the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america. Amerikan LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZED IN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) \ najstarejši in najbolj. priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. ŠTEV. (No-) 199. CHICAGO, ILL., TOREK, 14. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 14, 1930. LETNIK XXXIX. SENATOR WAGNER "BRAL LEVITE" ZVEZNI VLADI IN VODILNIM OSEBNOSTIM. — AMERIŠKO LJUDSTVO SE JE NAVELIČALO VEDNO SE PONAVLJAJOČIH KRIZ. — VLADA BI MORALA PLAČEVATI PODPORO BREZPOSELNIM. Boston, Mass. — Pred dele-gacijo ameriške delavske ,fe-^eracije, ki ima v tem mestu ®v°jo konvencijo, je nastopil Wem preteklega tedna Zvezni senator R. F. Wagner, Je izpregovoril marsikako rPko na račun zvezne admi-^stracije in vodilnih osebnosti industriji in trgovini. 1 ^asi ni v svojem govoru o-imena predsednika Hooverja ali delavskega tajni-a' J -J. Davisa, vendar se je Vzorno videlo, da ima v mi- 8 ^ nju in njuna prejšnja go-V®ra >ki sta se cedila optimi-^čnih fraz. "Ameriško ljud-' v° od optimizma in tolažb sa- BEG PRED FAŠIZMOM jj^h ne more živeti in tudi ne 0 več mirno prenašalo vedno Gosteje se ponavljajočih in e(uio bolj dolgo trajajočih brezposelnosti. Dolgo je esto verjelo predsedniku in ^ e'o za resnico njegove bese-ko je pravil, da gospodar-1 Položaj v deželi ni v nevar- ]oVv°stjo se je njegova nesreča Povečala. V prihodnje bo 3udstvo samo odprlo oči in podalo, kako zadeva obstoji." ostro kritiko je vrgel v "ator tudi izjavo nekaterih j^lnih mož v javnih uradih, , So se z velikim ponosom ba-Q, l> da so ameriško ljudstvo k Varovali pred podporo za "Je li res, da e2poselna podpora ne ob-st°Ja 2 °Wr> • dp 0Ja sicer podpora od strani Zave, zato pa morajo skrbe- »ol hz k0 ^Op Ch tov »n se Število italijanskih beguncev stalno narašča. — Ne ustrašijo se niti najbolj groznih naporov, samo da se morejo umakniti iz domovine. — Obmejni stražniki jih streljajo kakor divjačino. —o— Grenoble, Francija. — Kake so razmere v Italiji in kako "naklonjeni" so Italijani sami fašistični strahovladi, naj jasno osvetljujejo pripovedovanja francoskih obmejnih stražnikov, ki vedo povedati o vedno naraščajočem številu italijanskih ubežnikov, ki se izpostavijo nadčloveškim naporom in nevarnosti za življenje, samo da se morejo - umakniti iz svoje domovine. Najbolj strahovite pokrajine si ubežniki izberejo za svoj pobeg. Plezati morajo preko visokih gorskih grebenov v Alpah, kjer vsak malo zgrešen korak pomeni gotovo smrt v prepadih. Poleg te^a pritiska neznosen gorski mraz, kateremu so nesrečneži izpostavljeni na svojem potu. Večja nevarnost kakor vsi napori, pa jim grozi od njih lastnih rojakov, fašističnih obmejnih stražnikov, kateri brez pomišljanja .ustrele vsakega begunca, ka-vprašuje senator. Ne 'teri skuša skrivnim potom prekoračiti mejo. Tisti ubežniki, kateri so bili tako srečni, da so prispeli v Francijo, pripovedujejo o strahovitem ravnanju fašističnih stražnikov z begunci, kateri pridejo v njih bližino. Streljajo jih kakor divjačino, čakajoč na nje v zasedi, ne da bi jim dali prej kak svarilni klic. Nedavno je bilo na enem samem prostoru postreljenih na ta način devet ubežnikov istočasno. Večino ubežnikov tvorijo moški. Mnogi izmed njih pa jemljejo seboj tudi svoje žene in celo družino in za take je pot le še groznejša. Ne samo preko gorskih grebenov, ampak mnogi ubežniki si izberejo tudi druga pota. Nekateri se prikradejo preko meje v tovornih vlakih, drugi preveslajo jezera, po par sto milj široka. Pred par tedni je neka družina priplula preko vode na navadnem brunu. Vse poskusijo, samo da se umaknejo iz "obljubljene" Mussolinije. — Oči-vidno je, da se tako osovražen režim ne more več dolgo držati. -o- Katoliški Slovenci oglašajte svoje prireditve v "Amerikan skem Slovencu"! Za svoje brezposelne ljudi samez ne občine v deželi; ^ga so na delu za nje je dobrodelne organizaciji katere skrbijo za te reveže l(j javljajo nad njimi delo, Orleans St., kjer celo š°tr°ŽJ'em v roki obvladali Mitov fVil° delavcev in urad-ter lato Jih povezali. Hoteli spraviti nad bla-Htili» k a S° SV0J0 namero opu-^li, ^ 80 jim uradniki pove-HWm a So te opremljene z in so odšli, 1 kaj odnesli. Zrakoplov zadel najprej na zemljo in potem ekspodiral. Beauvais, Francija. — Našel se je neki pohajač, kateri je menda edina oseba, ki lahko vrže vsaj nekoliko svetlobe v misterijozno katastrofo, ki je zadela angleški zrakoplov R-101. Kakor ta očividec, katerega ime je A. E. Rabouille, pripoveduje, je na usodno nedeljo zjutraj ob 2. uri hodil preko usodnega griča, ko je zapazil zrakoplov, kateri se je vedno bolj bližal zemlji. Kakor hitro pa se je dotaknil tal, nekako v prvi četrtini trupla, je že v naslednjem trenutku nastala strahovita eksplozija. Iz tega sklepajo, da so častniki na zrakoplovu vedeli, da se bliža nesreča vsaj pet minut preje; ne more pa se razložiti, zakaj niso oddajali signalov SOS. -o-- NAPOVEDUJEJO SE NOVE, ZDRAVSTVENE SVETILKE Richmond, Va. — Konvenciji neke inženirske zveze je bila j t vi j ena iznajdba nove električne luči, ki bo poleg svetlobnih razširjala tudi zdravilne, namreč takozvane ultravi-joletne žarke. Ti žarki pa bo do zelo mili, tako, da ne bodo škodovali nikomur, tudi ako jim bo. izpostavljen več ur. Le v neposredni bližini bo od njih koža na lahno zarjavela, podobno kakor pod vplivom soln čnih žarkov. Predno pa bo iznajdba izpopolnjena tako, da bo zrela za trg, bo preteklo še najmanj dve leti. IZJAVA SOVJETA 0_UM0RU Kako je bil umorjen beloruski general Koutiepov. Pariz, Francija. — Dasi je policija in z njo število ruskih tukajšnjih izseljencev delalo temeljite poizvedbe po generalu Kutiepovu, ki je na skrivnosten način izginil pred več meseci, niso mogli priti do ni-kakih zaključkov. Posrečilo pa se je zdaj nekemu ruskemu novinarju, priti stvari do dna. Koutiepov je bil od sovjetske skrivne policije, -čeke, po navodilu iz Moskve, zvijačno izvabljen iz svojega stanovanja, češ, da ga želi videti neki caristični uradnik. Ko pa je stopil v taxi, so ga napadalci zvezali in kloroformirali, da je izgubil zavest. Bil pa je že precej v letih in slabega srca in se iz nezavesti, v katero je padel, ni več zbudil. -o- OBJAVA JUGOSLOVANSKEGA KONZULA — Rim, Italija. — Kakor se poroča, se bolgarski kralj Boris nahaja inkognito v Italiji, da prisostvuje pripravam za njegovo poroko s princesinjo Giovanno, ki se bo vršila 15. novembra. Izvršila se bo dvojna poroka, prva po rimsko-ka-toliških, druga po pravoslavnih obredih. — Hamburg, Nemčija. — S parnikom "Cleveland" je od-plula v Ameriko četa nemških konjenikov s svojimi konji. Nastopili bodo pri dirkalnih tekmah v New Yorku in Bostonu. — Moskva, Rusija. — Sovjetska vlada je ukinila vsako državno podporo za brezposelne in zavarovalninskim društvom je izdala ukaz, naj store isto. — London ,Anglija. — Žalostno je praznovala Anglija 11. oktobra obletnico veselega dogodka. Omenjenega dne> pred letom dni se je prvič dvignil v zrak ogromni zrakoplov R-101, in 11. oktobra letos so se vršile priprave za pogreb 48 žrtev, ki so z zračno ladjo izgubile življenje. -o- KRVAVA PROHIBICIJA Washington, D. C. — Povzeto po zadnjem poročilu pro-hibicijskega departmenta, je bilo od 16. januarja 1920, ko je bila uveljavljena prohibici-ja, do zdaj, v izvajanju te postave pobitih 216 življenj, in sicer 154 državljanov in 62 agentov. Urad pa je objavil samo najbolj kričeče slučaje, kateri so tako znani, da jih ni mogoče prikriti. Poleg omenjenega števila je še na stotine drugih, ki so padli pod pro-hibicijskimi kroglami. Le malo teh slučajev morij je prišlo pred sodišče, in še med temi je bilo samo pet agentov obsojenih. Iz Jugoslavife* 25-LETNICA PRVE POPOLNO SLOVENSKE GIMNAZIJE— ŠKOFOVIH ZAVODOV V ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO. — POŽIG IN ROP. — SMRTNA KOSA. — DRUGE NOVICE. Veliko slavlje v škofovih zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu V nedeljo dne 21. septembra je praznoval knezoškofij-ski zavod vs. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano svoj 25 letni jubilej obstoja. Ustanovitelj tega zavoda je nadškof Dr. A. B. Jeglič. Že pred 30 leti j^ pričel z idejo, da bi Slovenci imeli tak zavod. Ideje so se uresničile čeprav s težavami, vendar so sedaj Slovenci lahko ponosni, da imajo ta zavod in s ponosom in spoštovanjem lahko gledajo na ustano-novitelja. Omenjeno nedeljo je sam nadškof Dr. A. B. Jeglič daroval v zavodovi kapeli zahvalno službo božjo. Službi božji so prisostvovali razni višji državni in cerkveni dostojanstveniki. Slovesno se je po končani sv. maši zapel Te Deum, ki je šel vsem iz srca.— Leta 1913 se je vršila prva matura v slovenskem jeziku. To je bilo velikanskega pomena, da smo Slovenci na prizadevanje nadškofa Dr. A. B, Jegliča-bili že toliko priznani v bivši Avstriji. — Ob enem z zavodom so praznovali 25 letni jubilej dela na zavodu še sledeči: Prof. Dr. I. Knific, ki edini poučuje na zavodu eelih 25 let. Dalje Sestra Marija Slapšak, usmiljenka, ki je že 25 let perica v zavo'du, doma iz Mokronoga na Dolenjskem in Sestra Barbeja Stare, doma iz Metlike, tudi usmiljenka, ki je sobarica v zavodu že 25 let ter Anton Pipan iz Zapog, ki vodi gospodarstvo že tudi 25 let. ŠE EN POLET PREKO ATLANTIKA SE POSREČIL London, Anglija. — V Columbia aeroplanu sta preteklo Velik požar in fop v Črni Dne 20. sept. okrog polnoči je nenadoma mirne Črnčane prebudil iz sladkega spanja plat zvona. Svetloba ki jo je izžareval požar je bila velika. Gorel je z močnim ognjem krov na hlevu in skladišču trgovca Punzengruberja. Živino pravilih stepli. Pri tem pretepu je bil precej nevarno ranjen z nožem v hrbet Udir Stanislav. -o-- Nezgoda v Ljubljani Na živilskem trgu poleg stojnice je padla s stopnic 70 letna Neža Prekova. Pri padcu si je zlomila desno roko. Peljali so jo v bolnico. -o- , Celje V nedeljo 21. sept. je prišlo v Celje 800 hrvatskih železničarjev, ki so imeli s seboj svojo godbo. Kljub deževnemu vremenu, so bili ves dan dobre volje, ker so jih Celjani bratsko sprejeli. -o- Letalska nesreča V Zagrebu je padlo na tla letalo zagrebškega Aerokluba. Letalo je popolnoma zgorelo. Ko je letalo "Tomislav" nesrečno padlo na tla, so se užga-le zaloge benzina in letalo je zgorelo s potniki in pilotom. -o- 661etni učitelj V Carjevem selu je Vidak Dabovič, kljub temu, da je že v 67 letu svojega življenja vendar imel še dovolj vztrajnosti in energije, da se je na stara leta začel učenja in ga z maturo uspešno končan. -o- Prepoved V vseh gostilnah po kočevskem je prepovedana vsaka godba. Tudi gramofoni, ki so bolj tihi se ne smejo glasiti. To pa radi tega, ker so se v neki gostilni pod varstvom godbe nekateri fantje stepli seveda na nož. Prepoved bo za dobo 6 mesecev. nedeljo pristala tukaj dva le-'"> vozove so rešili.Škode je nad talca, ki sta priletela .semkaj preko Atlantika iz Nove Fund- Chicago, 111.— Tukajšnji ju- landije. Sta to Kanadijec J .E. goslovanski konzul ,dr. D. Ko-1 Boyd in bivši ameriški častnik, lombatovič objavlja, da se bo j H. P. Connor. Pot sta namera-vršila v svrho proslave 1. de- vala napraviti z enim samim cembra, Dneva ujedinjenja, na 30. novembra zvečer velika poletom, ki se jima pa ni posrečil, marveč sta morala vsled jugoslovanska prireditev. Gle- nekega defekta pristati na oto-de kraja in programa bodo iz-'ku Tresco, ob jugozapadni o- dane nadaljnje objave. — G. konzul prosi vsa patrijotska slovenska, hrvatska in srbska društva v Chicagi in okolici, naj omenjenega večera ne prirejajo svojih zabav, da se bo na ta način moglo čim največ občinstva udeležiti omenjene proslave, na kateri se bo manifestiralo jugoslovansko edin-stvo. bali Anglije, kakih 300 milj od svojega cilja. Bila sta tako srečna, da sta defekt še pravočasno zapazila in se spustila na zemljo; šlo je le za par minut, ki bi bile gotovo usodne za nje. V zraku sta se nahajala skupno 24 ur. To je bil deseti uspešni polet preko Atlantika v smeri od zapada proti vzhodu. Dom ob soci M Ta zelo zanimiva povest iz zasužnjenega Primorja, je pričela izhajati s današnjo številko, pokazuje, kako gospodari na lepi slovenski zemlji ob Adriji ošabni Italijan. Čitajte jo s t zanimanjem vse skozi. _ 120 tisoč Din. Istočasno je nekdo vlomil v trgovino pri peku in županu v Črni, Iv. Gera-šku. Ko so domači odhiteli na lice požara, se je tat prikradel v hišo in zmaknil okolu 25 tisoč v denarju in hranilno knjižico. Sumijo, da je najbrže bil tat in požigalec ista oseba. -o- Smrtna kosa • V Gabrovem Pri Škof j i Loki je umrla Apolonija Dolenčeva, vžitkarica. — Pri Sv. Barbari pri Škofji Loki je umrla Jera Platiševa, žena posestnika.—V Stanišu pri Škofji Loki je umrl Franc Hafner, upokojeni pro-govni mojster star 37 let. — V Škofji Loki je umrla Neža Florjančičeva, užitkarica. -o- V znamenju noža Iz Kranja poročajo, da so se v obsavski vasici Drulovki pred hišo posestnika Udir j a prav pošteno po vseh fantovskih Noge so mu zgorele Iva Zupančič, tesar iz Preči-ne pri Novem mestu, ki ga meče padavica, si je pred kratkim hotel skuhati kosilo. Nenadoma pa je dobil napad in je pri tem padel tako nesrečno, da so mu noge prišle ravno nad ogenj. Ko se je zbudil iz nezavesti, je v strašnih bolečinah opazil, da so mu obe nogi obžgani do nadkolena skoraj do kosti. -o- Padel z voza Viktor Picelj, • posestnikov sin iz Gornjega Polja se je peljal z očetom na polje nalagat koruzo. Na vozu je zgubil ravnotežje in je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko v zapestju. -o- Smrtna nesreča Domžalski tovarnar slamnikov in klobukov, Hans Lad-statter se je smrtno ponesrečil v Budimpešti, ko je njegov avto nesrečno zadel v cestno železnico. Z njim sta se ponesrečila še dva njegova sorodnika Fric smrtno, Pavel je bil pa le ranjen. . r Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 14. oktobra 1930 AMERIKANSKI SUOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. JJitanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevoy po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Jelefon: CANAL 0098 Naročnina: _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto__________$6.00 Za pol leta______3.00 Za četrt leta__________1-75 The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ------------------------ For half a year -------------- For three months .....$5.00 ___2.50 ____ 1.50 učiteljev, ki so položili z uspehom te izpite, ni ostalo več v Julijski Krajini, temveč so bili poslani v stare italijanske province. Pričetkom šolskega leta 1927-28 je bilo 40 slovanskih učiteljev poslanih v italijanske province, početkom leta 1928-1929 32 učiteljev, za njimi pa znatno število ob posameznih premestitvah. Tako ni v Julijski Krajini niti več 30 jugoslovanskih učiteljev. Razumljivo je, da je bila tudi močna zveza učiteljskih društev razpuščena takoj po prihodu Italijanov v te kraje. S tem sta prenehala tudi "Učiteljski list" in pa "Novi rod", ki je bil namenjen deci. Tako je bil osnovni pouk v slovanskem jeziku docela u-kinjen. Toda vsemu temu se ne smerfio čuditi, saj je dejal ita-ljanski minister prosvete jasno, da je cilj, za katerim gre šolska reforma, tale: Nove reforme zasledujejo popolnoma določen politični cilj, to je denacionalizacijo tujerodnih manjšin. Očividno je nemogoče iskrenejše in jasnejše izraziti šolsko politiko italijanske vlade napram nacionalnim manjšinam. Po besedah g. Fedela v senatu 6. junija 1927 znači uspeh te reforme afirmacijo italijanstva na meji. Reforma Gentile je uničila tudi višje jugoslovanske šole v Julijski Krajini, ki jih je bilo pod avstro-ogrsko monarhijo 7, dve slovenski gimnaziji, ena v Gorici, druga v Idriji, dve hrvatski gimnaziji (v Pazinu m Voloski) ter troje učiteljišč (v Tolminu, v Gorici in Pazinu). Tudi poslopje, ki ga je pričelo graditi v Pazinu dijaško podporno društvo za hrvatski internat, je prešlo z dekretom št. 1881 z dne 16. nov. 1927 v roke "Congregatione di Hari-ca". Tu so otvorili italijansko gimnazijo in tako govori g. Fe-dele po pravici, da je v praksi popolnoma prenehal slovanski pouk v Italiji. Pred par tedni je vlada zaprla še zadnjo slovensko šolo v Julijski Benečiji in to je slovenska šola pri sv. Jakobu v Trstu, iz vzroka, kakor so ga navedli fašisti, da je to "protiitali-jansko gnezdo". pisom, ki se ucejo soi m mugm auwuu uolcm«. . -—j------1 Tako je prišlo 600,00-0 Slovanov v Primorju ob vse svoje vlada si je bila v svesti, koliko važnost ima šolska vzgoja v g0ie; katere je slovanski živelj podpiral in ustanovil s svojimi Chicago, Canada and Europe: For one year-----------------$6-00 For half a year —-----------------3.00 For three months -------------------- 1-75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, Ho kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker ji tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu de čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. __'_ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._______ Zadnja slovenska šolo v Primorju zaprta V vseh pogodbah, ki govore o zaščiti manjšin in ki so podpisane po vojni, je bila posvečena posebna pažnja onim pred-ki se tičejo šol in drugih sličnih ustanov . Italijanska ustvarjanju novih generacij ter je rešila to vprašanje popolnoma svojevrstno. Novembra leta 1918 je bilo na ozemlju bivše avstro-o.gr-ske monarhije, ki je pripadlo Italiji, 531 osnovnih šol in 827 hrvatskih in slovenskih učiteljev. Poleg tega je družba sv. Cirila in Metoda za Istro vzdrževala mnogoštevilna dečja zavetišča in osnovne šole ter s tem še več doprinesla k vzbujanju slovanske narodne zavesti. Od teh 531 šol, ki jih je po-sečalo nad 90,000 učencev, jih že 149 ni dobilo takoj prve dni po italijanski okupaciji dovoljenja za nadaljnji obstoj. Ostalih 382 šol bi moralo predvideti izredne ure za učenje italijanskega jezika (tri ure na teden). Ta pouk je bil poverjen italijanskim učiteljem, ker večina jugoslovanskih učiteljev ni obvladala ali pa vsaj slabo obvladala italijanski jezik. Za tem so šolska oblastva od leta do 1'eta povečavala število ur za učenje italijanskega jezika. Smrtni udarec osnovnemu pouku slovanskega jezika pa je bil podan z reformo leta 1923, ki je znana pod imenom Gentilijeva reforma. Načelo, ki ga je postavil čl. 4. kr. dekreta, št. 2185 od 1. okt. 1923, je bilo, da se mora vršiti pouk po vseh osnovnih šolah v italijanskem jeziku. Gentilijeva reforma je ukinila prosto in jasno osnovni pouk v kateremkoli drugem jeziku razen v italijanskem. — Kljub temu pa je zakon, čeprav samo na papirju, predvidel fakultativni pouk slovenskega in hrvatskega jezika. Do upo-rabljenja teh določil pa nikoli ni prišlo, ker so odstavili vse slovenske in hrvatske učitelje in jih nadomestili z italijanskimi, ki sploh niso bili vešči drugega jezika. Ko je dr. Besednjak zaradi tega vložil v rimskem parlamentu 13. maja 1926 interpelacijo na ministra notranjih del g. Fedela, je ta odgovoril : "Naša dolžnost je, da italijanske državljane italijanski vzgajamo." Gentilijeva reforma, izpopolnjena z zakonsko uredbo Fedele z dne 22. novembra 1925, št. 8191, je imela za cilj popolno ukinjenje javnega osnovnega pouka v hrvatskem in slovenskem jeziku v Julijski Krajini, oziroma v nemškem jeziku v tridentskem okraju. Isti zakon je odredil, da lahko dobijo oni učitelji, ki so do tedaj poučevali v neitalijanskem jeziku, pravico do poučevanja v italijanščini, če polože z uspehom izpit ob koncu leta po instrukciji' ministra prosvete. Neki nov zakon z dne 24. decembra 1925 je dal italijanskim oblastvom v roke orožje, kil Rev. Bombač iz Barbertona je bilo naperjeno zlasti proti uradnikom, ki so izpovedovali politično mišljenje nasprotno fašizmu. Po tem zakonu je mogel biti odpoklican vsak uradnik-Slovan, če je-bil osumljen, da je neprijateljsko razpoložen do Italije in režima, zlasti pa t-.e je to nanašalo na učitelje. Število slovanskih učiteljev v Julijski K/ajini je padalo dan za dnem. Že v pričetku italijanske okupacije so bili odpuščeni vsi, ki so poprej poučevali na šolah, ki niso več dobile dovoljenja za ponovno otvoritev. Prav tako je v septembru 1. 1927 padlo na izpitih 35 učiteljev iz italijanskega jezika ter so bili takoj odpuščeni iz službe. V novembru 1. 1927 znaša njihovo število 60. Veliko število krvavimi žulji, letno kulturo"! šistov! To je storila Slovanom Italija s svojo "2000-Pač lepa kultura, ki je vredna divjaških fa- ODMEV 40-URNE POBOŽ-NOSTI IZ COLLIN WOOD A IN O SLABIH DELAVSKIH RAZMERAH Cleveland-Collinwood, O. Obiskoval sem 40urno ro-božnost v fari Marije Vnebo-vzete, katera se je pričela v nedeljo in končala v torek. Bilo je navzočih 8 čč. duhovnikov. Ob sklepu po celo 9. — V nedeljo je imel ognjevit govor o Najsv. Zakramentu č. g. Rev. Jager iz fare sv. Vida. Njegov jasen in čisto zveneč glas je zadel srce vsakega navzočega kristjana. Želimo, da bi £e večkrat oglasil v naši fari, ker bi radi še veliko slišali iz njegovih ust. Iskreno vam kličemo: Bog vam plačaj, ker ste nam mlačna srca okrepili, da bolj živo spoznavamo Onega, ki nas tako goreče ljubi. Onega, ki nas ne more in nas neče zapustiti do konca sveta. Drugi dan je govoril č. g. Tudi njegove besede smo z veseljem poslušali, ko bi si jih le mogli obdržati v spominu. Krona te pobožnosti je pa bil govor Rev. Omana, župnika iz Newburgha. Verniki so se izrazili, da bi poslušali njegovo pridigo tudi celo noč. Pridiga je bila vzeta iz Evangelija, o bogatem mladeniču, ki ni hotel iz ljubezni do Jezusa pro-- dati svojega bogastva in iti za Njim — Kristusom, ki mu je to svetoval. Rajše je imel posvetni mamon, ki ga pokonča rja in sne molj, kakor pa, da bi šel za Njim, ki je pot resnice in življenja. Z žalostjo se je vrnil domov ter se zopet vpre-gel v posvetno "robo". Kaj se je z mladeničem zgodilo, nam evangelij ne pove. Lahko pa uganemo, da so njega,,njegovo bogastvo že snedli in uničili črvi, rja in molji ter zob časa. Njegova neumrjoča duša pa, ki ni hotela za Kristusom, se ne ve, kje je. Mogoče še sedaj zdi-huje v večnosti in hrepeni, da bi mogla še enkrat na svet in začela drugo življenje. — Iz te zgodbe vidimo, kako je bil našemu Gospodu siromak vedno pri srcu. Vedno je vabil siromake in bolnike skupaj, jih tolažil in nasičeval s svojo božjo vesedo. — O veliki naš Gospod. S tiho grozo se mora človek približati tvojemu spominu. Zato smo tudi mi v čudni sladkosti.molili in čutili njegovo moč in ljubezen, ko se je vila procesija med nami, v kateri je bil On sam pričujoč pod skrivno podobo v Najsv. Zakramentu. — Mr. Rakar pa je s svojim zbranim mogočnim pevskim zborom tako krasno prepeval slavo Bogu, kot menda zna le on in njegovi požrt- vovalni pevci, katerim gre iskrena hvala za trud. Vam, g. Rakar, pa želim, da bi nam in v čast božjo še mnogo let or-glali in prepevali. Ozrimo se nekoliko na delavske razmere. Te so vedno slabše. Vedno več je mož in fantov, katere vidim na domu. Mr. Hoover je bil te dni v Cle-velandu, pa nam ni prav nič "prosperitete' pustil. Naši vneti policaji so pobili nekaj delavcev, ki so hoteli videti od bliže našega slavnegf prezi-denta, pa jim niti tega niso dovolili. Bali so se, da ga hočejo napasti. V resnici pa niso imeli nabenega slabega namena, le prosili bi ga radi dela, ne milodarov. — Saj so bili nekateri policaji tako junaško goreči, da so v zmoti nabili radovednega reporterja angleških novin. Mislili so, da vsi strežejo po življenju "njegovemu veličanstvu", ki bo ostal neizbrisno v spominu sestradanih ameriških delavcev in lačnih njegovih otrok. Z grozo se bomo vsi spominjali leta 1930, kajti razmere so v resnici prav žalostne. K jezeru, kjer mečejo smeti in drugo, prihaja redno sestradana in strgana armada ter brska po smeteh. Eden naj bi se potrudil ter jih vzel na film ter pokazal javnosti, kako živijo delavci' najbogatejše dežele. Meso na farmah je po 7 centov. Ravno tako je žito in drugo po zelo smešni ceni. Prekupčevalci pa hočejo delati in delajo velike dobičke. Na reveža delavca ne misli nihče. Le tedaj mislijo nanj, ko mora delati s polno paro. Le tedaj vejo zanj, da ga priganjajo: daj, daj! Kaj jim zato, če se tudi zgrudi onemogel na tla? Samo da delajo oni mastne dobičke. — Sedaj, ko siromak lačen in solznih oči* kliče in prosi kruha in usmiljenja, ali ga kdo sliši? O ne! Ni srca za reveža trpina. — Pa to se bo še hudo maščevalo. Nebo ne bo gledalo mirno one suhe roke, ki se dvigajo k Bogu in prosijo vsakdanjega kruha, ne bo gledalo mirno skrbi polnih in trpečih starišav, ki ne morejo prehraniti svojih otročičev. Nebo je dalo veliko žita in vsega v izobilju za vse. Kaznovani bodo brezsrčneži in bogatini, kajti Bog vidi krivice zatiranih, ki upijejo k nebu za maščevanje. — Kapitalizem je prišel na rob propada. Ne pomaga več nobena žavba. V pijanem veselju nad sestradanim delavstvom ne misli na velikansko jezo in nevoljo, s katero bo primoral vse nižje sloje, da se združijo v močno verigo in priklenejo tega neusmiljenega izkoriščevalca človeštva. Ne bo to židovski boljševizem, ampak čist, pravi bratski so-cijalizem, pred katerega pragom se že nahajamo. Vzdrži-mo še malo. Pomagajmo eden drugemu da naš brat ali sestra ne omagata pred časom. Ker zastonj trkamo na razkošno bogastvo in mogočne palače, odrežimo sami od svojega trdega kruha še košček za bližnjega brata ali sestro. S tem se bomo združili z veliko ljubeznijo in s to združitvijo bomo dosegli boljše čase. Torej: Kvišku srca! Mrs. Tomšič se je tako nesrečno urezala, da sta ji odletela dva prsta, za polovico nohtov. Boli jo in se jezi nad nesrečnim nožem, ki je drugače za nič, samo kadar je za nesrečo, pa fajn ureže. Mrs. Za-vršek ji pomaga in streže. Obe ste naročnici tega lista. Poročevalec. LOVSKA SMOL^ IN ŠE KAJ DRUGEGA IZ DETROITA Detroit, Mich. dopisu V zadnjem sem obljubil, mojem da bom nekaj časa molčal. Ker pa vidim, ko prebiram A. S., da je iz drugih naselbin več dopisnikov kakor iz Detroita kljub temu, da imamo tukaj dva zastopnika, precejšnje število naročnikov in še poročevalca povrh, moram zopet prijeti za pero. Tu pa tam se moja malenkost oglasi. Naš poročevalec je začel nekako pešat, ker tako po redko piše. Ne vem, ali nima novic, ali hodi v ložo gobe nabirat ker so sedaj prav primerni dnevi za ta biznes, ker je bolj deževno vreme. Če hodi, mu želim boljše sreče kakor sem jo imel jaz zadnje leto, ko sem šel na lov. Dragi čitatelji, da ne bom listu kratil preveč prostora, bom samo na kratko povedal, kako je bilo. Lovska sezona se je odprla dne 15. oktobra. Šel sem na pristojno mesto in dobil lovsko izkaznico, da tudi jaz poskusim svojo srečo. V mladosti nisem nikdar kaj takega začenjal in sem si mislil, da mi bo morda kljub temu sreča mila. Ko napoči domenjeni dan, sem se že v sanjah veselil svoje sreče in sem tisto noč poprej prav slabo počival. Zgodaj zjutraj se odpravim od doma, da še o pravem času pridem do domenjenega cilja. Z mano sta bila še dva spremljevalca. Kakor nalašč je bil ta dan za lov. Mrzlo je bilo in aneg je začel po malem naletavati. Na vse strani hodimo in iščemo divjačino, a te ni na spregled. Ko smo tako semte'rtje hodili brez da bi zapazili najmanjšega zajca ali ptico, smo bili opoldne že pošteno utrujeni in potrebni okrepčila. Dobro, da smo na to že doma mislili. Ko se pokrepčamo, jo spet mahnemo v močvirje, ki je pa bilo gosto zaraščeno. Ker je bila pri vrhu voda zamrznjena, nismo vedeli, kako globoko je. .Ko tako nekaj časa hodimo, pe mi naenkrat ena noga udere v močvirje in sem imel precej težav, predno sem se iz te neprilike rešil. Komaj sem se privlekel do nekega "stampa", da sem iztočil vodo iz obuvala. Mislil sem, da bodo noge zmrznile. Prestrašil sem se pa tudi, da se ves ne pogreznem v močvirje. Tako je bilo za ta dan našega lova konec. Ko pridem domov, me domači vse vprek povprašujejo, kje so zajci, kje imam zajce. Pa sem jim povedal, da sem šel le ribe lovit. Tako se je začel in končal moj prvi in najbrze tudi zadnji lovski dan. To naj bo mal opomin vsem lovcem, da morajo biti na lovu bolj previdni, kakor sem bil jaz. Naš mestni župan Murphy je razglasil, da se naj vsi brezposelni delavci registrirajo, da bo videl, koliko je delavcev brez dela v Detroitu. Rezultat je pokazal, da ni nič manj kakor 76,874 delavcev brez dela. Pa je prav gotovo, da se še niso vsi registrirali. Prav nič ni čudno, da je potem takem toliko ravbarije in tatvin. Najbolj zviti so pa "Degoti" in Si-cilijanci. Pred njimi ni nič varno. Možje postave so jim vedno za petami. To je res eden najnesramnejših narodov na svetu. Zadnji teden so poskusili svojo srečo, ki jim pa m u" spela. Nekega zdravnika^ s° izvabili iz svojega urada, cebj da je na tej in tej ulici in P°d to in to številko neka oseba hudo zbolela, naj se potrudi, kar moč hitro. Ko zdravnik res pride na dotično mesto, S& takoj zgrabijo štirje Italija1' potegnejo ga iz avtomobila ter ga zaprejo v neko prazno his°; Eden se postavi s puško v i'0^1 na stražo, drugi trije pa p old1' čejo zdravnikovega očeta i" zahtevajo od ijjega $10,00; Zdravnikov oče je seveda W, govarjal in jih prosil, da sina izpustijo, da jim bo ze dal, da bodo zadovoljni, Pa nl nič pomagalo. Zdravnik je Pa bil zastražen in se ni upal P® begniti, tudi ne na pomoč * cati. Dajal je mimo idoči01 da je ujet, da mi znamenja, naj rešijo, pa so se mu snieJa _ j3li, češ, da je blazen. Kar m« p5, de v glavo dobra misel. Iz zf pa potegne košček papirJa nanj napiše: ,'Help", ter P9?1 pritisne na okno. Mimoid0^ deklica se ravno ozre v „ v RJ® in opazi klic na pomoč. ** pokliče može postave,ki zdi nika oprostijo, stražnika, ki < je stražil, pa pod ključ. Dr trije so pa zbežali. Veliko takih stvari bi se »j lo napisat, pa se bojim, da se od tega, če je vse predo S le urednikov koš polnil, zadnji naj za sedaj zadostuje, velandski sosedje so zat" Cle' ede- i^tiWsi ljo sem poslušal, ker me « petje, pa «ise John Goseo^' nekaj omenili, da bodo z brom pričeli s slovenski* dio programom. Zadnjo ne ma slovensko še nic slišal. Brez usmiljenja. — zdravnik: Ali naj vam f motim? — Pacijent: Nik ne: Ta zlomek me je dva ■ mučil, sedaj mu pa tudi ne zanesem. Chronista Sontiacus: "Dom ob Soči" Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov Budinka je prišla od večernic. Ko se je razpravila, je stopila iz izbe v hišo, zanetila na ognjišču, (obesila nadenj kotlič ter pristavila obepem lopec z mlekom, da si skuha kavo. Plameni so se pognali pod kotel, ga objeli in žgali vanj iskre, ki so se vnemale v vseh mqgogih likih, kakor zvezde na nočnem nebu. Popoldansko solnce se je upiralo v kuhinjo z zlato svetlobo, v kateri se je igral kajcor lahka meglica sicer neviden prah in je odsevalo bakreno posodje, ki je viselo na steni ob lijaku in še porcelanasto, razstavljeno in razvrščeno v skledniku in po napi. Na bor-jaču so se drli vrabci. Kar je ostalo kuram, ki jih je vodil junaško stasit petelin, - so že pobrali in zdaj zdaj je priskakljal kateri do vrat, oprezno pogledal na desno in levo in stikal za drobtinami. "Nič ne boš dobil, nič-," se je oglasila Budinka. Vrabec se ji je zasmilil, vstala je in šla k omari. Z deske, na kateri je ostalo še nekaj kosov z nitjo prerezane polente, je pobrala drobce in jih raztrosila pred prag. Vrabec, ki je bil odletel na muvvo kraj borjača, se je vrnil in za njim so se usuli še drugi in hiteli pobirati nepričakovano obilje za južino in večerjo. Nenadoma so vrabci odleteli in zagnali v murvi svoj. živ žav, kot bi se jezili, da so morali pustiti slastno dobroto. Tudi petelin se je kokodajsko vznemiril in koračil mimo praga v spodnji konec borjača. Budinka, ki je sedela ob ognjišču in pazila na kotlič in pisker, je pogledala proti vratom. "Nina gre," je menila, "danes so ni dolgo zamudila v društvu." Pa ni bila Nina, ki je splašila vrabce in vznemirila petelina. Preden je prišel .do vrat, se je oglasil moški; t "Hej, Budinka, ali si doma?" "Doma, doma!" je odgovorila, ne da bi vstala od ognjišča. V vratih se je pojavil Jozelj, mešetar. ,'Bog daj dober dan! Kar sama?" je pozdravil in vprašal. "Sama. Nina je v društvu, hlapec pa tudi še ni prišel od večernic. Med možmi na vasi bo. Včasih rad malo pomožuje in pomodruje," je povedala. Jozelj je stopil do ognjišča in se oslonil na visoko klop, ki je z naslonjalom segala skoraj do nape in tako predelila kuhinjo nekako v dva prostora. "Težko vam gre z delom, ko si sama in moraš gledati in misliti na vse. Rajnkega Andreja manjka, kaj?" je začel. "O, rtianjka, manjka, Bog mu daj nebesa ! Trdo bi nam res šlo z delom, če ne bi pomagali Tratarjevi," je vzdihnila Budinka in oči so se ji orosile. "Lahko pomagajo, saj ste si že nekako svoji, ne?" "Kdo ve, kako bo, Jozelj. V božjih rokah je še vse. Rajnik in Trata r sta se res razgovaijala, da bi šla naša Nina k njini, njihova Katrica pa k nam . . ." "Pa je vojna vse prečrtala, ko je pobrala pri vas Franceta in še gospodarja!" je hotel vedeti Jozelj. "Hudo nas je zadelo, hudo. Kdo bi kaj takega mislil! Sin je ostal v ruskem ujetništvu, mož pa je doma padel, ko je najmanj čakal." "Preveč je bil vesel in radoveden. Kaj mu je bilo treba iti pred hišo in gledati, kako bežijo Italijani! . . ." "Saj jih že ni bilo več v vasi. Kdo ve, odkod so streljali — pa ga je zadelo. Božja volja, Jozelj, božja volja!" je opravičevala in zagovarjala moža. "Kaj pa s Francetom? Vsi so se že vrnili. Gotovo je umrl." "Tratar pravi, da jih je še v Rusiji. Še zmerom upam, da se vrne. To upanje me dr ži pokonci, sicer bi tudi meni že zapeli zvonovi ..." # "Bog daj, Budinka, ,da bi se vrnil! Veš, rekel sem kar tako, kakor slišim, ko se menijo," se je Jozelj opravičil, stopil od klopi bliže k Budinki in zaobrnil pogovor. "Zdaj pa bi te nekaj vprašal, zato sem prišel," je rekel. Kava je zavrela in Budinka je privzdignila kotlič za dva člena verige, ki je visela izpod nape nad ogenj; tudi mleko je vzkipelo in ga je odstavila. Jozelj je govoril: "Onega tenenta Sandrinija, ki je bil od -------- • 'teS1 petnajstega leta do oktobra sedemnajs^, pri viis, se spominjaš. Dober človek ie- $ nes je prišel, to se pravi, pripeljal se j avtom v Sclo, in veš, poiskal me je! je pr»v1' P* da so se mu naši kraji in ljudje tak" j kupili, da jih ne more pozabiti in bi se vrnil med nas." „ni "Prijazen človek je bil, res. če se j zljubi, saj se zdaj lahko vrne, ko a0,°o;jtif'' njimi. Vojaštva je tako v Kobaridu d je menila Budinka. . "Že, že, a Sandrini ni več v vojaški tu ki. 'Prišel je, da bi mu poiskal kJc kake primerne prostore. Z gostilno 11 jitiJ Oče, zelo bo* Meni je rekel, ^ ^ sko trgovino bi začel neki, bi ga založil, najrajši pri vas dobil prostore požnate." vir »ti« da ko 'Pri nas?" se je zavzela Budh'k«. {11 "Pri vas! Saj ni nič čudnega. - ^ ka, da je ni lepše v vasi. in ko Jfpe gostilno je! Ob cesti jc, borjač i^j. prostore in še dobro klet. Saj so n nekoč gostilno . . .," je bil mese voren. (Dalje prih.) ŠIRITE 'AMER. SLOVENCA ji Torek, 14. oktobra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC v "" Bfran S TEDENSKI KOLEDAR 19 Nedelja — Peter Alkantara. 20 Pondeljek — Janez Kanci j. 21 Torek — Hilarij. 22 Sreda — M. Šaloma. 23 Četrtek — Severin, Vera. 24 Petek — Rafael, nadangel j. 25 Sobota — Gavdencij. Rev- K. Zakrajšek: DEVETNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Sveta cerkev deli tudi odpustke. "Ako storiš to ali to, ^oliš to ali to . molitev, dobiš popolni odpustek, ali dobiš ne-P°Polni odpustek," bereš v masni knjižici, ali čuješ s prižnice Ganjeno. Kaj je to? Odpustki so odpuščanje časnih kazni za grehe, ko so grehi že odpuščeni. Kristus je prelil svojo kri do zadnje kapljice za odrešenje jeta. Toda že samo ena kapljica njegove krvi bi bila zado-za odrešenje celega sveta. Kristus je toraj neskončno stovaia več ali ' Pridobil, kakor smo pa potrebovali. Vse, kar je bilo več, 2 j® Zgubljeno? Ne! To je šlo v zakladnico nas vernikov, ^tere je bilo storjeno. Zgled to pojasni: Bogataš je dal p,, Vehkansko premoženje. Suženj se je s tem gotovo naj-rj, J odkupil. Kar je bilo pa več, je pa ostalo tudi njegovo. •ie z bogastvom Kristusovega zasluž^nja. barija, prečista devica in naša mati, je nezmerno veliko lD]ela.v svojem življenju. Zase? Ne! Zase ni mogla, ker ni ji))oa Sreha, toraj ni zaslužila časnih kazni. Ali se je Marici Zasluženje izgubilo? Zopet ne. Tudi to je šlo v božjo ^nico za nas vernike, ker je bilo za nas storjeno. re , ~°Uko so mučenci, svetniki, sveti verniki storili in še sto-tioš* pretrpe hudega, več, kakor pa jim je treba za za- pet nj.e v časnih kaznih za svoje grehe. Kam gre to? Zo-eu^1 ^zgubljeno, temveč gre v božjo zakladnico, ker smo vsi l'užina. Kar pridobi eden, pridobi za vse. ° Se JG na'-,ira''0 nezmerno bogastvo zasluženj Jezu-jc istu^a, Marije, mučencev, svetnikov, svetih duš. Nastala v k .danska zakladnica dobrih del nam na razpolago in nam 2 l(Vj • Kristus je pa izročil upravo te zakladnice sveti cer-deli vernikom iz nje, kolikor največ more. Govoril ji i boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v ne-Ako pa cerkev razvezuje dolg za grehe, mora biti z Zadoščeno mesto človeških časnih kazni. In to jemlje to^ iz te božje zakladnice, ko razpisuje odpustke, po- 0j)t 111 nepopolne ob raznih prilikah za razna bogoslužna g a in molitve. 50s| v Sv. cerkev se je te svoje pravice že 'od nekdaj pridno 'ifat 2eVa'a in naklanjala vernikom milosti odpustkov. Več-^abi0v Sp0Ved je dovolj vsakih 14 dni, drugo pa mora biti • - Amen. NEODREŠENIH KRAJEV ^ 80 italijanske ob Sostilne v Postojni . gostilne g. Štefinu, °liju da • —ju in g H(r.je v Poat Burgerju, o j ni preveč al- C? v lo!!edeljo v avgustu so V*1 ntJe g Pri Vipavi možje (Ni p. v Polnem številu lvčani, Kraševci in ivrasevci ji 'ili o 6r dolenji Vipavci N* ^avski dekan SLOVENCA! •W*«J1 T V»> C^rkev do zadnje-P tovorniki so bili: S in ^'Jančič' č. gospod Šmarje Zelo sloyesno smo praznovali 3001etni jubilej naše farne cerkve. Cerkev je bila kakor cvetoči gaj. Gostov je bilo iz vseh krajev vse polno. Topi-či so pokali cela dva dni prej in naznanjali slovesnost. Povir Po šestih letih nas je zopet obiskal naš višji pastir g. škof Fogar iz Trsta in podelil zakrament sv. birme 200 birinan-cem. Nesreča Iz Trnovega pri Gorici poročajo, da sta se pri delu ponesrečila 16letni Jožef Cej, ki mu Sempas Strela je udarila po noči v dimnik hiše Jožeta Špacapana na Otavi in ga zrušila ter pokvarila več metrov strehe, nato se pa zarila v zemljo. -o- Požar Požar je na nepojasnjen način izbruhnil na parni žagi g. Hmelaka v Spodnji Idriji. V par urah je bilo uničeno vse, poslopje in stroji. --o- Ponesrečil V Kadomljah se je ponesrečil zidar Josip Likar. Ko je popravljal šolo, mu je spodrsnilo, da je padel in si zlomil levo roko. t --o- Aretacija Josip Florjančič iz Kobje-glave je šel v svoj vinograd. Karabinerji so ga ustavili in našli pri njem oster krivec, ki ga je potreboval v vinogradu pri delu. Nič ni pomagalo. Bil je aretiran, da nosi prepovedano orožje. Splašeni konji V Studencih pri Mariboru so se splašili konji, ko sta se na vozu peljala posestnik Iv. Čuk iz Ruš in njegova 52letna žena in hčerka. Pri padcu z voza-sta se žena in hčerka močno poškodovali. V STARI KRAJ Nesreča v jami v Trbovljah Pri polaganju cevi za zalivanje od premoga izpraznjenih mest, se je ponesrečil rudar Alojz Kovač, ko mu je sedem metrov dolga cev padla na nogo in jo zlomila. -o- Lep uspeh domačega živinorejca Na razstavi živine, ki se je vršila v okvirju Zagrebškega zbora, je bil odlikovan g. Pollack iz Novega kloštra pri Celju za sVojo izredno lepo razstavljeno govejo živino. Nesreča mestne uboge 741etna mestna uboga Neža Prek je šla iz Japljeve ulice v Ljubljani na trg. Nesreča je hotela, da je na trgu padla in si zlomila levo roko v rami. -o- Nesreča v Mariboru V tukajšnji kurilnici državnih železnic zaposlenega kurjača Jerneja Pleterška je vrela voda nevarno oparila po obeh rokah in nogah. Prepeljati so ga morali v bolnico. -o- Nesreča pri Kočevju V ljubljansko bolnico so pripeljali 171etno hčerko posestnika, Marijo Praznik iz Vidma pri Kočevju. Debela deska ji je padla pred domačo hišo na nogo in jo zlomila. -o- Celje 631etni delavec Jurij Dolar iz Šoštanja je pri domačem delu padel in si zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. -o--- S strehe je padel V Ljubljani v Metelkovi ulici je padel s strehe delavec Franc Rihar, star 55 let. Popravljal je streho tovarne Glo-bočnik. Pri padcu si je zelo poškodoval lobanjo. Rihar je stanoval Pod Brdom pri Viču. Srebrna poroka Graščak baron Wambold na gradu Hmeljniku je dne 19. sept. obhajal jako slovesno srebrno poroko. Na predvečer slavnosti je na Hmeljniku gorel velik kres, ki se je daleč tfidel. Nezgoda na Vrhniki Brivski pomočnik Jože Fož-narič, . zaposlen pri brivcu Grobeljšku, je šel za razvedrilo kosit otavo. Ker ni bil tega dela toliko, vajen, ga je po nesreči zadel s koso v nogo drugi kosec in mu pri tem prere-zal žile. --o- V vsakem slučaju, če želite prodati, ali kupiti, oglašajte v "Amerikanskem Slovencu"! UREDNIKOVA POŠTA B. L., Chicago, 111. — Glede državljanstva to-le: Vsi, ki so rojeni v Združenih državah (razun otrok onih, ki so se nahajali v Zdr.. državah v diplo-matični službi, kot n. pr. otroci poslanikov in konzulov tuje-zemskih držav ali drugih njihovih predstavnikov), so državljani v Zdr. državah po rojstvu. Otroci, rojeni- v Združenih državah, razun onih kakor v oklepaju omenjeno, so državljani po rojstvu, ne glede ali so njihovi starši državljani ali ne. Naturalizirani državljani so so oni, ki postanejo na prošnjo državljani in ki prestanejo predpisano skušnjo, ki jo morajo narediti pred sodnikom ali drugim za to določenim izpraševalcem. Najprvo dobijo prvi papir in po preteku dveh le po izdaji prvega papirja ter petih let bivanja v Združenih državah dobijo, ako prestanejo skušnjo, drugi državljanski papir, s katerim postanejo polnopravni ameriški državljani. Kadar postane oče naturali-ziran državljan Združenih držav, postanejo z njim vred tudi njegovi otroci, rojeni izven Zdr. držav, državljani Zdr. držav, ako ob naturalizaciji niso še izpolnili 21. leto starosti in 'živijo v Zdr. državah, ali vsaj pridejo v Zdr. države pred 21. letom starosti. Oni otroci, ki so ob očetovi naturalizaciji stari 21 let in več, morajo pa sami si oskrbeti državljanstvo. To velja za otroke naturaliziranih državljanov, ki so rojeni izven Zdr. držav. Istotako postanejo otroci pred 21. letom starosti •državljani te dežele z naturalizacijo njihove matere, toda le v slučaju po smrti očeta. Za žene so v veljavi posebne klavzule: Po 22. sept. 1922 sta mož in žena po novem za" konu popolnoma neodvisna glede državljanstva. Po tem datumu je v veljavi zakon, da žena nedržavljanka, ki se poroči z ameriškim državljanom, ne postane državljanka, kakor je pred 22. sept 1922, ampak si mora, ako hoče biti državljanka, sama oskrbeti državljanstvo, za katere je pa olajšano, namreč, da lahko vloži prošnjo takoj za drugi papir po bivanju enega leta v tej deželi in državi, in ji prvega ni treba iskati. Mora pa narediti skušnjo, kakor drugi prosilci za državljanstvo. Dalje pa velja še vedno, da amerikanska žena, bodisi tu rojena ali pa naturalizirana, ako se je poročila z nedržav-ljanom pred 22. sept. 1922, je s tem sprejela domovinstvo njenega moža in je prenehala biti amerikanska državljanka. Taka Amerikanka je imela pravico, ako je po smrti svojega moža ali postavni ločitvi od moža, to je pred 22. sept. 1922, obnoviti svoje amerikansko državljanstvo s tem, da se je prijavila, ako je živela v inozemstvu, amei*. konzulu, ako pa je Živela v tej deželi, je v takem slučaju postala zopet avtomatično državljanka te dežele. One, ki so poročene z nedržav-Ijani, pa bodisi, da so bile pred poroko, to je pred 22. sept. 1922 tu rojene ali naturalizira-ne državljanke, in so jim možje umrli šele po omenjenem datumu, ali pa, če še živijo, ne morejo postati zopet državljanke drugače, kakor da vložijo prošnjo prav tako, kakor jo morajo oni* ki iščejo državljanstvo. To velja samo za tiste amerikanske državljanke, ki so poročile nedržavljane pred 22. sept. 1922. Glede izgube državljanstva je sedaj tudi v veljavi določba, da amer. državljanka, ki poroči moža, kateri ne' more ali ni sposoben postati državljan Zdr. držav, v takem slučaju se njeno državljanstvo je-nja. Ž3H Phone: Canal 4340 Vinko Arbanas EDINI SLOV. CVETLIČAR V CHICAGI. 1320 W. 18th St. Chicago Vence za pogrebe .šopke za neveste in vse v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam.na dom. Večina naših starokrajskih potnikov prihodnjih par mesecev bo potovala v sledečih skupinah: 24. oktobra na slavnem ILE de FRANCE, ki je rojakom tako dobro znan, da ne rabi še posebitega opisovanja; 25. oktobra na SATURNIJI na Trst; 11. novembra na najnovejšem in najmodernejšem francoskem parniku — LA FAYETTE — se vrši posebno skupno potovanje za one potnike, ki nimajo veliko denarja. Tretji razred do Ljubljane skupno z davkom stane samo $109.73. Poleti je ta parn^k samo za turiste, a sedaj se nudi tudi potnikom tretjega razreda. Kdor hoče poceni potovati, naj se pridruži temu potovanju; 12. novembra VULCANIA na Trst; 21. novembra zopet odpluje ILE de FRANCE; 29. novembra na SATURNIJI božično potovanje na Trst; 3. decembra skupno potovanje na AQUITANIJI; S. dec. 1. božično potovanje po Francoski liniji na priljubljenem PARISU; 12. dec. glavno božično potovanje na prvaku — ILE de FRANCE; 16. den. EUROPA, ki nudi zadnjo priliko za božično potovanje. Ako želite potovati na kakem drugem parniku, pišite po naš Vozni red. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: LEO ZAKRAJŠEK . Midtown Bank of , New York 630—9th Avenue, New York, N. Y. SOBA SE ODDA poštenemu fantu, lahko tudi dvema, z gorkoto in kopalnico. 14701 Thames Avenue, i Cleveland, O. DRUŠTVO SV. VIDA itev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Leto 1930. Predsednik, Anton Skull, 1099 E. 7lst St. Podpredsednik, Anton Strniša. Tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St. Zapisnikar, Joseph Zakrajšek. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: Leo Kushlan, William Vidmar, J os. Germ. Zastavonoša, John Modic. Vratar: Jacob Korenčan, Anton Frankovic. Bolniški obiskovalec, Joseph O grin, 9020 Parmelle Ave. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo y mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko ea 20-letno ti-varovalnino ali pa za do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $$00 $1000, $1500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpbre, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih. > ROJAKI IN ROJAKINJE PRISTOPAJTE — k — PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI PODPORNI ORGANIZACIJI Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti ki posluje že 37. leto. V tem času je izplačala že nad $4,000,000.00 skupnih podpor. Skupno število Jednotinega članstva znaša okrog 35,000. — Skupno premoženje pa nad $2,500,000.00. Ipta vam nudi različno in zelo ugodno zavarovanje za vas ter za vašo družino. Vprašajte za pojasnila kakega tajnika ali tajnico našega krajevnega društva v vaši naselbini. Za informacije glede ustanovitve novega društva se pa obrnite na glavnega Jednotinega tajnika na sledeči naslov: Mr. Jos. Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. KATOLIŠKI SLOVENCI! PRISTOPAJTE V KATOLIŠKO JEDNOTO! 1 ■ 1 DRUŠTVA KRŠČANSKIH MATER IN ŽENA POZOR! Knjigarna "Amerikanski Slovenec", je te dni izdala nove društvene knjižice, v katerih so "PRAVILA in OBREDNIK", ki se rabi pri sprejemu in društvenih shodih. V teh novih knjigah so dodane »I tudi Lavretanske litanije Matere Božje. Besedilo pravil in obrednika je preuredil preč. g. pater Odilo Hanjšek, O.F.M. misijonar in odgovarjajo sedanjim potrebam in razmeram maternih društev. Društva in čč. gg. župniki, ki so nas popraševali po teh knj.igah jih sedaj lahko dobe. Knjige so močno trdo vezane v platno in stane posamezni komad 35c. Društvam in čč. gg. duhovnikom pri večjihg naročilih dovoljujemo poseben popust. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, 01^!, j' VE?!1 CHICAGO, ILL. I (Stran 4 * AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 14. oktobra 1930_ UBiiiiiaiiniiiniiiiniiiiiBiiaiaiiiiniiiiiBiiiBwif £ SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec I lUniHIUi!Hlt]i)HlUjiii«iJlljHJJlllHlllJHlllliHIJIllHl]ni!HliJilHUtilflllJIJIMIii!iHi!tlfiaiij»IHinr«!iIIIHiiim mail Vzlic temu sva veslala naprej; dospeli smo do sence, ki so jo delale jambore, m videli, kako so nas mornarji opazovali s krova. Ko smo bili ob ladji, so nam spustili lestvico iz vrvi ob ladjinem boku in nas ogovarjali v španskem jeziku. Kako smo prišli na palubo, ne vem povedati; spominjam se samo, da sem se zgrudil v senci platnene strehe in pil kozarec za kozarcem vodo. Tudi moja žeja je bila slednjič ugašena; nekoliko časa sem bil j ako slab, v glavi se mi je vrtelo, in v mojem želodcu ni bilo prostora za meso, ki so mi pa bili stisnili v roko. Mislim pa, da sem bil moral pasti v omedlevico; ko sem se namreč zopet zavedel, je stalo solnce tik nad nami, in dozdevalo se mi je, da se mi je sanjalo, ko sem slišal nek znan, obsovražen glas. Tisti čas sem ležal sam pod platneno streho; mornarji so namreč bili skoraj vsi na sprednjem krovu zbrani okoli neke stvari, ki se mi je videla, da je človeško telo. Poleg mene je bil velik krožnik živil in steklenica žganja; čutil sem, da se mi vračajo moči in sem hlastno segel po jedi in pijači. Komaj sem se bil pokrepčal, so mornarji na sprednjem krovu vzdignili truplo človeka, ki je bil črne polti, in ga vrgli v morje. Nato so prišli trije izmed njih, ki so bili z ozirom na njihovo vedenje po mojih mislih častniki, proti meni in jaz sem vstal, da bi jim šel naproti. "Senor," je rekel največji njih z mehkim, prijaznim glasom, "dovoli mi, da ti čestitam na čudoviti —" Tedaj pa je iznenada umolknil. v-TOim Sem li.še vedno sanjal? Ali mi ni bil ta glas znan? Sedaj sem šele dobro videl možaka v obraz — bil je Juan de Garcia! Mahoma sem ga spoznal in on je mene. "Karamba!" je vzkliknil, "koga pa imamo tukaj? Senor Thomas Wingfield, pozdravljam te! Glejte, tovariši! Ali vidite tega človeka, ki ga nam je morje dalo? Ni Španec, ampak angleški ogleduh. Zadnjikrat sem ga bil videl na seviljskih ulicah, kjer me je hotel umoriti, ker sem mu zagrozil, da razkrijem oblastem njegov posel. Sedaj je tukaj; kakšen je namen njegovega potovanja, ve sam najboljše." "Ni res," sem zavpil; "jaz nisem ogleduh; prišel sem v te kraje z enim samim namenom — da najdem tebe!" "Potemtakem si imel srečo, preveliko srečo, nemara. Povej pa samo, ali tajiš, da nisi Thomas Wingfield in Anglež?" "Ne tajim. Jaz —" "Oprosti malo. Kako pa je potem to, da si se vozil na ladji Las Cinque Llagas pod imenom d'Aila, kakor mi je povedal duhovnik?" "To je moja stvar, Juan de Garcia." "Motiš se, senor. Meni je ime Sarceda, kakor ti gospodje tukaj lahko potrdijo. Nekoč sem poznal nekega gospoda z imenom de Garcia, a ta je mrtev." "Lažeš!" sem vzkliknil. Pri tej besedi me je eden de Garcijevih tovarišev udaril po ustih. "Počasi, prijatelj," je dejal de Garcia; "ne oskrunjaj si rok s tem, da biješ take lopove kot je ta človek; če pa že misliš, da moraš udariti, vzemi palico. Slišali ste, da priznava, da potuje pod lažnjivim imenom in da je Anglež, torej sovražnik naše dežele. K temu še .1) pristavim, in to na svojo častno besedo, da je ogleduh in morilec, kolikor jaz vem. Tovariši, po nalogu zastopnika Njegovega Veličanstva smo tukaj sodniki; da pa ne boste mislili, ker me je ta angleški pes javno imenoval lažnjivca, da bi utegnil pristransko in upravičeno ravnati ž njim, prepuščam vso zadevo vam in jo polagam v vaše roke." " Poskusil sem še enkrat govoriti, toda Španec, ki me je bil udaril, divji lopov je bil, je potegnil meč in se zaklel, da me na mestu prebode, če si le upam odpreti usta. Zato se mi je zdelo najbolj pametno, da molčim. Kaj lepo bi se podalo, če bi ta Anglež visel na drogu!" je rekel. De Garcia, ki je bil začel malomarno žvižgati neko popevko, se je nasmehnil in se ozrl proti drogu — nato pa po meni; v očeh mu je gorelo silno sovraštvo, ki bi me najrajši na licu mesta uničilo. "Boljšo misel imem," je dejal tretji častnik. "Če ga obesimo, se utegne kaj kmalu zgoditi, da bi poizvedovali po njem in mi bi morali dajati odgovor; v najboljšem slučaju bi stvar precej veljala. Mladič je čvrstega ■života, tako da bi kaj lahko vzdržal nekaj let v rudnikih. Prodajmo ga z ostalimi; jaz sam ga kupim za primerno ceno. Na svojem posestvu prav rabim take hruste," Pri teh besedah sem videl, da se je de Garciju obraz vznevoljil, kar ni čuda, saj je tako silno želel, da bi se me za vedno izne-bil. Vseeno se mu ni videlo primerno, da bi ugovarjal, in narahlo je zazeval in samo rekel: "Vzemite ga, tovariši, zaradi mene, in to brezplačno. Samo svarim vas, da dobro pazite nanj, sicer se vam utegne prigoditi, da vam porine bodalo med rebra." Častnik se je nasmehnil in rekel: "Ej, težko da bo naš prijatelj dobil ugodno priliko za to ,kajti jaz se nikoli ne podam sto metrov globoko pod zemljo, kjer bo njegovo bivališče. Sedaj, Anglež, pa niislim,-da bo Sše prostora zate spodaj v ladji"; tako rekši je poklical mornarja in mu velel prinesti železje, na katero je bil vkovan človek, katerega so a bili pravkar vrgli v morje. To se je zgodilo; preiskali s*o me, vzeli majhno vsoto denarja, ki sem jo imel pri sebi — bilo je vse, kar mi je ostalo od vsega onega, kar sem bil vzel seboj na pot —- mi nataknili okove okrog gležnjev in vratu ter me vlekli v spodnje ladjine prostore. Preden sem dospel tja, sem iz raznih znakov dognal, kakšen tovor je ladja vozila. Natovorjena je bila s sužnji ki so jih nalovili v Fernardini — tako nazivljejo Španci otok Kuba, — da jih prodajo na Hispanioli. Eden teh sužnjev sem bil sedaj tudi jaz. Sam ne vem, kako bi popisal grozote v spodnjem delu ladje. Prostor je bil nizek, meril je komaj sedem čevljev v višino, in sužnji so ležali vkovani v železje v smrdljivi vodi, ki se polagoma nabira prav na dnu ladje. Ležali so takorekoč na enem kupu in njihove verige so bile pritrjene v obročih, ki so se nahajali v steni ladje. Vsega skupaj jih je utegnilo biti kakih dvesto glav, moških in žensk in otrok; ali boljše povedano, dve sto jih je bilo, ko je ladja približno pred enim tednom odrinila na pot. (Dalje prih.) TISKARNA Amerikanski Slovenec šuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so s prepričali in so naši stalni odjemalci. DruštvaT— Trgovci — Posamezniki 4 dobijo v naši tiskarni vedno solidno in gočn* postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. J Izvršujemo prestave na angleško in obratno. ^Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. m' Amerikanski Slovenec \ 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Štiri najnovejše plošče RAVNOKAR IZŠLE! 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojete gdč. Udovič-Lovše....75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmoniko ............. .75c v =^(>00000<><>OO^CK>00000000000<>-CKK>OOOOO^f fOOO-u OOO P t 0.---------"TIC i p J f PISANO POLJE • jK $000000000000 j. M. Trunk 25146—Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna komada ............................75c 55216—Dunajska koračnica, Hunyodl, ogrska koračnica, 12palčna plošča......$1.25 DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25062—Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare .....................75c 25063—Ančka pojd plesat, valček Tromplan za ples, harmonika in inštr.....-..............75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c 25065—Samo še enkrat, valček Ven pa not, polka, inštrumentalni trio ....................75c 25066—Kranjski spomini, valček Luna valček, orkester ...................................-............75c 25067—Fantje se zbirajo, moško petje, Na planine, petje, zbor "Jadran" ............................75c 25068—Črne oči, valček Fantje se zbirajo, moški kvartet ..............................75c 25069—Stari šotiš Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem ....................75c 25070—Al' me boš kaj rada imela Carlota valček, orkester ............................................75c 25071—Regiment po cesti gre, S petjem Sebelska koračnica, harmonika ................................75c 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare............................75c 25075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir....................................75c 25076—En let' in pol Ljubca moje, ženski duet in klavir,...........................75c 25077—Dolenjska polka Štajerski Landler, godba ..........................................75c 25078—Dunaj ostane Dunaj Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c 25079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c 25080—Oberštajeriš Slovenski poskočni šotiš, godba ................................75c 25081—Nemški valček Černiška polka, godba ..............................................75c 25082—Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c 25083—Čez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c 25084—Nočni čuvaj Pevec na note .....................................x....................75c 25085—Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c 25086—Še kikelco prodala bom Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c 25087—F—Tiha luna, moški kvartet, petje. Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c 25088—F—Takrat v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ....................................75c 25089—F—Kje je moj mili dom, narodna, Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Šubelj..............75c 25090—F—Megla v jezeru, narodna, Zaspanček, narodna, Ant. Šubelj ........................75c 25091—F—Oj pastirčeki, božji ljubljenci. Vsi verni kristjani, božična, poje A. Šubelj..........75c 25092—F—Sveta noč, Sv. Jožef in Marija, božična, poje A. Šubelj ......75c 25093—F—Moja Francka, potepuh, valček, harmonika ..................1.............75c 25094—F—Fantje po polj' gredo, Soča voda, pojeta M. Udovich in J. Laushe ........75c 25095— F_Sladke vijolice, valček, Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c 25096— F_Treba ni moje ljubce plavšati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75c 25097—F—Dekle to mi povej, Pastir, bariton, A. Šubelj.........................................75c 25098— F_Golobička, polka, Repač, banda, dve harmoniki ................................75c 25099 F_Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše....................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od RoSiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago! 111. Ruska svoboda. Mislim, da se lahko govoi-i o neki — ruski svobodi. Svoboda in osvobojenje je bila gonilna sila ruske revolucije. Ali so prišli do svobode, Zelo obširno bi se dalo o tem pisati. Pravijo, da največja svoboda zahteva največje omejenje. V nekem smislu to velja v vsem obsegu. Tudi o tem bi se dalo pisati. ' Nočem izreči kake določene sodbe, ker odkrito priznam, da bi bilo to težavno, in bi se težko zadela resnica, brez resnice pa ni nič pomagano. Ko je prišel ruski les v Ameriko, se je mnogo govorilo in pisalo o tem, da zaposlujejo Sovjeti delavce v gozdovih pod razmerami, ki so prav suženjske. Stroški proizvajanja so minimalni, in konkurenca na lesnem trgu je mogoča, ker morajo drugje delavce plačati bolje. Težko je dognati, kako je. Dejstvo je, da Rusija sili s svojim lesom vsepovsod. V Jugoslaviji tožijo lesni trgovci o zastanku lesne industrije, laške ladje vozijo ruski les. Tožijo v Avstriji, ker Dunaj je baje preplavljen z ruskim lesom. Enake pritožbe se slišijo tudi na žitnem trgu. Sovjeti izvažajo žito, doma pa imajo krušne karte. Vse kaže, da Sovjeti skušajo dobiti potrebni kapital za svoj industrijalizacijski program, in pri tem pritiskajo na svoje lastne ljudi. Kako je to-raj s svobodo pri takem pritisku? Še več. Poroča se iz Moskve, da je komisar za delo izdal stroge odredbe, ki ovirajo menjavo dela od strani delavcev. Delavec mora osijati pri industriji, ne sme menjati dela, ne more iskati boljšega dela in boljšega zaslužka, ako noče priti na črno listo. Od delavcev se zahteva obljuba, da dela ne bodo menjali. Kje ostaja pri takih razmerah individualna svoboda, sposobnost, zmožnost? Ali ni to neka oblika prave sužnosti? Sicer se glasi, da se to zahteva le za dobo, da bo program pri industrij alizaci j i izvršen. Ampak pet let je dolga doba, in žrtev od strani delavstva ogromna. In kaj potem po petih letih? Ali bo tedaj nastopila res prava svoboda, ali pa se bo nadaljevala le ta — ruska svoboda, ki je povsem zelo čudne veljave? Komunizem bo težko, recimo naravnost, nikoli ne bo spravil vseh in vsega pod eno kapo. To pa je bistvo komunizma, ako in kjer je brez duha. * * * Kaj je? Kje je resnica? J Prosveta je objavila vrsto člankov pod naslovom? "Izvor vere" po Henriku Cunowu. Spis se lahko označi kot parada vseh mogočih filozofič-nih naziranj in mnenj, kakršna so se pojavila v zadnjih dobah filozofičnih razmotrivanj. Ali more kdo priti do resnice, odkod in kako vera izvira? Či-tatelj, ki vidi pred seboj le besedilo, a ga kritično ne more presojati, kar bo pri večini našega delavstva, bo pač pobral to in ono, morda to, kar mu prija, do resnice pa nikoli ne bo prišel. Jasno je to razvidno že iz tega, ker celo kritično sposoben čitatelj ne bo našel resnice iz množine raznih mnenj Kar trdi prvi, to drugi zanika in pobija. Ako gre za izvor vere, je zgodovina verske filozofije povsem nekaj različnega od zastavljenega smotra, namreč, da se najde ta izvor in pravilen izvor, pri čemur pa hasne le verskofilizofičnemu zgodo-vinarju, ako paradirajo prej njegovimi očmi razni izv človeškega naziranja. _ Vera je, in mora imeti neK izvor, človeška pojmovanja so le izvor človeških naziranj, niso resnični izvor. _ Težko je misliti, da bi W Prosveta hotela delavcem P°" dati zgodovino verske filozoii-je, ker spada to v podro« kakega vseučiliškega Pro1' sorja. j Ampak neki namen je »0l le biti pri objavi. * * * Ali bo šlo? Na Nemškem očividno ni Sj>» in zato se je skupina 138 ne ^ ških delavcev odločila za ^ vjetsko Rusijo, kjer upajo. ^ bo šlo. Sovjeti pa so tudi ^ vidno zelo v skrbeh, da bi ' in tako so bili tudi v skrbeh — vero teh nemških izseJ cev, in zahtevali za P°dla§a_ sreče, da "nemški delavci vržejo1 z ženami in otroci vero. Vest se glasi: "Kiel, Nemčija, 11- sept:^ Skupina 138 izučenih ne^ delavcev z ženami in ° g0. vred je včeraj odpotovala ^ vjetsko unijo z namenom. se tamkaj nasele in P°n g0. boljševikom zgraditi cialni red. Predno so se ^ uau na ^»dxnixv v j^"**-' Oprali sovjetskemu konzu kazati, da so izstopi^ lZgjp kve in se odpovedali veri." ,ujjj- Poznal sem v Beljak ® ^ stega železniškega ul"a ki je pri vsaki "važni" vtaknil palca v telovnik^, kel vrlo poudarno: "Aut ali, ali." ^ je Gee . . . aut — aut- ^ Bog, potem mora biti tu ^ j£1 ra nanj, in s to vero baJ. Nemškem ni šlo. Ali P® ^a, ga, potem tudi vere 1» j, in se niti ni treba kaki povedati, in bi brez vveT® jeti šlo tudi v Nemčiji, Če ^ mislijo, da bo v Rusiji s10 vere. >v,; $ Mizerni človeški črvic*-' lU1-' .t bi radi ugasnili solnčno "Garali smo v pravijo zdaj taki, ki^^e* "ampak imeli smo trik' aj v so." Ni šlo in so( odšli. * y starem kraju tudi ne g ■ Je garanje je ostalo, mes° šlo. _ b0šl° Ne gre in ne in n $* in ne bo šlo, ne Rusiji. Ker ni tega, kal 1 da gre. THEY NEVER INVITE HER & Do you know why ^ wasn't welcome? She, self, didn't. Halitosis C ^ breavh), the social fa» ^ one forgives, was the g son. Yet no one neec ^ halitokis. GargHn« ^ Listerine instantly ^ stroys mouth o*** checks infection. ^ daily. Lambert Phaf Company, St. Louis- LISTERf,r ends hRb . end. halito^ suinS OOOWO|OOZji>