perilo, napravi snežnobelo daje prijeten svež vonj varuje in mu .Poštnina plačana v gotovini j Marmontu cenau*. Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 Leto V. (XII.). a atun neoe fe n praznikov vsak dan ob 16. ur Začuti pri poilnem 6#k zav v Ljublianl it. 11.409 Maribor, sobota 6. junija 1931 B99BsaaaBa^BBaaaaaaa!^Bi Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oalasni oddelek ..Jutra" v Ljublianl, Prešernova ulica St. 4 *"* '»»»eCno oreieman v upravi ali po ooSti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din 2a razman našega Sokolstva Jutrišnji zlet mariborskega sokolske-okrožja v Studencih, kjer bo revija *°*olskih čet in njih delu v mariborskem “»rožj«, velikega j)omena in je zato po-ffebno, da spregovorimo o njem tudi na mm mestu. Dogodek je važen In pomemben v mnogem oziru ne samo za Stu-“pbce, ampak tudi za Maribor in celo njegovo okrožji, ki čuva in brani dobr-Sen del ha še severne me je. Komaj poldrugo leto je poteklo, odkar se je izvršila reorganizacija Sokolstva v vsej naši državi. In v tern kratkem Časi: je zavzel njegov razmah nepričakovane in neslutene dimenzije. Raz-Vaše'jivo pa je še posebno dejstvo da se sokolska ideja in misel najbolj ‘Hzširiia bas v mariborski sokolski župi. prednjači v tem oziru vsem žitpam v ev*n'" Saj v vsem njenem po-skoro ni večjega kraja, kjer bi že J obstojala sokolska edinlca, ali se pa pripravljala njena ustanovitev. Kaj jj^eni t0 dejstvo baš na našo severno ih njeno bodočnost že samo v nagnem, pa tudi v drugih ozirih, tega ** v vrvežu vsakdanjega življenja niti ,e zavedamo v polni meri. . Seveda je v ten. kratkem času šel raz-Sokolstva pred vsem v Širino in *• tolivo v globino, kar je povsem na-. 0> pORlob!jenfe sokolske misli in meje Potrebuje časa In pravih delavcev Pa ni bilo in še danes mar-''Ve, j 0 Pogrešamo zlasti tehničJ’ si ko sKih delavcev IH vaditeljev. Zaka , o* zadostuje samo dobr- volja, ampak se mora n;ej pridružiti tudi zmožnost. Tehnične zmožnosti pa s: mi et ne more nikdo- pridobiti kar čre/ ■ noč, amnak Potrebufe zato vaje in časa Poglobljen Je sokolske idefe in misli pa ne zavisl samo od telovadbe in njene tehnike. Telovadba Je le: sredstvo za do- SP-r M’., I-Uip Jp (g y • vzgoji, kakor si ]o je zamislil mojster Tyrš, ki naj nudi posameznikom kakor celokupnemu narodu priliko, da razvije vse svoje fizične in moralne sile do po-oolnosti, predvsem v prid svojemu narodu in seveda tudi svojemu bližnjemu n sebi v korist. Iz teh kratkih misli je že razvidno, ko-iko dela nas Še čaka na tem polju, da se vsaj nekoliko približamo cilju. Seveda bo treba delati s polno paro, da nadomestimo, kar je bilo zamujenega ne po naši, ampak po krivdi razmer in prilik, v katerih smo živeli. Ravno sokolski zleti mnogo pripomorejo v tem oziru. Zakaj posamezne edi-nice, ki so raztresene po deželi in delajo često v težkih razmerah, se snidejo, spoznajo med seboj in dobe nove pobude za nadaljnjo delo vsaka v svojem okolišu. To je tisti važni vzgojni moment, katerega ne smemo podcenjevati pri zletih in katerega navadno pozabljamo, ker smo navajeni gledati samo tehnično stran takih prireditev. Jutrišnji zlet mariborskega sokolskega ikrožja v Studencih bo največji, kar jih e doslej priredilo to okrožje, ter bo po številu telovadecih dosegel, ali pa še celo presegel nekdanje župne zlete. S^j šteje danes mariborsko sokolsko okrožje 30 edinic. Cela župa je pa štela pred reorganizacijo 32 edinic. Pomisliti pa moramo, da so danes sokolske edinice številčno dokaj močnejše od prejšnjih. Po dosedanjih prijavah sodeč bo nastopilo d 800 telovadečih v vseh oddelkih in sicer: 200 članov, 120 članic, 150 mo-!;esa naraščaja, 140 ženskega naraščaja, 120 domače moške in ženske dece ter kakih 60 četašev, ker šteje okrožje 10 kmečkih sokolskih čet, katerih nastop bode za mariborsko občinstvo vsekakor novost. Seveda so navedene številke le 'fibližne in bi .ih moglo občutno zmanjšati s.:mo skrajno neugodno vreme. Posebna zanimivost utegne postati za marsikoga nastop domače dece. Malokatero društvo se namreč bavi tako sistematično In posveča toliko pozornosti mladinki telovadbi. kakor ravno studenško. Sa’ Je to deloma pokazalo že z lanskim '--amostojnim mladinskim nastopom, ki je vzbudil splošno pozornost in odobravale tnko pri starših, kakor tudi pri vzgoji te1 jih. Zlet v Studencih bo pomenil važen mejnik v razvoju Sokolstva na paši severni meji Nova pogajanja z Avstrijo NAŠA DELEGACIJA NA POTU NA DUNAJ. BEOGRAD, 6. Junija. Davi Je odpotovala jugoslovenska delegacija, določena za nadaljevanje pogajanj v svrho sklenitve nove trgovske pogodbe z Avstrlio, na Dunaj. Na čelu delegacije so vseučl-ilščnl profesor dr. Todorovič, načelnik Letalski minister Balbo skaral utonil RIM, 6. junija. Glasom službenega poročila se je letalski minister Balbo dvignil z majorjem Cagno za povratni polet v Rim. Letalo pa je začelo nenadoma padati in je strmoglavilo v morje, kjer se je prevrglo In oba potnika potegnilo seboj v valove. Obema se je posrečilo se odtrgati od ruševin letala in splavati na površje, kjer sta se vzdržala, dokler ni prihitel ponja motorni čoln. Balbo je dobil težke poškodbe, vendar ie mogel kasneje z drugim letalom nastopiti pot v Rim. Nou letclski rekord LONDON, 6. junija. Angleški letalec Scott, ki je pred kratkim preletel pot v Avstralijo v 9 dneh, se je danes vrnil semkaj. Za povratek je rabil 11 dni, ker je mestoma naletel na slabe vremenske prilike. Scott je s tem potolkel rekorde Kingsford - Smitha. RAZPUST MADŽARSKE ZBORNICE? BUDIMPEŠTA, 6. junija. V političnih krogih se trdovratno vzdržujejo vesti, da bo vlada prečitala na današnji seji poslanske zbornice dekret o razpustu parlamenta. Sočasno bo tudi objavljen v uradnem listu dan novih volitev. Opozl-”a se že mrzlično pripravlja na volitve. Tako sta sklenili že liberalna in demo-i-atska stranka volilni blok. Priprave za novo sovjetsko »pjati-letko. MOSKVA, 6. junija. Pod predsedstvom Kujbiševa je bila pretekle dni sestavljena komisija za izdelavo novega Petletnega načrta. Komisijo tvori 73 članov, med katerimi so znani boljševiški voditelji kot Lomov. Kritz-man. Unšliht. Milkutin in drugi. ministrstva za trgovino In Industrijo Lazarevič in ministrski svetnik Borlsav-lievlč. Kakor znano, Je Avstrija trgovsko pogodbo, ki poteče 1. Julija t. 1., ne* davno odpovedala. OUSTRIC PRVIČ OBSOJEN. PARIZ, 6. junija. V razpravi zaradi stečaja lista »Borza in finance« je bil 'bsojen znani francoski skrahirani bančnik Oustric na 3000 frankov globe in poravnavo vse škode, ki so jo imeli kli-jenti tega lista. Škoda znaša preko 100 milijonov frankov. Pri tej priliki so objavili nekateri francoski listi tudi vest, da je Oustric rodom Dalmatinec in da se je pisal njegov oče Ustrič. Sočasno z Oustricom sta bila obsojena tudi njegova sodelavca pri spekulacijskih podvigih, Maixandeau in Rochette. MATI UBILA ŠTIRI OTROKE. DUNAJ, 6. junija. Žena poljedelca Emila Maierja iz Hietzinga je v hipni duševni zmedenosti pograbila sekiro in pobila štiri svoje otroke, ki so spali. Najstarejši otrok je bil star devet let, najmlajši pa tri. Nesrečno ženo so prepeljali v umobolnico. Francija bo kupila naše žito. PARIZ, 6. junija. V političnih in gospodarskih krogih razpravljajo o načrtu francoske vlade, da nakupi za 175 milijonov frankov letno žita v Jugoslaviji in Rumuniji. Načrt, ki ga je izdelala vlada za nakup žita v agrarnih zavezniških državah, je naletel v skoro vseh francoskih političnih krogih na veliko odobravanje. Pri hrlpl, bronhitisu, vnetju mandljev, .