1/2020 letnik CXXII 14 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE In kje se te izboljšave poznajo? Statično je ta okvir pre- cej močnejši kot standardni. To dovoljuje malo bolj »divje« delo pri pregledovanju čebel. Ni pomembno, kako odložiš naklado, saj distančniki na zgornji in spodnji strani prepre- čujejo, da bi se satniki med sabo stisnili in tako pomečkali čebele. Ko kontroliram prisotnost matice (pač pogledam samo en plodiščni sat; če so jajčka, je nekje tudi matica), sat pri vračanju v naklado s spodnjim distančnikom »utira« pot med druge satnike. In najpomembnejše: spodnja letvi- ca z za to predvideno odprtino »nakazuje« čebelam, kje naj potegnejo matičnjake, če imajo namen rojiti. Preprosto, v nekaj sekundah vidiš, ali gre družina na roj ali ne. Pač po- gledaš »samo« v za to predviden spodnji del satnika – in če se tam nič ne dogaja, se zanesljivo tudi drugje na satu ne. Večkrat slišim kritiko na svoj račun, češ kam se ti tako mudi pri čebelah. Sam ne bi rekel, da se mi »mudi«. Prepro- sto nimam česa več početi pri takem načinu pregledovanja. Z vrha pogledam medene zaloge in odmaknem naklado na čebelarjevo delovno postajo (glej članek v SČ 7-8/2018, str. 219, op. ur.). Pogledam naslednjo naklado z vrha, izvlečem sredinski sat, da vidim, ali so zaležena jajčka. Vrnem ta sat nazaj v naklado, naklado dvignem in pogledam od spodaj, ali v »oknih« nastavljajo matičnjake. Pregledam še spodnjo naklado zaradi matičnjakov (spet samo privzdignem) in ocenim količino čebel, ki visijo v visoki podnici. Če jih je veliko in če sta napovedani medenje ter obetavno vreme, potem dodam novo naklado (ki je vedno pri roki v delovni postaji) s satjem in satnicami med dve plodiščni nakladi. In to je to. Druga »praksa«, kot npr. zlaganje satja na ko- zico pa iskanje matice po panju (zato da jo vidijo), je samo metanje časa in energije v prazen nič. Skratka, kot se glasi prevod v naslovu zapisanega latinskega pregovora: »Ni tre- ba vedno slediti množici.« Pogled od spodaj na spodnjo letev z odprtinami za matičnjake Foto: Matej Levstek pa naj bi se prisotnost teh spremenila pri raznih bo- leznih in bi tako spremlja- nje maščob lahko uporabili tudi kot način spremljanja učinkov zdravljenja čebel. Poleg tega nas je pri tej raz- iskavi tudi zanimalo, kako dobro morfološko sliko nudi magnetnoresonančna mikroskopija. Poskus je bil namreč izveden na povsem novem sistemu za tovrstno slikanje, ki je najzmogljivej- ši v Sloveniji. Za slikanje sem najprej ujel čebelo, ki se je polegla spomladi in ki je ravnokar prišla s paše na regratu (tik pred pašo akacije), in jo po- topil v konzervirno tekoči- no, ki je hkrati medij (Fluorinert, 3M), primeren za slikanje Motivacija za poskus je bila v iskanju odgovora na vpra- šanje, če je možno s slikanjem z magnetno resonanco kvan- tificirati maščobne obloge čebele. Domnevamo namreč, da so te izrazito različne med letno in zimsko čebelo, prav tako Slikanje čebel z magnetnoresonančno mikroskopijo Mitja Štrukelj, dr. med., in prof. dr. Igor Serša mitja.strukelj74@gmail.com Po virih, dosegljivih na svetovnem spletu, je bilo do sedaj izvedenih že nekaj poskusov sli- kanja čebel s pomočjo magnetne resonance, vendar jih ni v preobilju. To me je vodilo k za- misli, da bi z nekdanjim sodelavcem pri Prešer- novi nagradi, sicer s področja medicine, prof. dr . Igorjem Seršo z Odseka za fiziko trdne snovi na Inštitutu Jožef Stefan, izvedla takšno slikanje čebel. Pri nas tovrstno slikanje še ni bilo izvede- no, zato je stvar še bolj zanimiva. Prav tako na svetu še ni bilo narejenih veliko raziskav s po- močjo tovrstnega slikanja. Magnetnoresonančna slika pašne letne čebele po vrnitvi s paše. Puščici označuje- ta svetleje obarvane maščobne obloge. Foto: Igor Serša 1/2020 letnik CXXII 15 DELO ČEBELARJA z magnetno resonanco. V taki epruveti je čebela konzervi- rana in prenese tudi transport na daljše razdalje, saj je v njej lahko tudi več mesecev, ker so procesi gnitja zavrti. Izpred svojega čebelnjaka v okolici Ajdovščine sem jo nato odnesel v Ljubljano, kjer je po dolgem času slikanja (za zajem slike je potrebnih celih 14 ur) nastala slika. Čebela je bila slikana na novem magnetu 9,4 T pri fre- kvenci protonov 400 MHz. Uporabili smo zaporedje za slikanje s spinskim odmevom v treh dimenzijah. Čebela je bila slikana v desetmilimetrski RF-sondi s parametri slika- nja: vidno polje 18 × 9 × 9 mm, čas spinskega odmeva 1,9 ms, čas ponavljanja zaporedja 200 ms, matrika slikanja 512 × 256 × 256, prostorska ločljivost 35 um na točko, 4 povpre- čitve signala, čas slikanja 14 h 45 min. Posneta slika je bila obtežena T1 in ima zaradi tega svetleje obarvane dele z ve- čjo vsebnostjo maščob. Namenoma je bila obtežena na na- čin T1, saj so naju zanimale maščobne obloge, ki so svetleje prikazane. Zakaj so te obloge pomembne? Teorija pravi, da so med drugim tudi zagotovilo za daljšo življenjsko dobo zimskih čebel, ki maščobe potrebujejo predvsem v brezpašnem ob- dobju pozimi, za gretje gnezda, kjer vzdržujejo znatno višjo temperature kot v okolici gnezda (glej članek Temperature v čebelji zimski gruči, SČ 12/2013, str. 388, op. ur.). S slike vidi- mo, da je maščobno telesce pri poletni čebeli največje v ko- nici zadka in okoli oprsja. Velik medeni želodec kaže na to, da je čebela priletela z obilne paše in prinesla v panj nujno potreben nektar. Avtorja načrtujeva še magnetnoresonančno slikanje če- bele iz jesensko-zimske generacije z obtežitvijo slike T1. Slikanje obeh generacij čebel bo v drugem koraku omo- gočilo določanje količine maščobnega telesca pri letnih in zimskih čebelah ter njihovo primerjavo. Teorija namreč pravi, da je maščobno telesce pri zimskih čebelah večje za- radi priprave na zimske razmere. Dodatno slikanje bi nama torej omogočilo potrditi to hipotezo. Vir: Schilling, F., Dworschak, K., Schopf, R., Kuhn, R., Glaser, S. J., Hasse, A. (2012): Non–invasive lipid measurement in living insects using NMR microscopy. Journal of experimental biology, 215: 3137–3141. O čebelarjenju v Keniji sem se istega leta v več člankih raz- pisal tudi v SČ-ju oziroma v Biltenu hp Medex. Leta 1987 sem na 31. mednarodnem čebelarskem kongresu Apimondie v Varšavi v samostojnem prispevku predstavil vzrejo matic v domovini kranjske čebele. Danes se ukvarjam z vrtno ekologijo, predvsem žival- skim svetom vrtov, ki ga opisujem v člankih in knjigah, ki so izšle v letih, ko sem bil na tem področju še posebej de- javen. Tudi čebele so moja tema pisanja, tako medonosne kot samotarske, predvsem pa pišem o pomenu živalskega sveta na vrtovih. V sadovnjaku pred hišo čebelarim z dese- timi AŽ-panji, pa tudi s kranjiči in pletenimi koši, naselil V letih 1981–1985 sem v Medexu vodil Opazovalno službo gozdnega medenja, ki je imela opazovalnice razporejene po vsej Sloveniji, dve pa tudi v Gorskem Kotarju na Hrvaškem. V tistem času sem čebelaril s približno stotimi LR-panji na petih stojiščih, ukvarjal pa sem se tudi z vzrejo matic. Raz- vil sem plemenilček z razklopljivim satnikom, ki ga je med drugim uporabil pri selekcijski vzreji matic tudi KIS (Kme- tijski inštitut Slovenije), izvajal pa sem tudi umetno osem- enjevanje matic. Sodeloval sem s Čebelarskim inštitutom v Dolu pri Pragi in češkima strokovnjakoma Vladislavom Krausem in Jaroslavom Havlino. Leta 1984 me je Gospo- darska zbornica Slovenije kot Medexovega pospeševalca poslala v Kenijo, kjer sem v živo spoznal tamkajšnje tra- dicionalno čebelarstvo in pašne pogoje, predvsem pa rase medonosne čebele, ki so razprostranjene v vzhodni Afriki. Čebelarjeva opravila v januarju Ivan Esenko – Ljubljana V glasilo Slovenski čebelar sem pisal že v 80. letih prejšnjega stoletja. Leta 1987 mi je uredništvo zaupalo tudi rubriko Čebelarjeva opravila, ki sem jo pisal ob svojih drugih prispevkih, ki so redno izhajali v njem. Takrat sem deloval kot pospeševalec čebelarstva pri Hmezadu, še pred tem pa sem isto delo opravljal v Medexu. Zima Foto: Ivan Esenko