški mojster Julij Winter. Možakar je že 69 let pri àkarjah ter živi 70 let v Dotoki pri Gradcu. Navzlic visoki starosti Winter Se vedno izvršuje svetje poklicno delo ter parnega svojemu 621etnemu sanu, ld je prav tako krojaški mojster. Športni večer v Sh>venstd Bistrici. V Slovenski Bistr ct so priredili športni večer. katerega se je udeležil tudi vodja mladine dr. Zetter. Sportniki so najprej ab-sr,] viral i pester športni program, nato pa je začela udarjati slovenjebistriška godba vesele melodije, ki so razveseljevale udeležence prireditve dolgo v noč. Nesreče in nezgode. Za velikonočne praznike se je pcnesrečll 60 letni kovtaostrugar Ferdinand Križak. Hotel je sfcočltl aa voz cestne železnice, tramvajski voz "pa- ga je odbil, da je Križak padel vznak ter obležal mrtev. Pokopali so ga v Gradcu. — žrtev podobne nezgole je postal Viktor šarajbon, ki je skočil iz drvečega brzovlaka ter si rfo-mil roko. Sarabctna so prepeljali na zdravljenje v graško bolnišnico. Smrtna Igra z ročn® granato. V kopaAšču Dobrna pri Colju je našel 8 letni Anton Ose-tlč na travniku ročno granato ter jo zaöei odvijati. Granata, je v dečkovih roJcah eksplodirala ter Osetiča ubila. Z Gorenjskega Gojitev zalenlave v gorskih va«eh na Koroškem. Koroške upravne oblasti opozarjajo, da se morajo tudi planinski kmetje seznaniti z načinom gojitve razne zelenjave, ki je v vojni dobi c:vilnemu prebivalstvu zelo potrebna. TucQ v krajih, kjer doslej niso poznali vrtnarstva za iz-vendomačo uporabo, bo treba gojiti zelenjavo v večjem obsegu kakor doslej, da bo na ta način pomagano spt~šno.sti. Posmrtno odlikovanje, štabni zdravnik letalskega krdela dr. Erich Ranner iz Celovca, ki je padel 21. februarja t. 1. na italijanskem bojišču, je bil po smrti odlikovan z železnim križcem 1. razreda z meči. I Tečaj za. krovce. Zaradi pomanjkanja krovcev bodo v Celovcu dne 15. aprila otvorili poseben tečaj za krovce, na katerem se bo prebivalstvo Koroške in Gorenjske lahko seznanilo s krovskiml deli. Ta dela so zlasti v dobi letalskih napadov velikega pomena. vpletajoč v poudarek narodnega duha tudi evropski sporazum in vero v poslanstvo etično višjih, t j. dobrih ljudi. Pesem »V spomin Andreja Smolčta« je prav tako neke viste zdravlj ca in takisto jasna in čista izpoved Prešernove miselnosti. Medtem ko je v »Zdravljici« nekoliko govorniškega patosa. daje drugemu žlahtnemu sadu Prešernove poezije spomin na mrtvega prijatelja tisto intimno toploto in melanholijo, kakor jo obuja vse, kar nas srpominja dragih pokojnikov. Vsekako pesem »V spomin Andreja Smolčta« še prekaša »Zdravljico« po či*>to pesniških kvalitetah in notranji lepoti svoje zgradbe, po globoko d oživljen ih mislih in pristnih čustvih, ki so potekla iz pesn kove življenjske izkušenosti. Medtem ko je »Zdravljica« programatska in v nekem smislu tendenčna je pesem v Smoletovo opomb » intimnejša, osebna ;n izpovedna; če se prva dotika našega uma in nam vzbuja domovinske in človečanske privide, govori druga srcu. odmeva v naših najglobljih čustvih. Čeprav sta obe zdravljici nastali v kratkem medsebojnem presledku, sta vendar dokaj različni po svojem duhu: iz prve se oglašata vera in up, iz druge trudna izkušenost in trpko razočaranje s svetom, ki nam navsezadnje ne more izpolniti druge želje, kakor da nas sprejme vase ljubljena domača gruda. Zlato vince se smeje v kozarcih, ko se prijatelji pripravljajo da jih dvignejo v opombo »bratca Andreja«, v spomin njegovih veselih in žalostnih dni; in medtem ko nam pesnik v horatijevskem. klasičnem tonu sika uvodno razpoloženje. se mu izvija elegično spoznanje, »da ni nesrečen, kdor v gróbu ležf«. Naslednje kitice nam orišejo osebnost Andreja Smoleta: mož čedne postave, bistrega uma, dobrega srca in bogat, ves vnet za srečo človeštva. Nato izvemo v kratkih potezah njegovo biografijo: da je Andreja zapustilo ljubljeno dekle in da ga je zadela huda gospodarska nesreča, zato je od obupa zapustil domovino. Videl sn Nemško, Francósko. Britansko, videl m Švajca visoke gore, videl si jàsno nebó ìtal'jansko; «eče ni ranjeno naäo srce. streljanja. 19 letni vajenec Hans Wlrmsberger is celovške okolice je postal trtev velikonočnega Are-ljanja z možnar Ji. Smodnik mu je opalil oči in so težko ranjenega odpeljali v celovško bolnišnioo. Obsojen prekupčevalec. Sodnik-poed nec celovškega sodišča Je obsodil 43 letnega Matevža Polačka na Veto dni zapora ln na 5000 mark globe. Obtoženec, po poklicu lesni trgovec, ki Je v svoji strol'l dobro zaslužil, je lansko jesen pr dobil od nekega znanca v inozemstvu razna živila, katera je nakupil po višjih cenah in jih z dobičkom prodajal naprej. Na sodišču se Je izgovarjal, da ni vedel, da je takšno prekupčevanje prepovedano. Kljub temu je bila izrečena obsodba ln so ga prid rta K v zaporu. Usmrtitev dveh inozemskih zločincev. Orožniki so prijeli na področju Karavank 19 letnega Vladimirja Vazova lz vzhodnih pokrajin m 23 letnega Poljaka, dninarja Stan slava Zajonca. Oba sta is .o Jesen zapustila svoj delovni oddele.; t r odrinila k tolovajem v planine. Pre.j.valstvo na Gorenjskem sta nadlegovala z Izsiljevanjem ter zahtevala od ljudi živil. Takoj ko so ju prijeli, sta bila obsojena na smrt ln ustreljena. Iz Trsta Nova policijska ura na Op&nah. Vojaško poveljstvo na Opčinah je razglasilo novo policijsko imo s prifietkom ob 20.. veljavno za prebivalstvo Opän (do hoteda pri Obelisku) ln Ban. Ljudsko gibanje. Dne IL aprBn je bilo v Trstu 9 rojstev, 24 smrtnih primerov hi ena poroka. Smrtna kosa. Te so umrli v Trstu 751etna Ida Pirona, 82letni Alojz B ezigar, 841etna Emilija Muha, 87 letna Maija Smanielj-Alberi, 75 letna Ana Kiemeoc vdova Prelc, 481etm Hermin Jugovec. 64-letni Rudolf Kcšan, Danilo Brovc, 61etol Guido Možtoa in 821etrti Anton E>otmer. Himen. Te dni so se poročili v Tratu gasilec Marce! Dördel ta nameščenka Julijana Padovan, mizar Fulvi j gkatar in šivilja Ana Zoraon, gostilničar Tornai MarasAovič ki gospodinja Antonija Kar-moii. mehanik G. Plaaola in gospodinja Adel a 2ega. Drzen vlom v MoCbo r. 19 30 do 19.45; Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00: Glasbena m-d gra. 20 00 do 20 15: Nemška poročila. 20.15—21 00: Iz opernega sveta; pijejo: sopronistka Ksenija Vidah, tenorist Rudolf Franzi in baritonist Janko Vekoslav. 21.00—22.00: Ves svet poje danes le zame. 22.00—22.10: Nemška poročila. 22.10—23.00: Glasbeno potovanje. Zatemnitev vel fa ed 13. aprila 1944 dalje od 21. do S. tsrs Vide! povsod si. kàk išejo d'närje, kàk se le vklànjajo zlifmu bogu; Kjé bratHjóbja si videl oltarje? s sream obupnim si prišel doma. In tedaj se pesnic spomni stare Sibile in ra-piše 8the, kj so pozneje postali njegov epi taf : Ena se tèbi je žčlja spohifla: v zemlji domiči de truplo leži. In 6 senco dragega prijatelja s« združi shvo-spev ljubi domači dežrii. zemlj; slovenski, nakar se zdravljica izlije v smiselno in oblikovno skladno ubrano zadnjo kitico. k>; kakor glasben finale učinkovito zaključi elegično pesem tako, da se podoba trkajoč'h prijateljev spoji s prividom groba in Smoletovega človeškega lika: Trčimo bratje! še vince se sméja. dolgo Smoletov spomin naj živi! Tako j« Prešeren počastil spomin svojega prijatelja estetsko čutečega, za vse lepo vnetega Andreja Smoleta, to posebno prikupno figuro Prešernovega pri jate! jskega kroga. moža. ki je imel v tedanj-' ma'omestni. provinciali, filistrski Ljubljani veliko razumevanja zanj in za njegovo delo. Elegično pesem 0 Andreju Smoletu lahko po njenih toplih tonih primerjamo zgolj s stihi, ki jih je b'l Prešeren poklonil manom Matije Čopa samo da je prj Smoletu še bolj poudarjeno intimno — prijateljsko čustva V verzih, ki pripovedujejo o prijateljevem ranjenem srcu. o razočaranju nad svetom, o ljudeh, ki se klanjajo samo zlalemu maliku, pa o tem. da ni nikjer pravega bratoljubja, je ohranjena tudi Prešernova življenjska izkušenost. Tako utrujen in razočaran je bil pesnik sam že leta 1844; poslej «e ie njegova zagre-njenost samo stopnjevala Ze 'e bile srce prazno in nesrečno, še nekaj let. pa v je bH malo pred smrtjo prepričal, kako n čevm » kajkrat naši up- in da je imel prav ko je zapisal v 1NSERHKAJTE V „JUTRU" pòSvetiHi Krsta pri Savici, misleč na prijatelja Čopa: da sjččen je le tà, kdor z Bogomilo up «reče unstran gróba v prsih hrani. Zapiski Se tržašld glas o Zoranu MoSifn. »Le Ultime Notizie« so priobčile 7. t. m daljši članek z naslovom »Zoran Music nella Galleria del Corso«, članek ni podp:san. vendar je znano. da piše umetnostne recenzije v tem listu in v »l*ccolu« znamen'ti tržaški kritik Silvio Beneo. Članek se začenja z besedami: »Slikar kar najsrečnejšega temperamenta je Slovenec Zoran Mušič. ki razstavlja sedaj v Umetnostni galeriji na Corsu.« Nato navaja pisec po-datlre o Mušičevem umetnostnem šolanju in razvoju in pravi, da študij v tolikih umetnostnih sred:ščih pri njem ni vplival razpršilno. marveč mu je samo obogatil izrazna sredstva, kakor je utegnil za rabo črnega in sivočrnega. s katerma zlasti Spanci temperiraio kromatič-ne poudarke dobiti izpodbudo pri Goyi m kakor so vpl:vaü moderni francoski postimpre-9ionisti samo na ozračje Mušičevh del. noben pa ga ni mogel tako zagrabiti da bi ga posnemal in tako stopi' 9 svoje umetniške poti. Mušič ima najfinejšo tonalno t>prejem!j'vost 'n trdno zavest, da se sl;karstv0 lahko giadi naravnost na atmosferičnih odnosih, ne da bi risanje tvorilo posredovalca ima pa seveda tudi lirizem. tisto ntmno strasnost za predmet. ki ga hoče slikati saj brez nie ne more nobena naslikana stvar poprijeti lastnega življenja. — Od tega splošnega orisa MtrHčeve umetniške osebnosti prehaja ital'jansk; kritik k razstavljenim delom in posebej karakterizrra Mušičeve čisto slikarske kvartete, zlasti njegov kolorizem ter sklepa pc pregledu razstavljenih slik. da se vse te stvari vrdijo tako žives. rojene naravnost iz svetlobe in gibanja, z neposredne emoci je. pa bi mogi' m sliti, da jih je umetnik ustvaril z lahkoto. Toda kdor oozna bliže Muš čevo delo. zatrjuje da je niegova stvarjalnost vse prei kakor stvar trenutnega zaleta, da je marveč nrem;"!iena ročaja in zavestna, kakor so sploh težka njegova dela. SPORT Trdoživi so tudi nogometa« Te dni smo že nekje zapisali, da. je nogomet med vojno najbolj trdoživa športna panoga, danes pa smo za to trditev dobili še nekaj podrobnejšega gradiva, ki še bolj v žarki luči kaže, kako vztrajni so v teh težkih časih igralci okroglega usnja in nič manj tudi tisoči njihovih pristašev, ki jim glede na nogometna igrišča bodisi kakor koii in še s tolikimi žrtvami. Nogomet živi — tako piše novinarski tovariš iz Nemčije — kljub terorju in sovražnikovim bombam. Gotovo bombe tudi športnemu življenju zadajajo udarce in povzročajo težave,, toda uničile ga ne bodo nikoli, pa naj bodo letalski napadi hudi aK samo ponižni, podnevi ali ponoči aii prve ali pa zadnje dni v tednu. Teror z bombami pa predvsem ne bo spravil na tla nogometa, ker je premočan in preveč udomačen ter priljubljen. že sama pot do igrišča je včasi še dneve in dneve po letalskem napadu ena sama borba za čas in prostor — bodisi za igralca ali za gledalca. Dolžnost, da mora nogometaš nastopiti, in sdcer ob točno določenem času. je ostala nespremenjena kakor v mirnih časih. Tega se dobro zaveda tudi obiskovalec, ki dolgih šest dni komaj čaka v svojj delavnici ali pisarn:, da bo sedmi dan videl dobro nogometno tekmo. Seveda hoče biti za vsako ceno prisoten prav od početka pa prav do konca in mora skratka videti >vse«. Edino, kar se da opravič ti. je morebitno čakanje sodnika za predpisanih 10 minut, če moštva zaradi izrednih okoliščin niso zbrana do dveh tretjin (po vsem igralcev) na vsaki strani. Kadar je tako. je vse športno občinstvo sporazumno s tem. da je treba čakati, ne pa posegati po nekdanjih kaznih, ki so zaradi takih nerednosti prinašale izgube točk. spore, proteste in dolge razprave — za zelenimi mizami n po časopisnih stolpcih. Stara je navada nogometnih prijateljev, da spremljajo svoje ljubljence na tuja igrišča in tudi tam delijo z njimi žalost in ve-;*eije. toda dandanes izpolnitev teh običajev ni zmerom najlažja. Treba je. če -so med tem sovražniki odvrgli svoj zločinski tovor, hoditi dvakrat tako ""alee. le deloma s tramvajem, deloma pa tudi peš — kakšen kilometer ali še več. Podobno in prav tako neudobno pot morajo opraviti tutti igralci in sodnik, toda vse te ovire rušo nobeno opravičilo po končani igri, če je izgubljena. In sploh udobnosti gospode nog >meta-šev, kakršnih so bili vajeni pred vojno! Kur jenih oblačilnic ni več, toplih prh po igri ni več in v odmoru med Obema polovicama igre tudi ni več okrepčila kakor včasih. Vse to je bilo. pa so odnesle bombe, vojn« ... Prostori za preoblačenje so nasilni, okna so zabita z deskami, umivati se je treba v lesenih koritih (za vsako moštvo po enem), v pavzi pa je na razpolago čašica hladne vode. Toda mhče ne godrnja in nihče se ne upira, saj ve dobro, da je samo- del celote, ki vsak dan, da vsako uro jemlje nase take žrtve in jih niti ne občuti več. Tako živi nogometni sport neugnan dalje. To je ona panoga, ki je niso mogli spraviti s sveta »učeni gospodje« v njeni zorni mladosti, ko so jo označili kot surovo ;n sploh tujo. Igra z žogo je preživela prvo svetovno vojno in bo slavila .^vojo zmago tudi po tej strašni borbi vsega sveta. V malem, res v malem, so se opazovanja nemškega poznavalca uresničila tudi pri nas doma. Saj doživljamo prav te dni nove dokaze, da so bili tudi v našem mestu tudi letos prvi — ali vsaj med prvimi, če bo še kdo nastopil razen table-tenistov — na nogah nogometaši, (ki so spet pognali v tek skoraj usihajoče športno življenje na naših igriščih na prostem. Ti doživi so ti nogometaši torej po vsem svetu! ŠE PRAZNIŠKI IZIDI Dodatno k izidom okrog okroglega usnja objavljiyno v naslednjem še kopico podrobnosti o raznih nogometnih prireditvah med prazniki: Prvenstvo »Jadranskega Primorja«. Tržaška Triestina je šla na vroča tla v Gorico z deljenimi nadami na uspeh. Toda iutinirani mednarodni igralci Triestine so opravili svoj posel dobro ter premagali dobro goriško enajstorico z zvenečim izidom 3 : 0 ter si vidno popravili položaj na tablici. Triestina ima sedaj 15 točk ter se bo bržkone prerinila v finalne igre. Ampelea je morala v Trst v borbo s Pon-ziano, ki si običajno rada privošči vprav favorite. Toda Grezarjevo moštvo je zaigralo prav dobro ter si z 1 : 0 zagotovilo zmago in še nadaljnje vodstvo v tabeli. Videm je sprejel goste iz Krmina ter jim gostoljubno natresel tri gole v mrežo — proti enemu častnemu zgoditku. V Trst je moralo slednjič tudi moštvo ladjedehii-čarjev iz Tržiča, ki je na velikonočni ponedeljek premagalo moštvo Sv. Justa z 2 : 1. Po prazniških srečanjih je stanje na tablici naslednje: 1) Ampelea s 16 točka- mi; 2) Triestina a 15; sledijo Gorica, Sv. Just in Tržič, ki imajo po 13 točk itd. Kakor računajo, bo tekmovanje zaključeno naslednje nedeljo dne 23. t. m. Z ostalih italijanskih igrišč smo prejeli naslednje najbolj strnjene podatke: Malo je manjkalo, pa bi bili v nedeljo doživeli največje presenečenje italijanskega prvenstva; Turin bi bil v srečanju s Casalom skoraj izgubil točko, vendar je v zadnji minuti dosegel še en gol ter tekmo s 5 : 4 odločil v svojo korist. Posamezni izidi so bili: Iägurla—Genova 3:1; Biellese—Juventus 1:2; Casale—Torino 4:5; Ambrosiana—Varese 3:0; Brescia—Milano 1 : 0; Atalanta—Fanfulla 0:0; Pro Patria—Cremonese 2 : 0; Venezia—Parma 5 : 0. Z ostalih terenov po Evropi bi bilo še zabeležiti: Španija. V španskem prvenstvu se tekme za točke bližajo koncu. Dosedanji prvak AC Bilbao je igral proti Valencij: ter tekmo i zgubil s 4 : 5. Valencia je že od zadnje nedelje neoporečni prvak. Iz I. divizije bosta izpadla San Sebastian in Celta Vigo, medtem ko bosta odslej igrala v I. diviziji FC Murcia in FC Gijon. V Franciji so prevladovale zmage favoritov. Lens in Lille — favorita za prvenstveni naslov — sta se zavedala važnosti zadnjih srečanj ter z dobro igro oba premagala nasprotnika in oba sta z enakim izidom 3 : 1. Med njima je le še točka razlike, tako da še niti najmanj ni jasno, kdo izmed njiju bo zasedel prvo mesto. Posamezni rezultati: Lens—Clermont 3 : 1; Reims—Nizza 2:1; Bordeaux—Ren-nes 3:1; Nancy—Montpellier 2:1; Pariz II—Lyon 2:0; Toulouse—Rouen 2 : 0; Pariz I—Grenoble 6 : 0; Marseille— Lille 1 : 3. Belgija. Prvenstveni boj tudi v Belgiji ne vleče več, ker je novi prvak že znan, in sicer FC Antwerpen, ki je premagal pokalnega prvaka Lierache SK a 3 : 1. Presenečenja na Madžarskem. Zadnje kolo madžarskega prvenstva je prineslo najboljšim enajstoricam hude poraze. Slavni Ferencvarosj TK., Gamma, Ujpest in Csepel so izgubili v nedeljo po eno točko. Dvoboj med Velikim Varad-nom in Elek-tromosom je bil pri s tan ju 2 : 1 za Veliki Vara din prekinjen. Posamezni rezultati: Ujpest—Kološvar 1:1; B eskart— Gamma 2 : 0; Ferencvaros—Novi Sad 1 : 1; Szeged—Kispest 1:1; Salgotarjan— Dima vag 2:2; Szolnok—Debreczin 2 : 0; Vasas—Csepel 3 : 0; Debreczin—Novi Sad 2 : 5 in Vasas Koiosvar 3 : 1. Zanimivo je, da je v dveh poslednjih prvenstvenih tekmah znano moštvo iz Novega Sada nabralo kar tri dragocene točke. * Dunajska Austria bo prihodnjo nedeljo dne 16. t. m. gostovala v Zagrebu ter nastopila proti večkratnemu hrvatskemu državnemu prvaku Gradjanskemu. Hrvatska—Slovaška 7 : S (5 : 1). Pod vodstvom dunajskega sodnika Brand-weinerja sta se pred 12.000 gledalci v Zagrebu sestali nogometni zastopstvi Hrvat-sek in Slovaške. Hrvatsko zastopstvo, ki so ga tvorili po večini igralci Gradjanske-, ga, je prevladovalo povsem v prvi polovici igre ter doseglo do odmora kar pet golov nasproti enemu samemu, ki ga je zabila slovaška enajstorica. V drugI polovici je hitrost igre ponehala in Slovakom je uspelo, da so ta polčas obdržali z 2 : 2 neodločen, tako da so Hrvati zmagali s končnim izidom 7 : 3. številno občinstvo je z navdušenjem sprejelo to premočno zmago domačih zastopnikov na zelenem polju. Pestra družba obsojenih grešnikov Ljublana, 13. aprila. Prejšnji teden se je pred okrožnim sodiščem, pred senatom in pred scdnkom poedincem zvrstila pestra družba grešnikov. Sodniki so vsem naložili primerne pokore. Med prvimi sta bila na vrsti brata Dušan in Leon. Letošnjo zimo jima je manjkalo kuriva, pa sta enostavno vlomila v hiši, kjer sta stanovala, v drvarnice svojih sosedov in jim odnesla v obrokih večjo količino drv in premoga. Tatvino sta priznala. Obsojen je bila samo Leon, in sicer na tri mesece strogega zapora, pogojno za dobo dveh let. Dušan je medtem šel k vojakom in se bo moral zagovarjati pred vojaškim sodiščem. Pomožni livar Franc je bil obtožen, da je z dvorišča ob kurilnici na glavnem kolodvoru ukradel 227 kg železa in storil tako zločinstvo po 5 316 — 4 kaz. zakona, železo so našli pri njem slučajno. V hiši, kjer stanuje, so policijski agenti nedavno izvršili pieiskavo in pri tem naleteli na skrito železo. Franc je tatvino priznaval in so ga sodniki obsodil-' na dva meseca strogega zapora. Spremenili pa so kvalifikacijo dejanja, ker so bili mnenja, da prostor, na katerem je Franc ukradel železo, ni dostopen vsakomur, temveč samo tistim, ki so tamkaj zaposleni. Zato je bilo dejanje kvalificirati samo po § 314 kaz. zakona. Delavka Stana je sredi februarja prenočila pri svoji znanki Pavli. Ko se je zjutraj zbudila, je ugotovila, da ji manjkajo njeni 230 lir vredni uhani. Takoj je osumila, da ji je uhane ukradla njena gostiteljica. Zato ji je pred odhodom vzela 800 lir vredno zapestno uro s sklepom, da jo vrne, ko dobi svoje uhane. Gostiteljica pa je odločno odklonila vsak sum. da bi bila ona ukradla Stanine uhane. Prijavila je Stano policiji, češ da ji je ukradla zapestno uro. Pred sodniki ni bilo mogbče prodreti S trditvijo, da bi bila hotela Stana uro res ukrasti. Za to je bilo premalo dokazov, zagovor obtoženke se je zdel pre-cej verodostojen, zlasti še, ker ni bila doslej nikoli kaznovana. Sodnik poedinec jo-zato ni obsodil za prestopek tatvine, pač pa po § 322. kaz. zakona na en mesec zapora pogojno za dobo dveh let. Delavec Karel švegelj. po rodu iz Be-guffj na Gcreniskem, je b:l obtožen skupno z nekim Francem, proti kateremu je bilo postopanje izločeno, da ie 17. avcusta v Lesnem brodu vzel iz zaprtesra stanovanja in omare dvo obleki, trc'e hlač in srajc v vrednosti 3500 Pr, last J-s'pa Jereba. Istočasno je vzel tudi 200 lir, ki so bile last Marije Jerebove. Nadalje sta bMa cba obtožena, da sta v Ljubljani pripisala na svojo dovoliln'co za prehod nreko bloka kraj »Trebnje« in s takšno dovolilnico potovala v Trebjiie in nazaj, švegeli sari je bil končno še obtožen, da je junija ali julija v Brezjah pri Horjulu vzel nekemu članu protikomunistične nrlice 750 lir. Švegelj je prvi dve deianii priznal, tatvino zneska 750 lir pa je zanikal v skladu s svojim priznanjem je bil obsojen samo za prvi dve dejanji, za tretje je bil oproščen. Sodniki so mu naloždi 1 leto in 1 mesec robije. Ponarejevalec krušnih kart Zanimiva je bila -azprava oroti državnemu uradniku ki so ga zalotili pri oddajanju ponarejenih odrezkov krušnih nakaznic. Po poklicu uradnik tehnične stroke je razpolagal z Voemi potrebnmii rekviziti za ponarejanje. Odrezki pa niso bili posebno dobro ponarejeni. Ce bi biii prodajalci kruha pogledali natančneje dane jim odrezke, bi se mu najbrže ne posrečilo dobiti zanje niti grama kruha. Ker pa so se zanesli in so sprejeli odrezke brez podrobnega ogleda, je uspel kupiti preko dovoljene količine 1725 gramov kruha v vrednosti 4.60 lire. Mož se je zagovarjal s pomanjkanjem. Proti koncu meseca mu je zmanjkalo kruha in ker ni imel denarja, da bi si kupil moko po črnoborzijanskih cenah, se je domislil ponarejanja. V začetku .i!c* kakor bianilka sta prijavila p i iv. HALI OGLASI Kdor ttte službo piata aa vsako oeeedi L —30. aa dri. In pro v. takso —.60. za dajanje naslova all fclXro L 2.—. Najmanjši iznos aa ta oglase Je L 7.—. - Za ženitve in dopisovanja Je plačati aa vsako besedo L lv—. aa vse druge oglase L —.60 za besedo, za drt. ln p rov takso —.60. aa dajanje naslova ali àlfro L 3.—. Najmanjši iznos aa te oglase J« I» 10.—. PETEK — to je pravi čas za nedeljski tvoj oglas! Sebi, Jej, prihraniš jezo, nam ubraniš truda pezo: vsi .oglasi, v PETEK dani, so v NEDELJO v >Jutru« zbrani. E2EZE5H $ v* Js'»> A £>■>- M,- -9 Jt "•9 1. Ohri»iiH»> mir in red! 2. Vsak n:»j bo pripravlje-.i fin [>eti 'ih-ir riiatpr i majhnimi otroki, do stwrejS'h »n hok-hnih oseb. 5. živali ne smeS jemati v zaklonišče. 6. Otroške vozičke pustite /.unaj zaklonišča ! 3. Vsakdo naj ima pripravljeno žrpii: svetilko. 8- Ne (»ozahite zakloniščne prtljacre. i). Odredbam redit<»ljske «hitlu- «« mor« vsakdo brezpogojno pokoriti. Kdor se /.oper stavlja. ho zapoden iz zaklonišča, «žirom* kaznovan. 10. Pravilno vedenje vsakega posamwn! ka VHrnjp občestvo pred škodo. Pesek za gašenje za prmiei ieta:sk g • napada vzemite brezplačno iz deponij ob cestah. l'e depon.je »o označene z napisom »Požarni pesek« f - MLADO FRIZERKO ln vajenko sprejme po dogovoru salon Frank, Ljubljana Kresija. 3456 1a FRIZERKO prvovrstno moč, samostojno in va Jenko, sprejmem tnkoj. 8498 14 SLUŽKINJO za vsa hläna de i a sprejmem. Plača in hrena dobra. Verstovékova 27. na koncu tobačne tovarne, levo 8395 1a STALNO SLUŽBO DOBIJO: ena gospodinjska p,«rr.oč-nlca, ena postrežnica, en. hlapec b konjem. Plača dobra, vsa oskrba v hiSi. Domobranska 7. 8501-1.1 SLUŽKINJO «11 postrežmco za poljska dela iščem za tivkoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8506 la ČEDNO DEKLE pametno, vajeno gostilne, iščem. TržaSka s. 71. 8508 1a SLUŽKINJO vajeno kuhanja in vseb g^-podarskih dei ter ne ko.iko šivanja. IàCe dvočlanska družna ai 1. maj N.tólov v ogl- odd. Jutra. 8513 1a ŽENSKO MOC a merljivo, ai trgovino s s.'djem >n zelenjavo — «vent. s kavcijo, -ščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutr» pod .»Poštenost«. 8524-la POSTREŽNICO mlajšo. Za ves Oan ali služkinjo, sprejme takoj pekarno Dunajska c. 7. 8532-la DEKLICO za varstvo pet'etne«M ot. rok.! za popoldanske ure iščem za takoj. Naslov v ogi. odd Jutra. 85431a KROJ. POMOČNIKA ai stalno dielo. sprejm-m t..koj. Sodja Lovro, Trii $ka 28. 8536 la I>OBRECA R'SARJA Zi vžganje v le.-, mr-d-c'h motivov sprejme takoj v st-lno - s'r.'bo 1". r. V.tvpetič. Dmv\',sk,i 35 Ljubljana. 3rc5 la TRG. SOTRUDN C A z večletno pr .k.o. se t>t-koj sprejme v v< čja m-cufskturno trgovino. Ponudbi- na ozi. odd. Ju-tj p d iGorenj >c . 8364 la DEKLE k zn i kulv ti. posprsv- l;ati -n šivati. b: r,lu-ž x>. Naslov v c«' OvJd. Jutra. 856C-3a Zaslužek VEČ GOSPODIČEN za prodajo koristnega predmeta iščemo. Samo delavoljne naj se zglaei-jo danes od 9. do 12. ure na Rimski cesti 10, levo. pritličje 8530-3 GOSPODA treznega, marljivega, po štenegvi, za ob^k gostiln v mestu iščem. Zaslužek 100 Lir dnevno. Samo mlada moč. Predstaviti se danes od 9. do 12. ure. Rimska 10, levo, pritllčj« 8529-3 Prodam MIŠI. PODGANE in ščurke zan^ljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogerijl KANC, 2 iti o v« ka 1. 8458-6 BLAGO za moéko obleko, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8506-6 HARMONIKA klavirska, s 24 b»«i tn tea nosiva obleka z modrimi hlaör-mi, fino blago, ugodno naprodaj. Vprašati : Frank -panska 23. dvorišče desno. 8500-6 BLAGO ZA RJUHE (predvojno), »ur.enj.vm za dobro ki čo žepno ali zapestno uro. Nas'ov v ogl. odd. Jutra. 8509-6 MOŠKO KOLO novo, prodam. Prijateljeva l/III. levo, vogal Zvon.rske. 8519 6 ŠPORTNI VOZIČEK pi-i-dvojni in otroško posteljico, ug<-dno prodani. Naslov v ogl. odd. Jutra. 85216 ČEVLJE dC'.rekt, Luxor št. 41. malo nošene in štev. 37 sem š. nove. proriam. Ciril Metodova 37b. pri-, tličje. 8533-6 LEP DAMSKI PRSTAN : z briljanti. zamenjam J za ve^jo broéo eli veri-| ž.co. Kupim boljšo moško obleko za srednjo ! postavo. Naslov v ogl. : oid. Jutra. 8527-6 j NAJFINEJŠE BLAGO ; 2 90 m, pristno. t<-mno-! sive barve, pripravno za 1 dam.ki k «tura, ame-I njam za en«;ko. primer-■ no za moško obleko. Na-| .slov: Tavčarjeva 4/II. i Stebi. 8540 6 DEŽNI PLAŠČ dan-..-ki. temnosivo blago za moško obleko "U kostum in eld-de'ek s>Jut:a« pod šifro ;Boljše« 7344 7 ZNAMKE, leompk-tno zbirko ali posamezne partile, tudi preko morske, razen pokrajinskih, kupim. Ponudbe na ogias. odd. jutra pod pZn-m ke«. 7148-7 LEŽALNI STOL dobro ohranjen, kupim. Naslov v o