č::em kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika In jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo zato, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja vedoči m da »Franz Josefova« voda dobrf služi tudi pri šemi in drugih mrz-’ »nili nalezljivih boleznih. »Franz Jose-■ova« grenčica se dobi v vseh lekamahr jjfl trgovinah. Tam gori pri Sv. Pankraciju... V tistem pomladanskem času, ko sv. Pankracij, p. -d. Pungrac imenovan, skupno s svojimi sosedi v koledarju, s sv. Ma-mertom, s sv. Servacijem in Bonifacijem, obhaja svoj god in praznik, nič nerad grozeč z ledom in poznim snegom, so temni gozdovi vzhodnega Pohorja in goli hrbti v njegovem zapadnem predelu še večinoma zasneženi in zimski, pusti in prazni, brez vsakega vonjajočega in osvežujočega duha; tam gori gozd še ne brsti; redke pomladanske cvetlice še zmrzujejo. Tedaj še ni prišla doba za prijetne in lepe izlete v pohorski svet; pride še le pozneje z Bolfenkovo in Are-hovo nedeljo. V tistem času še pustiš Pohorje, dokler se ne razgreje in razcveti, pa pohitiš rajši v oni planinski raj, v katerem v višini nad 900 m bdi in kraljuje tik ob naši severni meji sv. Pankracij, svetnik in priprošnjik, pa tudi naš hraber graničar in vojščak obenem; priprošnjik, kakršnega je nam treba; graničar in hraber vojščak, kakršen bi moral sleherni izmed nas na naši državni meji vsikdar biti za Dravo navzgor začenši od Maribora in sv. Urbana pa tja do Dravograda in preko njega globoko noter v osrčje koroške zemlje. To našo mejo je treba duševno, gospodarsko, narodnodržavno in kulturno utrjevati, kajti bolj kakor v katerikoli drug del prostrane države je treba narodno, gospodarsko in kulturno dobro utrjenega naroda baš na meji, ker sta srce in razum, čut in volja močnejša in odpornejša kakor zid in skala. To simpatično, sicer ponekod nekoliko svojeglavo in muhasto zveriženo srednje gorov;e, ki se kot jugovzhodni izrastek koroško-štajerske G61ice razteza od Košenjaka nad Dravogradom do Kamnice in Rošpoha, pokaže svoje ljubko In prijazno lice, odkrije svoje srce in razodene svoje notranje čustvovanje naj- rajši in najlepše v zgodnji pomladi in pa v jeseni, ko se sv. Urban, ne samo oni nad Mariborom, ampak tudi onadva na Radlah in na Koševnjaku, s sv. Pankracijem vred samozadovoljno ozira na velike, dozorevajoče grozde, ki jih je nam in našemu obmejnemu ljudstvu na ljubo skozi celo leto skrbno varoval toče in vsake druge nezgode. Zato pa dela tudi veliko krivico vsakdo, kdor niti v času, ko Pohorje še ni dosti vabljivo, ne napravi vsaj nekaj izletov v to obmejno gorovje; krivico dela njegovemu prebivalstvu, ki je obiska, podpore in bodrila potrebno; krivico dela gorovju, ker ga vkljub njegovim pokrajinskim mikavostim in vkljub njegovi velevažni nalogi kot obmejnega branika zapostavlja drugemu; greši pa tudi nad svojo lastno osebo, ker si najlepšega in najprijetnejšega, najhva-ležnejšega, pa tudi najbolj poučnega pomladanskega ali jesenskega izleta iz zaprašenega mesta v gozdnati gorski svet ne privošči. Ko pa si veselo razpoložen s postaje Brezno-Ribnica po komaj triurni hoji dospel na vrh pred cerkev in stražnico sv. Pankracija in ko stopiš iz pomladanske sence treh slovanskih lip v mirno tloino božjega hrama, morao biti zadovoljen sam s seboj, ko vidiš, kako vesela in vzradoščena sta svetnik in graničar nad tvojim obiskom. Pa kdor je le enkrat na tej naši zračni obmejni višavi občutil v svojem srcu to veselje in za-dc /oljstvo, kdor je le enkrat s tega raz. "lednika občudoval naše Pohorje, Peco, Plešivec, Obir. Košuto in Savinjske planine, kdor je le enkrat domačemu ljudstvu, ki okoli sv. Pankracija dela, trpi in umira, gledal v dušo in srce, ta se bo vsako novo pomlad in vsako novo jesen v:a; enkrat povrnil v ta div .i gorski ra.i !n med to drago nam obmejno Hudstvo. Dr. Fr. Mišic. Velika kavarna Danes 6 Plesna tekma: Rožna veselica: Kabaret Velika kavat na Danes 6 Mariborski in dneoni drobil Uažna seja mestnega mladinskega sueta Na sinočnji seji mestnega mladinskega sveta, ki se je vršila v mestni posvetovalnici in ji je v začetku predsedoval obč. svetnik g. Aljančič, zatem pa g. dr. Strmšek, se je razpravljalo o kvarlji-vem vplivu zasilnih stanovanj na mladino. Okrajni predstojnik za III. okraj g. Bratoš je podaj izčrpen referat o razmerah v zasilnih stanovanjih, ki so pravo leglo nemorale, zlasti pa se je bavil 7. razmerami v baraki za deložirance v Kraljeviča Marka ulici. Osobito je kritiziral dejstvo, da je baraka v mestu in da je poleg tega naslonjena tik na vojašnico. Navajal je več primerov, iz katerih je bilo razvidno, da je tamkaj zelo ^roženo moralno življenje otrok in da je skrajni čas, da se napravi temu konec. V nato sledeči debati se je poudarjala potreba, da se delomržneži, iz katerih se rekrutira večina stanovalcev v zasilnih stanovanjih, odpravijo iz mesta potom izgona, docent g. dr. Matko pa je navajal iz svojega poučnega potovanja po Nemčiji, kako v tem oziru postopajo Nemci, ki skušajo med drugim tudi potom nagrad strankam, ki so poštene In žive moralno življenje, doseči znosljivejše razmere v zasilnih stanovanjih. Storjeni so bili primerni sklepi, ki se predlože mestnemu občinskemu svetu, kraljevski banski upravi in vojački oblasti. Drugi referat o moralni pokvarjenosti šolskih otrok se je preložil na prihodnjo sejo, ker je bil referent zadržan. Referent mestnega socijalno-politične-Je nato podal pregled o deci, ki je bila zdravniško pregledana In jo mestna občina pošlje na počitnice In sicer 100 otrok na Pohorje, 40 pa na morje. Pri slučajnostih. je bila izrečena želja, da se v parku postavi paviljon za kislo mleko in druge mlečne Izdelke, na katere naj se navaja mladina namesto na sladoled, glede česar se bo stopilo v stik * Mestnim olepševalnim društvom. losip (Tlaurič f Eden izmed veteranov naših narodnih prosvetiteljev je padel: na Telovo je umrl na Betnavski cesti 6 upokojeni nad' učitelj Josip Mavrič, star 81 let. Pokoj je od 1. 1919 užival v Mariboru. Pred leti je obhajal zlato poroko s svojo ženo gospo Albino, s katero se je poročil v Guštanju, kjer je takrat 3 leta služboval kot učitelj. Pokojni Mavrič je bil rojen 15. marca 165C v Sv. Jakobu v Soboti. Maturiral je i. 1875 in služil je kot vzgojitelj mladine 45 let. Dolgo vrsto let je služboval pr! Sv. Trojici v Sov. gor., kjer je vzgojil cele generacije naše mladine. L. 1867 se je udeležil prvega slovenskega tabora v Ljutomeru. 2e poprej pa, kogar krivda na tem nenavp^pm nesrečnem slučaju. Nesrečen padec pri igri. V Košakih je padla 31etna Marica Svenšek med igro tako nesrečno, da si je zlomila levo roko v ramenu. Dekletce so domači odpremili v splošno bolnico. Sokolsko društvo v Krčevini - Košakih. Mlado društvo, ki se je definitivno ustanovilo dne 3. maja, a šteje do danes 162 članov, potrebuje brezpogojno večje letno telovadišče, nego je sicer prostorno dvorišče krčevinske šole. Ker pa drugega primernega prostora tačas v Krčevini ni dobiti, zato se bo prvi društveni telovadni nastop naših članov in članic, naraščaja ter dece dne 14. junija ob 15. uri vršil na šolskem dvorišču. Vsi oddelki se s hvalevredno vnemo pri4 pravljajo na ta prvi nastop; drug drugega hočejo prekositi. Pri nastopu bo od 15. do 20. ure sodelovala vojaška godba, tudi pevci bodo poskrbeli za prijetno za* bavo. Želodčne potrebe bo si mogd vsakdo utešiti z jestvinami in pijačafli Mladina bo najbrž dobila pri prosti za* bavi priložnost, da se malo zavrti v ritmičnih gibih... Društvo pričakuje, da bo p. n. občinstvo ta prvi telovadni nastop številno posetilo. Čisti dohodek prireditve je namenjen za novi stalni gle-dališki oder, za telovadila in kroje ne-imovitim. Dne 14. junija se torej želimo v Krčevini sniti s Sokoli od blizu in daleč ter z vsemi, ki prav pojmujejo pomen Sokolstva vobče in Sokola kraljevine Jugoslavije posebe. Zdravo! Smrtna kosa. Umrli so: Neubauer Franc, vojno-teh-nični uradnik iz Zemuna. Pogreb se bo vrši: v pondeljek ob 5. uri popoldan iz starega pokopališča v Kamnico. Hauptmann Ferdinand, znani posestnik iz Ro$' poha. Pogreb se vrši jutri ob pol 4. 0a magdalensko pokopališče. Čuden pojav na Pohorju. Ko sem se te dni z vlakom vozil 1* Pragerskega proti Mariboru, je kar naenkrat zašumelo in završalo po vseh kupejih. Potniki so drli k oknom in upirali svoje poglede tja preko Slivnice in Ho5 gor proti pohorskim vrhovom, kjer se i* izza zelenja temnih šum nenadoma zablestelo nekaj jasnega, svetlega, ki i® postajalo vedno večje in večje in ki j« vse očaralo. Strmeji, so ugibali in vse vprek povpraševali, odkod ta nenavadni pojav? Radovednost ie rastla in rastla. Tedaj. sem izpustil ventilček prenapoi* njenemu mehu radovednosti in potnikoifl obrazložil, da je ta pojav prelepa stavba, Pohorski dom, ki so ga zgradiM mestni uslužbenci mariborski v počitni* ške svrhe sebi in drugim in da bo ta dofli slovesno otvorjen 15. t. m. — Popotnik-Dijaki in vojaki imajo pri okrožnem sokolskem zletu V Studencih znižano vstopnino po 3 Din. Nastop začne točno ob 15. uri, da ie omogočen pravočasen povratek zunanjih udeležencev, na kar opozarjamo občinstvo. Tovarniške cene dežnikov, solnčnikov, aktovk Jn palic radi preselitve. Favai, Gosposka ul. 15. Svilene deiva po Din S4*— TEKSTILNI BAZAR Vetrinjska ulica Gaml>rinova dvorana. Danes 6. junija velik vrtni koncert. Volnene kopalne obleke za dame In go* spode. Frotir za kopalne plašče ter razno blago za pižame. L. Ornik, Koroška cesta 9. Srečke za !. razred 22. kola so prispe* le v upravo »Jutra« In »Večernlka« v Mariboru, Aleksandrova c. 13. Pečenje brez masti, peka brez nadzor* stva. Gospodična Erika Perg Iz Dunaja-Karlsruhe, ki je predavala z velikimi uspehi v Ljubljani in Zagrebu, pride tudi v Maribor in bo predavala o praktičnem pečenju in peki dne 8. In 9. junija ob 17. uri, dne 10. junija pa ob 20. url v obed-nic' dekliške meščanske šole, vhod Raz-Tgova ulica št. 14. Vstop popolnoma )rost, po predavanju pa se bodo razde- vale med predavanjem pripravljena ječi. > brezplačno na obiskovalce tečaja. "T se bodo vr*'!3 predavanja gdč. E. samo ob zgoraj navedenih dneh, rosi imenovana p. n. gospodinje za pol-ioštevilno udeležbo. Sedmi kongres SJPD v Somboru Na pravoslavne binkoštne praznike je bil ves Sombor v, svečanem razpoloženju. V njegovem obzidju sta se namreč vršili dve važni kulturni manifestaciji, Savez jugoslov. pevskih društev se je tukaj na 7. obč. zboru posvetoval ob navzočnosti Petra Krzniča, kot zastopnika ministra prosvete, o nadaljnem delovanju Saveza 'n gojitvi umetnega petja, 6 katerem je trdil, da petje kot tako ni samo zabavno, atripak izreden kulturni element. Na konusu je bilo zastopanih 71 društev, med temi tudi naša Glasbena Matica, ki stajo Ropala dva člana, Ljubljančanov pa je JJ® 12, in sicer za župo in razne Ijubljan-ske zbore. Konstatiralo se je, da je usta-?0vijenih 15 pevskih žup, 15 pa še vedno Calfa, da jih pokliče kdo v življenje, med 2attojimi je tudi mariborska. Poročalo se £ o taksah, tantijemah, koncertih dav-intervenciji Saveza pri ministerstvih ^radi nastavitve izvrstnih pevskih sil in ® turnejah raznih zborov. Glede zadnje tQČke se je sklenilo, da ne sme nobeno tanjeno društvo na turnejo, ako nima župnega umetniškega nadzornika pls "jene izjave, da so proizvajanja na umet-višini. Tudt venci se ne dajejo več "JJitvom ob njihovem nastopa, mesto "nh s« na] raje pošlje primeren znesek 18 onemogle in bolne muzike. J^vea je vedno v finančnih stiskah, se pa nihče ni čudil; ko smo slišali, Je od 203 članic plačalo samo 98-dru-«ev predpisano članarino. Drugo leto se ^rši občni zbor v Ljubljani in sicer ob »mkoštnih praznikih. Zanimivo na kongresu je bilo poročilo saveznega tajniki Koste Manpjloviča, ki ga je čital dve url in četrt. Volitve novega odbora so se vr« Sile po našem odhodu. Najbrž je ostalo yse pri starem. Istočasno s kongresom se je vršila v Somboru tudi proslava 60-Ietnice »Srbskega cerkvenega pevskega društva v Somboru«. Le-to ima svoj lastni dom z touzičko šolo in šteje približno toliko ®anov kot naša Matica. V soboto je pri-*®dil slavljenec svoj samostojni koncert, ^eretrm so. prisostvovali komandant me-^ kot zastopnik kralja, podunavski ban ®°j*kup Irenej iz N. Sada ter zastopnik r^iistrstva prosvete. Peli so nekak per-“Pelctivičen program od začetka umetne ^ske pesmi do danes. Zadnja je bila sila. ni pa našla pri občinstvu npbeue-jjja odmeva, kakor pač večina teh mo« deruih proizvodov, ki si ne morejo utreti P0** do src poslušalcev. Zbor stpji pod 5f**irko izredno nadarjenega muzika, dr. **• Kiša, mladega, simpatičnega moža, ki 2 "‘oistersko roko vodi svoj zbor vedno ie m višje. Zbor poje izvrstno, glasovi so enotni, uglajeni, vpeti, vzorni v pp. in eksaktni v ff. Pt;i tekmi je nastopilo 17 zborov, dva srbska celo iz Romunije (Te-mešvar; in en madžarski moški zbor Iz Subotice. Pelo se je splošno zelo dobro In razun dveh zborov vsi brez not. Me-rodajni krogi so zelo obžalovali, da se tekme ni udfeležil tudi kak boljši slovenski zbor, uvideli so pa sami, da mi ne i>oremo žrtvovati okoli 15.000 dinarjev, da zapojemo v Somboru .dve pesmici. To 1)1 za slavo prišlo vendarle malb predrago. Pri celi prireditvi se je pa opažalo, da člani kongresa ne morejo svofe p^žnje Posvetiti Istočasno velervažnl skupščini in Da raznim slavnostim, kakor si flh zamiki vsak jubilant ob takih prilikah. Pevski *bor Glasbene Matice je po svojem za. •topniku izročil slavljencu krasen lovo-f0v venec. Izročeni so bili še trije venci iti več drugih, dragocenih daril, ki so jih Prinesla prijateljska društva. Koncu proslave, ki jo je z izredno fineso vodil naš stari znanec dr. Grigorijevič, nismo mo-Kli več prisostvovati, zato tudi ne morem Povedati, kdo je dobil prvo nagrado. Lah-pa trdim, da so bile slavnosti izredno, •epe, ljudstvo pa. kakor to vedno opažajo pri Srbih, vljudno in gostoljubno, v* _ • . s -. - ____________Arnuš.' Sprejem gojencev v tnašlnsko podoficirsko šolo. Komanda Mašinske podoficirske šole v Kumboru razglaša, da sprejme v tekočem letu 150 gojencev iz meščanstva v mašinsko podoficirsko šolo v starosti ^d 15 in pol do 18 in pol let. Natančnei-šl tozadevni podatki so interesentom na vpogled med uradnimi urami v Mestnem vojaškem uradu. Slomškov trg št. 11 v Domače vesti Pogreb stare obmejne mame. Včeraj popoldne so pri Sv. Jurju ob Pesmici ponesli k zadnjemu počitku 821etno Alojzijo Bračko, mater uglednega posestnika in gostilničarja pri Sv. Juriju Alojza Bračko. Udeležba pri pogrebu je bila jasen dokaz, kako priljubljena je bila pokojnica. Celo iz bližnje Avstrije so prispeli pogrebci. Ljudomilost pokojnice je nepozabljiva. — Pokoj njeni hblagi duši! Zagonetna aretacija ob državni meji. Iz Plača poročajo, da so nenadno aretirali bivšega zidarskega podjetnika, sedanjega veleposestnika; in imejitelja konjušnice Ivana Wagnerja iz Plača ter ga odvedli skupno s sinom v Zagreb. Ker se imenovani ni nikdar bavil s politiko in se je udejstvoval le pri mednarodnih konjskih dirkah, je vzrok aretacije zelo zagoneten. Obrtnike, ki posetijo velesejem, opozarja Zavod za pospeševanje obrta, da se bo vršilo .v nedeljo 7. t. m. dopoldne ob 10. uri v paviljonu Zavoda PO Zbornice TOI, ki ja v sredini velesejm-skega razstavnega prostora (paviljon O), predavanje predsednika Zavoda PO g. Ivana Ogrina o gospodarskem položaju obrtništva, ob lj. uri pa bo v paviljonu tovarne za dušik Ruše praktično razkazovanje avtogenega varenja. Zavod vabi, da se obrtniki in-obrtniški pomočniki v čim večjem številu udeleže teh prireditev. Ako ima kdo kak predmet, ki bt ga -rad zavaril, bode to lahko storil pri tej priliki po navodilih in s pomočjo inštruktorja varilnega mojstra in inže-njerja, ki yodi prireditev. Poškodbe v mestnem parku in nasadih. Množijo se še vedno slučaji poškodb klopi in nasadov v mestnem parku In ostalih mestnih promenadah. Da se ta vandalizem, ki pomeni pravzaprav že kulturno sramoto za mesto Maribor, odpravi, se občinstvo naproša, da vsako poškodbo, ki jo opazi, javi čuvaju mestnega parka, oz. najbližjemu polic, stražniku, in sicer po možnosti z navedbo storilca ali vsaj njegovega osebnega opisa. V slučaju, da bi ne bilo čuvaja, oz. polic, stražnika v bližini, pa se naj o poškodbi obvesti mestni nad vrtnar g. Borovka v Koroščevi ulici št. 29 ali pa društveni tajnik g. Kolar, uradnik mestnega gradbenega urada v Frančiškanski ulici št. 8/1., telef. št 2236. Ukradmpa zastava. , 17. maja 1.1. je bila o priliki otvoritve mostu v Dupleku ukradena zastava, ki je last mestne občine mariborske. Storilca so zdaj v osebi nekega mladeniča iz Sv. Barbare izsledili ter ga prijavili drž. tožilstvu. Ukradena zastava je shranjena pri sodišču v Mariboru, dokler ne bo razprava končana. Nenavadna nezgoda na — mestnem po-kopališču. Včeraj popoldne se še na mestnem pokopališču na Pobrežju pripetila 501etni Neži Ltibejevi Iz/Wildenrainerjeve ulice prav nenavadna nezgoda. Ko se je ho. teja umakniti večji skupini pogrebcev, si. Je ob pokopallščnl ograji narezala kite obeh rok. Morali so pozvati reševalni oddelek, ki je ponesrečenki nudjl prvo pomoč in jo odpremil v domačo oskrbo. 4 Ne dražite psov 1 Komaj smo dosegli ukinitev pasjega zapora, že se pojavljajo slučaji napadov grizljivih psov, za katere seveda še nar dalje veljajo strogivpredpisL Da pa ne .bomo delali krivice,;niroljubnim čuvajem naših hiš, moram 1 pribiti, da nekateri nalašč dražijo psei — Včeraj se je v Vrbanovi ulici pripetil tak slučaj, pri katerem pa jo je F..b*upil. Psiček ga ie prav pošteno oklal v ,mečo leve no* ge. Moral je iskati pomou na reševalni postaj!. A C- Neprevidnost kolesarja. -moči okrog 22. ure je Pfied kavarno »Orieijt« na Kralja Petra trau prislonil i’ delovodja pri tvornici Doctor & drug, svoje novo kolo, ne da bi ga zaklenil. V neopaženem trenutku je nekdo, videč nezavarovano kolo, 'mirno sedel nanj in odjadral v poletno noč... Lastnik kolesa je na svoje začudenje Ji? v nemalo jezo opazil, da je kolo, vredno nad Din 1000.-- s puhtelo. Zadevo je sicer prijavil policiji, vendar-je malo verjetno, da bi sedaj v »visoki sezoni« kolesarstva in uzmoviSev te stroke krivca stok mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 6. junija ob 20. uri »Labirint«, ab. C. Kuponi. Zadnjikrat. Nedelja, 7. jurjtia. Zaprto. Pondeljek, 8. junija. Zaprto. Torek, 9. junija ob 20. uri »Evangeljnik«, ab. A. Premijera. Zaključek letošnje glasbene sezone v gledališču. Za zaključek glasbene sezone se pripravlja Kienzlova opera »Evan-geljnik«, ki jo odlikujeta bogata muzika in dramatično dejanje. Ta opera, ki so jo Mariborčani že svojčas, sprejeli zelo simpatično, se študira s tremi gosti, z go. Zamejič-Kovičevo (Magdaleno) ter z gg. Neraličem (Ivan Freudhofer) in Jarcem (Matija-Evangeljnik). V pomnoženem orkestru, ki ga vodi g. Herzog, bo sodeloval tudi znani harfinist g. Lukež, Režira Dj. Trbuhovič. Premijera se vrši-za ab. A. in bo v torek, 9. t. m. Proslava 25letnice Eda Groma, priljubljenega člana mariborskega gledališča, bo koncem prihodnjega tedna. Jubilant Si je izbral za jubilej vlogo nesrečnega prestolonaslednika Rudolfa v zgodovinski tragediji »Maverling«. Za jubilejno predstavo vlada'že zdaj veliko zanimanje. $ ’ vi .i \ ... ‘ m Tr! leta u Polineziji Eima Ghavel, profesorica na francoski šoli v Budimpešti, je potovala s svojim možem, ki ga je poslala francoska vlada na geološka raziskovanja v Polinezijo, kjer sta preživela tri leta. Nedavno' sta se vrnila ter je gospa Chavel predavala v francoskem literarnem društvu v Budimpešti o svojih doživljajih v Polineziji. Mnogo sem bila sama, —- tako pripoveduje gospa — ker se je moj mož cel dan pečal z geološkimi raziskovanji. Bila sem navezana sama nase In sem ime-ia torej dovolj časa, da študiram narod in njegove življenske navade. Leto in pol sva živela na otoku Nuha Hiva, kjer sem bila edina bela žena. Razen mene In mojega moža so živeli na tem otoku še trije belci: nek evropski zdravnik; francoski guverner in nek francoski podjetnik. Čeprav je prebivalstvo zelo boječe, sem živela z njim v najlepšem sporazumu. Ne pretiravm, če pravim, da so me kot belo ženo naravnost oboževali. Dali so mi ime »Teiki Kaetna«, kar i pomeni vrhovno gospodarico, ki ji je sam Bog podvržen. Ne vem prav, zakaj somi dali to važno ime. Zelo čudna je morala teh otokov. Ženske'so izredno lepe, a zvestobe ne jemljejo preveč resno, zakaj, kakor hitro se pojavi kak bel človek, ga lovijo toliko časa, da ga pridobe. Polineški možje se prav malo brigajo za to, če so jim žene nezveste, zdi se jim popolnoma naravno, če se izneverijo z belim človekom. Zanimivo je, da imajo tam silno , mnogo, o-trok bele polti, sadove ljubezenskih od-nošajev pplineških žend.irt belih mož. 5e' bolj čudno pa je, da nilh možje naravnost oboža^ijoto detfo, «1» nj Po vsem tem pa je razumljivo, da tudi možje varajo,svoje Žene. Zaslužek, je - na teh otokih doka j lep.. Lovci na, bisere zaslužijo -letno?” frankov, čeprav- je ta lav v tM krajili. silno nevaren, radi morskih psov, ki so t^m pravzaprav doma. Biseri ima-io tam prav malo vrednost in se dostikrat zgodi, da ga dobiš, za par metrov francoska £vile. 'Žene imajo, silno, rade svilo, a poleg tega.hodijo bosonoge. Vročina je neznosna in doseže do 50 stopinj Celzija. Muhe so prava'muka in so.^o-go večje od evropskih. Zelo razširjene ?o tam bolezni, zlasjji tuberkuloza in rfe-ka vrsta bolezni, Jg. se, v Evropi pojavi silno, redko:' elefantiiaža. Prebivalstvo živi skupno z bolniki ter se prav nič ne Ta. kma .predstavi' je';ppvzroČila; da so boji naIezljivQsti. Minulo let^ se je ,napr biji pj'elM< al6j novega, sveta imenovani .Indijanci, kateri naziv jim je fudl ostal, dasl. >'^vje ptfžheje l^kazailo, da “odkrita zemlja ni indija. $Čle italijanski plovec Amer'go Vespucci je V svojem spisu'dokazal, da je/ceiinžij nVkaterb je Kolumb nan in kokosovih,orehov. Na^toku Ta-, za časa svoje plovbe zadel, docela nov Hajuečji bandit Italije ujet Policiji je padel v roke eden najbolj nevarnih razbojnikov Italije, 4l-letni Antonio Peiretti, ,ki je, pred 6 leji skozi podzemski hodnik v NapcJju vlomil, v uradno blagajno in odnesel kolkov za 33 milijonov lir. Daši so bile ukradene, serije takoj proglašene neveljavne, se je možu vendarle posrečijo, jih prodati za 6 do 7 milijonov lir. Od takrat ni bilo za zlo--čincem sledu, dasi je zagrešil tudi še pozneje več goljufij in vlomov. Te dni pa je blizu francoska meje vdrl unifortnirani italijanski policijski ura4ni|t v spremstvu agentov v neko .igralnico jiv zapieniA ves denar. Lastniku igralnice je naročil,-da-se mora drugi dan javiti oblastim, ki pa o siučayi nisOjimeje niti pojma. Ko se je iastnik igralnice drugi dan javil in opisal »policijskega nraduifci^so tam ^koi vedeli, da je bil to PeiTetti,-m so ga i lah- toku Tahiti nas^ilo^rinogo Evropejcev in se .je zemlja* silno podražila. Zemlje .sploh ni treba obdelovati, ker narava sama skrbi za to, da zrastejo ogromne množine najokusnejšega sadja, zlasti, ba- hiti kultura silno hitro napreduje, prebivalstvo pa se smatra z'3 francoske držav ljane. Ta&iti,.ki je odda|len od San Frat^. tiska približno. U) dni vožnje s parnikom, 'je postal 'zelo pnljubljeno letovišče zlasti iamaitiSkun dolarskim milijonarjem. Zakaj se Rmerifca ne i«n«-«nuje; Kolumbija 4^ je uje prof. Pischke IT zemlja, ki jo je odkril Krištof Kolumb, nj bila imenovana pp onem, ki Jo Je našel;', ampak ;jJb dru-- nerednem morn:.rju Amcri,;o Vespucci, Dne 21. mafa tega'leta je minilo baš Koluinbje .domneval, d? je’res prjpjfll do’obrezj^ Indije. dotedij. neznan svet. Zato je alzaški humanist Rinzrmum 1. 1507. predlagal, riaj „bi se novfoeV sveta imenoval 50 Ameri-gu. Ntziv 'Ametfea se je udomačil in so ga postopno uvedli v vseh mapah', ki po-jiazonujejo - takrat znani svet. vrne Jem«Mt Jan: levnu 9W7! »JUnUTI /Na to vprašanje si je poiskat vsakdo izmed nas drugačen odgovor, vsak pd svojem prepričanju, saj se pač ne govori brez smisla: Kolikor glav, toliko misli. Jaz za svojo osebo sem prepričan, da mora z razlogi, fci so mene privabili m sokolske vrste, soglašati vsak zaveden naraščajnik. Seveda ne zadostuje, biti pri pgdnik sokolske družine samo zato, da lahko nosimo sokolski znak. Nočemo biti Sokoli samo po imenu, imamo tudi .višje ideale. Vsako društvo, vsaka organizad ig mora imeti neko vodilno misel, neki smoter, za katerim stremi. Nesmiselno bi bilo, biti član kake or ganizacije, katere ideje ne poznamo ali pa se ji nočemo pokoravati. Zato je predvsem nujno, da vsakdo, ki k Sokolu pristopi, dobro ve, katera je poglavitna sokolska ideja, kakšne dolžnosti nalaga Sokol svojim Članom in da pretehta, če se te ipisli skladajo ž njegovim lastnim prepričanjem. Pravi Sokol mora živeti vse življenje kot Sokol, kajti tisti, ki ve za ptavo cesto, a ne bodi po njej, ni Sokol Sokolski živimo samo tedaj, ako redno tzpolnujemo vsa sokolska gesla in vse spkotske zapovedi. Čemu sem vstopil jaz v Sokola? Predvsem zato, ker me je k temu vlekla želja, da si utrdim in okre pim telo. Vsak mlad človek hrepeni po gibanju !n po tem, da H mogel druge prekositi v pogumu in moči. In tega, da bi bili zdra- vi in silni, nismo dolžni samo samim seli, ampak tudi svojemu narodu, če mu Nbčetno pomagati do prizoanja v svetu Ig mu zagotoviti kar najpopolnejše živ fjenje. Fizično utrjen organizem je šele 'dostojen nositelj vseh duševnih in kultur-m vrednost, fizično utrjen organizem šele ustvarja visoko harmonijo in proglaša enakost človeka s človekom, enakopravnost naroda z narodom. Dr. M. Tyrš je šekel: »Noben narod, kar hh je bito na Sretu, (H ugasnil v svoji mladosti in mo- f vsak se je zrušil v svoji starosti, površnosti in nemoči.« In s čim se je rešil deški narod, ko je ostali slovanski svet t&Oa nesreča za nesrečo, kako se je ugodilo, da je nefclonljivo vzdržal, ko je ob češko mejo treščila stotisočglava križarska vojska? Samo moč in hrabrost da ga rešili, vztrajnost in ljubezen do dbtnovine. Telesna vzgoja ustvarja močne hudi in trdne značaje. UČi prave oHke. Razvoj sokolske vzgoje je dobiček naroda. Morda bo kdo ugo-jMfal, češ da dajejo telesno vzgojo tudi druga društva; zakaj dajem prednost So-Wa? V prvi vrsti zato, ker smo se po »Nagi Sokolstva narodno osvobodili. Sokol skuša ohraniti tudi geslo: Zdrav dbh v zdravem telesu. In taka urica v Sgfcofski telovadnici je morda najprijetnejša urica vsega dne. Pri Sokolu je pre-tfebgeno tudi za duševno vzgojo; često ffm pred telovadbo brat vaditelj preda- m o kakih važnih dogodkih, o pisateljih j. dr. Zlasti mi ugaja pri Sokolu geslo: »Ne za dobiček in ne za slavo«. Spominjam se, da so pred kratkim razdelili tekmovalcem in tekmovalkam diplome za izid na medzletnih tekmah. Koliko truda se je skrivalo za temi preprostimi listi papirja! Vse sokolsko življenje pronica žrtvovanje in sicer prostovoljno žrtvovanje, ki dosti več velja ko prisiljeno, in kdor se nanj navadi, mu ne bo škodovalo. Delo pri Sokolu nas uči točnosti in enostavnosti, ali kakor se je izrazil Tyrš: »čhn več kdo potrebuje, tem lažje ga premagate zlato in izdajstvo.« Gojimo tedaj Sokolstvo, pojdimo brez odlašanja za gesli svojih vodnikov in u-stanoviteljev Tyrša in Fiignerja. Bodimo močni, bodimo neupogljivi, kakor junaki prejšnjih dob. Bodimo vztrajni. MarSika terega morda odvrača od telovadbe to, da se ne more takoj meriti s starejšimi telovadci. Toda treba je vaditi, truditi se in vztrajati, da zamoremo potem nekaj pokazati. Zavedajmo se neprestano, da smo sokolski naraščajniki in zato tudi ravnajmo po tem, da bomo vredni svojega imena in znaka. To bomo najlepše dokazali s tem, če se bomo držali Tyrševih besed: »Kar si si z vajo pridobil, z mero v življenju ohrani. Kdor v življenju uničuje svojo mladost in silo, ki jo dolguje domovini, ni pravi Sokol in ne sme pod naš prapor.« M. Stoupovi: Cemu sem Sokollca? Sokol je tista junaška ptica slovenskih narodov, ki je dvignila misli ustanoviteljev »Sokola« — Tyrša in Fiignerja. 2e v, otroških letih so napravljale name mogočen vtis sokolske vrste, kadar so ob zvokih godbe korakale čez mesto. Spominjam se, kako sem vedno veselja skakale, kUcale »Zdravo« in mahale z robcem. Oče, ki je videl moje veselje, me je nekoč odvedel v sokolsko telovadnico med tiste najmanjše in tam sem tudi o-stala. Pozneje sem prišla k naraščaju, kjer sem še sedaj. Ugaja mi življenje pri Sokolu. Neizmerno rada hodim k telovadbi. Tu imam edino priložnost, da se prosto in neprisiljeno »zgibljem, na skačem, napojem in naplešem. Pri vsaki uri se naučim česa novega. Pri Sokolu smo si vsi enaki. »Samo maša neenaka velikost nas, na žalost, razlikuje,« je ob neki priliki rekla naša priljubljena vaditeljica. Toda to še ni pravi vzrok, da sem So-kolica. Sele po potovanju na Slovaško sem se resnično zavedala, kaj se pravi, biti Sokol. Ko smo šli v sprevodu po mestu, sem videla Madžare, kako so se jim bleščale oči, ne vem, ali jeze ali zavisti. Toda mi-sHm, da jeze, kajti videli so, da privlaču- je ta sokolska mladina k sebi slovaške fante ter dekleta in ti se potem še za-vedneje zoperstavljajo njihovemu tiranstvu. Kako smo se razveselili, ko smo prišli do oficirskega doma in zagledali, kako nam z vseh oken plapolajo robci v pozdrav. Vzpodbujati to podjarmljeno slovaško ljudstvo in pomagati" mu, je velika naloga, ki si jo je bilo nadelo Sokolstvo. Kako bi se pač veselila Tyrš In Fiigner, ko bi mogla videti te ogromne vrste sto-tisoč navdušenih Sokolov, te najmlajše v rdečih srajčkah in surovih oblekicah, kako stoje v isti vrsti z najstarejšimi drug pcleg drugega in drug drugemu pomagajo delovati za Magmio našega ljubega, sedaj že svobodnega rodu. Sedaj si želim, da bi postala članice. Tedaj bom šele resnično lahko sodelovala pri deščini naših ustanoviteljev _________ Tyrša in Fiignerja. (Iz češčine S. T.) •* * Prinašamo danes dva glasova iz naraščaja. ki dokazujeta, da se tudi naraščaj zaveda vzvišenosti Sokolstva. Opozorilo vsem mariborskim sokolskim društvom. V nedeljo, dne 7. junija se vrši v Studencih okrožni izlet mariborskega sokolskega okrožja, ki je obvezen za vsa okrožna društva. Poživljamo vsa društva iz Maribora in okolice, da se tega izleta polnoštevilno udeleže. Kdor ima kroj, se mora brezpogojno udeležiti povorke, ki bo ob 14. url izpred Sokolskega doma v Studencih, vsi ostali bratje in sestre pa se zberejo pol ure pozneje z znakom na telovadišča. Pričakujemo polnoštevilno udeležbo! — Okrožno načelstvo. Sokolsko društvo Maribor-mattca poziva svoje članstvo, naj se udeleži v čimvečjem številu zleta »'Mariborskega sokolskega okrožja«, ki se bo vršil jutri v nedeljo, dne 7. t. m. v Studencih. Povorka bo ob 14. uri. Zbirališče k povorki v Studencih — Sokolski dom za telovadnico — ob pol 14. uri. Nastop bo ob 15. uri. Bratje in sestre, ki imajo slavnostne kroje, naj se udeležijo zleta v kroju. Sokol pri Sv. Trojici v Slov. gor. Kakor je bilo že pred kratkim objavljeno, ima sokolska četa pri Sv. Trojici v Slov. gor. v nedeljo, dne 14. junija svoj prvi javni nastop, ki bo združen z veliko vrtno veselico pri br. Konradu Golobu. Dopoldne bodo tekme dece, naraščaja in članov, popoldne pa povorka po trgu na veselični prostor, potem telovadni nastop in za tem prosta zabava s keglanjem na dobitke, srečolovom, plesom itd. Sestre in bratje, prihitite ta dan k Sv. Trojici, eni najlepših točk Slovenskih goric, preživeli boste nekaj lepih uric med nami, nam pa bo vaš številni obisk v bodrilo pri našem delu za širjenje Sokolstva med priprostim narodom. Torej na veselo svidenje dne 14. junija pri Sv. Trojici v Slov. gor.! Zdravo! / Jutri, dne 7. t m. prireja SK Rapid na svojem igrišču ob <5.30. uri medklubski lahkoatletski miti# Tekmuje se v sledečih disciplinah: 1. tek 100 m, 2. met diska, 3. tek 800 m, 4. skok v daljavo, 5. tek 400 m, 6, met kopif 7. tek 200 m, 8. met krogle, 9. tek 3000 m, 10. skok v višino, 11. štafeta 4X100« Prijavljeni so vsi najboljši atleti Maribora, ter se z ozirom na marljivo tre®-ranje v vseh klubih po tečaju trene«* Ulage pričakujejo dobri rezultati. Danes, ob 20.30 uri na verandi pivovarne »Union« pričet«* velikih mednarodnih tekmovanj v roke" borbi, ki jih organizira ISSK Maribor § nagrado Din 10.000. Cene vstopnican,; sedeži po Din 15 in 10, stojišče Din S Medklubski odbor LNP, službeno. Jutri, dne 7. t. m. se vrše na igri$ SK Železničarja sledeče tekme: ob 1(0 prvenstvena tekma mladin SK Železu1, čar:SK Rapid, ob 18. prijateljska tek# SK Železničar :SK Svoboda. Službuj^ odbornik g. Vidovič. Tajnik. ZNS (službeno). Mladinsko prvenstveno tekmo »Žel«*' ničar«:»Rapid« sodi g. Nemec, treniflf' tekmo »Železničar« :»Svoboda« g. Podpečan. Poverjenik. Teniški turnir ISSK MariborIHrii* Jutri se vrši v Ljubljani prijateljskite* niški turnir med ekipama Maribora i0 Ljubljane. Oba kluba bosta nastopila $ postavi 6 gospodov in 3 dam. Iz LNP. Verificirani so š pravico nastopa d«* 13. junija za ISSK Maribor: Gutmai*r Avgust, ligo Alojz, Ogrizek Miloš; J* SK Svobodo: Golob Karel; za SK železničarja: Vedernjak Dušan. S pravic® nastopa za mednarodne 13. junija, ** prijateljske 3. septembra in prvenstvene 3. decembra je verifiran igralec ■S*' meri Josip za ISSK Maribor. _ Obveščajo se medklubski odbori da bo LNP prijavnice za igralce pošilja' direktno klubom ,v smislu novega pravilnika ki ne več potom MO, SK ŽelenKar, lahkoatletska sekcija. Lahkoatieti se naprošajo, da se poh^ številno udeleže lahkoatletskega miti0, ga, ki bo jutri ob 8. dopoldne na igri#9 SK Rapida. — Načelnik. Srednješolsko plavalno prvenstvo v Mfi' ribona ISSK Maribor razpisuje za 21. jufl&* 1931 prvič srednješolsko plavalno Pf' venstvo v Mariboru na Mariborsketn otoku. Tekmovalo se bode v slede«*" konkurencah: gospodje: prosto 50, lj*'* 200 m; prsno 100, 200 m; hrbtno 50,100 m, štafeta 4X50 m; dame: prosto 50, ICO m; prsno 50, 100 m; hrbtno 50 m* Prijave je oddati pri zaupnikih na posameznih zavodih: gimnazija Košak, realk* Škapin, učiteljišče Jandl, trg. akademij* Kožuh, žensko učiteljišče Vadnu. Zavod« ki doseže največje število točk, prejri® posebno darilo. m" M. ............. IM Obrnil se je k desetniku, ki je poveljeval straži. »Kaj se godi, vrli mož« ga je vprašal. »Nič posebno važnega, častiti oče,« je odgovoril poMk. a zadrega se mu je poznala po glasu. »Kje je goepod grof De Monklar?« i ^ ravno... o tem smo se menili... Gospod ve-SHri profos je spodaj, v ječi; razgovarja se z nekim t »Lantoejem?...* j-, 41 niim, prečastiti...« ,,, »Pa kaj je na tem tako čudnega?« Desetidka je molčal, ker si ni upal ponoviti, kar so šepetali stražniki in služabniki med seboj. Menili so se namreč, da je veliki profos nenadoma tioorel. Njegovo čudno razburjenje, način, kako je tekel 90 Ciganko, besna grožnja, s katero je bi! pozdravil ječarja, ki sta pritekla, ko sta slišala rožljanje verig — iwe to je bilo dovolj, da je izprevrglo mišljenje teh ljudi O, molu, ki so ga videli vselej tako ledeno mirnega, da j| komaj govori! in mahnil le redkokdaj z roko... , . »Vedite me h gospodu velikemu profosu,« je dejal iSljela nenadoma. »Takoj prečastiti,« je dejal ječar, na tihem vesel, da bo mogel videti, kaj se godi v Lantnejevi ječi. j Toda nada ga je prevarala. . Zakaj na poslednji stopnici mu je mignil menih, «& naj se vrne. f Lojola se je ustavil ob vznožju stopniic. Stal je nepremično in sklanjal glavo proti v vatom ječe, ki je bila ostala odprta; Monklar jeva svefjijka jo je polnila z medk) svetlobo. Menih je poslušal, Ob Lojolovem glasu je Lantne vztrepetal i^d' tesnobe; mrzel znoj mu je stopil na čelo, in mašin&ino je segel za pas po bodalo, ki pa so mu ga bili vz/2li. Monklar ju pa se je bil izvil vzklik ve$e|ja> »Oče!« je vzklikni! in hitel menihu naproti, »Kako boete srečni tudi vi nad srečo, ki me je f doletela! Ah, stokrat bodite blagoslovljeni! Saj ne dvyamjm ni malo’, da se imam zahvaliti le vaši priprošnji pt1r| 3^ »Grof De Monklar,« ga1 je prekinil" Lojola surovo! »Vam se blede! Kaj vidim! Vi osvobojjate upornike! Ali ne veste da je tačlovek puntar, iz upwnJka in rokovnja-ča, ki so mu dokazani tako •^strašni zločini kakor napad na njegovo kraljev^ Vehča #nstvo v svoji lastni osebi.« »Oče,« je vzkliknil Mon( jjjtf t osuplim glasom, »zdi ta mi, da se izpozabljate... Z eno besedo vam ra«*0, nimvse...« . »Stražnik!« je zagrmel Lojola. »V imenu kralja, ** ga predstavljam tukaj, v imenu Cerkve, katere poobl*' ščenec sem, storite svoio dolžnost!« Lojola se je odmaknil. Celica se je napolnila s stražniki. Ves zmeden je kriknil Monklar: »Podleži! Ali si upate položiti roko na svojega gospodarja!« »Stražniki« je zarohnel Lojola, »ako vam je življenje dragoubogajte!« Stražarji, ki so se obotavljali v prvem trenotku, s* zdaj navalili na Monklaria. Kakor bi trenil, so ga pote*' nili iz celice, in nje vrata so se zaloputnila baš pr*® Lantnejem, ki je hotel priskočiti velikemu profosu n* pomoč. »Pomagajte!« je rjul Monklar. »Pomagajte! Podi* duše! Lopovi! Moj otrok! Oropati me hočejo moj«?* otroka!« Motel je skočiti proti vratom. Lojola je mignil z roko. Prijeli so velikega profosa in ge vlekli proč... Hotel je rotiti in prositi — plakati!... On, Iti je ^ aretiral toliko ljudi, a ga nikdar niso genile solze! Tod* zmanjkalo mu je glasu, zmegblo se mu je pred očmi" izgubil je zavest ” " (Nadaljevanje orto.l Mariborski V £ e E R N I K Jutra Stran -S. limilUIIIII I I II ■ Velecenjene gotpo dinie, ali že veste, I da dobite najboljše kvalitetno mleko v stojnici osk-rbništva- Hausampacher. pred, mestnifn magistratom; Itter po ' Din 3.—. Vse naše dojrie 'krave šo pod stalnim. z d f a v.P l£k im nad-. zor-stvoml Po motži-mleko z«\o ohla-.. leno! Pri kuhanju se ne kisa! • 1394 . ceneno in tožno 2 i—51etnim ijamstvom, pri tvrdki A. Sto-iec,. Maribor. JuF-čičeva ulica St. 8. Po stenske in stoječe ure pride na. dom. XVII $ -tremi do- štirimi. sobami., ev, z lokalom y-dobrem stanju, kupim v centru i ' Maribora ali na periferiji; Ponudbe z | ' -navedbo cene. Strožer Konrad, Bra-plovce nri .Celju. r • 1622 Odda® v najem s 15. junijem dve posamezni elegantno opremljeni sobi za dve in tri osebe; ^Gosposka, ulica- 56. vrata S. . 1619 priznano dober kroj ., •' trpežna kakovost : kopalne čepice, Čevlji In pasovi kopalni plašil in trote blago Lastna kabina za poskužnj&f "-;1 Velika Izbiral Ugodne teneI c. BODEFElibT, Maribor LEŽALNE STOLE za solnčenje ' DVOKOLESA za deco, pleteno pohištvo, ‘galanterijo, parfumerijo i. t. d. priporoča , DRAGO ROSINA Vetrinjska ul. 26 .Griffon' motorii 250—350 črn’. Blockjrnotor ^taktni. Najpripravnejsi za zletne vožnje v dvoje. 2186 Kvaliteta. Neverjetno nizke cene. JUGU d. z «o. J5. -7- MARIBOR, 1121 Tattenbačhova ul. 14. SOKLIČ Maribor d?, T Nova hiša v Zg. Polskavi tik glavne -ceste, avtobusna jpostaja, 10 let davka prosta,, radi družinskih razmer poceni- na prodaj,-pripravna za upokpjenca. Vprašati je v Strossmajeijevi ul. 28/III, vrtr-ta 11. 1636 Dve sobi, opremljeni,1 ena s posebnim, vhodom v bližini parka takoj oddam. Prešernova ul. 19. • 3000 zastopniki se sprejmejo Oditil steklenice , ^ t kupuje galanterijska trgovina .Drago Rosina. Vetrinjska ul. 26. 1349 Kupim hišo '•«t pjalim ,vrtom od 70..(dft 4Q0.000 Din, levi breg Drave. Ropudbe pod »Levi yjreg« na upravo .?y_ečerfiiHa«. -,, 1560 Pozor! ; Oddam -opremljeno ali* prazno sobo, či-insolnčno 5 posebnim -vhodom, električno lučjo, s 15.-iunjjem. Betnav-ska cesta 42, .Maribor._______________ 1661 Iščem ’ •- j .... , pošteno, v vseh- ozirih zanesljivo go-spO; katera zna kuhati im pospravlja-' ti, za vsaki dan '.predpoldne. • Tvrdka '' Martinjak, Meljska c;. 57. .- 1663 Upokojene fin. stražnike, \ ' redarje, orožnike," iščemo za lahko službbi Predpogoj treznost. Pismene ,, ppnudbe na upravo pod »Stražnika 1 r' ' ~ 1665 eksistenco. • , .1 z izdelovanjem",.naramnic (Hosentrt-zpr) si lahko zagotovite. Prodam radi • Wese1itVe " malo pripravo in naučim .'Vsakogar ter uvedem" jv izdelovanje . istih: za Din .4.660.—."" 'Ponudbe naj se Pošljejo • na firmo . fPaba«,. Ljubljana, poštni nredal 276.J 1667 Mestno avtopodjetje; v Ptuju .razpisuje mesto prodajalca bencina, .biti mora poleg splošnih pogojev za .. .Prodajno službo tudi trgovsko naobra-- ' žen. ter vešč knjigovodstva. Podrobnejše informacije se lahko vsak čas dobe pri mestni .upravi v Ptuju. Prošnje je- viagatj najkasneje do 15, junija 1931. 1666 poštena kuharica dobr takoj službo. Osebno se oglasiti; v. gostilni Vetrinjska t 1668 Kovčke za potovanje - : • ■ vsake velikosti ih veste,. ročne -tor-l-i : ce, .aktovke, listnice,, nogometne žoge; nahrbtnike, športne pasovežitd. v naj-l, večji.izbiri in po: najnižji -ceni- dobite; pri -Ivanu Kravosu, -Aleksandrova-cASta 13. ; -J j--> 1389 Halo,! Vsi v, Bistrico ‘ "' . na-.kopališče,, kjer je dober zrak in . ^droben- pesek. Primerna- cena za -vsa-’:bkpvMt.na,;,jedila. Kopališče je odprto v vsaki" dan. Kosilo .od? Din 8 do Din 10, -domači kruh. Točim pristna štajerska - vina Jn dobro pivoi, v. steklenicah po • i -sPin 6. Za • obilen bhisk 'se- priporoča ,,c-Antonija Gaubej-Bistrica pri Limbušu. " 1 ..... - 1656 Tapetniškega vajenca ?;; f 0 V. ddbr.o-šolsko. .iz6b|ažbp?„sprš.p^.2^j Wešiak, Cankarjeva Utica 2." Rabljene avto In moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbacho-. • va r. 14. 1566 Enega ali dva gospoda .,. v sprejmem na stanovanje ip e^lo prehrano. , Tedensko Din . 110. Vprašati Tezno, Ptujska cesta,14/5, Kosec, 1635 Vinotoč na Kalvariji -- — pot od tretjega zna menja-desno — je otvorian*..,-.^. ■ 1629 Opremljeno sobo .* 5 š hrano oddam ceneno gospodoma. Splavarska 6. — - > 1630 ■ Kompletni zdravniški inventar- - •tnstrumentarij, domača apoteka in • ^knjige),,vse jako dpbro’ohranjeno, radi smrti-ceneno na prodaj. .Podlesnik, t Maribor,- Vinarska ulica 13, 1633 Preša za-sadje preša ti, .je na.prodaj. Meljska . cesta 74. Maribor.. . ,]6j9 Konjskega hlapca, marljivega, zanesljivega in, treznega, , sprejme spedicijsko- podjetje. Naslov v upravi Večernika. ■ . '■ " 1650 Dobro ohranjen otroški Voziček, poniklan, na prodaj. Ogleda se - v Kopitarjevi ulici št. 6/1, desno. 1659 Novo zidano dvodružlnsko hišo ■ na Teznti pTodanl proti računu. 'Ponudbe pod šifro * 100« ’na upravo Ve-černika. A ’ - - J658 Sobo-In črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni,; hitro io okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«. .'t X _ iRRRR^RRSRRRRRRRRNRMRRE1 >BBRRlRDDPaSBnORSRORpRRRBMRa Gostilna Plohl, V n^Salfo 7. jasnila “ KONCIRl . \ r-,■■■■ v. vni- . Točile-fe b6 tujno.vpiee iz slayirih škofbskih--v.u^gradov,. .s,.- br-ezdvornno isVrs.tji^ • kapljici,. VedAa? ujvč- & ..sedčka, v-> kakor, v Steklenicah^ jv^ stalno v zajogi--2al dpbro fedačo- in P° najbok-.razvajenem okusu je preskrbljeno. Svojim gostpm sem ;.vpeljaj .eleJcV-iko •'urt ta vse gostilniške,, prodore. Brez prahu,-še lediko,brez strahu veseh mladp jip štjro, . -kate-V■ zaščitnica -moje gostilne veverica. Kdor je enkrgt brl ta-pil pri ntent, za druge se gostilne več ne zmeni, ke? ža ma! j. x deBar postrežem :.Vsate>gaB Qe h.e verjameš, pa . ."poskijs!. " 'Etruštr a, ki prirejate poletne veselice, uporabite moje senčne. -,\ S\brczptttšn? prostore'.!.Se-srčkajp} priporoča vsem dpbromlsl.e-, jSim • - VINKO PLOHL, gostilničar »Pri vpverici«. Prvovrsten silvanec — : -> liter po .Din-10 se . toči . v vinotoku Vaupotič v-Košakih. ...____________,.-16^7 Kompletno novp spalnico « prodam- za Din- 2450.—, -pobarvano po želji. Ggleda- -se ■ lahko -dnevno -Orožnova -ulica 4 pri pleskarju.. J665 Prodam sfnjk (Ifebclb^Jiurilniška ulica 3." 1669 PdzorlN^^zahiudite f " Z nakbifcftp-želenjadnfh 'sadik- «d- »In •/45.J. Jo Dlri 15.— za 100 komaddvTSe " prldbrdča Vladimir Bonč() '"stojinlba na Glavnem' trgu ;prl Marijihem. -kffiu ih tudi' na Teznii. Maistrova. 43; l w4 ■I 5 Ali. žeJ veste, . da.pcre »Triumf« Pavel Nedog ovrsjt nike tako lepo. da izgfedajo kot nervi? - ^1—--------—----------1*-------------- .Griffon motorii najpopolnejši motorji sedanjosti* r* Novost 175 cms. 4taktni. Bjockmo-tor. Hitrost 80.km na uro.-, --Kvaliteta. Ne.verjetno nizke cene. J U GU d. z o. z. -1121 Tattenbačhova ul. 14. - Opravilna številka: JE jX 5807/3Q; Opravilna številka;, g IX .-.7 . ,% . ^ . - • . • •• One 10 junija 19 B I ob 10 ari dopoldne ba pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba rre^emiCnlfr: Zemljiška knjiga k. o. Mesto Maribor vi št. 20-7 ., Cenilna vrednost: Din -252,1 «7*38 A Vrednost pritikline:5; . . Najmanjši ponudek: Din 120093 -70 V ostalem se opozarja na družbeni oklic; ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru; ' 5 : '•* * ■ . k- -t . ... Okralno sodišče v Hariboru odd- IX dne 13. apcila .1931. Dne I3t junija ,193.1. dopoldne ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dmžba nepremičnin-• • ,'rvr ' , . hV. Zemljiška knjiga: k.p. Pobrežje ‘vi; št. 40^'1-Cenilna i.vrednost: . Pin 57-800 Vrednost pritikline: - Najmanjši ponudek: Din 38.533 34 V ostalem se opozarja na dražbeiii oklic; 11 fe nabib-fta umdm ’deski sodiščai v Mariboru ->l# r ' Okralno sodflte v Msrl ofu odd. IX.* • ... dnie 12. maja 1931R •; ^ Res, notica ite vsfna, \ It sprttna roba H povsod pe*om+TA Dopoldni buba. a popoldne pere. PREDOBIRUR V nedeljo, dne 14. t. m. se izvrši oficijelna otvoritev reno-virane čolnarne pri Treh ribnikih, zvezane z veliko ljudsko veselico v prid Olepševalnemu društvu Maribor. Interesantne podrobnosti sledijo. 1662 Uprava mestnega paviljona pri Treh ribnikih. Maribor-Krčevlna Mala Kanoni] »Jutra« % Ljubljani; predstavnik l«Ul»tci|i la utadaUu ERAN ' Zt »v tC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. 4, predstavnik Sl ANKO UtilfiUi ■ - — - - a Mariboru, . y . - , . . • Cenjenemu občinstvu v Mariboru in okolici naznanjam, da sem otvoril novo opremljeni senčnati Vrt in salonsko kegljišč« Zn topla In mrzla jedila je preskrbljeno. Dnevno sveže Unionsko pivo v sodčkih. Pristna Štajerska vina po Din 8.—, 10.— in 12.— liter. Za obilen obisk vljudno prosi 1652 JOS. MAREK. gostilničar, Mlinska ul. la. Pol tovorni avto znamke »FORD” Dobro in svežo praženo kavo sladkor, riž, moko, olje, kis in vse druge špecerijske predmete nudi po najnižji ceni A. LESJAK Gosposka ul. 11 Modne novosti za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini ANTON PAŠ slovenska ulica OBJAVA U,komandi 45. pešadinskog puka u Mariboru (Kasarna Kralja Aleksandra I.) održače se na dan 19. juna 1931. godiue u 11 sati ia licitacija za nabavku ljudske hrane za garnizon Mariborski i Slovenske Bistrice i to: Makartma ,........................................................ 4600 kg Fide . ........................................................... 400 kg Cimeta . ................. .......... . 1 kg Krompira ........................................................ 1650 kg Pasulja t ... ............................................. 3500 kg Pirinča ........................................................... 900 kg Griza ....... .................................................... 2550 kg Črnog luka ........................................................ 3350 kg Gcršle ............................................................ 3000 kg Suhih šljtva ........................................................100 kg Sečera kristaluog ....................................... 200 kg Sapuna za pranje veša............................100 kg Uslov5 se mogu vidjeti svakog dana radnog, u kancelariji blagajnika 45. peša-dinskog puka. 1633‘ Kaucija se polaže na kasi komande 45. pešad. puka, u kasarni kralla Aleksan- ; dra I na dan licitacije i to najdalje do 10 sati, a iznosi za domače 5%, a za stranace 10. % od ttkupne izlicitirane sume. Nadmetači imaju predati na dan licitacije odredjcnoj komisiji 1 dokumenta pre-1 vidjena u čl. 13. tač. 6 Pravilnika za Izvršenje odredaba iz odjelka »B« Zakona o dr-žavnom računovodstvu. Is kancelarije komand« 45. p«iadi|skog puka Br.5455. Zahvala. Podpisana se prisrčno zahvaljujem veleč, gospodu zdravniku dr. K o r e n Č a n u za njegov veliki trud in njegovo požrtvovalnost v moji težki bolezni, ker me je rešil sigurne smrti. Vsakomur ga najtopleje priporočam. 1660 Elizabeta Bizjak. Popravila kirurških inštrumentov kakor tudi nabavljanje novih najhitreje m najceneje Franc Tovnaschitz, noiar Maribor, Slovenska ulica 5 Maribor, dne 3. junija 1931. ZalnjoN ostali. v dobrem stanju radi selitve takoj prodam. Cena Din 6000*«. — Naslov pove uprava Usta. Svarilo! Nek inž, Fridrich Adolf iz Magdeburga razpošilja s pat. kompresorjem za pranje jamstvene liste kjer jaz jamčim za dobo 5 let za ta aparat. Jaz ni-tern ’zdal nikomur take jamstvene izjave, pogodba o mojem glavnem zastopstvu se ni izvršila, tako je uporaba te izjave za mene neobvezna. 1651 ZELENKA, MARIBOR, Ulica 10. okotbra 5 Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutla povodom nenadne smrti naše dobre, nepozabne soproge, ozir. nečakinje ln tete, gospe Marije BrSuer soproge trgovca izrekamo tem potom vsem najprlsrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo preč. duhovščini frančiškanske župnije, vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, ter vsem onim mnogoštnvllnlm, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Zahtevajte oovsod »Veternik i od Paputmia gO M Odprodati hočemo’ več tisoč srajc, zato 14dnevna reklamna prodaja perila po senzacijonelno znižanih cenah Morate si ogledati zalogo in primerjati cene! Tovarniška zaloga perila Jos. KarnKnlk, Glavni trg 11 Pozor Pristno domače vino po Din 10*- 1 v Košakih 275. Sedanji lastnik OREL (bivše posestvo g. Kuhar). Vinotoč pri .majorju" vRazvanju-Plvoia zopet odprt Dobra pristna kapljica iiiHmiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiitii