101. številka. Ljubljana, v soboto 3. maja. XXIII. leto, 1890.
Izhaja vsak dan »večer« izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prej p man za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld , za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano hrez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa so
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah 6t. 12. OpravniStvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, Btare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SL0VEHSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
u pol leta........6   „   50 „
„  Četrt leta........    3  „   30 „
„  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
,  pol leta........8   „   — „
,  Četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec.......I   ,,  40 •
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravnt&tvo ,,8lov. Naroda"*
Po volitvah.
Od vseh stranij slovenske domovine čujejo se glasovi o zadnjih dopolnilnih volitvah v Ljubljanski mestni zastop. Obžaluje se, da se je unel razpor in včasih se izrekajo sodbe in obsodbe, ki jasno pričujejo, da dotični sodniki prav nič ne poznajo ožjih naših razmer. Kdor je oddaljen od plamena, ne čuti, kako je vroč. Komur pa je utakniti roko v žerjavico, moral bi biti pravi tepec, če bi to storil s prijaznim in mirnim licem.
Prav kaj tacega pa zahtevajo od nas gospodje, ki so se usedli na stol sodnika, ter izrekli obsodbo, da mi krušimo mir in spravo. To je zmeraj tako; če skali volk vodo, potem bodo gotovo jagnje na zatožno klop posadili! Koristno je torej, da se zadeve nekoliko pojasnijo.
Preteklo jesen se je bilo sklenilo nekako premirje; pritrjevali smo spravi tem lažje, ker se je
pri nas v Slovencih nasprotje mej tako imenovanimi „klerikalci" in tako psovanimi »liberalci" le na umeten način oživelo, ter se le na umeten način vzdržuje. Mi vsi smo v resnici konservativni, ali je nekaj ljudij, ki brez „klerikaleev" in .liberalcev" Živeti ne morejo. Vzemi jim ta dva pojma, pa ti padejo pod klop, in naj uživajo za trenutek še tako visoko protekcijo! Kdo je „liberalec"? Pri aadnjej deželnozborskej volitvi agitoval je proti gospodu Otonu Deteli, naš gosp. Kalan s tisto pretiranostjo, kakor je sedaj hujskal proti kandidatom narodne stranke. Takrat bil mu je gospod Oton Det<da „liberalec", in omenjeni gospod kaplan je tiste dni brez dvojbe goreče molil, da bi vse Sodomsko in Gomorsko žveplo rosilo mu na nasprotnega kandidata ! Dandanes pa je gospod Detela podpredsednik katoliškemu političnemu društvu !
V ravno tistih časih bojeval se je gosp. kapelan Kalan tudi proti kanoniku Klunu, in njegova kipeča želja je bila, da bi bil v Loško-Kranjskih občinah saj gospod kanonik propadel. Bil mu je premlačen, prepolovičfln, z jedno besedo, skoro pre-liberalen. Dandanes je gospod kanonik predsednik katoliškemu političnemu društvu, in gospod Kalan ga ima v svojih rokah !
Da je pri nas kdo „liberalec" ali .klerikalec", to je samo vprašanje Časa. Posebno pri volitvah, ko Mahničeva prekonfuzna stranka nema druzega agitacijskfga sredstva, rasejo ji izpod prstov „ liberalci" kakor gobe po dež ji. To vse je samo volilni manever in druzega nič! Zunaj dežele pa mislijo, bog zna koliko prostozidarskih lož smo si že osnovali, in vrag vedi kaj še vse drugo. Celi prepir nema zvero ničesar opraviti, celi prepir izvira iz tega, da hoče znaten del naše m 1 a jš e d uh o v Šč i ne pograbiti vodstvo v našem političnem življenji, indahočepo načelih, kakor jih je razvil Goriški zelo t, in na katere naša mlajša duhovščina, po izgledu svojega p re vz v i š e n e g a v la di k e, slepo prisega, preustrojiti ne samo javno življenje sploh, temveč tudi naše slovstvo posebej.
Tu je iskati uzrokov prepira ! Stopila je na površje strogo  rimska stranka, in če bi prišla ona
do krmila, potem mora postati prepir permanenten, ker se vender le težko dobi olikan Slovenec, ki bi načelom dr. Mahniča, kot jedino pravim pritrditi mogel 1 Poglejte le na Goriško ! Kdo se je tam po robu  postavil   proti načelom novega preroka? Bi je to uzoren duhovnik,  izvrsten učitelj mlajšej duhovščini, poštenjak od nog do glave, in narodnjak, kakor ga stavimo lahko v izgled vsakemu slovenskemu državnemu poslancu!   Bil je to gospod dr. Anton Gregorčič,  ki  nam je živ dokaz,  da se v jednej in istej osobi lahko združuje uzoren duhovnik, uzoren učitelj   in uzoren narodnjak.   Kakor ho je omenjeni rodoljub podal očitno  pred svetom v boj — ne proti osebi dr. Mahniča, — pač pa proti krivim njegovim naukom, istotako podali smo se v boj tudi mi proti stranki,  ki  hoče dejansko mej svet  upeljati  tisto zmes, katero je že tolikokrat prekuhaval dr. Mahnit v umazanem svojem listići. Če tej  Btranki  niti velezaBlužni  učitelj Gregorčič, niti preblaženi naš pesnik Gregorčič nesta bila po volji, potem bi bila blasfemija, Če bi se hotelo zahtevati, da mora ravno bela Ljubljana na stežaj vrata odpreti gosp. dr. Mahniču, in to sedaj, ko so ga  tako rekoč z Goriškega lastni  rojaki iztirali. Kaki   časi  naj bi potem  napočili,  najboljši dokaz nam je zadnji, ostudni napad  lista „Slovenca" na jedini, resni leposlovni list, kojega še imamo! S tako stranko ni kompromisa, in samega sebe bi morali zatajiti če bi se bratili s to ^inteligenco" ! Ad im-possibilia nemo tenetur! Če velja kje ta izrok, velja tukaj, in posebno nasproti stranki,   ki se je pod Mahničevim  praporjem  pričela zadnje  leta šopiriti  mej nami!
Slepi pa bi morali biti, Če bi ne hoteli pri-poznati, da je omenjena stranka prav zelo nevarna. Ustanoviti ne more ničesar, pač pa je sposobna, da nam razdere in raztolče, kar so boljši rodoljubi od Kalana in Mabniča s trudom ustanovili. To pa zategadel, ker se jim je pridružilo nekoliko izgubljenih eksistenc — pravi političui kondotieri —, kojim je narodnost deveta briga, in o katerih se vsaj toliko za gotovo ve, da bodo v starosti trdi nemškutarji, sodnji dan pa, da bodo vsaj tako črni ostali pred sodnikom Bogom Očetom, kakor mi, o katerih sveti lažnjivciJ;lažejo, da hočemo papeža v
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Prvi maj je za nami in ž njim ves grozni strah, ki je nekaterim meščanom pretresal jetra in obisti. Preplašeuost bila je velika in, kdor je v sredo gledal, kako je vse hitelo obešat šaluzije, kako so ljudje prirejali revi Iverjo in basali puške, kako so celo v krčme prihajali s šestimi streli v žepu v rokah pa z gorjačami, podobni kraljeviča Marka slavnemu buzdovanu, kako so ob sedmej uri zvečer že vsa šetališča bila prazna in kako si je vse skoro bledih lic na uho šepetalo: „Kaj pa jutri?" — mislil si je pač: Kako bi neki bilo, ko bi se v istini kaj resnega pričelo?
No, hvala Bogu in našim delavcem, vse šlo je gladko in brez vsacega najmanjšega nereda in ni nam bilo prilike, skušati naših, sicer vrlih Ljubljančanov hrabrost, nad katero je celo milo nebo točilo goste solze. Brez vseh posledic pa prvi dan maja vender ni bil. Na Gorenjem Rožniku na primer, kjer sicer na ta dan ni bilo uiti prostora dobiti, mrgolelo je samo par gostov in na mestnem ^■y,u. izostale so celo obligatne Krakovčanke in Tr-
novčanke, in vsled te odsotnosti je bilo po običajnej zelenjavi in priljubljenoj redkvici mnogo povpraševanja, a skoro nobene ponudbe.
Vest, da bode prvi dan maja v Ljubljani kaj nenavadnega, nekakšen socijalni sodnji dan, razširila se je tudi po deželi. Neki kmetic iz okolice Ljubljanske prišel je v neko odvetniško pisarno v četrtek, dasiravno je bil še lo za petek pozvan. Ko ga vprašajo: zakaj je že ta dan prišel ? odgovori prav preprosto: da je slišal, da bode „punt" in da bi rad kaj tacega videl. Radovednost njegova se ni izplačala in vrnil se je z jako nedostatnim! pojmi o „puntu" domov, kar mu menda ne bode v škodo. Da, še perice v Bizoviku bile so preplašene in nekatere mlekarice so premišljale, bi li v jutro prvega maja prišle v mesto, ali pa ne. Bug vedi, ali so se bolj bale delavskega praznika, ali pa bodočega mestnega riziku in njegovega neizprosnega ga-laktometra ?
Kakor ob vseh jednacih prilikah, tako so tudi tem povodom bujno cvetela brezimna pretilna pisma Marsikdo jih je dubil, marsikdo pa jim, žal, tudi pripisoval kaj važnosti, kar bi pa ne smelo biti. Brezimno, še tako pretilno pismo, vrže se v koš, če koša ni, pa v peč, ali pa na ognjišče in — amen I  Da se
je tako povsod ravnalo, izostalo bi par nepotrebnih varnostnih naredeb.
Ko bi tudi delavci nameravnli kakšno ozbiljno demonstracijo, kar pa glede previdnih in zmernih delavcev Ljubljanskih odločno zanikujem, bodo vender toli pametni; da si ne bodo izbrali tacega dne, ko je vsa vojaška sila pripravljena in bi bili delavci v istem položaji, kakor znani dolenjski kmet in pa francoska straža.
To pa je bilo tako. Ko so bili Francozje v Ljubljani, stal je na dolenjskej mitnici na Btraži francosk vojak. Po dolenjski cesti jo primaha do-lenjsk kmet s košem na hrbtu. Straža ga ustav' rekoč:
„Qui vive?"
Naš Dolenjec odrezal se je tako r tega niti zapisat i ne smem. Bilo je nek izreku  v Preeernovej   „ No vej Pisa „kjer po starej  šegi še . .
Francoz,, ki je besede m „bon amiu ali kaj jeduaeep
„Passe!"
Naš Dolenjec pa češ: ,Pa se;" To je govori:
Poškodovan original
železje okovati Ti elementi žive od prepira in zategadel je skrajno rimska stranka za Slovence tako nevarna, ker 8e je rodila v prepiru, in ker rodi neprestan prepir.
Ko smo v jeseni sklepali premirje, odjenjali smo v marsičem, ker smo ravno pričakovali, da se bodo s tem izpodnesla tla Mah u i če vej stranki, dobro vedoč, da je obilo prečastite duhovščine, koja ne odobruje skrajnega postopanja skrajuu katoliško stranke, ter si je temveč v svesti, da vsaka žila poči, če se preuapne. Pri mnogih prilikah zatisnili Bmo oči, v nadi, da se bode valovje pomirilo; še celo političnega društva, za našo organizacijo pre-potrebnega, nesmo ustanovili, češ, da bi to utegnilo zopet duhove razdražiti. Ali slabo so nas izplačali gospodje „katoliki"! Prav tihotapno in za hrbtom ustanovili so katoliško politično društvo ter s tem prvi izdolbli mogočno luknjo v takozvani kompromis. Sedaj se pa nam očita, da smo mi lomili premirje. Večje nelogike ni, nego je obsežena v takej trditvi.
Komaj pa so skrajni prenapetneži dobili v svojem katuliško-političnem društvu mogočno orodje v roko, že so ga hoteli uporabiti s skrajno neusmiljenostjo. Prvo bitko hoteli so zmagonosno izvo-jevati pri mestnih dopolnilnih volitvah, dasi mi niti boja pričakovali nesmo. Izkovali so si tajni načrt, ter nas hoteli skrivoma iz mestnega zbora izpodriniti. Hoteli so delovati na tihem, ker so vedeli že naprej, da bode udeležba, če ne bo očitnega nasprotstva, prav skromna, in da jim bode prav lahko, posebno v drugem razredu, preplati s svojimi, nam za hrbtom organizovanimi četami v mestno dvorano v dan volitve ! Ali mi nesmo ničesar opazili, da si je bilo čudno, da nihče ni prišel k volilnim shodom, koje je sklical kompetentui volilni odbor. Kdo je rušil premirje? Naši katoliki gotovo ne, dasi so izpod kopal i upliv nekdaj veljavnega volilnega odbora, kojemu že toliko let uačeljuje naš zmerni in pošteni dr. Karo I vitez Bleivveis.
Neposredno pred volkvijo kazali smo še vzgleduo pomirljivost in mlačnost. Prepustili biuo udom katoliškega političuega društva skoro celi tretji razred, v drugem razredu pa smo isto tako odstopili mesto „katoliku" gospodu Ljudevitu Rav-niharju, dasi je malo dni prej javno zasmehoval vse tiBto člane mestnega odbora, ki čujejo na ime Ivan. Ko pa se je nam v prvem razredu usilil Kalan, sprevideli smo, da se od nas ničesar druzega ne zahteva, nego popolna odpoved od vsakega javnega delovanja. Katoliško politično društvo hotelo je za se vse imeti, nam pa se je odkazala naloga, zatajiti same sebe, ter se vleči na zemljo, da na nas položi težko svojo peto naše katoliško politično društvo. Da nam tak „kompromis" ne gre v slast, to je naravno. In Bogu dajemo hvalo, da smo še v pravem trenotku opazili nevarnost, ker bi drugače skrajni katoliki danes že imeli večino v našem mestnem zboru.
V prihodOJOSt pa se oziramo s polnim pogumom; ker so nam samo dopolnilne volitve v Ljubljani dokazale, da se naša skrajno cerkvena stranka
„Kako se bova? Vi imate puško, jaz pa koš!" Dasi se je prvi maj kot delavski praznik dobro obnesel, a v drugem oziru vender ni pridobil našega zadovoljstva.  Vreme bilo  je neugodno in ni imelo prav nič majskega v sebi.  Će  pesnik kliče: „Pridi, pridi majnik zlati!" si pri tem pač ne misli svinčenosivega neba,  s katerega padajo neprestano kapljice v svetlih črtah,  kakor da je vse obzorje z rovico prepreženo,   niti blatnih cest in steza in kislih obrazov, marveč nebo jasno, kakor ribje oko, vso pokrajino v zelenji   in bujnem cvetji, vzduh svež in razkošen, človeka pa  naudihnenega pomladanske vonjave  in toplote   in radostnega tako, da i vsacega človeka na prsi pritisnil, ako bo ne piše ali, Sturm ali pa Kalan iu ne pripada onej novo sekti, ki je popustivši ozko in trnjevo stezo resnice, začela slastno korakati po širokej ^rekovanja in psovk.
o se  bode na bolje.  Skozi oblake izur in sv. Fiorijan  bodo jutri I malo oprezneje zasukal ter
K mokroto.  In tudi na poli-
I drugače. Skušnje zad-
1 posledic. Saj že pre-
■ apuBti, — Če ne zna,
l
na Kranjskem ne razširja v tolikej^meri, kakor se je z ozirom na visoko pokroviteljstvo pričakovalo. Nekaj časa se bode še napihovala, ali nekega lepega leta bo zginila, kakor zgine rosa g trave, če je zlato solnce na njo posijalo. Najprej pričela je rovati po Goriškem, potem pa se je preselila na Kranjsko. Propala pa bode tam in tukaj, ker nepo-trebnejše stranke kot je stranka dr. Mahniča si v Slovencih uiti misliti ne moremo. Pametno nam odgovorite samo na tole pametno vprašanje : ć e m u naj bi častito duhovščino po Kraujskej ne vodil jednak duh, kakor vodi ono po Štajerskem in Koroškem? Bodite v d uhu in dejanjih taki, kot so vaši bratje po Istri, zelenej Štajerskej in tužnem Gorotanu, pa bodo v hipu zginili slovenski klerikalci in liberalci. Dokler pa ste taki, kot ste dandanes, mora biti boj, in bo tudi boj. Zadnje dopolnilne volitve Ljubljanske so nas prepričale, da hočete živeti od prepira; imejmo ga, bodemo vsaj videli, bo li zmagala pri nas zdrava pamet, ali pa neslana pretiranost Goriškega Mahniča. Menimo, da ni dvomiti, na kojej strani bo zmaga, to pa tem manj, ker nas v prihodnje ne bodete nikdar več dobili spečih pri stražilnih ognjih, kot se je to sedaj zgodilo. Če ste vi skrpali skupaj svoje katoliško politično društvo, tudi nam ne bo nemogoče, kaj jednacega ustanoviti. To pa bo morda najboljši sad, kojega so rodile Ljubljanske dopolnilne volitve! — —.r.—
Tolmačenje Dunajskih punktacij.
(Konec.)
Najnovejši fakt, ki potrjuje [dosedanje pojave in našo sodbo o punktacijah, je pa naslednji. V „Prager Zeitung" od 24. aprila tega leta je bil objavljen konkurs, razpisan po predsedništvu Praškega nadsodišča z dne 21. aprila t. I. V tem razpisu se glaai poslednji odstavek : „Naposled se opominja, da za intsta okrajnih sodnij v Dubu, Ustji in Stfibru, dalje za mesta sovetniških tajnikov v Chebu in Liberci znanje češkega jezika ni potreba." Glede na značaj tega konkursa so bili dr. Rieger in tovariši prisiljeni interpelovati justič-nega ministra. Utemeljuje se ta interpelacija s tem, da je konkurs v nasprotji z naredbami justičnega ministra, katere jo izdal meseca februvarja t. 1., torej po konferencijah, torej, da je tudi v nasprotji z Dunajskimi punktacijami. Dr. Rieger dokazuje, da na razpisanih mestih so potrebni taki uradniki, ki znajo tudi češki jezik; ta potreba da je osnovana ne samo v deželnem, ampak glede na gibanje današnje mej delavskim prebivalstvom tudi v državnem interesu; konečno se sklicuje tudi na naredbo od 19. aprila 1880., katera je v Dunajskih punktacijah priznana izrecno. Ako bi se torej puktacije tolmačile tako, kakor jih tolmači navedeni konkurs, bi bila, pristavlja dr. Rieger, „zaresna nevarnost, da bi utegnila postati izvršba tega dogovora sama dvomljiva." Zato vprašajo interpelanti justičnega ministra ali pritrjuje on navedenemu odstavku tu mišljenega konkursa, in ali misli, da se glede na to izvrši zmisel Djegove ftb-ruvarske naredbe."
Ta dogodek in po njem prozvana interpelacija od strani dr. Riegra govorita jasneje, nego vsak zagovor in vsakotero drugo pojasnilo Dunajskih punktacij. Ako mora dr. Rieger že sedaj boriti se za pravo interpretacijo Dunajskih dogov jrov, kaj utegne še le priti, prvič pozneje tudi v slučaji, ko bi ne bilo dr. Riegra, ne sedanje vlade več, drugič, ko bi poznejše vlade nasprotovale češkemu narodu, torej tudi a priori rajši izdajale naredbe, katere se bi za češki narod glasile neugodno. In da utegne taka doba priti, uči ne le skušnja sama, ampak, tudi značaj opore, na katero se sklicuje dr. Rieger ravno v tu mišljeni interpelaciji. On se naslanja na naredbo od 19. aprila 1880, po kateri je treba znati tudi pri sodiščih poleg nemščine tudi češčino v češkem kraljestvu. Torej vladna naredba je tu opora in nada staročeškega načelnika, a on sam najbolje ve, da naredbe se dajejo in uničujejo, kakor se vrste vlade in spreminja ž njimi tudi vladni duh. Pa sedanja vlada se je zavezala, ravnati se po naredbi od 19. aprila 1880., naslednje vlade, ako bo hotela, ne bo vezala ta naredba več. In ako je sam predsednik Praškega nadsodišča krivo tolmačil naredbo od 8. februvarja 1890., naredbo sedanjega justičnega ministra, kako utegnejo tolmačiti vse to podrejeni sodniki in uradniki in potem, ko ne bo več tega ministra, kateremu mora biti samemu do tega,  da so njegove naredbe tolmačijo
v pravem zmislu, in o katerem se je torej nadejati, da popravi on, kar se je zakrivalo v Pragi sedaj po navedenem razpisu?
Razvidno je, da punktacije Dunajske imajo prostora za pravo in krivo tolmačenje, da slone so-sebno na znanje češčino na spodmakljivi opori, ki je izrecno jedino v ministerski preklicni naredbi. Naj se še toliko zavarujejo proti krivemu tolmačenju, vedno se bodo vršile neugodnosti v tem; pozneje še bolj, nego sedaj, ko žive tako nekoč apostoli češkonemške sprave. Taka sprava ima sodbo o sebi sami.
Dolenjska železnica.
Vlada je zakonski načrt glede dolenjske železnice utemeljila tako:
Mej projektovanimi železnicami, katere se ne morejo zgraditi, ker podjetniki in interesenti nemaj o zadosti denarnih sredstev in zatorej treba dovoliti zadostno državno pomoč, da se bodo mogle delati, spada podjetje dolenjskih železnic, namreč železnica iz Ljubljane do Novega mesta oziroma do Straže s stransko progo v Kočevje. Ti železnici bodeta velicega gospodarskega in državnega pomena in zatorej posebno zaslužujeta, da podpira njijino grajenje državna uprava.
Jugovzhodno od deželnega stolnega mesta Ljubljane ležeči del dežele, Dolenjsko, katerega promet bodeta omenjeni železnici pospeševali, obsega dvanajst, sodnih okrajev z nad 200.000 atanovniki. Južni del tega okoliša, katerega središče je Kočevje, ima bogate, prirodne pomočne vire v bogatih skladih rujavega premoga, ki se dan danes še le malo koplje za gorivo za lokalne potrebe, pa se bode v kratkem v velikej meri dobival, nadalje v znatnih skladih železne rude, potem v obširnih gozdih, katerih racijonalno izkoriščenje ni mogoče, ker se les zaradi prevelike daljave preveč podraži, ker je prevažanje na vozeh predrago.
Nadalje je pričakovati, da bode pri ugodnejših pogt)jih več donašalo kmetijstvo v severnih delih omenjenega okoliša in živinarstvo, katero že sedaj vzlic težavnim prometnim razmeram izvaža zadosti pitane živine (rogate živine in prašičev), potem perutnine in jajc v Ljubljano in od tod v inozemstvo, potem pa vinstvo, ki se že sedaj v posamičnih okrajih z uspehom goji, in se sploh v zgradbi omenjenih železnic mora videti najboljše sredstvo, da se odpomore s uspehom že več let trajajoči in vedno razširjajoči se bedi.
Nadalje je pričakovati, ker so tu pogoji ugodni in je zlasti stanovništvo delavno in z malim zadovoljno, da se bode hitro začela in razvila obrtna delavnost v omenjenih krajih, katera ne bode koristila le domačemu stanovništvu, temveč tudi trgovini in prometu Trsta, jako pogrešujočega industri-jalnega ozadja. Projektovani železnici pa nemate krajevnega, temveč mnogo večji prometnopolitični in skupnodržavni pomen, ker bode glavna proga iz Ljubljane do Novega mesta srednji kos važne direktne proge z Dolenjega Ogerskega proti zapadni meji države in bode šla v smeri že dolgo nameravane glavne železnice, katere namen je pred vsem, da se združi s hrvatskimi železnicami, s katerimi se bode v bodoče napravila zveza z dalmatinskimi železnicami, za kar govore jako važni trgovski in politični oziri.
Trasa nameravanih dolenjskih železnic se je že v novembru 1886. leta pregledala in se je pri tem določilo, da bode glavna proga držala s kolodvora južne železnice v Ljubljani v dolgosti kacih 82*5 kilometrov čez Grosuplje, Vi.šnjogoro, Hudo in Trebnje v Novomesto oziroma na Stražo. Za progo, ki se bode kot lokalna železnica napravila z Grosupljega v Kočevje se je za najboljšo ispoznala 49 kilometrov dolga trasa čez Ribnico.
Da se bodo delale omenjene železnice, sestavil se je v Ljubljani konzorcij iz interesentov kranjske dežele, ki je po dolgem trudu, da dobi podlago za financevanje podjetja, nazadnje izdelal konkreten program, kako bi se dobila denarna sredstva, kateri ugaja tudi vladi.
Potem programu bi državna uprava udeležila se dobivanja v največjem znesku na 10 milijonov goldinarjev proračunanega gradbenega kapitala s tem, da prevzame glavnih v večletnih obrokih uplač-ljivih delnic za 2*/a milijona goldinarjev. Z zaprošeno državno podporo nepokriti ostanek stavbene glavnice v efektivnem najvišjem znesku  71/a mili-
Dalje v prilogi.
J
Priloga „Slovenskemn Narodu" St 101 3. maja 1890.
jonov goldinarjev se bodo pokrile z dalnjo izdajo glavnih delnic, katere prevzamejo dežela in intere-sentje, potem pa s prijoritnimi obveznicami, ki se bodo izdale pod modalitatemi, katere se bodo pozneje določile, in katere se bodo spečale na denarnem trgovišči.
Do sedaj so že interesentje se obvezali, da prevzamejo za 550.000 gld. glavnih delnic, toda je pričakovati, da se bode ta znesek pozneje še znatno povišal. Deželni zbor kranjski je v svoj seji dne* 19. oktobra 1888 na podlagi podrobne pretresave gospodarskega pomen a in uplačljivosti nameravanih železnic sklenil, da prevzame glavnih delnic v znesku 500.000 gld., katere bode dežela izplačala v več letnih obrokih.
Kranjski deželni zastop je pa tudi izrekel, da bi eventuelno namesto omenjene deželne podpore dežela prevzela jamstvo za štiriodatotno obresto-vanje in poplačevanje prijoritetnih obveznic, kar bi pripomoglo, da bi se prijoritetne obveznice prodale dosti po višjem kurzu, in bi bilo zatorej več upanja, da bi se ves investovani gradbeni kapital, torej tudi glavne akcije, katere bi prevzela država, iz dohodkov železnic se dovoljno obrestovale.)
Nadalje je T rboveljska premogovska družba, katera ima bogate in za izkopavanje pripravne premogovnike v Kočovji, katera ima zatorej velik interes, da se zgrade te železnice, obljubila, da bode dajala državnej upravi, katera bode prevzela obrat dolenjskih železnic, znatne množine premoga po tako nizkej ceni, kolikor stane izkopavanje in bi vsled tega državna uprava lahko precej prištedila, katero prištedenje bi se zaračunilo po programu, kateri je napravil konzorcij, v korist podjetju dolenjskih železnic s tem, da bi se slednjemu nekoliko odpuščalo pri plačevanji obratnih stroškov državnej upravi, ali pa na kak drug način, o čemer bi se pozneje dogovorilo. (Konec prih.)
Politični razgled.
Notranja dežele.
V L j ub 1 j a n i, 3. maja. 1. dan maja je minol brez večjih izgredov v našej državi. Celo židovski listi, ki nemajo navade, da bi hvalili delavce, so kaj pohvalno izražajo o njih vedenji, pred vsem „N. Fr. Presse", ki pravi, da bi se mnogi možje, ki prezirljivo gledajo na proletarijat, od delavcev mogli marsikaj učiti. Seveda ta list je zaradi tega tako vesel, ker zlasti delavci nikjer neso Židom napravili škode. Zidje so namreč imeli največji strah pred 1. dnem maja, ker so pri poslednjih izgredih na Dunaji bile bas židovske prodajalnlce in gostllnice v največjej nevarnosti.
Volitve srbskega patri} arTiata. Cerkveni kongres v Karlovcih izvolil je za patrijarha vladnega pristaša Temešvarskega škofa Brankoviča z 41 glasi. Škof Živković je dobil 11 glasov. Kakor se vidi, se mnogo radikalcev volitve ni udeležilo. Brankovič je pa voljen le zategade), ker se je odločno povedalo članom kongresa, da bi noben drug ne bil potrjen. S pritiskanjem je vlada torej dosegla svoj namen. Nov patrijarh kot madja-ron puč ne bode dosti skrbel za blaginjo ogerskib Srbov in se zlasti ne bode upal upirati vladi.
V ii a »Je države.
Napad na policij sitega komisarja v Sofiji.
Nek Rus, ki je imel tobačno prodajalnico v Sofiji, je ustrelil na poiicijskegu komisarja Kroteva, posredujočega v prepiru ki je bil nastal mej njim in kupovalci njegovimi. Morilca so zaprli v prisotnosti zastopnika nemškega generalnega konzulata. Morilca seveda bodo najbrž morali izročiti Rusiji, da ga kaznuje.
Majorja JPanice afera. Akti v pravdi proti majorju Panici poslali so se knezu v Plovdiv, da kot načelnik vojske dovoli, da se začne obravnava. Zatožba zahteva za Panico smrtno kazen, za druge zatožence pa večletno ječo. Sodišče bode sestavljeno iz 4 majorjev in 2 namestnih majorjev, predsedovala mu bodeta pa podpolkovnik. Petrov in major Drondorevski. Danev bode Panico zagovarjal. Potem takem bode najbrž major Panica obsojen. Usmrtili ga najbrž ne bodo, temveč pozneje pomilostili, kakor so majorja Popova. Usmr-tenje Panice bi prouzročilo preveliko razburjenost v deželi.
Nameravana zarota v Parizu. S pomočjo delavcev so nekateri monarhisti nameravali napraviti državni prevrat na Francoskem. Vodja vse zarote je bil markiz de MoreB. Ta plemenitaš hotel je v zvezi z nekaterimi anarhisti in italijanskimi delavci napraviti ustajo. Markiz je bil dal denar, da se je nakupilo orožje in se bila napravila tajna tiukarna,  v  kateri so se
tiskali oklici, kateri so se razdeljevali mej vojaki. Oblastvo je zaroto s tem preprečilo, da je zaprlo omenjenega markiza in še več pristašev njegovih, ki se bodo Bedaj morali zagovarjati pred porotnim sodiščem, 1. ker so delavce ščuvali, da začno ropati, pobijati in požigati; 2. ker so z govori in z oklici zarod vabili, da naj se oborožen zbira in 3. ker so vojake hoteli zapeljati k nepokorščini.
Občna volilna pravica na Španjsfcem. Senat španjski je vsprejel zakon, da se uvede občna volilna pravica za zbornico na Spanjskem. Ker je zbornica že vsprejela ta zakon, bode kmalu stopil v voljavo. Konservativci so se temu zakonn jako ustavljali, ker se boje, da sedaj več ne bodo dobili večine v zbornici. Ta zakon bode tudi pripomogel, da se bode nižje ljudstvo bolj jelo zanimati za javne zadeve.
Krečanske »adeve. Grški vladni listi pozivljejo KreČane, da naj mirujejo in se zadovolje za sedaj, ko so se odpravila vojna sodišča in se je razglasila splošna amnestija. Krečanom se ni treba odpovedati njih nadam, pa počakajo naj ugodnejših razmer. Iz take piuave grških listov se razvidi, da v Ateuah spoznavajo, da sedaj ni pravi čas za prisvojenje Krete. Krščanski beguni se sedaj tudi že vračajo v svojo domovino.
Dopisi.
Iz Poddrage, 1. maja. (Občni zbor Vipavske sadjarske zadruge).  Vsled krepkega prigovarjanja g. tajnika c. kr. kmet. družbe Kranjske ter — govorimo odkrito — vsled silneje in silneje prodirajoče obče bede, iščoče si povsodi in neprestano lajšanja in slajšanja in vrel blagostanja, posrečilo se je bilo lansko  leto vstanoviti prvo Vipavsko  sadjarsko  zadrugo s sedežem   na Slapu. Porod bil je mučen, in nič manje tudi delovanje v prvem poslovnem letu. Jedino dobro, kar je bilo mladej zadrugi v življenji prerokovati, bilo je složno in obče naudušenje, bila je izredna naklonjenost, s kojo so jo Vipavci  vsprejeli.   To je pa bilo tudi vse.   Glavnega,  preskušenega  vodstva ni bilo, nego poveriti se je moralo mladim močem, ki so po  svojih  silah z najboljšim namenom in vestno skušale  ustrezati danej nalogi.   Zato pritrdimo tudi mi možatim besedam v nedeljo 27. p. m. zadružni občni zbor  otvarjajočega g. predsednika K.Majrerja:  „Kdor misli, da bi bil vestneje vršil odborniško dolžnost,  poberi prvi kamen ter zahitigavodstopajoči odbor." Udeležba občnega zbora bila je zelo obilna, v njej odsevalo je pravo zanimanje Vipavskih sadjarjevza zadružno življenje,  le — „njega  od nikoder ni!u namreč zastopnika tukajšnje kmet. poddruž-nice, dasi je bil posebno vabljen ter ga je vezala tudi dolžnost.   Prijetniši so seveda zveneči naslovi, hosana    „in   excelsi8M ter „jour fixeu s tarokom „in camera caritatis". — Po jedrovitem in pohvalno vsprejetem ogovoru predsednikovem poročal nam je g. tajnik Mežan.    Omenjal je  potrebe in koristi zadružne ter njenega namena. Tu je poročilo svoje razdružil; v prvej vrsti naglašal je koristi zadružne glede sadjarjev — producentov.   Dosle bila je navada, da je prišel   „Budanjec"   (iz  občine istega imena, koje prebivalci se izključljivo  s sadjarsko kupčijo bavijo, in ki so v Ljubljani in drugod pod imenom   „Vipavec"  poznati prekupčevalci!) v vas, ter kupoval od producentov sadje po čudovito nizkih  cenah,   kar je po sebi  umevno,   kajti mož mora  kupiti,   dobro živeti,   ter še boljše kupljeno sadje konsuroentu prodati. Cene določajo si naravno „Budanjei" sami.   Pri tem  godi se prekupcu raz-merno zelo dobro, mnogo slabše producentu, ki je moral sadje vsled pomanjkanja vsake kupčije slepo zavreči prvemu kupcu, često pa celo na drevji gnjiti pustiti, ker mu ni „Budanjec" niti truda za branje plačati hotel,   najslabše pa  konsumentu, ki je moral hočeš nočeš  od prekupčevalca sadje za nezaslišano drage novce kupovati. Zadruga postavila si je namen odpraviti dosedanji prekupčevalni sistem ter omogočiti, da stopi producent v direktno zvezo s konsumentom, da kupnje konsument neposredno pri producentu. S tem je pomagano obema. Producent prodajal bode lahko sadje po primernih cenah,  konsument  pa istotako kupoval.    Dobiček   in   zaslužek,   ki  ga je dosle   prekupčevalec   imel,   razdelita si producent in konsument razmerno tako, da prvi sadje, sočivje i. t. d. nekoliko  draže prodaje, drugi pa najmanj za polovico ceneje kupuje, kar se je lani v  Ljubljani  pokazalo, ki je zadruga stopila na trg.   To so zadružne koristi za konsumenta.
$Da je to istinito, potrjuje dejstvo, da so lani prekupčevalci hoteli zadrugo v kali zadušiti s tem da so  na  smerne zadružne  cene pritiskali, jih v svojo in zadružno škodo pod vsiko vrednost znižali. Razvil seje bil na Ljubljanskem sadne m, trgu mej zađr u go i n p r e kup č e v al c i pravi boj, od  katerega so imeli koristi la kn sumonti LJubljanĆanje. Zadruga oškodovana je bila v tem boji za svoto, kojo jej je blagovolila diro-vati si. c. kr. kmet. družba kranjska, prekupčevalci pa brezprimerno več. Da je bilo lani tako, zahvaliti se imajo Ljubljančanje jedino sadjarski zadrugi, da bodo pa tudi v bodoče sadje in zelenjad po nizkih in poštenih cenah kupovati mogli, oklenejo naj se z obilimi naročili vipavske sadj. zadruge, kajti, ako bi ona vsled prepičlih naročil onemogla, škoda bi bila to Vipavcem velika, še veča pa Ljubljančanom,  ker  bi cene na staro visokost poskočile. Gori omenjeno izgubo pokrila je zadruga z državno podporo 500 gold., kojo je vneti in delavni naš g. drž. posl. dr. Forjančič izposloval,  vsled česar so se na občnem zboru zbrani zadružniki trudolju-bivega gospoda hvaležno spominjali. G. poročevalec žel je, pridodavši svojemu še poročilo blagajnikovo,. obilo hvalo.   Denarno, stanje je kljubu prizadete^ *zgubi  vsled pod poredobljene po prizadevanji g. dr. Ferjančiča ugodno, in zadruga pričela bode oprta na dosedanje izkušnje s podvojeno energijo delovanje svoje, koje bode pa od lanskega bistveno različno. Zadruga  si letos ne  bode več postavila šatora v Ljubljanskih barakah, ker ne bode sadja na drobno prodajala, nego nudila bode sadnim trgovcem, hotelom,   gostilničarjem,  zdraviščem, letoviščem, gospodom in zasebnikom pošiljatve od 5 kg. naprej. Pošiljalo bode se samo naročeno sadje, oziroma sočivje ter bode vsled tega vsakdo le s svežim naravnost z drevja branim sadjem postrežen. Tem potom  mogla bode   zadruga tudi družinam s 5 kg. pošiljatvami   sadje  še ceneje prodajati, nego je je lansko leto na Ljubljanskem trgu.   Zadruga vipavskih sadjarjev vredna je in potrebna podpore od konsumentov, nič manje pa tudi od si. Vipavske podružnice   c. kr. kmet.  družbe  kranjske: trkali smo in gotovo se nam odpre. —
Zatem prečitani sta bili po g. dr. Ferjančiči pobujeni peticiji do drž. zbora za železnični progi Logatec-Gorica in Loka-Vipava-Razdrto-Divača ; katere je zadružni odbor podpisal in o katerih mi bode kmalu prilika govoriti. Za danes omenjam le to, da bi bilo želeti, da vse vipavske občine jednake peticije uložć. Zadnja točka dnevnega reda bila je volitev novega upravnega odbora; izid nam pa še ni znan, ker je skrutinij dolgo trajal in so se zborovalci zvečine po krčmah razšli.
V nadi, da bodemo na prihodnjem občnem zboru vipavske sadjarske zadruge še ugodniša poročila o njenih uspehih in koristih čuli, priporočamo jo vsem, ki žele ukusnega, svežega in cenega sadja in ki mnogo drže do čistosti!
H I* tuj a 1. maja. (Slovensko pevsko društvo.) Po društvenih pravilih mora si odbor najeti kapelnika, ki ima z vnanjimi udi v obrokih, ki jih določuje odbor, pevske vaje v dotičnih okrajih i u je vodja pri pevskih in glasbenih zborih. Do-aed&j društvo ni imelo svojega kapelnika, ki bi imel t vnanjimi pevci v določenih krajih glavne vaje, ker mu tega gmotno stanje ni pripuščalo. Glavni pevski zbor vodil je dosedaj navadno zato nalašč naproleni strokovnjak, skupna vaja bila je le jedna, na dan koncerta. Ako pomislimo, da nastopajo pri našem glavnem pevskem zboru pevci in pevke, ki so razstrošeni po vsem Slovenskem, katerih vsacega vadi v petji drug kapelnik, to se moramo čuditi, da nam je bilo mogoče samo po jednej skupnej vaji nastopiti tako uspešno, izvajati težke pesmi tako izborno.
Da ustreže odbor mnogim v tem oziru izraženim željam pevcev, sklenil je, da se ima najeti za letošuji pevski zbor društveni povovodja. Na od-borovo prošnjo je prevzel gosp. Fran Jurkovič, nadučitelj v Šmariji pevovodstvo „Slov. pev. društva " Izborna m6č, kakoršna je gosp. Jurkovič, strokovnjak na glasbenem polji, sam izvrsten pevec in pe-vovodja, nam je porok sijajnemu uspehu letošnjega velikega pevskega zbora, a tudi porok lepi bodočnosti „Slov. pev. društva*, slovenske pesmi. Odbor je svojim poverjenikom oziroma lokalnim pevovod-jem že naznanil to pridobitev. O vsem, kar se tiče petja in vaj se bode gosp. Jurkovič z dotičnimi pe-vovodji oziroma poverjeniki sam sporazumel. Priporoča pa že zdaj, da naj se pevske vaje za koti-
cert pri raznih pevskih zborih takoj aačnd, redno vrše, da naj posamični pevovodje kakor tudi vsak pevec sam gleda na to, da se besede pesmi zaradi razločnega izgovarjanja posebno v pesmih z živahnejšim tempo na pamet nauče.
Malo imamo posebno na slovenskem Štajerji takih povBkib zborov, ki bi imeli več ali pa vsaj potrebno število posamičnih glasov v svojem zboru. Naš društveni kapelnik priporoča vsem pevskim zborom in pevcem v posnemanje, naj prirejajo o lepem poletnem času izlete k svojim sosednim pevcem in se tamkaj skupno vadijo v petji. Te vaje ne bodo samo v korist našemu narodnemu petju, ampak tudi narodnosti. Dale nam bodo priložnost se mej seboj spoznavati, v prijateljskem krogu se razveseljevati in  nauduševati za narodne svetinje.
Po dosedanjih poročilih se bodo udeležili letošnjega velikega pevskega zbora vsi pevski zbori na Slov. Štajerji. Že ti zbori obsegajo veliko število dobro izvežbauih pevcev in pevk. Pričakujemo pa tudi, da nam prihitijo na pomoč naši sosedni po v.'in Slovenskem slavnoznani Ljubljanski čitalnični pevci in .Slavci", da se bodo našemu prijaznemu bratovskemu vabilu odzvali, kolikor mogoče polnoštevilno.
Vas, ki žrtvujete toliko za narodno petje, za prebujanje našega naroda, za narodne veselice, bo-demo vsprejeli s pravo slovansko gostoljubnostjo v svojo sredino! Z Vami združeni v mogočen pevski zbor slavili budemo praznik, posvečen slovenski pesmi. —
Iz Poddrage 29. aprila. [Iz?, dop.] Pred nedavnim ČaBom objavil je bil bogoljubni .Slovenec" „urbi et orbi", da je bil poljski Čuvaj Poddraški pred c. kr. deželnim sodiščem v 14dnevni zapor obsojen, ker je pijan, v pijanem društvu in pred še bolj pijanimi, {toda k ljuba temu zelo „ pobožnimi" pričami bogoskrunsko besedo izrekel. Mi nismo temu nikake važnosti pripisovali, dobro vedoč, da jo osoba poljskih čuvajev dovolj neznatna, da se o njih dejanjih javnosti ne poroča, ter živo pomneč, da čujemo vsak dan za vsakim ogljem hujša bogoskrun-stva od treznih ljudij — temu bodeta menda tudi .Slovenec" in njegov Vipavski trabant pritrdila, ako še nista do cela oglušela in oslepela! — kojih pa vender nihče državnemu pravdništvu ne ovaja, kar bi pa bilo zelo želeti, in to tem bolj, ker razpolaga .Slovenec" s tako delavno kapaciteto, kakor je njegov poročevalec. —
Zato nas je uprav presenetilo gluho molčanje o drugej takej razsodbi, ki je bila že pred jednim mesecem objavljena. Čakali smo poročila zaman, zato Btopamo pa mi dan. Osoba tudi tu ni mnogo važnejša, a držimo se .Slov." recepta. Posla imamo z .brumno" tercijalko našega okraja, ki je razliko mej pravoslavnimi in katoliškimi nekaterimi duhovniki od zelo občutljive in kočljive strani nagla-šala. Nato prišla je sam (?) Bog vedi odkodi ovadba in zatem razsodba pred dež. sodiščem v Ljubljani, ki je zatoženko oprostilo. Proti tej razsodbi uložilo je državno pravdništvo ničnosti pritožbo, toda najvišje sodišče je z razsodbo od 7. marca 1890 št. 160 to pritožbo odbilo ter razsodbo prvega sodišča potrdilo —
In „dečva" imenuje se Vincencija Žorž.
Domače stvari.
— („Slovensko društvo") zborovalo je dne 27. aprila v Jarenini. Zborovalcev bilo je toliko, da je prostora primanjkovalo, kar je lep dokaz za politično zavednost naših lepih Slovenskih goric. Predsedoval je gosp. dr. Gregorec, govorila sta pa dr. K a de v in M. V oš n jak. Oba govora bila sta z odobravanjem vsprejeta in vsprejela se je resolucija, da se gosp. dr. Radej pismeno naprosi, da zopet prevzame deželnozborski mandat. Državnima poslancema dr. Grego rc u in M. V oš o jaku izrekel je g. dekan Jareninski zahvalo na njijinem delovanji, isto tako dr. Radevu kot namestniku deželnega glavarja. Gosp. dr. Gregorec govoril je naposled o politiškem položaji, potem pa zbor zaključil .  trikratnim živioklicem presvetlemu cesarju.
— (Iz Prage) brzojavlja se nemškim liBtom, da bode dr. Rieger deželnozborski mandat odložil.
— („Slovencu") smo še kratek odgovor dolžni na njegovo notico .Mestne volitve Ljubljanske". Eonštatovati nam je, da so „Slovenčevi gospodje še pred malo dnevi glede na gosp. Rohrmanna postopanje pri volitvah mogočno na prsi bili, češ: To je fak-tum, ki ga bodemo če treba pri Bodišči dokazali.
Sedaj pa o sodišči ni niti besedice, marveč preklicali bo vse. To je vender očivestna blamaža, in vse zvijanje in zavijanje ne pomaga nič. Ce smo trdili, da je gosp. Rohrmann Že sedem let volilec I. razreda, letos pa ue, to pač ni nobena zastavica, marveč jako jednostavno. Ko se je sestavljal imenik voliJcev, mu namreč ves davek še ni bil predpisan. Ako se hote gospodje o tem še nadrobneje poučiti, svobodno jim, da se obrnejo do grofa Oerindura, to je do davčne lokalne komisije in do magistrata. I s tem basta!
— (Imenovanje) Minister za poljedelstvo imenoval je c. kr. skladiščnega oskrbnika Matevža Ceha v Idriji gozdnim oskrbnikom IX. razreda.
— (Slovensko gledališče.) Slavno občinstvo opozarjamo, da se bode danes in jutri zve čer   predstavljala   prelepa   opera .Miklavž". Začetek ob 8. uri.
— (Ljubljanski „ S o k o 1 " ) napravi svoj prvi letošnji društveni izlet v nedeljo dne 18. maja na Švico pri Dobrovi. Program izletu priobčimo v teku prihodnjih dni.
— (Klub amateur-fo tografov) ima v ponedeljek 5. aprila ob 8. uri zvečer svoje zborovanje v prostorih strokovne šole (Virantova hiša I. nadst.) Gostje, dobro došli I NaČelništvo.
— (Deželni zdravstveni svet) imel je 8. aprila sejo, pri katerej se mej drugim razpravljalo tudi o letnem zdravstvenem poročilu za 1888 I. Referent, zdravstveni svetnik'dr. Karol Blei-weis™ vitez Trsteniški konečno predlaga, naj se: a) po okrajnih zdravnikih vrši pregled o cepljenji osepnic ; b) babice bolje plačujejo, strogo nadzorujejo  ter  preskušajo;  c) uvede prisilno cepljenje;
d) napravijo bolnice za silo v vseh večjih občinah;
e) ustanove za babice pomnože; f) u vedo poučni tečaji za mrliške oglednike; g) ustanovo novi prostori, kjer bi se cepilo in sicer : v Kalčiči in Zalogu Kamniškega okraja; h) jednakoraerneje sestavljajo letna zdravstvena poročila. Predlogi so bili vsprejeti jednoglasno. Na to priporoča zdravstveni svetnik, prof. dr. Valenta visokej vladi v'oceno sledeče nasvete: mazači (ozdravljuhi) se naj energično zatr ;o — vsak zdravnik je primoran predno prestopi v privatno prakso, lečenje izvrševati v kaki bolnici; — naj je prepovedano poučevati v nekih nezdravih gimnazijskih sobah, kateri nasveti se vsprejmo, kakor tudi predlog zdr. svet. dr. Jos. Vošnjaka, naj se med. Študije skrčijo od 5 na 4 leta in to zaradi pomanjkanja zdravnikov na deželi.
— (Poverjenikom .Slov. pev. društva") poslale so se nabiralne pole za društveno leto 1890. Naj blago vole čim preje pobrati društ-veuino, ter nabirati nove ude. Slovensko pevsko društvo priljubilo se je slovenskemu občinstvu v teku kratkih let, tako, da so postali njegovi veliki pevski zbori prave narodne veselice; i njimi vzbujamo in krepimo narodno zavest, gojimo in širimo slovansko petje in glasbo. Društvo je posebno za nas ob mejah razpostavljene Slovence prekoristno in vredno vsestranske podpore. Naj pokaže torej vsak, komur je prospeh in napredek .Slovenskega pev. društva" pri srci, to tudi dejanjski s tem, da pristopi društvu, bodisi kot UBtanovnik, ali pa podporni ud. Vi pa, ki imate prelepi in neprecenljivi dar pevskega glasu, združite se z nami, ter postanite izvršujoči člani „Slov. pev. društva! —
— (V Jarenini) snujejo rodoljubi »Bralno društvo".
— (Delo ustavili) so delavci v premogo-vih jamah v Labinji, v Istri.
— (Na Zidanem mostu) prijeli so delavca iz cemeutne tovarne, ker je druge delavce ščuval.
— (Novo poštno poslopje) v Mariboru bode se najbrže zgradilo na voglu stolne in župnijske ulice.
— (Pod Mangartom) dobili so, kakor čitamo v .Novej Soči", bogato žilo smolnika (Pech-stein).
— (Na Dunaj i) so prijeli 6 mladeuičev s Kranjskega, ki so se hoteli v Ameriko izseliti, da se s tem odtegnejo vojaščini; najstarejši ima 25, najmlajši pa 19 let. Obsodili so jih na zapor od 5—7 dnij in na globo 5—10 gld.
— (Toča) pobila je dne 27. aprila v zahodnem delu Brd, v Merniku, v Vrhovlji, v Seniku i. t. d.
— (Učiteljski Tovariš. Glasilo .Slovenskega učiteljskega   društva v Ljub-
ljani") ima v 9. štev. nastopno vsebino: Osnova pravil društva v pomoč .učiteljev in učiteljic, dalje učiteljskih vdov in sirot na Kranjskem. — J. Mam : Knjiga Slovenska, — Ukazi in odredbo šolskih oblantev. — Književnost. — Vprašanja in odgovori. — Dopisi: Iz Dolenjega Logatca. — I/ Smlednika. — Iz litijskega šolskega okraja. — Od obalov jadranskega morja. — Iz Ljubljane. — S Trate. — Iz Gorice. — Iz Kranja. — Iz Kopra. — Iz Sežane. — Iz Ihana. — iz Slavine. — Iz Volč. — Vestnik „ t'edagogičnega društva" v Krškem. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih siužeb.
— (.Kmetovalec") ima v 8. štev. nastopno vsebino: Važno za gospodarje, ki vzrejajo teške konje. — Vreča za krmljenje konj. — Kako ravnati h plemensko živino. — Plesniva krma. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c kr. kmetijske družbe kranjsko.
— (Plemenske bike beljanske [cikaš te] pasme) prodajala bode kmetijska družba na binkoštno soboto, to je 24. maja t. 1. ob 10. uri y Kranji, in sicer na dvorišči gostilne gospoda Petra Majerja ml., to je na dvorišči hiše, ki je zraven velike cerkve in kjer stanuje davčni urad. Po sklepu glavnega odbora dobodo sedaj vsi biki že pri nakupu obročke v nos, kar bode močno olajšalo ravnanje ž njimi. Na Virtemberškem, koder licencujejo bike jednako, kakor pri nas žebce, ne dobi nobeden, ki ima bika, licencije, ako nema obročka v nosu. S tem upa kmetijska družba preprečiti vedno bolj množeče se prošnje za prerano prodajo subvencijskih bikov zaradi njih neukrotnosti.
— (Cesarjevič Rudolfovo sadjarsko društvo za Spod. Štajer) v Št. Juriji ob južnej železnici bode imelo 4. dan t. m. popoludne ob 3. uri v šolskem poslopji svoje letošnje glavno zborovanje po sledečem vsporedu: 1. Poročilo ravnateljstva o društvenem delovanji. 2. Posvetovanje in sklepanje o udeležbi razstave na Dunaji in v Gradci. 3. Predavanje popotnega učitelja g. Matijašića o sadjarstvu in pripomočkih proti strupeni rosi (pero-nosperi). 4. Nasveti.
— (Kmetijsko in gozdarsko razstavo na Dunaji) bodo 14. maja t. 1. otvorili. Razstava bode velikanska, morda največa vseh dosedanjih kmetijskih razstav. Vsakemu naših čitateljev, ki vzmore na Dunaj potovati, priporočamo, da si jo ogleda, ker bode zelo poučna. Kmetijska družba kranjska priredi na njej poseben kranjski oddelek v paviljonu, navlašč zato postavljenem. S Kranjskega bodo razstavljena semena vueh naših poljskih sadežev, zlasti vse vrste fižola, domači platnarski ter lesarski obrt, pletarstvo, granške karte kranjske dežele, podobe kranjskih kmetijskih stavb, orodje, stroji, čebele, mlinarski izdelki itd.
— (Trtne škropilnice), in sicer samo bakrene, ukrenil je kmetijske družbe kranjske glavni odbor brezplačno razdeliti podružnicam, da jih bodo poBojevale manj premožnim posestnikom, ki so kupili bakrene galice pri družbi, in pa družabnikom. Z ozirom na množico vinogradov in na naročeno galico dobodo posamezne podružnice naslednje število škropilnic: Vipava 10, Senožeče (Vremska dolina) 1, Postojina (Košanska dolina) 1, Ilirska Bistrica 2, Radeče 3, Boštanj 2, Mokronog 5, Trebnje 5, Krško 3, Kostanjevica 5, Novo Me»to 6, Metlika 3.
— (Razpisano) je mesto c. kr. notarja v Idriji. Prošnje v 14. dneh.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pariz 2. maja nFrance" javlja, da je Boulanger Carnotu brzojavno naznanil, da se vrne na Francosko ter s pridržkom izrekel, da pride pred senat kot državno sodišče. Boulanger bode uro svojega prihoda natančno določil in pri povratku oblekel veliko generalsko uniformo. Dne 4. t. m. bode se nekda izkrcal Sploh se misli, da je ta vest le volilni manever.
Rim 2. maja. V Turinu skušali so delavci zbrati se na trgu. Streljali so z revolverji na policijo in metali kamenje. Dva častnika bila sta ranjena, na kar so vojaki orožje rabili. Nekatere izgrednike so zaprli. V Bologni zaprli so 30 osob.
Rim 2. maja. Vest, da pojde kraljica Margerita o Binkoštih v Berolin, ni osnovana. Kdaj pojde v Berolin, sploh še  ni določeno.
Priloga „Slovenskemn Naroda" št. 101 3. majali 890.
ChicagO 2. maja. 35.000 delavcev de-inonstrovalo za osemurni delavnik.
Berolin .3. maja. Po zakonskem načrtu glede števila vojske v mirovnem času bode se topništvo pomnožilo za 54 baterij, mejnih vo-jev baterije dobile bodo po 16 kanonov že v mirovnem času, batalijoni 1., 15., 16. in 17. voja pa pomnožili na 700 mož. Torej bi se pehota pomnožila za 5000, topništvo nekaj nad 6000 mož.
Pariz 3. maja. Položaj v Tourcoingu postal je ozbiljneji. 20.000 strajkujočih delavcev vrvilo je po mestu in napravilo veliko škode. Konjiki so jih razgnali. Strajkujočih delavcev je 70.000, v Iioubaix-i 50.000. Dvajset osob so zaprli.
Barcelona 3. maja. Povodom delavskih pojavov spoprijeli so se vojaki in manifestantje. Več mrtvili in ranjenih. Proglasil se je vojni zakon.
Razne vesti,
♦(Delavsko gibanje.)   Na Dunaji so se dne 28 m. m. posvetovali rokovičarji nad dve uri  ter sklenili,   od  mojstrov zahtevati,   da jim plačo primeroma povišajo, zato pa hočejo tudi še naprej  delati po jednajst ur  na dan, da si so mnogi pomočniki hoteli, da se delo skrči na osem ur.   Delavci v delavnicah državne železnice, krog 1200, so v ponedeljek vsi delo ustavili ter zahte vajo osemurno delo in zvišanje plače za 30%, ve Čina pa jih je v torek zopet delati pričela. Vrtnar ski pomočniki zahtevajo najmanj 5 gld. plače na teden, boljšo hrano, večerjo in skrčenje dela, sicer prete, da ustavijo delo. Delavci v tovarni za parna gonila so v sredo ustavili delo, ker jim vodstvo ni hotelo ugoditi. V tovarnah za izdelovanje moškega perila naznanili so delavci, da ustavijo v par dneh delo, ako jim tovarnarji plače ne zvišajo in dela ne skrčijo. — V Pottendorfu tovarna za sukanec še vedno stoji,  ker delavci nočejo pričeti delati, doklei jim tovarnar ne izpolui volje. Prišel je že jedeu eskadiou dragoncev, ki pa uemajo nič opraviti, ker so delavci, da-si jih je blizu 1000, vsi mirni. — V Gradci se štrajk kovačev bliža koncu, a mizarji hočejo štrajk  še  nadaljevati. — Iz Olomuca odšli sta dve  kompaniji  vojakov v Prostjejev in v Moravsko Tribavo. — VSlakovu (Austerlitz) na Moravskem prosilo je županstvo vo jaške pomoči iz Brna, ker se boji velikih izgredov — Okrajni glavar Freiwaldauski prosil je za vojaško pomoč, ker so se nemiri pričeli in se še množe. Zato je prišel iz Poljske Ostrave jeden bataljon vojakov, ki je izgrednike kmalu umiril in razen Freivvaldaua   tudi   važnejše točke v mestih Zuckermantel, Niklasdorf in Sandbiibel zašel. — V Frankenhaiinu na Šlezkem bil je v nedeljo delavski shod, katerega se je udeležilo nad 1400 osob. — Tudi na Nemškem se pričenjajo izgredi,   tako zlasti  v Beroliuu, kjer je v torek komaj vojaštvo zdržalo mir. Tudi v  K r a 1 j e v c i inPotsdamu so bili že izgredi, a posebne sile ni bilo.
* (Ognjenik se je znižal.) V Meksiki se je ognjenik Popokatepetl v zadnjem času za 3000 črevljev znižal.
* (N e ver o j e t u o.) V nekej vasi blizu Kra ljevca vrgla je svinja uekega kmeta, ki je par dnij prej dobil sinčka, toliko mladičev, da starka ni mogla vseh rediti, kajti bila sta dva preveč. Kmet, ki je jako ubožen, bal se je, da ne bi živalici poginili, in je nauvetova) ženi, nai sinčka odstavi in mlada prešička doji, da ne pogineta. Soproga to tudi Btori. Otrok je sedaj čisto zdrav, od prešičkov pa je jeden poginil, drugi pa je toliko odrasel, da že sam žre.
* (Medved v cer k v i.) Blizu Londona zgubil se je iz nekega zverinjaka medved ter prišel te dni v neko cerkev mej službo božjo Ženske so kričale, otroci jokali in vse je drlo proti vratom Medved pa, ki je imel še debeio verigo na vratu, šel je mirno po cerkvi ter sedel na neki stol Ker je bila ravno pridiga, opominjal je govornik svoje poslušulco, naj se ne boje, a ti ga niso slušali razen nekaterih, ki so pri bežali na prižuico Služba božja bila je seveda takoj končana, a strah minil je še le, ko je lastnik zverinjaka prišel in medveda brez težave od vel.
t * k'*-* .*■■<*-'■ *  -<■•>" »•"••.*'>
prinaša v 5. zvezku naslednjo vsebino: i. A. Fnntcl:: Spomini. — 2. Fr. Gestrin: Iz arhiva. Povest. (Dalje.) — 3, Dr. J. Vošnjak: Spomini o Jožefa Jurčiči. — 4. Fr. Orožen: Henrtj Moreton Stanb-g. (Dalje.) — '). Zamejski: Peter Podreka, BeneSko-slovcnski rodoljub in pesnik.  —   S. Ranko: Madrigal.  —  7. Jožef Kenda:  Pepel uhar.   Narodna pravljica. {Konec.) — 8. 1. Ilonigmann: O gluhonemcih. (Konec.) — 9. Va-troslav Holz: Na grobu Jožefa Ogrinca. — 10. Književna poročila : IV. J. St—a: Slaveni u davnini. — 11.   Dr. Jakob Sket:   Odgovor na  J. Lendovšekove opazke. (Dalje)  — 12. Listek:   Občni zbor nPisa-teljskega podpornega društva'1   v   Ljubljani. — Narodne pripovjesti u Varaždinu i okolici. — O Aškerčevih baladah hi romancah. — Slovenska proklama-cija francoskega brigadnega generala Frianta iz leta 1797. —Duh Trste ujakov po „ Ljubljanskem Zvonu".
„LJUBLJANSKI ZVON' stoji: za celo leto 4 gld. 60 kr.t za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Zanesljivo zdravilno srcilstvo. Osobo s slabim prebavljenjeuj, ki trpe ua pomanjkanji slasti, napenjanji, tisčanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopot /dravje, će rabijo pristni „Moll-ov Seidiitz-prašek". Skatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in k r. dvorni založnik, na Du naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in pod pisom. 5 (55—5)
Izkaz avstro-ogerske banke
z due 30. aprila 1890.
Prejšnji teden
Bankovcev v prometa 400,340.000 gld. (— 5,15*3.000 gld.) Zaklad v gotovini .   .   241,999000  ,    (+     210.000  „ |
Portfelj......148,039.000  „    (-f 4,439.000  m )
T.ombard..... 22,565.000   „    (—  1,305.000   „ )
Davka   prosta ban-
kovčna reaerva .   .     43,954.000  „    (—   4,849.000   r )
Poslano.
Generalni zastop banke „SLAVLJE' v Ljubljani
opozarja svoje člane, naj ne verujejo lažujivemu govoričenju tako imenovanih ^nadzornikov" nekaterih zavarovalnic in se ne dajo zapeljati, da bi bo zavarovali pri njih ter naznanja, da je danes proti „nadzorniku"   „Avstrijskega IViiiJisa
uložll tožbo zaradi obrekovanja.
Ob jednem prosi vsacega, ki hi tdišal, da kdo o banki »Slaviji" trosi lažnjive vesti ali, da Bploh o njej slabo govori, naj bi mu to naznanil.
c. in kr. privii. restitucijski fluid
(voda za umivanje konj)
pristni se dobi samo z varstveno znamko, ki je zraven, v vseh lekarnah in drognerijah avstroogerske monarhije. — Cenn «1*1. l*-iO.
Glavna zaloga: Okrožna lekarna v Korneubargu pri Dunaji Frana Ivana Kwlzde, c. in kr. avstrijskega in kraljevega rnmunskega dvornega zalagatclja za živinozdravniške izdelke. (202—3)
Lolerijiie urećke 30. aprila. V Brnu:      63,      7,      4,      82, 9.
Tujci :
2. maja.
Pri Slonu : Men nI, Herman, Gross, Csieri, Itogar, Gyula z Dunaja. — Miincb iz Prage. — Korossi iz Gradca. "VVachtol, GOpferd iz Plzna. — Gamer iz Solnograda. — IIo-man iz Radovljice.
Pri MttJiči: Iloirnan, Pauliu, Iteiacb z Dunaja. Kremer iz Olomuca. — Hofbauer iz Tržiča. — Tachurtscheu-thaler iz Trata.
Pri avatrijukeiu cesarji t Lepin s soprogo iz Št Paula.
Pri ) n £ ne m kolodvoru : Stamptl, Rossbacher iz
Trata.
Pri l»avar*keui dvoru : Olach, Lendvar iz Oger-sko Sobotice.
Pri Viruntii : Piš iz Jesenic. — Fajdiga iz Soder-šice. — Hočevar iz Račiće.
Umrli so v IJubljaiii :
2. maja: Antonija Gostinear, delavčeva hči, 16 mesecev, Kravja dolina št. 4, za jetiko. — Jožef Molik, delavec, 28 let, Orna vas št. 14, za jetiko. — Janez Ilohen-gasser, prisiljeuec, 20 let, Poljanski nasip št. 50, za jetiko.
Meteor o logično poročilo.
Cas opazovanja
Stanje barometra v mm.
Temperatura
Vetrovi
Nebo
M o-krina \ mm.
7. zjutraj | 733-3 mm. 2. popol. I 733*4 mm. 9. zvečer   733*6 mm.
8 8nC 13BU C 10 0flC
brezv. sl.jjz.
al jz.
obl.
obl. jas.
0 90 mm. dežja.
Srednja temperatura 108°, za 0"G° pod normalom.
IDmineijsl^st "borza,
dne 3. maja t. 1. (Izvirno telegrafičuo porečilo.)
včeraj 89-BO
- gld
Papirna renta.....gld.
Srebrna renta.....„     89 95
Zlata renta......„    109 (JO
5°/0 marčna renta .... „ 101*10 Akcije narodno banko   .   .     „   943 —
Kreditno akcije..... . 29650
London........„   118-—
Srebro........„     —*—
Napol......... „      'J-40 v,
C. kr. cekini...... „ 5-60
Nemške marko.....„ K8-02'/a
4°/0 državne srečke i/. I. 1854      iJ50 gld. Državne srečke iz I. 18(54 100   , 178
Ogerska zlata renta 4%.......103
Ogerska papirna renta 5u/0......99
Dunava re#. srečke 5u/0 . . . 100 gld. 121 Zemlj. obČ. avstr. ft'/t'/o Blati zast. listi .   . 117
Kreditne srečke......100 ^ld. 184
Rudolfove srečke..... 10   „ 20
Akcije anglo-avstr. liunke . . 120 . 149 Trauiwway-društ. volj. 170 gld. a. v..   .   . 213
danes 89 50 90-
109-90
101 45
943
300-
118-20
9-40'/. 5-68 58-02 »/, 131 gld. 50 kr. 50
so
50 40 75
kateri je kot zdravilni vrelec že već sto let na dobrem glasu v vseh boleznih ilihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrstno je za otroke, pre-(15-7)     bolelo in mej nosečnostjo.
NajboljSa dijektilia in osvcževalna pijača. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj.
in kofetarije,
(362)
Na Rožniku na
„B r e n i k o v e m"
prične so jutri poletna obrt. — Uhod na „Dreni-kovo" je tedaj prost.
Od 1. mitja naprej (356—2)
MaloHvehatsko in Funti« gamsko marčno pivo.
S solo
za poletno stanovanje odda se v prijetnem kraji na Gorenjskem.  V kraji je železnienu postaja.
Več povo I vii ii -ĆJoi* v VIomIhIi. pošta I-iC-hcc, (Gorenjsko). (360—1)
pomočnik in učenec.
Slednji jo moral žo dovršiti ljudsko šolo in mora imeti veselje do urarstva. (Jo bi ga pa veselilo, so zraven lahko nauči tudi mehanike in muzike. — Oglasiti so jo pri
iiritrji in m < luni i k u v ltarlovci.
(353—1) Kanja, i»r. «2.
Odlikovano v Parizu 1889 z zlato dr- ggg žavno kolajno in v G o nt u 1889 s sre- ZS"T" brno državno kolajno. ZTTZ
če Grolloh-ova obrazna ordme [Creme Grollch) ne odpravi vseh nečistostij kože, kakor: peg, o^rc, ogorelosli itd. ter naredi polti svetlo bele in mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (Schminko). — Cena 60 kr. — Glavno razpošiljalnico ima J. Orolioh v Brnu (Moravsko). — V LJubljani ima zalogo Ed. Mahr, parfumor. (818—15)
aaju,,/.^'/ V -v* V v V V 7YY WV V V V-1-V V -V V"
Knj igovezna dela
vsake vrste
so vsaki čas prejemajo ter najhitreje in najceneje izvršujejo in priporočam se zatorej p. n. uradom, krajnim šolskim svetom, zasebnikom, trgovcem in obrtnikom. — Cene O30-2)    jako nizke.
Z velespoštovanjem
. $20K9XX!
posestnik knjigoveznice.
1,
21^7
L4
Velikansko peso
večno  iU*iv*ji»  (Luzerne), mnogovrstna semenu z;i  %rte in trnv-liJkr. zanesljivo kaljiva
Inja po najnižji oenl
;10b— 13)
Peter Lassnik v Ljubljani.
dvomi
katero izmej mnogih napovedanih zdravil zu bolezen njegovo najbolje u^iija. pile naj takoj dopisnico na Btchterjev i zalogo v Lipam in zahteva ilustroi ano knjigo Krank^nfi-onud**. Pri-t iskane zahvale dokazujejo, da jih je na tisoče ne le iiognilo se nepotrebnih d larnih Izdaj, temveč našlo zaželeno zdravje, k" so se ravnali po dobrih svetih to malo knjige. Pošlje se zastonj.
Srbske
naroane nesmi
9l
Cena S koledrom I.3.75V™/ gl. 4.75
o boju na Kosovom.
I/, zapuščine
Ivanu Mohoroida.
V Ljubljani.
Založil Dragotin Hribar. — Tiskala .NarodnaTiskarna" 1880.
Knjižica bodo gotovo vsa-koimt, ki se zanima za ao-
lo.i'e Srbe in njih pesem, dobro došla.
Dubiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr.
Američanska
ura z budi lom
ii h sidro
h po noči avetečo ciier-ni<>«». Visokost 18 cm, s po-
ni k lenim kovinskim okrovotn.
MAYER-jeva
tovarniška zaloga ur.
Dunaj, I., Bauernmarkt 12.
Ce se vzamejo tri ure, pošljejo se trunko na v.sako poštno postajo. (187—17)
T7"eč sto veder
starega
bizeljskeaa vina
je na prodaj.
VpraSa se pri Loonliariu dol i olt u v ltrcžl<*nli. /348—3)
* »h ♦ *MBB ♦ ♦ Mfl* ♦OTII I ■lllll I I Ml I I — I I M«
I Fin med v satovji j
* kilo TO kr. : od 1 kile naprej  pošilja »o tudi  po *
* polti. — Z« čebelarje 4
I      pristni garantirani pitanec 1
£  v kositivnih   šk.aljab  po B kilo,  a kilo  OO  kr., 2 I  iškatlja BO kr.), pošilja se po pošti proti predplačilu | <> ali poštiHium povzetju. ♦
i OROSLAV  DOLENEG |
v svečar, <
I trgovina z voskom in medom
(885—4) ♦ medom. ■
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
atenloe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince,  presičke, ptične črviče,  sploh vso žuželko skoraj nenaravno hitro in gotovo tako,  da od žuželki ne zalego ne ostane nobenega sleda.
Pravi prašek bo dobiva v prodajalnici pri
J. ANDČL-u,
13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13,
■v J^J^i-A-O-I. V LJubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu na Dunajsko) cesti št. 9. Zaloge na dežoli imajo tam,  kjer so naznanjeno po plakatih. (G12—8)
V Herolinu je izila knjižica:
(336—2)
Beitratre zur Geschichte der Steno-graphie bei den Siiilslaven
nehst einem Anhange:
Kurze Entwicklungsgeschichte der Kunst und VVissen-schaft bei den Slovenen, Kroaten, Serben und Bulgaren.
Spisal prof. A. Bezenšek. Oena 40 kr.
Dobiva se pri Arnoitu Iti/.ciisku, uradniku banke .Slavijo", in v „Narodni Tiskarni*' v Ljubi fanl.
Po soglasnej sodbi odličnih strokovnjakov
koroški
JO
vrelec
jako odlična zdravilna studenčnica pri vratnih, želodčnih,  uiehurnlh  in  obistnlh   bolesnih, pri kataru, hripavoati, kapljanji, posebno r.a otroke, pole„' tega pa tudi (424—25)
jako fina namizna voda
s posebno dobrim okusom, brez vseh organičnih in želodec otežujočih primesi. Cilnvna salona v I Juhi Jani pri M. E. Nupan-u; prodajajo ga nadalje:  91.  Kaitner in  J. Klaaer; v Kraiiji: F. »olleUB.
Blago za obleko.
Peruvien in dosking za visoko duhovščino, predpisano blago za uniforme c. in kr. uradnikov, potem tudi za voterauce, gasilce, telovadce, Hvre.
Sukno za billard in igralne mlie, loden tudi nepretnocljiv za lovske suknje, kla^u, ki se auie prati. 1'otui plaldl od «id. 4—IS«
Vse to ceneje kakor kjer koli in le najboljše trajne bale
Jan. Stikarofsky v Brnu.
Največja zaloga ■akna v Avstro-Ogerskej. Uaorel zastonj. Za gg. krojaško mojstre najbogatejše in najlepše knjige uzoreev. 1'ošiljatvo nad gld. 10.— franko. Pri mojoj konstantnoj zalogi gld. 200.000 in pri mojoj avetnej trgovini so razume samo po sebi, da ostane mnogo ostankov, in ker mi ni moč od njih pošiljati uzoreev, vzamem tako naročene oMtauke nazaj« jih zamenjam ali pa denar nazaj pošljem. Barva, dolgost, cena morajo ae navesti pri naročhi ostankov.
Dopisovanje v nemščini, madjarščlni, celčini, poljščini, italijanščini in francoičini. (141—19)
Št. 342.
(357-2)
Razpis službe občinskega tajnika.
Pri mestni občini v K ćl Hl Ili lili izpraznjena je služba občinskega tajnika z letno plačo 600 goldinarjev.
Prosilci, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožni ter v občinskih zadevah verzirani, naj svoje prošnje s prilogami vred najdalje <lo ii. Blliljil t. 1. podpisanemu županstvu pošljejo.
Položiti je treba 300 gld. kavcije.
3Io>;tiio župan.*?fcvo v J&kfiiiiiiilcii
dne 30. aprila 1890.
Župan: Jože Močnik.
z Tapeclrar
I ln dekorater. ^———
.72—71)
.Tecliuu. tupeclrartika 1< u i><y* i j u -v LJul>l |n ni.
) ANTON OBREZA fe****
j       t Ljubljani, Šeleuburgoic ulice št. 4,       tln dekorat*r
priporoča okusno in trdno narejene zimnice, »odreče ia pereaik, divane, ■tole, otosiaae, garniture ea anione, jedilne sobe ia spalnice; dekoracije za sobe, dvoraae ia cerkve. — Moja delo iu blago, katero rabim, je pri-poznano dobro in brezhibno, kar gotovo priča moja razstara v Radolfl-suma, in stojim i ozlroan aa aizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahterajo moj ilustrovani cenik in nzorce blaga, kar razpošiljam zastonj in franko.
^^P^^\sy^py^P^p^Z^SP^3P^P^P^j^^^^P^^^P^^^S^^3P^SP^^
WL* *K* 'X' OR.* *X* Oa* *m* OsT* Os* *Ml* *Je* OC* *M* *M* *ML* *mL* *tK**m**m* ♦jb**iai* <
Mu Iiniiilia Linliaosia
laje
f
posojila mm mmml$imkm
potem občinam, posojilnicam, zadrugam i. t. d. po ^EVa°/o proti vračilu v obrokih. — Prevzema pa tudi varno uliiijizene 4«:ks(Ji3t%e9 pri katerih se poslužuje zakona z dne 9. marca 1889, št. 3(1, ki se tiče olajševanja kolkov in pristojbin pri konvertovanju dolgov. Prošnje za posojila vsprejemajo se navadno v uradnih urah.
Ravnateljstvo.
928— 1
Pobratimi.
Roman, Spisal
dr. Josip Vošnjak.
Ona 1 koI<I. —o kr.
(s pcitnlno vred1.
Svoji svojim!
Veseloigra v 1 dejanji.
Spisat
dr. Josip Vošnjak.
(Vini a« kr. (s poštnino vred).
Obe knjigi dohivata so v „.\iii'o<lui TIskarni"
v Ljnhljani in pri knji^o-trieih,
Blago za obleko
iz pristne ovčje volno, izvrstni Brniški Izdelki
v najnovejših deainihza
pomladno in poletno sezono
po čudovito uliklk cenah
razpošilja
tovarniška zaloga nukiia
FranhPernitza
"v Brnu. Uzorci eantonj. — Cloapodje krojači dobč obilne in ele> gantno opravljene knjige uioroev po originalnih tovarniških cenah.
Velika zaloga sukna za uniforme za o. kr. državne uradnike, telovadna in gasilna drnitva i. t. d i. t. d.
Točuo in aolldno Izvršenje vseli naročil le proti po* v/.etjn   ali predposlljaivl
zneska. (HH-24) Korespondenca v vseh jezikih.
ZN
ZAKAJ
Bosa cl ori-©v holBndski kakao
plaCup-te 1 gld. 50 kr. a. v. za prazne plošče, inaste škatljice? — Dočim se
dobiva cist, lahko raztopljiv, tečen, sploh kot najboljši in najcenejši   pripoznan po 3 **■■*• a- v- odprt
v Ljubljani pri gospodih: J. Klauer-ji, J. Perdan-u, Jeglic-u & Leskovic-u, H. L. VVenclu. (322-3)
i« i«
1
9
i
i
1
Podpisani usoja se naznanjati p. n. občinstvu, da je odprl v Dravi j ah hiš. št. 30 v lastni hiši
gostilno. ~*m
Bližina glavne ceste (— pot od znamenja sv. Roka ob glavnej cesti drži naravnost do gostilne —), lep vrt, vzlasti pa vsekdar izborna postrežba z dobrimi vini in vedno svežim pivom, kakor tudi vedno fino pripravljena jedila po možno nizkej ceni
naudajajo ga z nado, da ga slav. občinstvo mnogobrojno počasti s svojim obiskom, h kojemu vabi
z velespoštovanjem
Valentin Florijančič,
(361—1) vnlgo Soj ar.
m
9
i« i« fS «
i« 1 »i
§
«* m m
Gradec: Lekarna Vendelina pt. Trnkoczv ja, deželna lekarna, BaekattaaM.
Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czy-ja, „pri »v. Fran-čiSkiiK, (ob jednem kemična tovarnah, V., Iltinds-thurmstrasso' 113. (1086—Sij
Nepresegljivo za zobe
jo
I. salicilna ustna voda
j romat ična, upliva okrepćeva-joće, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr.
II. salicilni zobni prašek
splošno priljubljen, upliva jako okrepćevajoče ter ohranuje zobe svetlo belo, a 30 kr. Navedeni sredstvi, 0 katerih je doSlo uuuogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja
lekarna Trnk6czy
v Ljubljani
Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczv-ja, „pri zlatom levu',  ziiSLTretn. rotOTTŽjgt-
VIII., Josefatftdteratraaae 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy-ja, „pri Kadeč-  SftfiT Zunanja naročila se
kiju", III., UadeUkvplatz 17. s prvo pošto razpošiljajo.
|g Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da ^
sem prevzel
v lastno režijo. — Skrbel bodem vestno za ceno in točno postrežbo, za kar jamčim s svojim imenom.
Priporočam se p. n. potovalcem in slavnemu občinstvu v Trstu za blagovoljni obisk omenjene restavracije.
Ivan Tosti, gostilničar
(355—2)
puškar (341-2) v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten)
priporoča vsakovrstne dobre puške iz svoje delavnice. Oh jednem naznanja, da tudi prenaroja kresne puško na puško zadovke (Ilinterlader) in prevzame druga popravila po najnižjih conah.
Cenike ■ podobami dopoallja brezplačno in franko.
KWIZDE protinski fluid
200 3) že več let preverjeno domu. če aretlintvo in
preskušeno Itrepetlo pred
vrllciuii UH-pori in po njih, v»r.»Y«na «o*K»» in»r»ln
inunkt. itd. Itd.
Da ae izogne zamenjavam, naj se pn kupovanji vedno zahteva Hwli< tlov izdelek in pazi na
goronjo varnt. znamko. Cena steklenici 1 gld. a. v.
Fran Iv. Kwizda
okrožna lekarna Korneuburg pri Dunaji,
c. In kr. avstrijski iu kr. rum. ilvurni zulagatolj.
Pristen bo dobiva v vseh lekarnah Avstro-Ogorske.
ZBIRKA
kakor jih rabi
slovenski narod.
S poljudnim opisom človeškega telesa.
Izdal in založil I>rMgotiu Ilrlbitr.
Odobril
l»r. tkiv. Ileuedleic,
nadzdravnik usmilj. bratov v St. Vidu na Koroškem.
Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani. Stanu 40, po pošti 45 kr.
Prva Brnska manufakturna razpošiljalnica
BERNHARD TICHO, BRNO,
Zelny trli Nt. 18
razpošilja po poštnem povzetji:
(267—5)
Raje Crepe
cista volua, dvojno širok, 10 metrov gld. 5.—.
Nouveautes
v
blagu za žensko obleko
modno progasto in križa-Bto, dvojno široko, 10 metrov gld. 8.—.
Pisano
praktično  blago  za domačo obleko, 10 metrov gld. 4.—.
Gladkobarvasto
modno "blago
v vBeh novih barvah,
dvojno široko, 10 metrov gld. 5.—.
Chevron
novovrstuo, progasto blago, dvojno široko, 10 metrov gld. 5.50.
Trinitnik
dobre baze, 10 metrov gld. 2.80.
Črni temo
saksonski fabrikat,dvojno širok, 10 metrov gld. 4.50
Domače platno
1 kos 30 vati. V* gl- 4.50. I kos 30 vati. iU gl. 5.50.
King tkanina
boljša nego platno, 1 kos 30 vatlov J/, gld. 6.—.
Chiffon
1 kos 30 vati., Ia. gl. *.50, najboljšo baže gld. 0.5O.
Cauevaa
l koB 30 vati. lila gl.4.80. 1 k. 30 vati. rudeć gl. 5.20.
Prejnat canevas
1 kos 30 vatlov, lila in rudeft, gld. 6.—.
Oxford
ki ho sme prati, dobre bazo, 1 koB 30 vatlov gld. 4.50.
Zephir za srajce
najboljše in najpriporočJji-vejše, 1 k. 30 vati. gl. 0.5O.
Raje Rips
v VBeh barvah, 10 metrov gld. 3.50.
Boston
ki ee sme prati, najnovejši poerk, 10 metrov gl. it.—.
Garnitura iz ripsa
obstoje.''a is 2 posteljnih pregrinjal in z namiznega prta s svil. resami, gl. 4.—.
f uniške portieres
zajedno okno, kompletno, dva dela, gld. a.50.
Garnitura iz jute
2 posteljni pregrinjali in 1 nnizui prt z resami, gl.S.50.
Zastor iz jute
turški uzorec, kompletni zastor gld. 22.SO.
Holandakl
ostanki posobnih preprog
10—12 metrov dolgi, ostanek gld. st.ao.
Novejši francoski DOILS ki so sme prati, prekrasen pocrk, 10 metrov gl. ».50.
Platnene rjuhe
brez šiva, dobro domače platno, 8 kom. gld. a.50.
Platnene Java-brisače
z vozlanimi resami, G komadov gld. 2.10.
Ženske srajce
iz sifonu iti platna, s fino vezenino, 3 kom, gld. a.5Q.
Ženske srajce
iz močnega platna, z zob-eastim obšivom, fi komadov gld. 3.25.
Moške srajce
lastni izdelek, bele ali barvaste, 1 kos Ia. gld. 1.80, Ha. gld. l.ao.
Delavske srajce
iz Kmuhurškega oxt'orda, kompletno velike, 3 komadi gld. 2.—.
Normalne srajce
kompletne, veliko, 1 kom. gld. 1.50.
Normalne hlače
kompletne, velike, 1 kom. gld. 1.50.
Letno ogrinjalo
p/< dolgo, gld. i.ao.
Sr.iirahu
najboljši izdelek, 190 cm. dolga, l.iO cm. dir., gl.1.50. Cesarskorumeua
fijakarska šabraka
1 kom. gld. 2.50.
Uzorci zastonj in franko. — llustrovani modni časnik „BRUNER NEDHEITEN" zastonj in franko.
54
09
Pod Trančo št. 1
) J. SOK LIC sa) I
priporoča
(184-10)
veliko izber najmodnejših klobukov za pomlad in poletje, posebno praktičnih gumijevih patentnih ventilatorjev, katerih pot ne premoči, in pristnih angleških klobukov, jako trajnih; ravno tako uniformskih klobukov in kap za c. in kr. državne uradnike. Za poletje priporoča veliko izber najmodnejših slamnikov.
Podpisani naznanja, da otvon svojo
notarsko pisarno ? Štolji Loki
V Marinijevi 2xiši na. Velikem trg-n dne 21. aprila t. I.
kot z dekretom c. kr. dožolnega sodišča v Ljubljani z dno 8. t. in. št. 2770 imenovani suhstitut za no-(314—3) tursko mesti* v Škotji Loki.
'4
<3
£0*
Ljubljanska delniška družba za plinovo svečavo,
Podpisani, ki je v instalacijskih delih preskusen in od slavnega magistrata koncesijono-van, se je za
uredil in se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Dotična vprašanja in proračune vodstvo naše tovarne najhitreje rešuje.
(809-6) Upravni odbor.
5D
(h
Za čas stavbe
priporoča
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikem izboru lil po zelo liizki ceni
okov** za okna in vrata, štorje za štokodoranje, d rat in cveke, sainokolnice, vezi za ziilovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (I)achpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele.
Pri Htavbab, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo mah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventila in železne okove. (9—20)
Za poljedeljstvo: V
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
Novo strelišče.
S tem uljudno naznanjam, da sem ž« vrt odprl in se bodem prizadeva! z dobro postrežbo, z gorkimi in mrzlimi jedili kavo, čokolado, kakao, nadalje z izvrstnimi bizeljskiml in dolenjskimi vini, a priljubljenim marčnim pivom iz pivovarne Reinlng-haus v Gradci svoje p. n. goste najbolje postreči.
Z \ elespoštovanjem
^A^iicli-ej Zaller
restavratčr.
I. Vipavska sadjarska zadruga
r<>y;lKtr(>viimi  sKitcli-iif;it s. omejonlm poroštvom
s sedežem na Slapu
razpošilja vse vrate zgodnjega sadja, smokev, namiznega grozdja in zelenjadi v najfinejiej kakovosti presno z drevesa tekom primernega časa. Pošiljajo se vsak dan na vbh kraje čajne a 5 in 10—12 kg proti poštnemu povzetju. Cene bodo ves čas jako nizke, nižje ko povsod drugod. Čajne ae računijo po kupnej ceni ter se frankovano za isto ceno vzemo nazaj.
Zadruga želi s tem omogočiti p. u, gospodi, hfltelom, go-stilnicam, zavodom, zdraviščem, privatnim hiSam in družinam vsakdanje dobivanje finega, na drevesu dozorelega in pri tem najcenejega sadja naravnost od pridelovalca. *
Za p. n. sadne trgovce in prekupce po dogovoru Jako znižane cene in poljubna kvantiteta. — Uene stavijo se jim nižje ko povsod drugod in je postrežba reelna.
Cene veljajo loco Slap ter ae bodo od tedna do tedna naznanjale po listih. (331—2)
Naslov */.a telegrame: Zadrugu — Vfpnv» — Kranjsko.
I
lekarna na Dunaj i, Singerstrasse št. 15
„zum goldenen Keichsapfel",
Jii-i < • i f» i i 1110 Urdjjl ,i<-<>. poprej univerzalne krogljlee imenovani', zaslužujejo po vsej pravici ponledtge ime, kor je v resnici jako mnogo boleznii, pri katerih to krogljico izvrstno pomagajo.
Že mnogo desetletij so to krogljiee splošno razširjene, mnogi zdravniki jih zapisujejo, in malo jo rodbin, v katerih ni malo zalogo tega izvratnoga domaćega zdravila.
Od teh krogljic velja: I »kutijicu m IS krogljieaini *»1 ur.. 1 zavoj h O Hliiitl jiciiini 1 «Id. S kr., pri iiefrnnkovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. IO kr.
Ce bo naprej pošlje denar, volja s poštnino prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr., 3 zavoji 3 tfld. 85 kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Menj negj jeden zavoj se no more odpoBlati.)
„J.
Prosi se, da se zahtevajo izrecno:
-ja tri
in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu ia rabo s t o j o č i imenski p o ć r k J. PsorUofer in 8 i c o r v Hi rodeči Hi
barvi.
Tlo I v »sil vn m/ilJiin^ J* i*««r»«r«r-i»- 1 [onfiek 40 kr., s lidl/itl-jii   /sil   OZlIllJlIie   frankevsno pošiljatvijo 65 kr.
proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju i. t. d. 1 steklenica 50 kr.
1 gld. 20 kr.
cona škatljici fiO kr., b fran-kovano pošiljatvijo 75 kr.
Trpotcev sok, Ameriška iim/ii za protin, Prašek proti potenju nog,
Ralzaill   Za  gUŠO,  i Hakon 40 kr., b frankovano pošiljatvijo 65 kr.
Zdravilna esenca (T*«'aške kapljice), StttSBSft
slabej prebavljivosti i. t. d.   1 steklenica 2J kr.
Angleški čudežni balzam, Fijakarski prašek, K*gi^
rl,>iiiiMLi*llitUll-rwicnirll    J- *"*erl"»'e»>|». najboljše sredstvo za
1 <|IIII«M llllllll  |IUIIIHUil   pospeševanje rasti las, 1 škatljica 2 gld.
I   ni» i'i-/>ilni  n|J j->  prof. Stoudol-a, domaće sredstvo proti ranam, UIllVlvl/jttllll UWUK oteklinam i. t. d.  1 lonček 50 kr., a frankovano pošiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol t^^^TZ"'^"^
cam 3labega prebavljenja.  1 paket 1 gld.
Razen tukaj omenjenih izdelkov ima So vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in Inozemske farmzoevtifine specijalitete in so vsi predmeti, ki bi jih uo bilo v zalogi, na zahtovanjo točno in po ceni preskrbo.
I'oslljutve po posli zvršo so najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večjo
pa tndi proti povzetju. (107—lo)
'Jf&~ < '*• se  denar nupre|  pošlje i uu|bol >«- po postnej nakaznici),
je poštuiim dosti nižja, nego pri pošlljatvuli n povzetjem. Zgoraj imenovano specijalitete dobivajo so tudi v I.|ut»l|iiul pri <». 1'iccoll-Jii.
1 steklenica 50 kr., mala steklenica 12 kr.
1 škatljica 35 kr., 8 frau-o 60 kr.
Pozornosti vreden
stranski zaslužek,
ki se vedno vekSa in utaogo let trnje, morejo dohiti •pretne in sunefiljlve oaobe (dosluženi žandaimi imajo prednost), katere pridejo mnogo v dotlko ■ občinstvom. —  Vprašanja  pod: S.  ISttO tlradec,   p«, si«
r«>Ntunte."( (312—.'5
X Na najnovejši in najboljši način
{ umetne (1083—34) }
I zefee is Keftovfsi
% ustavlja brez vsakih boločin ter opravlja plombo- <*. «>  vanjm  in   vse  lobuo  operneije, — odstranil)e ♦
♦ zobne bolečine z usmrtenjein živca *
I zobozdravnik A. Paichel, |
♦ poleg Hrmđeokega čevljarskega) mostu, I. nadstropje.
Marijaceljske kapljice za želodec^
izvrstno udirajoč o pri boleznih želodca.
Preverjene pri pomanjkanji slasti do jedij, slabem želodci, napenjanji, kislem podiranji, koliki, želodčevem kataru, zgagi« zlatenici, gujinu in bljuvanji, glavobolji (čo izvira iz želodca), krči v želodci, /upiranji, preobloženji želodca I jedjo in pijačo. — Cena stekleniei z uuvodll«»in9 kako nc rabi, 4 O kr., dvojni steklenici 70 kr.
Osrednjo razpošiljaluico ima lekar Rciiut/.iiiivrke.    Karol ltrady, Kromeriž (Moravsko).
SVARILO! Pristne Marijaceljske kapljice za želodce so mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — Ha no pristne, mora vsaka steklenica imeti rudeč zavitek z Koreujo varstveno znamko in z navodom, kako rabili9 ki se pridcuo vsake) steklenici, opomniti jo, da mora navod biti tiskan v tiskaru! II. (aiiMek-a v Kromerlzi.--
Marijaceljske
v t     i  • 1 1 1 1 t
ki so že več let z naj bol j Sinu uspehom rabijo pri zapira-
čistilne krogljiee,;;™«V^h""^
Pazi naj se torej na gorenju varstveno znamko in podpis lekarja K. Hrady-ja v Kromeriži. —Gena škat-Ijici 2-.» lir., zvitku a r. škatljie gld. 1.—. Ce so naprej pošlje znesek, velja poštnine proBto 1 zvitek gld. I .-<>, 5 zvitka gld. 2.20.
M.irijaceljsko kapljico za želodec in Marijaco jsko čistilne krogljico neso nikako tajno sredstvo. Njih s«;-Htavine navedene so na navodu, kako raniti, ki n<! prideno vaakcj steklenici. (7i>8—2H)
idarijaeeljske kapljiee za želodec in rln ijit-celjske ciHtilne krogljiee imajo pristne: V Ljubljani lekar Picooli, lekar Svvohoda; — V Pnstojini lekar Fr. Baccarcich; — v Školji Luki lekar Karol Fabiani; — v Radovljici lekar Aloks. Uoblek; — v Novem Mestu U kai- Dominik Kizzoli,_ lekar Bergiuanu; — v Kamnik n ]ekar J. Močnik; — v Črnomlji lekar Iv. Plažek.
Podpisanca  si  usojata 8 tem   uljudno  naznanjati,  da ata tukaj osnovala od magistrata koncesijonovano
vodovodno instalacijsko podjetje
pod firmo
Imejuča mnogostrokovnih skušenj v tem področji, v prijetnem položaji, vsem zahtevam, ki bi se stavile, ustreči z najboljšimi sredstvi novega časa, misliva, da se iz tega uzroka lahko najuljudnejše priporočava za izvršenje vwak.ovr*tiiili vodo« votluili «lcl.
Bogato zalogo v to stroko spadajoči h predmetov imava na razpolago in vabiva podpisanca, proseč za mnogobrojna naročila, na prijazni obisk.
Ljubljana, meseca aprila 1890.
Z velespoštovanjem
(3.58—1)
Dunajska cesta št. 7.
I hod skozi kleparsko prodnjahiico.
Radi uružuinsiili razmer proda se iz proste roke takoj
(339)
hiša s vrtom v Ljubljani
Poljanski cesti Št. O pod ugodnimi  pogoji.    Ceni se 13.000 gld. — Natančneje poizve se v hiši pri gospej Jdil-OVi.
(204-U)
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnostij in jednostavnoga rabljenja se po.sebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Kolie se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva so v različnih barvah (prav kakor oljnare barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah.
Dobiva se v LJubljani pri FRAN CHRISTOPH,
TVArJTT T TTr1 kHVT A MM TT izumitelj in jedini izdčlovatelj pristnega 1V A1N U    J-iU OJVlVIiUNlN - U .     BVetlega laka za tla, PRA.ilA & BER0L1N.
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
OBivue si ish :jS atit-e in olivni lllliuJ Viaisko in Nitflue NtiNlti&Iiilce Grozdni itn lin i i 11 .sadni mlini
I najnovejo kon-1 strukcije v raz-I  nih velikostih.
Mlatilnice, čistilnice, gepli, robkalnice za turšico, sejalnice, plugi itd.
Avtomatične klajne stiskalnice.
Peronospera-aparati.
Priprave za sušenje sadja in zelenjave.
Rozllnice za krmo v največji  izberi, izvrstno narejeno, po najnižji tovarniški coni.
IG. HELLER «*"-4>
W1EN, Praterstrasse Nr. 78, WIEN.
Katalogi in vsakeršna pojasnila na zahtevanje zastonj in Iranko. Prekupcem najugodnejši pogoji. ^poHol>iii -^uNtopiiilci t*ni i«š<v,«3Jo in «lolbi-<> j»1 u«-:i j<». RIHB
MmMMMz
Izvrstno pivo
prve (Iraške delniške pivovarne
poprej SCHREINER & sinovi združeni pivovarni
Stoier v Gradci & Holi v Puntioamu
prodaja po tovarniški ceni
zaloga v Ljubljani Kolodvorske ulice 24 M. ZOPPITSCH Kolodvorske ulice 24
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Trgovina z železnino S x       ALBINA C. AHČINA |
H v X^juLl>Jjaiii, Gledališke ulico 6t. © ||
ima vedno boK«to zulogo _
*   »iavli-lBiftkesal. orodjar *
t£ lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in <j#
S okna, pantov in ključavnic, zapahov, žebljev iz drota, vijakov, S
S železa, pleha, drota, mesinga, bakra, kositarja, cinka, naklov. tx
2 precepov z vijakom (Šraubštokov) ter vrtalnih strojev za kiju- J
)C carje in kovače, kladvov, sveder, obličev, pil in dlet, kakor tudi 3C
V£ dinamita, iiži^uliiiBi vrvi«- ina kupio. ^
U    Staro železo, mesing, baker, kositar, cink in svinec J
kupuje »e ye«lno po iiw|viJi)iu eeuuli. (77—11)
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
)K Trg-ovina z železnino )fc
v LJubljani Gledališke ulice štev. 8
priporoča svojo
bogato zalogu poljedelskega orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plnžnih delov, raotik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vender trpežnih, zo-
bov za brane, žag za na vodo, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastin plošč za komat", potem rož, šteselcev, os, zavornic za vozove, okov za vozove, itd., sin za kolesa, podkev, cokel, konjskih žebljev, slokih žag. kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodju, sekir, cepinov, železnih grabelj.
SfSy Staro železo, mesing, baker, kositar, o Ink, svineo kupuje se vedno po najvišjih  conah. ~W (75 —K')
Odvetniška pisarna Dr. Frana Stor-a
nahaja se od 1, maja t, I. naprej »»-»i v Križevniških ulicah št. 2.
ms
ISB
T blagovoljno zanimanje!
S spoštovanjem podpisani si usoja s tem udano naznaniti, da s 1. m ujemi t. I. zopet prevzame
restavracijo hotela „Pri Slonu"
in da se bode na vso moč potrudil, da ustreže popolnoma vnem zahtevam velecenjenih gostov.
Za blagovoljno obnovljenje zaupanja, katero se mu je prej v tako obilnej meri skazalo, in za prav obilni obisk prosi
najudanoje
Ivan Hafner.
(351—3)
«py skoro  drajset   tisoč iirodajalnicali X   prodajani in  povsod  kot najboljše sredstvo preiti mrčesom priznani
je
zopet oor^oji
postal.
Pri h t ne steklenice imajo ime J. ZACHERL in veljajo Od sedaj: 15 kr., 30 kr., 50 kr., 1 gld. — kr.
Ta izbrana specijaliteta uniči ■ presenetljivo silo in hitrostjo ves mrčes v stanovanjih, knhlnjah in hotelih, v hlinej opravi in obleki ter na vseh nailh domačih živalih, v hlevih, na rastlinah, v rastlinjakih in po vrtih. Kar se v samem papirji navaga, ni nikoli pristna Zaoherl-ova specijaliteta.
LJubljana:
Ed. Mahr. Ivan Perdan Viktor Bohiffer. Mihael Kaatner. Jan. Luckmann. Poter Lassnik.
II. L. VTeneeL Schussnig & "VVeber. Karol Karinger. Josip Terdina. J. Klaue.r. Jeglič & Loskovic. Anton Krisper. Ivan Fabian. Ferdinand Plautz.
Postojlna: Skofja Loka: Borovnica: Kočevje: Vel. Lasice: Krško: Kostanjevioa: Idrija: Kranj:
Lož:
Radovljica:
Fran Kogoj. Karol Fabiani. Fran Verbič. Fran Krenn. Ivan Justin, liupert Engelsberger. Alojzij Gatsch. Fran Kos. Fran Dolenc. Lekarna pri Sv. Trojici.
Vilj. Killer.
Fran Kovač.
A. Kublek, lekar.
(272—3)
Kongresni trg 8   v Zvezdi   Kongresni trg 8
priporoča svojo veliko zalogo najtlnejNlh
ki 0?$ n ko v %m eepte
za gospode in dečke (246—7)
po najnižjih cenah; nadalje  veliko zalogo vsakovrstne
k o ž u h o v i n c
k kor najfinejše koš.uNiie [»luftee in mute ia gospe, goapohke m potut> koiulte.
3£85§T Velika izber čepic za požarne br.imbe.
xxxuxxxx\x\xxxxxxxx
Zobozdravnik
AVGUST SCHWEIGER
ordiiiuje VNnk «1 »it od  «. <lo  12. ure dopolu-ilue in ud 2. do 5. ure popoludue.
Stanuje (908—54)
v hotelu „Pri Malici", II. nadstropje, št, 23.
Nova neprekuNl JI VSi Puri&Ua plomba, priznana od avtoritet za najOolj&o, zobem jednake barvo ter nadomesti " svojej trajnosti zlato plombo. I iiii'ine sobe in cela zobovja ustavlja po najnovejših i. m i i-. - . i I: liielodab, ne da bi hm odstranilo korenine. Zw vnuk komad jamči.
XXXXXXXX\XmXXXXXUX I
Najboljša
Brnska sukna
razpoSilja po originalnih tovarniških cenah
tovarna finega sukna
SIEGEL-IMHOF
T7- Brnu.
z u elegantno
pomladno in poletno
moško obleko
tadosti je 1 udrezek v dol ^osti 3*10 metra, to jo 4 Dun
vatli.   1 odre/.ok velja: BWjjl, -l.SO iz navadne"** tSSF ^1.7.75 ll lino IW~ gl, 10.50 iz jako fine "9* Vgl. i-- lo iz ii»jtinej&u~Vtf
129)    pristne (21)
ovčje volne.
Nadalje so v največji izberi: a svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtnče, loden za lovce in turiste, peruvienne in toskiDg za salonske obleke, pi «',1 pisana Niiknu m gg uradnike, blago iz sukanca za moške in dečke, ki so smo
prati, pristna piaue-gllet-blaga itd. itd.
Za dobro blago, nntiiu eno  uzorcu odgovarjajočo in točno dopoNilja
tcv se jamči. Uzorci zatttou j 1 Iranko
Ljubljana
Tržaška cesta štev. 29
priporoča slavnemu občinstvu
lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, ru-javo, zeleno, in slonokoščeno osteklene, ognju protivne (257-Q)
V 4»
peci
v najraznovrstnejih oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah.
Cenila ike pošiljam na željo franko.
Zastopstvo pri F. P. VIDIC-U & Comp.
m- ■		- ■ ■■ H	
			
Patentovane, vremenu uporne
ineralne fasadne "barve
LlidOVika Ohrist-a, LJnZ ob D. Zabojcek za poskus Jo gld. 1.60. Zastopnik za Kranjsko gospod F« P. VIĐIC & Go. v 1*j ubijani.
(317—1) so najboljši, najtrajnejši in najcenejši materijal za poslopja, vreme in svetloba jim ne škodujeta, kažejo lep in miren ton finejših peščenikov ter so rahle, kar se v zdravstvenem oziru ne more preceniti. Cenejše so, kakor vse oljnate barve. — Cenik, prospekt in atesti zastonj in franko.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne".