Ob VI. kongresu SZDL Jugoslavije

V pripravah za VI. kongres SZDL Jugoslavije, ki bo 7. junija 1.1.
v Beogradu, je bila v preteklem mesecu izredna konferenca SZDL ob¬
čine Cerknica. Konferenca je v glavnem obravnavala razvoj samo¬
upravljanja, razvoj tercialnih dejavnosti, vzgoja in izobraževanje mla¬
dine, izobraževanje odraslih itd. Poleg delegatov so se konference
udeležili tudi predstavniki Glavnega odbora SZDL tov. Žorž, poslanec
gospodarskega zbora republiške skupščine tov. Jože Lesar ter pred¬
stavniki družbeno političnih organizacij.

Predsednik občinskega odbora
SZDL tov. Franc Hvala je v svo¬
jem referatu ocenil dosedanje de¬
lo na tem področju ter nakazal
posamezne rešitve določenega
problema.

Zelo živahna razprava delega¬
tov in gostov je pokazala, da se
posamezni problemi prepočasi re¬
šujejo, predvsem tisti, ki občane
najbolj prizadenejo, kot so izobra¬
ževanje, vzgoja mladine, perspek¬
tivni razvoj posameznega kraja v
občini, razvoj turizma, obrti itd.

Na konferenci so delegati izvo¬
lili tudi delegate, in sicer Mileno
Borovac za občino Cerknica in
Ribnica, ki nas bo zastopala na
VI. kongresu SZDL Jugoslavije.

Tovarišica Milena Borovac je
rojena leta 1926, po poklicu je
učiteljica in je upravnica osem¬
letke v Ribnici. V NOB je sodelo¬
vala od leta 1943, član ZK je od
leta 1963. Bila je poslanec kultur¬
no prosvetnega zbora Republiške
skupščine v volilni enoti Cerkni¬
ca—Ribnica in je aktivna družbe-
no-politična delavka.

Tovarišico Mileno Borovac ob¬
čani, predvsem pa pedagogi, dob¬
ro poznajo, saj nas je večkrat obi¬
skala in sodelovala v razpravah
na občinski skupščini.

Da bi se člani SZDL občine
Cerknica in ostali seznanili z vse¬
bino razprave, posredujemo skle¬
pe konference.

1. Nadaljnji razvoj samouprav¬
ljanja delovnih ljudi na vseh pod¬
ročjih družbenega življenja je
naloga vseh družbeno političnih
organizacij in samoupravnih or¬
ganov v delovnih organizacijah.

2. Za hitrejši razvoj samouprav¬
ljanja je potrebno usklajevati sa-

Franc Hvala, predsednik občin¬
skega odbora SZDL Cerknica

moupravne akte, da ne bodo po¬
stali zavora razvoja. Zlasti je
opaziti neustrezno zakonodajo v
negospodarskih dejavnostih (kra¬
jevne skupnosti).

Milena Borovac, naš delegat na
kongresu SZDL

3. Socialistična zveza naj tudi
v bodoče spremlja razvoj gospo¬
darstva v občini. Skladno s pripo¬
ročilom občinske skupščine go¬
spodarskim organizacijam je po¬
trebno, da te takoj primerjajo re¬
zultate gospodarjenja z rezulta¬
tom, katerega elementi  so ovred¬
noteni z mednarodnimi tržnimi
cenami. Taka analiza bo primeren
podatek za ovrednotenje lastnega
dela z mednarodnimi merili.

4. Ker so možnosti za eksten¬
zivno širjenje industrije zelo mi¬
nimalne, je treba vso skrb posve¬
titi razvoju terciarnih dejavnosti,
s čimer se bo večala ekonomska
moč občanov in možnosti zapo-
slevanja mladine.

5. Za skladen razvoj teh dejav¬
nosti in privatne iniciative za
gradnjo stanovanjskih hiš je tre¬
ba čimprej dokončati izdelavo na¬
črtov urbanistične ureditve.

6. O predvidenih ureditvah je
treba seznaniti občane, ki naj se
intenzivno vključijo v to smer
razvoja, pri čemer imajo po¬
membno nalogo krajevne organi¬
zacije SZDL.

7. Kvaliteta gostinskih uslug je
pod povprečjem. Gostinske in tr¬
govske gospodarske organizacije
so naločljivo povezane z razvojem
turizma, zato so odgovorne, da
ukrenejo vse potrebno, da izbolj¬
šajo svoj servis. Inšpekcijske
službe pa naj ob pojavih malo¬
marnosti ukrepajo.

8. Strokovno usposabljanje tu¬
rističnih delavcev (gostinskih) ni
šlo v korak z ostalim razvojem.

Stalno strokovno usposabljanje
delavcev je pravica in dolžnost
vsakega delavca, naloga gospo¬
darske organizacije pa, da mu to
omogoči na primeren način.

9. Gospodarske organizacije naj
se za izvedbo dopolnilnega stro¬
kovnega izobraževanja poslužuje¬
jo pomoči delavske univerze. Z
gospodarskimi organizacijami se
je potrebno dogovoriti o primer¬
nih oblikah, ki bi jim ustrezale.

10. Turistična zveza v Cerknici
naj nudi več organizacijske po¬
moči turističnim društvom za hit¬
rejši razvoj te gospodarske dejav¬
nosti.

11. Pereč problem je tudi zapo-
slevanje in nadaljnje šolanje
mladine, ki konča osemletko. Pro¬
blem morajo s polno odgovorno¬
stjo obravnavati gospodarske or¬
ganizacije in občinska skupščina
v svojih programih razvoja.

12. Obstoj večernih osemletnih
šol je z vidika kvalitete in obsega
programa zelo problematičen. Če
bodo te oblike izobraževanja še
obstajale, je potrebno njihov pro¬
gram uskladiti s programi rednih
osemletnih služb.

13. Mladino je treba že v šolski
dobi zainteresirati za delo v raz¬
nih gospodarskih panogah. Če se
učni programi ne bi spremenili,
je treba na osemletkah vpeljati
posamezne strokovne krožke in
pritegniti k sodelovanju tudi go¬
spodarske organizacije, ki bi
omogočile njihovo izvedbo.

14. Razvoj obrti  — družbene in
privatne  — je bil do sedaj zane¬
marjen. V srednjeročnem progra¬
mu razvoja, obrt ni obdelana v
skladu z možnostmi in potrebami,
kar je storiti vzporedno z ostalimi
terciarnimi dejavnostmi.

15. Občinska skupščina naj nu¬
di gostinskim, trgovskim in obrt¬
nim gospodarskim organizacijam
strokovno pomoč pri izdelavi
perspektivnih programov razvoja.
Skrbeti mora, da bo njihov razvoj
potekal skladno in da bodo nji¬
hove usluge zadovoljevale potre¬
be občanov in turistov.

16. Izvršni odbor Občinskega
odbora SZDL naj imenuje pri¬
pravljalni odbor za ustanovitev
Društva inženirjev in tehnikov v
Cerknici. To društvo bo lahko
mnogo pomagalo pri reševanju
raznih problemov.

17. Naloga Socialistične zveze v
občini bo še nadalje organizacija
posvetovanj in javnih tribun za
določene probleme, ki so intere¬
santni za občane. Krajevne orga¬
nizacije SZDL in krajevne skup¬
nosti naj postanejo iniciator ta¬
kega dela. .

Srečo Lončar

Kako delamo, kje napredujemo
in kje nas tarejo težave — o tem
se pomenimo v Glasu Notranjske.

Želiš ddgovor od katerekoli
službe v občini? Pgotrebuješ
pravni nasvet? Piši uredništvu
Glasa Notranjske in že v nasled¬
nji številki boš dobil odgovor.

Štafeta mladosti v Cerknici

v

Čestitke, maešatu JMu <za  t#f stiti dan

Čestitkam maršalu Titu za rojstni dan, se je pridružila tudi
mladina in občani naše občine. 14. maja so republiško štafetno
palico s pozdravi prevzeli mladinci na meji naše občine in sicer
v Leskovi dolini, do katerega kraja so jo prinesli mladinci iz
Ilirske Bistrice. Nato je štafeta nadaljevala pot do Starega trga,
kjer so jo pričakali mladinci osemletke in številni vaščani. V
krajšem sporedu, v katerem je sodelovala godba na pihala? sin¬
dikalne podružnice KOVINO-PLASTIKE, pevskega zbora osem¬
letke in recitatorji DPD »Svobode «, je štafetna palica prenočila
v muzeju  *»Ljudske revolucije « v Ložu. Republiški štafeti pa se
je v vasi Nadlesk pridružila tudi lokalna štafeta  — občinska, ki
je potovala iz Unca preko Cerknice, Martinjaka, Grahovega,
Zerovnice in Lipsenja v Loško dolino. Naslednjega dne so izpred
spomenika v Ložu prevzeli štafetno palico pripadniki JNA Ve¬
like Bloke in jo v Novi vasi predali mladincem osemletke iz
Nove vasi, kateri so jo ponesli do meje ribniške občine pri
»Boncarju«.

Povsod, kjer je potovala štafeta, so vaščani kot mladina, pri¬
pravili krajše kulturne programe in se pridružili čestitkam za
rojstni dan maršala Tita z željo, da bi še dolgo časa živel med
nami in vodil našo državo po poti miroljubne koeksistence.

Slavko Brglez

V Starem trgu pri Ložu

Skozi Lolž

Stran 2

GLAS NOTRANJSKE

St. 3 — 5. junija 1906

IZ DELA POLITIČNO

IZVRŠILNIH IN UPRAVNIH
ORGANOV

Za boljše obveščanje občanov
bomo v vsaki številki objavljali
najvažnejše sklepe in povzetke
razprav posameznih organov S Ob
Cerknica. Za začetek posreduje¬
mo infoirmacijo o delu politično
izvršilnih in upravnih organov v
mesecu maju.

Svet za družbeni plan in fi¬
nance:

Na vlogo Kmetijske zadruge
Cerknica je bila izglasovana opro¬
stitev 4 % prometnega davka, ki
so ga morali plačevati ob prodaji
kmetijskih strojev. Ta oprostitev
velja za motorne kosilnice, gozd¬
ne motorne žage ter za izmolzne
naprave. Skupščina občine je
ukrep razširila tudi za nabavo
traktorjev.

Na vlogo trgovskega podjetja
»(Škocjan« Rakek je svet znižal
stopnjo občinskega prometnega
davka od prodaje motornih vozil
in mopedov od 4% na 2%. Ta
ukrep je svet sprejel predvsem
z namenom, da občani kupujejo
motoma vozila po ugodnejših ce¬
nah v trgovinah, ki so na območ¬
ju občine. Poleg tega je svet za
finance obravnaval tudi poročilo
o dohodkih in izdatkih proraču¬
na, vprašanja s področja druž¬
benega premoženja (zadeve SLF),
reševali pa so tudi posamezne
prošnje za odpis prispevka iz
kmetijstva.

Svet za kmetijstvo in gozdar¬
stvo je na svoji seji dne 12. 5.
1966 obravnaval naslednje zade¬
ve:

1. Oddaja v zakup lovišč lov¬
skim družinam in določitev viši¬
ne najemnine;

2. Reorganizacija cenilnih oko¬
lišev za ocenjevanje kmetijskih
površin in pridelkov;

3. Klasifikacija zemljišč;

4. Sprememba vrednostnih raz¬
redov gozdov k. o. Otok in Do¬
lenja vas (del);

5. Določitev regresa za prodajo
kravjega mleka potrošnikom v
letu 1966;

6. Organizacija živinorejske raz¬
stave plemenske živine v Starem
trgu;

7. Veterinarsko poročilo o ana¬
lizi mleka in jemanju vzorcev.

Pri prvi točki oddaje v zakup
lovišč lovskim družinam je svet
sklenil, naj bi lovska skupnost
Notranjske napravila konkreten
in podroben program gospodar¬
jenja z lovišči na območju občine.
Na osnovi tega programa bi skli¬
cali širši gospodarski posvet, kjer
bi se predvsem odločili, kakšno
naj bo gospodarjenje na loviščih
Cerkniškega jezera. Svet je raz¬
pravljal tudi o problematiki ri¬
bolova na Cerkniškem jezeru. Pri
tem vprašanju se je postavil na
stališče, naj bi na območju Cerk¬
niškega jezera organizirali enotno
gospodarjenje, tako da bi tudi
gornji del jezera dodelili ribiški
organizaciji.

Zaradi pospeševanja živinorej¬
ske tradicije na območju naše
občine je svet podprl tudi pred¬
log, da bi se organizirala živino¬
rejska razstava v Starem trgu.

Strokovna komikija za prehod
na 42-umi delovni teden je na
svojem zasedanju dne 4. 5. 1966
ugotavljala do kje so prišle posa¬
mezne delovne organizacije pri
izdelavi načrtov in elaboratov.
Komisija je ugotovila, da imajo
nekatere delovne organizacije na¬
črte šele v pripravi, ali pa k te¬
mu delu še dosedaj niso dovolj
resno pristopili. Zato je komisija
sklenila, da tem organizacijam
nudi strokovno pomoč. Razen te¬
ga pa naj tudi skupščina sprejme
ustrezna priporočila.

V mesecu maju je zasedala tu¬
di komisija za dodeljevanje šti¬
pendij. Pregledali so, koliko sred¬
stev ostane v proračunu za dode¬
ljevanje štipendij. Za nove šti¬
pendije in za povišanje starih
ostane še 23X165,00 N.din, to je
79,00 N.din na štipendista. Poleg
tega so so ugotavljali, kakšen je
bil šolski uspeh štipendistov in
(Nadaljevanje na 3. strani)

Za poglabljanje in utrjevanje samoupravnih
odnosov so odgovorni predvsem člani ZK

Občinski komite ZK Cerknica
je na svoji seji dne 16. 5. 1966,
razpravljal o problematiki na¬
daljnjega razvoja in utrjevanja
samoupravnih odnosov. Komite
je ugotovil, da je na vseh področ¬
jih v delovnih kolektivih in druž¬
benih službah napravljen korak
naprej v smeri uveljavljanja sa¬
moupravljanja kot nujne vsako¬
dnevne potrebe proizvajalcev. Sa¬
moupravni organi čedalje kvali-
tetneje z večjo družbeno pa tudi
osebno odgovornostjo opredelju¬
jejo gospodarsko politiko in na¬
loge v podjetjih, tako da to. iz¬
polnjevanje nalog služi družbenim
koristim, koristim kolektiva in
posameznih njegovih članov. Tu¬
di sedaj, v obdobju gospodarske
in družbene reforme, je še bolj
kot kdaj koli popreje postavljeno
pred vse proizvajalce in zlasti
pred subjektivne sile vprašanje
kako življenjsko v kolektivih po¬
globiti dohodkovne družbene od¬
nose. Komite ugotavlja, da so sko¬
raj v vseh kolektivih na območju
naše občine razpravljali o tretjem
plenumu CK ZKJ, o tem vpra¬
šanju. Komite tudi ugotavlja, da
vlagajo vsi delovni ljudje v ko¬
lektivih naše občine znatne na¬
pore, da bi se uveljavili samo¬
upravni družbeni odnosi.

Zavest, da so edino organizmi
samoupravljanja tisti, ki so po¬
klicani da odločajo o vseh zade¬
vah in smereh družbene dejav¬
nosti, je iz dneva v dan na višji
stopnji. To so pokazale razprave
o raznih vprašanjih. Kritični duh
naših proizvajalcev je čedalje
ostrejši in objektivnejši. Pojave
samovolje in birokratske odnose,
ki se še držijo samoupravnih or¬
ganov po naših tovarnah uspešno
odstranjujejo na ta način, da sme¬
lo brez bojazni v idejnem boju
s .tehtnimi osnovami odstranjuje¬
jo ovire, ki zavirajo in dušijo raz¬
voj demokratičnih odnosov. Z na¬
pornimi in daljnosežnimi naloga¬
mi na področju decentralizacije
samoupravljanja so se spoprijeli
delavci in vse subjektivne sile v
»Brestu«. Tu so doseženi že vidni
rezultati, vendar morajo komuni¬
sti že zaradi zapletenih in težkih
nalog na tem področju še z večjo
vztrajnostjo in čutom odgovorno¬
sti nadaljevati delo in odstranje¬
vati vse negativne in škodljive
pojave, ki se iz raznih vzrokov še
»držijo« samoupravljanja. V »Ko¬
vinoplastiki« so si komunisti za¬
dali glavne naloge na področju
bolj življenjske stalne povezave
med člani delavskih svetov,
upravnih odborov s širšim kro¬
gom proizvajalcev. Že sedanje
razprave so pokazale, da posa¬
mezni člani ne izražajo le svoja
osebna stališča, temveč predisku-
tirana mnenja, ki niso samo odraz
delovnega mesta, na katerem
konkreten proizvajalec dela, ali
ozkega kroga ljudi v okviru de¬
lovne enote. Tudi v drugih de¬
lovnih organizacijah, na primer v
»Elektrožagi«, »Jelki«, »Gabru«,
se spoprijemajo z raznimi nere¬
šenimi, a aktualnimi vprašanji sa¬
moupravnih organov.

Komite ugotavlja, da je vzrok
mnogih nepravilnosti tudi v tem,
ker je še vedno v mnogih kolek¬
tivih nerazčiščeno ali vsaj prema¬
lo jasno vprašanje kaj je strokov¬
no sodelovanje, kaj je upravlja¬
nje in kaj so ob tem samoupravni
organi. Tesno v zvezi s tem je
tudi statutarna ureditev pristoj¬
nosti posameznih organov samo¬
upravljanja. Komunisti v vseh
kolektivih si morajo prizadevati,
da se po eni strani samoupravni
akti prilagajo notranjim organi¬
zacijskim in ekonomskim spre¬
membam, po drugi strani pa, da
še z večjo doslednostjo delujejo
na tem, da se uveljavljajo samo¬
upravni odnosi in spoštujejo sa¬
moupravne pravice.

Kritično je Komite ocenil tudi
povezavo odbornikov zbora de¬
lovnih skupnosti z proizvajalci.

Ugotavljamo, da le-ti premalo so¬
delujejo v razpravah na delovnih
enotah, zlasti v primerih obrav¬
nave priporočil občinske skup¬
ščine. Pa tudi o vprašanjih kot so
družbeni plan in podobno še vse
premalo razpravljalo zbori proiz¬
vajalcev, čeprav je jasno, da bi
morale biti odločitve le-teh naj¬
bolj upoštevane, saj gre v teh
primerih za razpolaganje z ustvar¬
jenim presežkom dela. Komite je
na osnovi široke razprave ugoto¬
vil, da bi lahko več občanov vpli¬
valo s svojimi predlogi na obli¬
kovanje politike v občini, če bi
istočasno z zbori volilcev na te¬
renu pripravili tudi zbore proiz¬
vajalcev v delovnih organizacijah.
Tako bi se tudi proizvajalci po de¬
lovnih kolektivih bolj živo sezna¬
njali o tem, kakšne potrebe se
kažejo na področju šolstva, pro¬
svete, telesne kulture, komunale
itd. Naloga komunistov odborni¬
kov pa je, da oživijo razprave de¬
lovne skupnosti občinske skup¬
ščine še preden se odloča o dolo¬
čenem konkretnem vprašanju.

Komite ugotavlja, da se komu¬
nisti premalo poglabljajo v teore¬
tične in idejne dokumente in po¬
stavke naših vodstev. To se kaže
tudi v primerih, ko iščemo v si¬
stemu samoupravljanja razne
oblike, kako zagotoviti čimbolj
neposreden vpliv vsakega proiz¬
vajalca pri problemih splošno
družbenega in gospodarskega zna¬
čaja. To sta pokazala tudi refe¬
renduma, ki sta bila organizirana,
čeprav pri enem in drugem druž¬
beno ekonomski cilj ni bil jasen.

Da na posameznih sejah delav¬
skih svetov in razprav je krivda
tudi v tem, ker člani svetov dobi¬
vajo material, ki ga zelo težko ra¬
zumejo, ker je pretirano ozko
strokoven, prikazan v tujkah itd.
Tudi na tem področju je treba
narediti korak naprej v tej sme¬
ri, da bodo strokovne službe pri¬
kazovale gospodarsko stanje v
podjetjih na tak način, da bo ra¬
zumljiv povprečno razgledanemu
proizvajalcu.

V zvezi s tem je komite obrav¬
naval tudi družbeno ekonomsko
in politično izobraževanje proiz¬
vajalcev. Komite ugotavlja, da
morajo na osnovi lastnih potreb
delovne organizacije k temu vpra¬
šanju same resneje pristopiti in
to kadrovsko, organizacijsko itd.
Komunisti se morajo nazadnje
zavzemati tudi zato, da se v zapis¬
nike vnesejo vsi predlogi, razpra¬
ve in argumenti, ker je večkrat
tudi ta formalnost vzrok, da mar¬
sikateri lahko beži od odgovorno¬
sti in se skriva pod plašč biro¬
kracije.

Poleg omenjenih vprašanj so
bile na Komiteju tudi razprave o
liku komunista v samoupravnih
odnosih, o njihovi vlogi, o pripra¬
vah demokratičnih volitev v sa¬
moupravne organe ter o raznih
napakah, ki se dogajajo v posa¬
meznih kolektivih, pa komunisti
niso odigrali tiste vloge, ki bi jo
morali.

Na koncu je Komite sprejel vr¬
sto zaključkov o katerih bodo
razpravljale osnovne organizacije.

Janez Logar

Letos bo dograjen tudi tretji blok
pri »Brestu” v Cerknici

Te dni je SGP »Gradišče« Cerk¬
nica začelo z gradnjo tretjega 16-
stanovanjskega bloka pri Lesno
industrijskem kombinatu »Brest«
v Cerknici. Ker v letošnjem letu
»Brest« ni našel sredstev za grad¬
njo stanovanjskega bloka, ampak
jih bo imel šele v naslednjem le¬

tu, je »Gradišče« uspelo dobiti 180
milijonov kratkoročnega kredita
za obratna sredstva. S tem denar¬
jem bodo dogradili drugi blok in
v celoti zgradili še v letošnjem
letu tretjega. Ko bodo objekti go¬
tovi, bo Brest odkupil vsa stano¬
vanja za potrebe svojih delavcev.

Staro se umika novemu. Tu bodo zgradili še en blok

Doma...

Razprava o osnutku družbe¬
nega in gospodarskega razvoja
Jugoslavije za obdobje do 1970.
leta v teh dneh vzbuja najširše
zanimanje naše javnosti. De¬
lovni ljudje pozdravljajo os¬
novne težnje predloženega na¬
črta, ki še posebej poudarja
nujnost naglejšega življenjske¬
ga standarda, krepitev mate¬
rialnih osnov samoupravljanja
in pa pospešeni razvoj neraz¬
vitih področij.

Če smo si v tem vsi edini pa
— kot kaže  — niso enotna sta¬
lišča o tem, kako naj bi se
približali zastavljenim ciljem.
Res je, da osnutek plana iz ob¬
jektivnih razlogov predstavlja
nekakšno mešanico naprednih
načel planiranja v pogojih de¬
lavskega samoupravljanja in
tržnega gospodarstva ter pri¬
mesi ostankov administrativ¬
nega gospodarjenja. Zaradi ob¬
vez, ki jih je sprejela federa¬
cija še prej, so bile določene
stvari v planu odločene že vna¬
prej. To velja zlasti za razne
obveznosti glede investicij, kar
je  » podedoval « tudi osnutek
sedanjega plana in kar še na¬
prej povzroča nesorazmerja v
strukturi našega gospodarstva.

Vse to in še marsikaj dru¬
gega drži. Vendar razprav o
realnosti posameznih predvi¬
devanj ne kaže presojati s sta¬
lišča količinskih pokazateljev,
saj dobro vemo, da naše gospo¬
darstvo razpolaga še z zelo ve¬
likimi notranjimi rezervami.
Potrebna, še več: nujna pa je
razprava o tem, kako bomo za¬
gotovili take pogoje gospodar¬
jenja, ki bodo delovnim organi¬
zacijam omogočili optimalno
izkoriščanje njihovih zmoglji¬
vosti in jih na sploh usmerjali
v intenzivno gospodarjenje.
Plan namreč sprejema v času,
ko na mnogih področjih še ni¬
mamo ustreznega instrumenta-
rija. Sedanji devizni in zunanje
trgovinski režim na primer še
vedno in dobesedno tepe pro¬
duktivnejše, podpira pa slabše
delovne organizacije. Tudi še
ni dovolj natančno urejena za¬
konodaja glede delitve dohod¬
ka med delovnimi organizaci¬
jami in družbo. Nerazrešena je
tudi problematika cen, hkrati
z njo si nismo na jasnem o
vprašanjih v zvezi z razširjeno
reprodukcijo itd. Skratka  —
takih vprašanj, o katerih še ne
vemo, ne moremo ali ne zna¬
mo dati odgovora je še veliko
in vsa nedvomno sodijo med
temeljna področja in pogoje
gospodarjenja. Zato so neute¬
meljene zahteve, ki smo jih
lahko slišali v dosedanjih raz¬
pravah, da namreč moramo
čimpreje sprejeti tak razvojni
plan našega gospodarstva in
naše družbe, ki bo vseboval
vsaj osnovna načela pogojev
gospodarjenja. S tem bi  — in
upajmo, da tudi bomo!  — de¬
lovnim organizacijam omogo¬
čili, da se bodo lahko usmer¬
jale pri svojem delu. Samo sta¬
bilen instrumentarij pa je ti¬
sto, kar delovnim organizaci¬
jam omogoča dolgoročno pla¬
niranje, s tem pa tudi učinko¬
vitejše izkoriščanje notranjih
rezerv,  »razbijanje zaprtosti
zgolj vase in v lastne proble¬
me in, končno, uveljavitev uvo¬
doma omenjenih osnovnih
smernic družbenega plana o
razvoju Jugoslavije do 1970.
leta.

St. 3  — 5. junija 1966

GLAS NOTRANJSKE

Stran 3

generali in budisti

Politični spor med budisti in
saigonskimi generali je v zad¬
njih dneh prerastel v krvave
spopade. V dveh severnih me¬
stih Da Nangu in Hue, ki sta
znani kot močni budistični trd¬
njavi, je prišlo do oboroženih
spopadov in do prave držav¬
ljanske vojne. Po zadnjih po¬
ročilih je budistični upor v
mestu Da Nang zadušen, ko so
proti četam, ki so stopile na
stran budistov, pripeljali sai-
gonski generali mornarje. Od¬
por budistov pa se še nadalju¬
je v starem univerzitetnem
mestecu Hue, kamor so se tudi
že napotile vladne čete. Ven¬
dar upor budističnih vodite¬
ljev proti sedanji saigonski
vojaški diktaturi in proti nje¬
nemu nosilcu generalu Kyju
ni ostal omejen samo na sever¬
ne pokrajine. Nezadovoljstvo
z vojaško diktaturo generala
Kyja, ki ga na diktatorskem
stolčku podpirajo Američani,
se je preneslo tudi na glavno
mesto Saigon, kjer vladnim si¬
lam z nobenimi sredstvi ni
mogoče preprečiti množičnega
vala demonstracij.

Na južno vietnamski sceni se
je tako poleg vojne vnel še
nevaren notranji spor, ki priča
o popolnem političnem in
družbenem razkroju dežele.
Dokaze za to najdemo v šte¬
vilnih podatkih. Dovolj bo, da
jih samo nekaj naštejemo.
Južnovietnamska vojska, ki
ima pod orožjem okoli 600.000
mož, je v zadnjih dveh letih
izgubila 160.000 vojakov, ki so
iz vojske pobegnili, ker se ne
marajo vojskovati. Glavno
breme vojne je padlo na ame¬
riške vojake, ki jih je zdaj v
Južnem Vietnamu že četrt mi¬
lijona. Krvni davek, ki ga
dnevno plačujejo Američani,
je 20 mrtvih in 17 milijonov
dolarjev gotovine. Potek viet¬
namske vojne pa poskušajo
preusmeriti dve brigadi iz
Južne Koreje in avstralski ba¬
taljon, ki je pojačan z novo¬
zelandskim topništvom. Tuja
vojska pa ne more preprečiti
popolnega političnega kaosa v
Južnem Vietnamu. Podoba je,
da je dežela na koncu zaradi
številnih nasprotij med gene¬
rali in politiki, budisti in ka¬
toličani, med vlado in armado.
Davek plačujejo le redki,
pravni red je uničen, otroci ne
obiskujejo šole, država in go¬
spodarstvo živita na račun
ameriške pomoči. Saigonska
vlada ima po ameriških po¬
datkih podporo največ 400.000
odraslih ljudi, od skupnega
števila prebivalstva, ki šteje
16 milijonov duš.

Dežela želi mir bolj kot voj¬
no. To potrjuje vedno več dej¬
stev, zlasti pa sedanje mno¬
žične demonstracije na ulicah
Saigona, Da Nanga in v dru¬
gih mestih.

Budistično gibanje, ki je
Zdaj v središču pozornosti in
glavna politična sila v . borbi
za svobodne volitve in strmo¬
glavljenje vojaškega režima
generala Kyja, ni več omejeno
samo na severne pokrajine,
kjer imajo budisti večino med
prebivalstvom in kjer je budi¬
zem državna religija, ampak
se njihov politični vpliv pre¬
naša tudi v ostale pokrajine in
celo v glavno mesto Saigon.
Dokaz za to so številne stav¬
ke in demonstracije proti vla¬
di. Radikalni budistični vodi¬
telji, ki stojijo na čelu seda¬
njega gibanja proti vladi, so
nov poskus, da bi nevzdržne
politične razmere v deželi
preusmerili v sprejemljivo re¬
šitev vietnamskega problema.

Proslava 25. obletnice

Osvobodilne fronte v Cerknici

Predsednik Skupščine občine. Cerknica tovariš Franc Kavčič je
nagradil najboljše naloge učencev

NAGRAJENA NALOGA

Obletnica ustanovitve OF

Mineva leto za letom, pri tem
pa bledijo spomini na prejšnje
dni. Toda spomini na vojno in
na okupatorjeva grozodejstva
nočejo zbledeti. Povračajo se
nazaj kot simbol hrabrosti slo¬
venskega naroda. Letos praz¬
nujemo že 25. obletnico, odkar
je bila ustanovljena OP.

Vrnimo se v preteklost, v
predvojni čas. Pri nas je go¬
spodovala buržoazija ter izko¬
riščala delavstvo. Delavci so
bili nezadovoljni in so organi¬
zirali stavke. Pobudnik je bila
KP, ki se je neustrašeno po¬
stavila proti buržoaziji in ji
grozila s propadom.

Sovraštvo med KP in bur-
žoazijo se je še močneje poglo¬
bilo, ko je zajel Jugoslavijo
val druge svetovne vojne. Oku¬
patorji so s svojimi četami in
letali napadli Jugoslavijo in jo
tudi okupirali. Vlada je kapi¬
tulirala pred Nemci, pobegnila
v London, ljudstvo pa pustila
brez kakršnega koli zavetišča.

Medtem ko so Nemci izse¬
ljevali naše ljudi v koncentra¬
cijska taborišča in jih ponem-
čevali, pa se je KP pripravlja¬
la na boj. Pozivala je vse za¬
vedne Slovence, naj se ne vdajo
okupatorju, ampak da naj se
z orožjem v roki borijo za ne¬
odvisnost svoje domovine.

V Sloveniji se je za boj proti
okupatorju ustanovila posebna
organizacija. Ustanovljena je
bila 27. aprila 1941. leta v
Ljubljani v Vidmarjevi hiši.
Vidmarjeva hiša je bila takrat
središče glavnega odbora KPS.
Tam so se zbrali vsi predstav¬
niki tega odbora, med njimi
tudi tovariš Boris Kidrič. KPS
se je zavedala, da bo slovensko
ljudstvo doseglo svoj cilj le, če
bo enotno in brez kakršnih ko¬
li nesoglasij.

Osvobodilna fronta je zdru¬
ževala vse ljudi, ki so se bili
pripravljeni boriti proti so¬
vražniku. Dajala jim je navo¬
dila, organizirala razne odbore
in akcije. Posebno vestna je
bila v zbiranju sanitetnega
materiala in orožja. Brez OF

naše ljudstvo ne bi doseglo ta¬
ko zaželenih ciljev.

OF se je vedno bolj širila.
Njeni predstavniki so bili hra¬
bri in neustrašni. Postala je
zgled vsem protiimperialistič-
nim organizacijam v Jugosla¬
viji. Pod njenim vodstvom so
ljudje stopali v partizane, pod
njenim vodstvom so se borili
in premagali neštete ovire.

Prvi partizani so odšli v go¬
zdove po razsulu stare Jugosla¬
vije. Njihovo orožje je bilo pre¬
prosto, razne akcije pa so ven¬
darle uspele. Pozneje so si pri¬
borili že veliko orožja in po¬
stali so močni. Osvobajali so
mesto za. mestom in pred očmi
se jim je vedno blestelo geslo:
živela svoboda!

Sovražniki so se trudili, da bi
uničili upor ljudstva. Toda bilo
je zaman. Ostre sovražne ofen¬
zive niso bile kos partizanom.
Partizanska vojska je imela
sposobne voditelje, ki so nešte¬
tokrat tvegali svoja življenja
za enega samega ranjenca.

Slovenska zemlja je prepo¬
jena s krvjo svojih sinov^ Padli
so za naše boljše življenje, pa¬
dli so za svojo domovino. Po¬
končali so jih sovražniki, pri
tem se pa niso vprašali, kaj bo
storilo materino srce. Materino
srce ni klonilo. Slovenske ma¬
tere so brez solza junaško pre¬
našale vse gorje, kajti zavedale
so se, da so njihovi sinovi padli
za svojo domovino in za boljšo
bodočnost.

Danes, ko je preteklo že to¬
liko let, proslavljamo praznik
OF s hvaležnostjo v srcu. Po¬
nosni smo, da gradimo in živi¬
mo v socializmu, da med nami
ni izkoriščevalcev, da smo vsi
za enega, eden za vse.
Skupno za ostalimi narodi Ju¬
goslavije si gradimo lepšo bo¬
dočnost, pri tem pa ne pozab¬
ljamo na ljudi, kateri imajo
največ zaslug, da smo danes
izobražen in visoko razvit na¬
rod.

Silva Rožanc
učenka 8. razreda
osnovne šole Grahovo

Dne 27. aprila, ob 25. oblet¬
nici ustanovitve OSVOBODILNE
FRONTE SLOVENSKEGA NA¬
RODA, je osnovna šola Cerknica
priredila v Domu Partizana v po¬
častitev zgodovinskega dne sloves¬
no akademijo. Prireditve so se
udeležili kot predstavniki druž¬
benopolitičnih organizacij: tov.

Franc Levec  v imenu občinskega
komiteja ZK Cerknica, tov. Franc
Hvala,  predsednik občinskega od¬
bora SZDL Cerknica, predsednik
Skupščine občine Cerknica tov.
Franc Kavčič  in načelnik za sploš¬
ne zadeve in družbene službe tov.
Jože Skuk.

Spored je obsegal govor učenca
Bojana Trudna o pomenu 25. ob¬
letnice Osvobodilne fronte, izbra¬
ne recitacije učencev — članov
Literarne družine Ivana Cankarja
na osnovni šoli in nastop pev¬
skega zbora nižjih razredov. Na¬
stopajoči so izbrane točke sporeda
akademije izvedli v splošno za¬
dovoljstvo, prav lepo zmogljivost
so pokazali recitatorji literarne
družine.

Po sporedu je sledila razdelitev
nagrad za najboljše naloge, ki so
jih napisali učenci občinskih šol
z naslovom »Ob 25. obletnici Osvo¬
bodilne fronte slovenskega naro¬
da«. Posebna občinska komisija
za nagraditev je predlagala, da se
nagradijo najboljše naloge, in ta¬
ko so iz rok predsednika skup¬
ščine občine Cerknica Fr. Kavčiča
prejeli lepo priznanje za svoje
izdelke v obliki romana Toneta
Svetine: Ukana  naslednji učenci:
za osnovno šol o Cerknica:  Bojan
Stefančič, Magda Mesojedec, Maj¬
da Kraševec (8. razred), Djordja
Vukičevič in Savina Kovšca (7.
razred); za osnovno šolo Grahovo:
Silva Rožanc (8. razred); za os¬
novno šolo Rakek:  Helena Likar,
Janja Hladnik, Metka Bombač (8.
razred), Majda Udovič (7. razred);
za osnovno šolo Stari trg:  Maja
Avsec, Zlata Kraševec (7. razred);
za osnovno šolo Nova vas:  Marija
Dobravec, Lado Ponikvar (8. raz¬
red), Drago Telič, Silva Zakrajšek,
Tone Modic (7. razred).

Predsednik občine je vsem ime¬
novanim učencem čestital k na¬
gradam; izmed njih so bile naj¬
boljše poslane za nagrado repub¬
liški komisiji Republiškega sekre¬
tariata za prosveto in kulturo
(Bojan Štefančič,. Silva Rožanc,
Djordja Vukičevič, Maja Avsec).

Za najboljše naloge, ki so jih
pisali učenci osnovne šole Cerkni¬
ca o NOB, je razglasil nagrade in
jih razdelil ravnatelj osnovne šole
Cerknica tov. Sanko Janež. Učenci
so prejeli 'knjigo: Naši kolektivi
ob 20-letnici vstaje. Posebnost
akademije je bila točka: Pokaži,
kaj znaš?  Tekmovali so učenci

osmih razredov osn. šole Cerknica
iz slovenskega jezika, iz zgodovine
NOB in zemljepisa SFRJ. Vpra¬
šanja in odgovori so vzbujali
splošno pozornost poslušalcev.

Po akademiji, ki so se je udele¬
žili vsi učenci centralne šole Cerk¬
nica in podružnične šole Begunje,
po številu 574, so priredili učenci
begunjske šole avtobusne izlete v
Rakov Škocjan in okoli Cerkni¬
škega jezera, učenci — vozači
osnovne šole Cerknica pa so se
udeležili avtobusnega izleta na
vrh Slivnice.

S. J.

Proslave dneva
mladosti v Cerknici,
na Rakeku,

v Grahovem in Starem
trgu

OSNOVNA SOLA CERKNICA
IN GLASBENI ZAVOD FRANA
GERBIČA sta za Dan mladosti in
rojstni dan maršala Tita, dne 25.
maja, priredila v Domu Partizana
v Cerknici uspelo akademijo. Na
tej proslavi sta tudi počastila spo¬
min na pisatelja Ivana Cankarja
ob 90. letnici rojstva in proslavo
pesnika Krasa in revolucije Sreč¬
ka Kosovela  ob 40. letnici njegove
smrti.

Omenjene proslave so se udele¬
žili predstavniki družbenopolitič¬
nih in gospodarskih organizacij
in lepo število občinstva, ki je
do zadnjega kotička napolnilo
dvorano Doma Partizana v Cerk¬
nici.

Pester spored so izvajali učenci
— člani literarne družine Ivana
Cankarja s cerkniške osnovne
šole, ki sp uspešno in dovršeno
podali recital Cankarjeve izbru-
šene besede in prav tako recital
pesmi Srečka Kosovela. O obeh
velikih predstavnikih naše kul¬
ture in literature je spregovoril
tehtno spominsko besedo prof.
Stanko Janež  in podčrtal njuno
vlogo in pomen v našem kultur¬
nem življenju, zlasti pa njune
misli o kulturnem poslanstvu.

Posebno obeležje je dalo vsej
proslavi sodelovanje Notranjske¬
ga glasbenega zavoda Frana Ger-
biča.  Pod vodstvom njenega rav¬
natelja tov. Mirka Rebolja  so na
proslavi nastopili združeni pevski
zbor šol Cerknica-Rakek, združe¬
ni harmonikarski in pihalni or¬
kester in folklorna skupina. Ob¬
činstvo je izvajanje sodelujočih
hvaležno nagradilo s ploskanjem.

Oba notranjska prosvetna zavo¬
da sta omenjeno proslavo prire¬
dila še za občinstvo na Rakeku,
v Grahovem in Starem trgu.

PROGRAM DELA ORGANIZACIJSKO-
KADROVSKE KOMISIJE PRI OBC. SS
CERKNICA

Na zadnji seji komisije so sprejeli tudi
program dela. Naloge obsegajo predvsem
izdelavo analize občnih zborov in sploh
metod dela posameznih izvršnih odborov.

Ugotavljajo, da je do sedaj najboljše
delala podružnica v tovarni lesnih izdel¬
kov Stari trg, tovarni pohištva Martinjak
in zadnje čase tudi v tovarni pohištva
Cerknica.

Po nalogu republiškega odbora bodo v
šestih podružnicah prekontrolirali finančno
poslovanje, dohodke od članarine, sistem
pobiranja članarin, ali so in kako so izde¬
lani proračuni za letošnjo leto in splošno
poslovanje podružnic. Kontrolo bodo iz¬
vedli v podružnicah, ki so izbrane po do¬
ločenem ključu, In sicer na osnovni šoli
Cerknica, železniški postaji Rakek, KZ
Cerknica, tovarni pohištva Martinjak, v go¬
stinstvu in podjetju Gradišče Cerknica.
Ravno tako bodo pregledali poslovanje
koordinacijskega odbora sindikata pri
Brestu. To delo bodo opravili do 10. ju-

Bost

(Nadaljevanje z 2. strani)
ugotovili, da je razmeroma zado¬
voljiv. Da bi čimbolj stimulativ-
neje štipendirali, bo komisija do
prihodnje seje izdelala tudi nolv
pravilnik o štipendiranju.

Vsem štipendistom se povišajo
štipendije v naslednjih razmerjih
in do naslednjih zneskov:

Srednje šole: prej 100 do 150,
sedaj 150 do 200 N. din; višje šo:
le: prej 160 do 180, sedaj 210 do
230 N. din in visoke šole: prej
190 do 230, sedaj 240—280 N. din.

Svet za komunalne, stanovanj¬
ske zadeve in urbanizem  je na
12. seji dne 12. 5. 1966 potrdil
DELNI ZAZIDALNI NAČRT
NASELJA VIDEM V CERKNICI.
Načrt je izdelal Projektivni atelje
Ljubljana — odgovorni projek¬
tant ing. Stane Kovič. Načrt
predvideva zazidavo ca. 40 hiš.
V glavnem so hiše porazdeljene
ob Notranjski cesti, deloma pa
tudi kot plombe med hišami, ki
so že zgrajene ali pa so še v grad¬
nji. Ko bo pozidan ta del Cerk¬
nice pride na vrsto gradnja v
ostalih predelih, za kar še bodo
izdelani zazidalni načrti.

ZA GRADNJO MONTAŽNIH
STANOVANJSKIH HIŠ se zani¬
ma okoli 20 interesentov. Gradili
bi radi tako v Cerknici, kakor
tudi na Rakeku, v Martinjaku.
Grahovem in Begunjah. Za Cerk¬
nico bi se bilo treba še pogovoriti
z odgovornim urbanistom o naj¬
bolj primerni lokaciji. V Vidmu
naj se dovolijo samo zidane
zgradbe, montažne pa na primer
v Kamni gorici, za kar pa še bo
potrebna izdelati zazidalni načrt.
Za ostala področja je potrebno
predhodno soglasje Republiškega
sekretariata za urbanizem.

J. L.

NE BOMO GA POZABILI . . .

Ob krajevnem prazniku Gra¬
hovega se spominjamo smrti
partizana Jožeta Janeža, borca
Rakovške čete

Jože Janež, rojen 28. febru¬
arja 1921 na Rakeku, je hrabro
padel kot borec Rakovške čete
11. maja 1942, še ne dva mese¬
ca po odhodu v partizane v
zmagovitem spopadu te čete z
italijansko vojsko v Grahovem.
Kot pripovedujejo udeleženci
tega spopada, je z bombo pla¬
nil, ne da bi mu bilo žal živ¬
ljenja, v gnezdo okupatorjev,
zbranih pri Ogrinčevi hiši in
jih veliko pobil. Pri tem ni opa¬
zil okupatorjevega častnika, ki
je iz zasede meril nanj s samo¬
kresom in ga podrl s strelom
v čelo. Nad mrtvim sta se po
umiku partizanov sramotno
znesli dve domačinki, vendar
so ga zavedni Grahovčani spo¬
dobno pokopali na grahovskem
pokopališču, čeprav so bili v
nevarnosti zaradi obstreljeva¬
nja italijanske vojske. Njegovi

posmrtni ostanki zdaj počivajo
na rakovškem pokopališču v
skupnem grobu padlih borcev.

Na sliki je Jože Janež kot
gojenec pilotske šole v Novem
Sadu. Po porazu stare jugoslo¬
vanske vojske v aprilu 1941, je
prišel v jetništvo v Črni gori.
Od tam so ga odpeljali v Bari,
odkoder pa se je junija 1941
vrnil domov.  Z ostalimi zaved¬
nimi mladinci se je takoj
vključil v narodnoosvobodilno
gibanje in z njimi, ki so sesta¬
vili Rakovško četo, dne 13.
marca 1942, ki velja za kra¬
jevni praznik Rakeka  — odšel
v partizane. Pred očmi okupa¬
torja je tistega dne Rakovška
četa zasedla dva avtobusa na
železniški postaji in se odpe¬
ljala proti Staremu trgu.

Le redki iz Rakovške čete so
preživeli vojno. NOV

Stran 4

GLAS NOTRANJSKE

St. 3 — 5. junija 1966

Raziskava tržišča - šibka točka naših podjetij

NOMINALNI REZULTATI V VELIKEM RAZMAKU OD REALNIH
— OSEBNI DOHODKI MANJŠIH PODJETIJ POD REPUBLIŠKIM
POVPREČJEM — RAZISKAVA TRŽIŠČA ŠE NI NAŠLA MESTA
V NAŠIH PODJETJIH — TEŽNJA PO SKUPNEM PROGRAMU
RAZVOJA GOSPODARSTVA OBČINE

Na osnovi analize zaključnih ra¬
čunov za leto 1965, ki jo je pri¬
pravila gospodarska komisija ob¬
činskega sindikalnega sveta iz
Cerknice za deset največjih go¬
spodarskih organizacij občine
(Brest Cerknica, Kovinoplastika

Lahko bi bile boljše vzdrževa¬
ne občinske in nekatere gozdar¬
ske ceste v naši občini, če bi bila
vpeljana boljša in modernejša or¬
ganizacija dela in delitev oseb¬
nega dohodka po vloženem delu
delavcev, ki delajo na vzdrževa¬
nju teh cest Res je, da so tudi
finančna sredstva večkrat vzrok,
ker jih primanjkuje, vendar ne
vedno.

Vsak dan. predvsem pa vsako
soboto, nedeljo in med prazniki
obiskujejo doimači in tuji turisti
naše turistične znamenitosti,
predvsem kot so Cerkniško jezero
in Snežnik.

Turistična zveza Cerknica je na
eni izmed razširjenih sej, na ka¬
teri so bili navzoči predstavniki
občinske skupščine, takratnega
podjetja za ceste Grahovo in

Ukrepi, ki jih je izzvala gospo¬
darska reforma vplivajo tudi na
politiko izobraževanja in vzgoje
in še posebej na politiko izobra¬
ževanja odraslih. Zato se je tudi
DU Cerknica znašla v novem po¬
ložaju, ki zahteva določeno pre¬
usmeritev dejavnosti na tista pod¬
ročja izobraževanja, ki so najbolj
povezana in vključena v izvaja¬
nje gospodarske reforme. Pri tem
gre predvsem za bolj temeljito
ugotavljanje dejanskih potreb za
izobraževanje in za neposredne
odnose z delovnimi organizacija¬
mi in družbeno-golitičnim skup¬
nostmi.

Družbeno-politično izobraževanje:
preskromna udeležba
V tej izobraževalni sezoni delu¬
jeta 2 oddelka politične šole. V
Cerknici je bilo prijavljenih 36
slušateljev, v Starem trgu pa 34.
Med njimi je 40 0  „ članov ZKS.
Povprečen obisk na predavanjih
pa je 60 %. Vzrok za relativno
slab obisk je zaradi preobreme¬
njenosti slušateljev oziroma ka¬

Lož, Gaber Stari trg, Jelka Rakek,
Škocjan Rakek, KZ Cerknica,
Elektrožaga Nova vas, Gradišče,
Cerknica, Gostinsko podjetje
Cerknica in Center obrti Cerkni¬
ca) so na zadnji seji občinskega
sindikalnega sveta Cerknica oce-

predstavniki turističnih društev,
že lani določila prioritetno vzdr¬
ževanje občinskih in gozdarskih
cest. Na tej seji je bilo dogovor-
jenol katere ceste je potrebno
redno vzdrževati zaradi vse več¬
jega obiska turistov.

Prav bi bilo, da zaključki ob¬
činske turistične zveze, ki so bili
sprejeti v navzočnosti om njenih
predstavnikov ne bi bili samoi na
papirju.

ALI REDNO BEREŠ
»GLAS NOTRANJSKE«?

Kaj pogrešaš v njem? Kaj sve¬
tuješ uredništvu? Ali si sam že
napisal kak članek, vest, pred¬
log, kritiko ali pohvalo? Zakaj
ne?

drovanja. Razmerje med predava¬
nji in konsul taci jami je 3:1. Za
oba oddelka so kadrovale vse
družbene organizacije v občini.
Predavatelji so iz občine, nekatere
teme (delitev dohodka, izvoz, uvoz,
GATT) pa so posredovali preda¬
vatelji od drugod. Za predavatelje
niso pred tem organizirali nobe¬
nih oblik usposabljanja, udeležili
pa so se vseh seminarjev, ki jih
je skupaj z VŠPV lani oktobra
organizirala ZDU. Program poli¬
tične šole je izdelan na osnovi
potreb, dokončno pa ga je spre¬
jela ideološka komisija občinske¬
ga komiteja ZKS. Vsebuje 12 tem,
ki bodo obravnavane v 72 urah,
kolikor traja šola. Šola deluje dva¬
krat tedensko popoldan po 3 do 4
ure. Za potrebe slušateljev pa so
predavatelji pripravili teze za 2
temi: Samoupravljanje in Gospo¬
darska reforma. Med udeleženci
politične šole so na začetku iz¬
vedli anketiranje kot preizkus
znanja in kot osnovo za preda¬
vanja oziroma politiko izobraže¬
vanja.

V času poletnih počitnic je bil
organiziran 2-dnevni seminar za

nili dosežene ekonomske rezultate
v lanskem letu.

Splošna ugotovitev je bila, da
so bili nominalni rezultati doseže¬
ni leta 1965 v vseh naštetih podje¬
tjih ugodnejši od leta 1964, da pa
je realen porast rezultatov slabši,
če upoštevamo, da so bili v letu
1965 izvršeni znatni premiki v
cenah na tržišču in da so življenj¬
ski stroški nasproti letu 1964 po¬
rasli, merjeno z republiškim pov¬
prečjem, za ca. 32 % (prehrambe¬
nim artiklom celo za 39 %)• Glede
na neto produkt ustvarjen na za¬
poslenega,' ki je v analizi služil kot
baza doseženih rezultatov v letu
1965 nasproti letu 1964, so udele¬
ženci sestanka v razpravi ugoto¬
vili, da so dosegla realno boljše ali
pa vsaj enake rezultate v letu
19.65 podjetja: Brest (31 % pove¬
čanje neto produkta na zaposle¬
nega), KZ Cerknica (91 °/o) in
Elektrožaga (33 %). Povprečno po¬
večanje neto produkta na zapo¬
slenega za vseh 10 analiziranih
podjetij je znašalo v letu 1965
25 % nasproti 1964. letu ali 7 %
pod povprečjem republiškega po¬
rasta življenjskih stroškov.

Na dosežene rezultate je skoraj
v vseh podjetjih odločilno vpli¬
vala reforma. V najugodnejšem
ekonomskem položaju po reformi
so se znašla le podjetja: KZ,
Elektrožaga in Gradišče,

Osebni dohodki so se v povpreč¬
ju (55.800 S. din) povečali prav za
toliko, kolikor so narasli življenj¬
ski stroški. Tako so bili nominalni
osebni dohodki vseh navedenih
podjetij (razen Gostinskega pod¬
jetja) večji od zveznih povprečij
analognih dejavnosti. Zato pa ka¬
že slabše stanje primerjava oseb¬
nih dohodkov naših podjetij z re¬
publiškim povprečjem analognih
dejavnosti. Višja povprečja od re¬
publiškega so dosegla podjetja:
Brest, Gaber, Jelka in Kovinopla¬
stika ter v letu 1965 tudi KZ. Naj¬
večja negativna odstopanja na¬
sproti republiškemu povprečju v
dejavnosti so znašala v letu 1965
pri Gostinskem podjetju 15.300 in
pri Gradišču ter Škocjanu po
11.500 starih dinarjev.

Tržna situacija, ki je bila pred¬
vsem sredi lanskega leta za vsa
proizvodna podjetja zaradi refor¬
mnih ukrepov zelo nejasna in ne¬
stabilna, je povzročila po podjet¬
jih občutne težave tudi zaradTpo¬
manjkanja obratnih sredstev. Sla¬
bim kreditnim pogojem v letu
1965 se je pridružilo še povečanje
zalog gotovih izdelkcjv in kopiče¬
nje zalog reprodukcijskih materi¬
alov, zlasti tistih, ki jih ni moč

vse prosvetne delavce v občini.
Obravnavali so 3 teme.

Skupaj z občinskim komitejem
ZKS, sindikalnim svetom ter
skupščino so organizirali tudi
daljši seminar s 7 temami za vo¬
dilne kadre v občini o aktual¬
nih družbeno-političnih dogaja¬
njih doma in v svetu. Ti seminarji
so bili v obeh občinskih središčih:
Cerknici in Starem trgu.

Strokovno izobraževanje: boljša
udeležba

Lesni oddelek TSŠ obiskuje 18
slušateljev iz tovarne Brest Cerk¬
nica, oddelek ESŠ pa 13 slušate¬
ljev iz več delovnih organizacij
(oddelek vodi ESŠ Ljubljana). Po¬
klicno šolo za gradbene dejavnosti
(zidarji, tesarji) obiskuje 23 sluša¬
teljev iz gradbeništva, prvi letnik
višje ekonomskokomercialne šole
Maribor pa obiskuje 20 slušateljev
iz Bresta, Kovinoplastike Lož, ob¬
činske skupščine in trgovskega
podjetja Škocjan.

Z vsemi matičnimi šolami ima
delavska univerza sklenjene po¬
godbe. Prav tako z vsemi sluša¬
telji. Od matičnih šol imajo tudi
na vpogled in ravnanje njihove
statute oziroma pravilnike. Razen
v nekaj, primerih, plačujejo šol¬
nino za vse kandidate delovne
organizacije.

Analize o stanju in potrebah po
izobraževanju odraslih v okviru

stalno dobiti na tržišču. Take te¬
žave z obratnimi sredstvi, ki so
zelo občutne zlasti v trgovini, pa
so in še povzročajo v nekaterih
podjetjih slabšo izbiro blaga, v
drugih zamrznjenje sredstev na¬
menjenih ža investiranje itd. Ko
so ugotavljali perspektivnost pod¬
jetij s stališča potreb tržišča, so
ugotovili, da temu vprašanju ne
posvečajo v vseh podjetjih dovolj
pozornosti. Nobeno podjetje v ob¬
čini nima še organizirane službe
za raziskavo tržišča. Tu pa tam
se občasno ukvarjajo s tem vpra¬
šanjem le posamezniki. Posebno
pereče je vprašanje uveljavitve
na zunanjih tržiščih, ki edino
omogočajo sigurnejšo in dolgo¬
ročnejšo orientacijo. Edina izjema
pri tem je kombinat »Brest«.

Občinski sindikalni svet je ob
tej priliki opozoril še na več dru¬
gih problemov. Tako še ni na¬
pravljen skupni program razvoja
gospodarstva v naši občini (na
primer lesne industrije), zato pa
vsako, še tako majhno podjetje
razvija svoj program. Samo po
sebi se ob tem vsiljuje misel o
integriranju podjetij. Dalje: na¬
grajevanje temelji na premajhnih
razponih v zaslužkih posameznih
profilov kadrov.

V vseh podjetjih (razen tovarne
Brest) pogrešajo analitske službe,
ki bi pripravljale gradivo za vod¬
stveni kader in za samoupravne
organe, kar bi samoupravljavcem
olajšalo odločanje itd.

Člani Ob SS' so za zaključek
opozorili na neresnost vsebine
analiz zaključnih računov, ki jih
Služba družbenega knjigovodstva
Narodne banke na Rakeku posre¬
duje družbeno političnim in dru¬
gim organizacijam.

Danilo Mlinar

ZA MLEKO 10 DIN
PREMIJE

Odborniki so na zadnji seji ob¬
činske skupščine sprejeli odlok o
premiji za mleko, prodano nepo¬
sredno potrošnikom v letošnjem
letu. Sklenili so, da bodo delov¬
nim organizacijam, ki proizvajajo
sveže kravje mleko, izplačali iz
občinskega proračuna premijo v
višini 10 din za 1 liter pasterizi¬
ranega mleka.

Po olcenitvah proda trgovsko
podjetje »Škocjan« Rakek v svo¬
jih poslovalnicah okrog 36.000 li¬
trov mleka na leto, za kar bo
znašala premija 360.000 starih di¬
narjev.

celotne občine še nimajo izdelane.
Imajo pa v letu 1964 izdelan ela¬
borat o tej problematiki, ki je
lahko predhodnik za sedanjo ana¬
lizo potreb, da bi tako v nasled¬
njem letu že solidno programirali
izobraževanje odraslih.

Splošnega izobraževanja niso
razvijali, razen na nekaterih ro¬
diteljskih sestankih, kjer so orga¬
nizirali krajša predavanja za
starše.

Objavili so razpis za osnovno
šolo za zaposlene, vendar se jih
je premalo prijavilo in še ti so bili
mlajši od 17 let. Da bi vzpodbudili
zanimanja za osnovno šolo, so
sklicali sestanke zaposlenih, ki ni¬
majo popolne osnovne šole (v Ko¬
vinoplastiki je takih npr. 290), a
je bil odziv zelo slab. Delavski
svet v Brestu je sprejel določilo
o statutu, da bodo odslej spreje¬
mali v delovna razmerja samo
tiste, ki imajo dokončano osnovno
šolo.

Kakšni so pogoji za delo

Delavska univerza uporablja en
pisarniški prostor za vse dejav¬
nosti: tajništvo, računovodstvo,

direktor, zbornica. Razen tega pa
razpolagajo s 3 učilnicami v Cerk¬
nici, v Starem trgu pa so jim na
voljo prostori v osnovni šoli. Za¬
radi učilnic nimajo težav, če pa
je še več dejavnosti, dobijo tudi
druge prostore.

Delavnost naj bo
merilo za obstoj
vsakega društva

V občini imamo registriranih 80
društev in sekcij, od katerih so
nekatere aktivne, druge pa so za¬
spale že po ustanovitvi. Nekateri
odbori posameznih društev imajo
seje, delajo po programih in pre¬
gledajo delo na letnih konferen¬
cah. Med aktivna društva lahko
štejemo TVD Partizan Rakek.
Planinsko društvo Cerknica, KUD
Loška dolina itd.

Ker je bilo veliko zanimanje
strokovnih ljudi iz delovnih orga¬
nizacij, je občinski odbor SZDL
Cerknica dal pobudo, da se usta¬
novi društvo knjigovodij in dru¬
štvo kadrovskih delavcev občine
Cerknica. Udeležba na ustanovit¬
venih konferencah je bila polno¬
številna. Na teh konferencah sta
društvi sprejeli svoje statute, pro¬
gram dela in izvolili odbora.

Društvi sta bili ustanovljeni že
v preteklih letih. Oba odbora se
ne sestajata, ne povezujeta delo
svojih članov in životarita. Ver¬
jetno ne bi mogli reči, da so vsi
člani krivi za nedelavnost obeh.
društev. Člani teh dveh društev
so zaposleni v delovnih organiza¬
cijah. Potrebno bi bilo, da bi svo¬
jo strokovno sposobnost prenesli
tudi na družbeno dejavnost ter
naj bi družbena stališča uporab¬
ljali na svojih delovnih mestih
v delovnih organizacijah.

Velikokrat govorimo, da so raz¬
ne analize, ki jih posamezni stro¬
kovnjaki ali komisije izdelajo,
enostranske. Ugotovitev je, da so
take analize delali sami strokov¬
ni, ne pa tudi družbeno politični
delavci. Te analize obravnavajo
občinska skupščina, družbeno po¬
litične organizacije, samoupravni
organi v delovnih organizacijah
itd. Dobro izdelana analiza dolo¬
čene problematike zahteva stro¬
kovno in družbeno ugotovitev.

Potrebno bi bilo, da se oba od¬
bora začneta zavedati svoje odgo¬
vornosti in da se poživi delo obeh
društev. Pri tem ne bi smeli po¬
zabiti na pomoč občinske skup¬
ščine, delovnih organizacij, druž¬
beno-političnih organizacij, pred¬
vsem pa sindikata, saj sta ji dru¬
štvi potrebni, predvsem organiza¬
cijske in materialne. Mislim, da
bi bilo delo teh dveh društev zelo
koristno in nujno potrebno za vse,
ki živimo v občini.

Srečo Lončar

Delavski univerzi je pridružena
tudi občinska knjižnica s honorar¬
nim uslužbencem.

In kakšno je finansiranje?

Prispevek občinske skupščine
DU za leto 1966 znaša 1 660 473
starih dinarjev. Iz pregleda je raz¬
vidno, da je skupni dohodek v
5 letih dosegel 48 595 815 starih
dinarjev prometa, občinksa skup¬
ščina pa je iz proračuna in drugih
virov nakazala 11 514342 starih
dinarjev ali 23,6 % vseh sredstev.
Iz tega vidimo, da se je glede
na kadrovske in materialne po¬
goje v občini dejavnost delavske
univerze na področju izobraževa¬
nja odraslih uspešno razširila.
Vendar menimo, da je s temi
močmi dosežena kulminacija in bi
bilo treba, kot je že predlaga¬
no, delavsko univerzo kadrovsko
okrepiti vsaj še z enim strokov¬
nim sodelavcem. Hkrati bi bilo
potrebno' pred začetkom vsake
izobraževalne sezone določiti bolj
konkretno izobraževalno politiko
za krajšo dobo na osnovi že pred¬
lagane analize stanja in potreb po
izobraževanju odraslih. Predlaga
mo tudi kordinirano delovanje v
tein smislu, da se vsebina in orga¬
nizacija vseh oblik izobraževanja
odraslih zaupa delavski univerzi
kot instituciji za izobraževanje
odraslih.

Ceste vsaj dobro vzdržujmo!

Ta most povezuje cesto Dolenje jezero—Otok. Tudi ta most potrebuje
rednega vzdrževanja, da se bodo v bodoče turisti varno pripeljali

čez njega Foto: L. S.

Seznanimo se z delom
naše Delavske univerze

gt. 3  — 5 . junija 1966

GLAS NOTRANJSKE

Stran 5

Dogodek z izleta osnovne šole na Slivnico

Na dan 25. obletnice ustanovitve OSVOBODILNE FRONTE
SLOVENSKEGA NARODA, 27. aprila, so učenci osnovne šole
Cerknica priredili avtobusni, izlet na Slivnico, na tem izletu pa
so srečali neprijetno oviro na poti. Velika drevesna korenina,
ki je ostala tam še kot posledica viharja z dne 4. julija 1965, je
avtobusom zaprla pot. Šele združenemu kolektivu trgovskega
podjetja Škocjan se je posrečilo velikanko spraviti s poti, tako
da so se avtobusi s Slivnice lahko vrnili v dolino.

Pripomba uredništva: O isti nevšečnosti nam je pisala tudi
sindikalna podružnica vzgojiteljev v domu TSŠ iz Ljubljane, ki
je tudi v teh dneh priredila izlet na Slivnico. Gre za malomar¬
nost, ki je vredna hude graje! Kdo je že kriv, da niso ovire’ že
prej spravili s poti?

Poiščimo nove oblike delovanja

Uspešnost nadaljnjega delovanja Zveze mladine zahteva tudi sodobne
metode in oblik dela v ZM, ki bodo zagotovile, da se bodo sprejeti
dogovori v praksi uresničevali in ki bodoi hkrati jasno pokazale, koga
in kako dogovori mladino obvezujejo in obenem zagotavljajo večjo
odgovornost in javnost našega dela.

Vedno in povsod se je v zad¬
njem času že kar nekako udoma¬
čil stavek — fraza, da moramo po¬
iskati nove oblike in nove prije¬
me, s katerimi bomo lahko uspeš¬
no nadaljevali pot svojega delo¬
vanja, skratka svoje aktivnosti.

Verjetno bolj, kakor kje drugje,
bi se morali teh besed zavedati
prav tisti, ki imajo v organizaciji
ZM več vpogleda v njeno preteklo
delovanje. Ne mislim s temi be¬
sedami opozarjati samo občinsko
vodstvo, temvelč v glavnem vod¬
stva aktivov, to je osnovnih celic,
kjer mladina živi in deluje.

Na račun slabe aktivnosti mla¬
dih je bilo na primer že marsikaj
izrečenega in napisanega, nikjer
pa ne zasledimo resničnega naka¬
zovanja ter konkretnih primerov,
kako in pa na kakšen način pri¬
dobiti, osvojiti mlado generacijo.
Mladina sama ne zahteva nikakrš¬
nih receptov, po katerih bi delala
ter tako vplivala na javno mne¬
nje. Potrebuje pa samo neke vrste
garancijo, katere del lahko išče
sama v svojem delu, del pa jo mo¬
ra imeti kot zavestna subjektivna
sila, ki živi in med ljudstvom de¬
jansko tudi obstoja.

Marsikje se mladina trudi, da
si postavi lastno stavbo, morda

uredi prostore v katerih se potem
zbira in tako izogiba shajanju v
javnih gostinskih lokalih. Tu v
Cerknici bi tak klubski prostor
hitro našli in uredili za zbirališče
vseh tistih, ki so navdušeni nad
najrazličnejšimi oblikami klubske¬
ga življenja. Vemo, da stoji dom
Ljudske tehnike že več mesecev
prazen in neurejen, njegovi dve
izložbi pa nudita odlično prezimo¬
vanje muham in verjetno tudi
koš za odpadke starim turističnim
prospektom. Občinski komite ZM
bi moral tu odigrati svoje, Občin¬
ski odbor SZDL bi lahko rekel par
besed, mladina sama pa bi se mo¬
rala pozanimati za lično dvorani¬
co, vložiti Vanjo nekaj deset ur
prostovoljnega dela. Poglejmo sa¬
mo k sosedom — v občino Postoj¬
na. Vsak aktiv ima svoj prostor,
klub v katerem se- izbira, živi in
deluje. Ugotovili smo torej, da tu¬
di pri nas obstojajo pogoji, ni pa
tistega, ki bi se na sestanku mla¬
dinskega aktiva zavzel in morda
sprožil vprašanje ustanovitve mla-
dinskgea aktiva zavzel in morda
sprožil vprašanje ustanovitve
mladinskega kluba ter ga s po¬
močjo vseh tudi izpeljal.

Torej kje je vzrok, da mladina
(še posebno v naši občini) ne mo¬

re biti v taki obliki delovanja za¬
vesten kreator javnega mnenja?
Mar je res dovolj, da hočemo po¬
gostokrat na subjektivističen na¬
čin uveljaviti in realizirati svoje
cilje? Ne nikakor ne! Treba je •
začeti z delom zavestno korak za
korakom, vendar zanesljivo in
točno.

Marsikdo, še posebno kak član
zveze mladine iz največjega mla¬
dinskega aktiva v občini v Tovar ¬
ni pohištva Brest bo dejal: kako
pa naj začnemo z delom in morda
z opremljanjem klubskega prosto¬
ra? Saj nimamo niti časa, niti de¬
narja! Dragi tovariš! Se spomi¬
njaš, ko se vam je ponudila prili¬
ka, da s svojim lastnim delom do¬
bite precejšnja denarna sredstva?
Kaj ste storili? Delo je ostalo ne¬
dotaknjeno, vaša blagajna pa
prazna. Povej ali je potem kritika
na račun slabega delovanja upra¬
vičena, ali ne?

Mogoče bo ta članek marsikje
in v številnih aktivih v občini
vzburkal hudo kri v mladinskih
vrstah. V »opravičilo« samo tole:
vedeti moramo, da bo organizaci¬
ja mladih dobila ugled in postala
zavestna sila ter ustvarjalec jav¬
nega mnenja le takrat, kadar bo
pokazala, da ni sama sebi namen,
ampak da živi za tisoče in tisoče
mladih članov — državljanov in
upravljavcev.

Juri) Salehar

Stanovalci z zanimanjem spremljajo

novo stanovanjsko politiko v občini

Stanovanjsko podjetje pri »GRADIŠČU« je v preteklem mesecu
sklicalo ustanovno sejo skupščine stanovalcev. Seje so se udeležili vsi
predstavniki hišnih svetov. S prvim tesnejšim stikom s stanovalci je
bila dana osnova in smernice za uspešno nadaljne medsebojno sode¬
lovanje.

Agrarna skupnost Dolenja vas
bo po 60  letih urejena

Na skupščini stanovalcev v
Cerknici in Starem trgu so se
predstavniki hišnih svetov po¬
drobneje seznanili z novo gospo¬
darsko politiko ter o načinu kredi¬
tiranja bodoče stanovanjske grad¬
nje. Z zanimanjem so spremljali
tolmačenje zakonskih predpisov,

Vselej z roko v roki

Dom in pripadniki JLA na
Velikih Blokah uspešno sode¬
lujejo z mladino, množičnimi
organizacijami in drugimi. Med
šolsko in delavsko mladino s
tega področja in vojaki je bila
že vrsta športnih tekmovanj in
drugih srečanj. Ti stiki se po¬
glabljajo iz leta v leto. Stare¬
šine iz te enote JLA so aktivni
delavci-predavatelji v združe¬
njih rezervnih oficirjev v ob¬
čini. Dom JLA Velike Bloke
organizira številne kulturne
prireditve, med drugim gosto¬
vanja izvajalcev narodne in za¬
bavne glasbe, da je dvorana
redno premajhna za vse ob-
iskovalce-domačine, ki jim to
pomeni edino obliko kulturne¬
ga razvedrila. Končno lahko
domačini v garnizonski ambu¬
lanti dobijo zdravniško pomoč,
kadar jim je nujno potrebna,
oziroma takrat, ko bi zavoljo
manjših posegov — na primer
dajanja injekcij zaradi poti do
zdravnika izgubili preveč časa.

Skupno s predstavniki druž-
beno-poldtičnih organizacij ob¬
čine Cerknica so se pripadniki
JLA Velike Bloke dogovorili se
o tesnejšem sodelovanju. Tako
bodo med seboj izmenjavali
predavatelje, skupno organizi¬
rali razne predstave in druge
prireditve. V okviru tega bodo
v kratkem odprli v Cerknici
slikarško razstavo vojakov
Franca Romiha in Vladana
Vuksanoviča, ki sta se pred
dnevi z uspehom že predstavila
svojim tovarišem.

-mg

ki obravnavajo nov način gospo¬
darjenja s stanovanjskimi hišami
v družbeni lastnini. Po živahni
diskusiji, številnih pripombah in
predlogih, je bil sprejet sklep, naj
bi se izvoljeni samoupravni organ
takoj lotil dela. Ena najpomemb¬
nejših nalog samoupravnega or¬
gana bo izdelava plana investicij¬
skega vzdrževanja stanovanjskih
hiš, pri čemer bo potrebno uskla¬
diti zahteve po popravilih vseh
stanovanjskih hiš z razpoložljivi¬
mi sredstvi. Nadaljnja zahteva in

Doslej je bilo za področje naše
občine izdelanih več delnih zazi¬
dalnih načrtov, katere so izdelali
Urbanistični zavod in Projektivni
atelje iz Ljubljane. Zazidalni na¬
črt za počitniške hišice v Rako¬
vem Škocjanu pa je napravil
Ljubljanski urbanistični zavod.

Na občinski skupščini je tre¬
nutno okrog 50 prošenj za grad¬
njo stanovanjskih hiš v ožjem
gradbenem okolišu Cerknice in
Rakeka, 30 graditeljev pa bi že¬
lelo zidati stanovanjske hiše v
manjših naseljih. Tudi za gradnjo
počitniških hišic je vel'ko zani¬
manje in bo občinska skupščina

sklep, ki ga je podjetje že realizi¬
ralo, je bil, da se vsem hišnim
svetom dostavi izvleček iz zakona,
ki govori o pravicah in dolžnostih
stanovalcev ter o tehničnih nor¬
mativih vzdrževanja stanovanj¬
skih hiš, kar kaže na zainteresira¬
nost stanovalcev za to področje.

Da bi se zaščitile pravice stano¬
valcev, je občinska skupščina na
zadnji seji ustanovila stanovanj¬
sko arbitražno komisijo, ki bo
skupaj s predstavniki, izvoljenimi
iz skupščine stanovalcev, reševala
pritožbe stanovalcev.

Podjetje je navezalo stike z vse¬
mi organizacijami, ki so vložile
svoja stanovanja v upravljanje
stanovanjskemu podjetju ter že
sklepa z njimi pogodbe. Uredilo

kmalu odobrila gradnjo 26 gra¬
diteljem v Rakovem Škocjanu.

Za Cerknico je napravljen zazi¬
dalni načrt v Vidmu, kjer bo
zgrajenih približno 50 hiš. Neka¬
tere pa bodo zidali med obstoje¬
čimi hišami v Cerknici. Kasneje
nameravajo izdelati načrte za
ostale predele Cerknice, kot je
Kamna Gorica in Peščenek.

Na Rakeku so urbanisti pred¬
videli postavitev 25 zidanih hiš
na prostoru, kjer je sedaj skladi¬
šče lesa, na zgornji strani Parti¬
zanske ceste. Izdelani so tudi na¬
črti za vodovod in kanalizacijo,

V letu 1893 do 1898 so, bile na¬
pravljene na območju katastrskih
občin Dolenja vas. Otok 1, Otok
2 in Žirovnica agrarne operacije
glede delitve skupnega zemljišča,
kjer so razdelili parcele posa¬
meznikom. Ta delitev je bila da¬
na na vpogled v letu 1905 do

je tudi odnose s samskimi domo¬
vi, ki so predstavljali, zaradi spe¬
cifičnosti, poseben problem v sta¬
novanjskem upravljanju. To je
podjetju uspelo na podlagi razgo¬
vorov s stanovalci in hišnimi sve¬
ti, ki so pokšzali veliko voljo in
zanimanje, da se tudi samski do¬
movi upravljajo v smislu splošnih
predpisov.

Darko Krajnc

medtem ko so za elektriko v delu.
V Starem trgu so urbanisti pred¬
videli 27 hiš na pobočju nad ga¬
silnim domom. Ko bo pozidan ta
del Starega trga, bodo izdelali
delne zazidalne načrte severo¬
vzhodno od Starega trga proti
Ložu.

Občinska skupščina se je razen
manjših pripomb na področju
Cerknice z načrtom strinjala in
ga tudi potrdila. Odslej lahko ob¬
čani pričakujejo hitrejši postopek
pri reševanju posameznih prošenj
za gradnjo stanovanjskih hiš.

M.

1913, za kar je bil leta 1935 izdan
sklep o nadrobni razdelitvi skup¬
nih pašnikov, ki ga je izdala ko¬
misija za agrarne operacije v
Ljubljani. Ta sklep se zaradi voj¬
ne ni izvedel v katastru in zem¬
ljiški knjigi.

Šele v letu 1958 je bivši kata¬
strski urad v Ljubljani izdelal
potreben elaborat za izvedbo
agrarnih premikov v zemljiški
knjigi in v katastru. Takrat so
tudi ugototvili vse nastale spre¬
membe na zemljišču in podrobno
obravnavali posamezne komplek¬
se.

Ker posamezni občani žele, da
se končno uredi lastništvo, je ob¬
činska skupščina na zadnji seji
sprejela sklep, da se začne s po¬
stopkom za raziskavanje državnih
zemljišč in zemljišč bivših agrar¬
nih skupnosti. Pričakujejo, da bo¬
do po 60 letih občani Dolenje
vasi, Otoka in Žerovnice dobili
zemljišča, ki jih že 60 let uživajo,
v svojo last.

M.

Spremenili so odlok
o občinskem
prometnem davku

Na zadnji seji občinske skupšči¬
ne so odborniki spremenili stop¬
njo prometnega davka za motorna
vozila, mopede in kmetijske stro¬
je.

Trgovsko podjetje »Škocjan«
Rakek je prosilo za spremembo
stopnje občinskega prometnega
davka pri prodaji motornih vozil
in mopedov od 4% na 2%. Ker
so imele doslej nekatere občine
le 2 % občinskega prometnega
davka, so kupci zaradi tega kupo¬
vali vozila izven naše občine: za¬
radi tega se je zmanjševal doho¬
dek podjetja. Odborniki so skle¬
nili, da naj odslej velja tudi za
cerkniško občino le 2% prometni
davek za motorna vozila in mo¬
pede.

Kmetijski zadrugi pa je občin¬
ska skupščina popolnoma oprosti¬
la 4 % občinski prometni davek za
prodajo kmetijskih strojev. Mne¬
nja so bili, da bo ta ukrep ugodno
vplival na večjo kmetijsko pro¬
izvodnjo.

Unec je prijetna vasica na meji med cerkniško in postojnsko občino

Urbanistični načrti za zidavo hiš so potrjeni!

Stran 6

GLAS NOTRANJSKE

St. 3 — 5s junija 1966

Sto let stara članica na občnem zboru
upokojencev

Društvo upokojencev Cerk¬
nica je imelo 8. maja 1966 v
Brestovi menzi svoj letni obč¬
ni zbor. Ta občni zbor je imel
posebno slavnostno obeležje,
saj je podružnica DU Cerkni¬
ca proslavljala 15-letnfco svo¬
jega obstoja. Značilno je, da
je podružnica pri ustanavlja¬
nju imela le 47 članov, vštevši
tudi tiste iz Loške doline, se¬
daj pa ima nad 480 članov,
brez Loške doline.

Stanovanje ima bolj skrom¬
no v stari zgradbi, pa je kljub
temu zadovoljna, saj v tem
stanovanju prebiva že nad šti¬
rideset let. Njeni starši so bili
revnega stanu in so se preživ¬
ljali z drobno obrtjo, s čev¬
ljarstvom in copatarstvom.
Marija Gorše se je morala že
iz mladih let sama preživljati
iz svojih zaslužkov in je bila
zaposlena v več krajih. Dolga
leta je bila zaposlena v Cerk-

Tovarišica Marija Gorše (v sredini) na občnem zboru upoko¬
jencev

Občni zbor se je spremenil
v slavje zaradi navzočnosti
100 let stare članice tov. Ma¬
rije Gorše, ki je prisostvovala
občnemu zboru kot overovate-
Ijica. Predsednik podružnice
tovariš Andrej Kovačič je na-
zboru imel govor v čast sto¬
letnici Goršetovi in ji v imenu
vsega članstva čestital k nje¬
nemu jubileju. Za njim je
spregovorila tovarišica Marija
Komel ter ji izročila šopek
rdečih nageljnov v imenu po¬
družnice.

Marija Gorše je bila rojena
10. maja 1866 v Cerknici. Pri
tako visoki starosti je še zelo
krepka, gibčna in pri dobrem
zdravju ter se še vedno zani¬
ma za razvoj in napredek go¬
spodarstva v Cerknici.

niči pri Werliju kot gospo¬
dinjska pomočnica, pozneje pa
kot pomočnica v trgovini in
kot natakarica v gostilni. Iz
te zaposlitve se jo je prijelo še
posebno ime — vzdevek scho-
ne Mitzi (lepa Micka) pod tem
imenom jo še danes poznajo
stari in mladi tukajšnji prebi¬
valci.

Goršetova je bila upokojena
kmalu po osvoboditvi ter ima
55 let priznane delovne dobe.
Sedaj uživa sad svojega dolgo¬
letnega dela, ki ji družba do¬
brohotno vrača za njen trud.

Za 100. rojstni dan je tova¬
rišica Goršetova sprejela šte¬
vilna voščila. Z najboljšimi
željami se čestitkam pridružu¬
je tudi Glas Notranjske.

Andrej Kovačič

Preberite še drugo mnenje

Za kritiko ali kritizerstvo?

Milan Živkovič, novinar »Delav¬
ske enotnosti« je tudi član uredni¬
škega odbora »Glas Notranjske«.
S svojimi članki z naslovom »Mi¬
lijoni in rakovski dolgčas« ter s
člankom: »Kdaj bo Križna jama
odprta« objavljenima v Delavski
enotnosti, oziroma Glasu Notranj¬
ske, me je nehote izzval, da se
oglasim in članka dopolnim.

Kako je s kulturnim življenjem
na Rakeku? Kulturno žarišče res
Rakek ne more biti. Kot »kraj na
prepihu« doživlja vsak'dan isto
podobo. Večina prebivalcev se raz¬
kropi v bližnje večje kraje. Šele
zvečer se vračajo na svoje domo¬
ve... Tak je danes utrip življenja
na Rakeku in domala na vsem
podeželju, ki nima lastne industri¬
je. Tudi kulturno-prosvetno delo
je tako oširomašeno. To so resnič¬
ne, a žalostne posledice današnje¬
ga motoriziranega in zmshanizi-
ranega časa. Ljudje tako niso več
vezani na domače okolje. Zato bi
danes težko uprizorili, denimo,

igro, ki bi doživela več kot eno
predstavo. Prav tako tudi ni vse¬
eno, pod kakšnimi pogoji se raz¬
vija društveno življenje. Za to
kulturno mrtvilo na Rakeku je
krivo kulturno-prosvetno društvo
in Glasbena šola, je bistro ugoto¬
vilo gostilniško omizje z Rakeka!
To je tisti notranjski zavod za
glasbeno vzgojo, ki je zaoral prve
brazde v glasbenem življenju tega
kulturno osiromašenega dela No¬
tranjske. Za to svoje delo je že
prejel strokovna in javna prizna¬
nja. Vprašujem se: kako ugotav¬
ljajo razmetavanje milijonov za
glasbeno šolo ljudje, ki nimajo
nobene glasbene izobrazbe?!

Druga, zelo zanimiva ugotovitev
pa je v članku, »O Križni jami,
ki je še zaprta«. Novinar se vpra¬
šuje, zakaj tako? Za ureditev ja¬
me bi pred nekaj leti bilo potreb¬
no le 45 milijonov dinarjev. In
Križno jamo bi si ogledalo, kot iz¬
javlja tovariš Stanič iz Starega

Kulturne novice iz Notranjske

DELO NOTRANJSKIH KNJIŽEVNIKOV

Notranjska pesnica Marička
Žnidaršič je nedavno poslala med
slovenski svet četrto svojo pesni¬
ško zbirko: UGASLA LUC. Že
prej je namreč dala med svet tele
pesniške zbirke: PESMI IZPOD

Snežnika, Človek in zem¬
lja,  NALOMLJENA VEJA. Kri¬
tika je naši pesnici priznala lepe
pesniške vrednote, predvsem pa
iskrene! doživljanje naše rodne
notranjske zemlje. Zato bo njeno
ime med sodobnimi pesnicami
slovenskimi pa tudi pesniki de¬
ležno vsega spoštovanja. Mladina
osnovne šole Cerknica je letos
na Prešernov praznik priredila
recital njenih pesmi s prav lepim
uspehom tako za šolsko mladino
kot za javnost in ji s tem izrekla
svoje priznanje.

Notranjski pisatelj Matevž Ha¬
ce je po sedmih knjigah, ki jih
je doslej izdal pri raznih založ¬
bah, od 'katerih sd KOMISARJE¬
VI ZAPISKI DOŽIVELI drugo
izdajo v izboru pri Mladinski
knjigi, po lepo sprejeti knjigi no¬
vel z naslovom: »Orožje in lju¬
bezen« s snovjo iz narodnoosvo¬
bodilne vojne, pripravil za izdajo
nov roman iz sodobnega življenja

Pogovor z Ivanom Miklavčičem, turističnim delavcem

V dveh letih 45000 S. din za turizem

Na Bloški planoti smo se pogo¬
varjali s tamkajšnjim predsedni¬
kom Turističnega društva Ivanom
Miklavčičem.

»Še do nedavnega smo kaj ma¬
lo storili, da bi privabili kaj več
turistov na Bloško planoto«, je
pripovedoval. »Doslej se je ves
turizem razvijal sam po sebi, brez
prave organizacije. Šele, ko smo
turistično društvo postavili na no¬
ge, smo tudi uspeli, da na Bloško
planoto prihaja precej turistov.
Zagotovili smo 40 postelj v zaseb¬

nih turističnih sobah, letos pa ka¬
nimo pridobiti še najmanj 30 po¬
stelj. Poleti imamo vse postelje,
zasedene, pozimi pa so še zmeraj
težave, ker zasebne sobe niso ogre¬
vane.«

»Kaj v naslednjem obdobju še
pričakujete v razvoju turizma na
Bloški planoti?« smo ga povpra¬
šali.

»Mnogo pričakujemo, da se bo
turizem razvil ob Bloškem jezeru,
kamor že zdaj, ko praktično dru¬
gega ni kot vode, pride ob nede¬
ljah 200 do 300 turistov. Še letos
bomo ob jezeru uredili bife, če bo
le mogoče, pa bomo kupili tudi

čoln, za ribolov pa so že tako in
tako ugodni pogoji. Toda povedati
moram, da vse kar delamo na
Bloški planoti za turizem, temelji
na prostovoljni osnovi. Od občin¬
ske skupščine v Cerknici smo v
zadnjih dveh letih dobili le 45.000
starih dinarjev, kar pa še za
znamke in pošto ni dovolj. Edino
gradbeno podjetje Gradišče je po¬
kazalo več razumevanja. Toda
kljub temu, da ž občine ne dobi¬
mo denarja, ne bomo odnehali.
S prostovoljnim delom in s po¬
močjo pripadnikov JLA na Blo¬
kah bomo primerno uredili tudi
okolico Bloškega jezera.« M. Z.

trga »že v prvem letu najmanj po¬
lovico toliko turistov kot obišče
Postojnsko jamo!«

Skoraj pol milijona ljudi pa let¬
no obišče Postojnsko jamo. Zani¬
ma me zato, kako bri Križna ja¬
ma lahko sprejela vsaj polovico
teh turistov?! Križne jame se sa¬
mo do prvega jezera res ne izpla¬
ča urejati. Prave lepote Križne
jame se odpirajo šele za jezeri. Tli
so podzemski biseri, ki jih lahko
primerjam z najlepšimi doma in
po svetu. Ureditev tega prelepega
dela Križne jame pa je zaradi šte¬
vilnih prirodnih ovir (jezera, oži¬
ne, podori itd.) in zaradi pomanj¬
kanja sredstev zaenkrat žal ne¬
mogoča.

Vse to pojasnjevanje k obema
člankoma pa ni toliko pomembno,
pač pa vprašanje, ali sme novinar
polniti stolpce časopisov, ne da bi
se prepričal o resničnosti podat¬
kov.

Vojo Rajčevič

na kmetih z naslovom: KORE¬
NINE SE TRGAJO. Roman bo
izšel pri mariborski založbi Ob¬
zorja.

Za pbtrebe šol druge stopnje
(gimnazije, pedagoške akademije,
strokovne šole) pa tudi za potre¬
be osnovnih šol je mariborska
založba OBZORJA sklenila po¬
novno pogodbo za izdajo poljud¬
noznanstvenega priročnika s pod¬
ročja slovenske književnosti z na¬
slovom PREGLED SLOVENSKE
KNJIŽEVNOSTI, ki ga je napisal
profesor slavistike Stanko Janež,
ravnatelj osnovne šole Cerknica.
Delo izide v avgustu.

NOV

TEKMOVANJE ZA
CANKARJEVO BRALNO
ZNAČKO

Kakor lani, tako so tudi letos
učenci osnovne šole Cerknica od
prvega do osmega razreda tek¬
movali za Cankarjevo bralno
značko. Medtem ko je bilo lani
95 tekmovalcev, je letos število
tekmovalcev naraslo na 145, med
temi jih je mnogo učencev tek¬
movalo drugič. Vseni tekmoval¬
cem s centralne šole Cerknica so
bile v priznanje za uspešno bra¬
nje določenega čtiva podeljene
primerne značke: z 1  ate, srebrne,
bronaste in zlat značke posebne
oblike. Tisti, ki so tekmovali dru¬
gič za bralna značko, so za na¬
grado prejeli primerno knjigo.
Dne 13. maja je osnovna šola pri¬
redila avtobusni izlet na Vrhniko,
kjer so se zbrali tekmovalci iz
raznih šol pri slovesni prireditvi
v spomin pisatelja Ivana Can- ■
kar j a. Poslušali so nastop pev¬
skega zbora šole Ivana Cankarja
in recitacije slovenskih pisate¬
ljev: Mire Miheličeve. Branka
Žužka in Jožeta Šmita. Po prire¬
ditvi so si ogledali rojstno hišo
znamenitega Vrhničana in se
v veselem razpoloženju vrnili v
Cerknico.

S. J.

Uspela akcija
za pomoč Indiji

Občinski odbor Rdečega kri¬
ža Cerknica je pred dnevi na
svoji seji ugotavljal, kako je
uspela posebna nabiralna ak¬
cija, ki jo je jugoslovanski
Rdeči križ začel, da pomaga
tistemu delu indijskega prebi¬
valstva, ki mu v letošnjem letu
grozi lakota.

Rdeči križ je naslovil na sin¬
dikalne podružnice vseh gospo¬
darskih in družbeno političnih
organizacij posebno obvestilo o
namenu zbiranja te pomoči in,
jih tudi obvestil, kam naj zbra¬
ni denar pošiljajo. Prav tako je
preko svojih krajevnih organi¬
zacij začel široko akcijo za zbi¬
ranje te pomoči. Kakor smo
lahko ugotovili že ob zbiranju
pomoči za prizadeto prebival¬
stvo ob poplavah v preteklem
letu, lahko ugotavljamo tudi
danes: akcija je popolnoma
uspela. Naša občina je vplačala
skupno dva milijona 847153
starih dinarjev. Posebno ve¬
lja pohvaliti delavce tovarne
»Brest«, ki so zbrali preko
7 00 000 starih dinarjev in de¬
lavce  » Kovinoplastike « iz Loža,
ki so nabrali preko 400 000 sta¬
rih dinarjev. Prav tako so se
ponovno izkazale vse šole v
naši občini in vse krajevne or¬
ganizacije RK, ki so nabrale
skupno preko 600 000 starih di¬
narjev. Ta uspela akcija je do¬
kaz visoke moralno-etične za¬
vesti naših občanov.

Dr. K. B.

OTROŠKI VRTEC V BODOČE TUDI
V MARTINJAKU

Martinjak počasi postaja delavsko na¬
selje. Ta videz mu dajajo individualne
hišice, katere gradio delavci, ki sedaj sta¬
nujejo v stavbi Bresta.

Predvidevajo, da se bodo v jeseni njeni
stanovalci že vselili v svoje domove. Stav¬
bo nameravajo preurediti v otroški vrtec,
ki je Martinjaku čedaje bolj potreben.

Bošt

Proslava dneva zmage in krajevnega
praznika v Cerknici

Raženj na vodni pogon. Ko bo Bloško jezero polno in to bo čez
nekaj dni, bodo tu pekli janjca. Sladokuscev ne bo manjkalo

Krajevni odbor Zveze borcev
Cerknica je letos proslavil Dan
zmage, 9. maj, v zvezi s spomi¬
nom na 11. maj 1942. ko je bil
prvi zmagoviti spopad naših par¬
tizanov z italijansko vojsko v
Grahovem — v njem je pogumno
padel prvi partizan iz Rakovške
čete Jože Janež — pred spomeni-
kolm borca na trgu v Cerknici.

O pomenu Dneva zmage in
krajevnem prazniku Cerknice je
uvodoma spregovoril predsednik
Zveze borcev Cerknica tov Jože
Vidrih, obudil spomine na juna¬
ško preteklost in poudaril prido¬
bitve narodnoosvobodilnega boja.

Med recitacijami, ki so jih v
splošno zadovoljstvo navzočega
občinstva podale učenke osnovne
šole, in petjem partizanskih pes¬
mi, ki jih je zapel pevski zbir
osneftme šole Cerknica, so se spo¬
minu padlih borcev poklonile za¬
stave Zveze borcev. Odbor Zveze
borcev je nato položil pred spo¬
menik lep venec, nato pa položil
vence še pred spomenik Ludvika
Lovka in na pokopališču v Cerk¬
nici.

Posebna spominska proslava je
bila na osnovni šoli Cerknica.

S. J.

Št. 3 — 5. junija 1968

GLAS NOTRANJSKE

Stran 7

v

Zilce, turizem in mi vsi

Sklad za rekreacijo v naši občini?

Turistična zveza in Zveza za
telesno kulturo Cerknica bosta na
prvem plenumu občinskega sin¬
dikalnega sveta Cerknica predla¬
gali formiranje sklada za rekre¬
acijo naših občanov.

Uvajanje 42-umega delovnega
tednika zahteva večjo skrb za re¬
kreacijo delovnega človeka, kate¬
remu je treba omogočiti, da dva
prosta dneva v tednu izkorišča
za resničen oddih.

Za ilustracijo navajamo poda¬
tek, da bi z 1,2 promila od neto
osebnih dohodkov naših zaposle¬
nih delavcev »nabrali« v sklad
okoli 3,000.000 S. din sredstev let¬
no. Sicer ta vsota ne pomeni ve¬
liko, vendar v rokah prizadevnih
družbenih organizacij, ki znajo
razporediti in racionalno upora¬
biti sredstva ob svojem prosto¬
voljnem delu, pa pomeni veliko
možnost usposobitve rekreacij sitih
objektov.

Ali ne bi bila sredstva dobro
vložena, če bi za enoletni prispe¬
vek uredili nekaj športnih igrišč
v Škocjanu, šotoirišče in igrišča
ter kopališče na Bloškem jezeru,

PIKNIK PRED KRIŽNO JAMO

Turistično društvo LOŠKA DOLINA pri¬
reja vsako leto pred Križno jamo veliki
»piknik-, ki se ga udeleži več tisoč ljudi.
Letos nameravajo organizirati tak piknik
17. julija in so v ta namen že imenovali
posebni odbor, ki bo poskrbel za vse po¬
trebno, da bo prireditev čimbolj^ uspela.
Omenjena prireditev je postala že tradi¬
cionalna. Za letos bo Turistično društvo
utrdilo pot do prvega jezera. Poleg spo¬
minkov in razglednic, ki jih bo društvo
prodajalo, pa bodo obiskovalci lahko ku¬
pili tudi' barvne diapozitive Križne jame.
Po vsej verjetnosti pa bodo turiste tega
dne zabavali »Veseli planšarji«.

S. B.

vsaj delno športni park ob šoli
v Cerknici in na Rakeku ter Sta¬
rem trgu in podobno?

Menimo, da bi delavci tako ak¬
cijo vsestransko podprli, saj pri
povprečnih dohodkih 50.000 S. din
na mesec znaša prispevek le 60
S. din.

KAKŠNE IZLETE NAM
PRIPRAVLJA TURISTIČNA
POSLOVALNICA PODJETJA SAP
V CERKNICI?

Pred kinom v Cerknici je videti čeda¬
lje več SAP-ovih avtobusov, ki čakajo svoj
čas, da odpeljejo potnike v zaželeni kraj.

Povprašal sem šefa njihove posloval¬
nice tov. GORIŠKA, da mi pove ali imajo
v planu kakšne izlete v juniju in juliju.

Odgovoril mi je: »Razen stalnih izletov
v Volparijo, kjer imamo svoje domove in
v druge kraje, planiramo enodnevni izlet
na obisk razstave vzorcev v Trst. Poto¬
vali bomo čez Gorenjsko, Kanalsko dolino,
Videm v Trst. Cena potovanja bo 14.100
starih din. V to cen 0  je vračunano 2900
lir, ki jih prejme vsak udeležnec.

V planu imamo še celodnevni izlet na
Snežnik. Cene prevoza mi še niso znane.
Vem pa, da ne bodo visoke. Ta izlet pla¬
niramo za dan vstaje 22. julij. Naše pod¬
jetje se trudi,^ da z nizkimi reklamnimi
cenami omogoči vsakemu delavcu izlet v
kraj, kamor si želi. Prosim, da še to napi¬
šete: občanom je na voljo turistična pi¬
sarna v Cerknici, ki daje vse informacije.
Sprejema rezervacije za oddih na morju
ali v planinah ali za potovanje v vse kra¬
je naše republike.« Bošt

SE ENA MEHANIČNA
DELAVNICA

Zaradi vse večje motorizacije je Cerk¬
nica dobila še eno mehanično delavnico.
Delavnico je odprl in opremil Jože Bavdek.
V delavnici popravljajo kolesa, mopede in
nekatere druge stroje. Ima tudi stružnico,
varilni aparat in transformator za polnje¬
nje baterij.

Tudi letos je odbor za letovanje pri sindikalni podružnici Kovinopla¬
stike najel v Selcah dve stavbi, v katerih bodo letovali člani kolektiva.
Na sliki: počitniški dota Kovinoplastike, v katerem so že pred leti
ltovali člani tega kolektiva

UGODNI POGOJI ZA
ZA LETOVANJE
V KOVINOPLASTIKI LOŽ

Priprave na letovanje članov kolektiva
KOVINOPLASTIKE Lož so v polnem teku.
Podjetje namreč najame vsako leto v ob¬
morskem kraju nekaj stavb za letovanje .

V letu 1962 Je podjetje Imelo svoj po¬
čitniški dom v Kačjaku, v letu 1963 !n 1964
v Selcah, lani v Dramlju, letos pa bodo
letovali člani kolektiva zopet v Selcah pri
Crikvenici. Vsako leto se zvrsti okoli ?20
do 260 članov kolektiva in njihovih svoj¬
cev, za letos? pa pričakujejo, da bo šlo
na letovanje vsaj 300 članov. Poleg rega
je podjetje ponudilo Krajevnemu odboru
ZB Loška dolina tudi 60 ležišč za borce,
ki naj bi brezplačno letovali v njihovem
domu sedem dni. Letovanje bodo pričeli
12. junija do 11. septembra, to Je 13 Iz¬
men po sedem dni. V vsaki grupi pa bo
lahko letovalo do 30 članov kolektiva.

Kakor vsako leto bo tudi letos podjetje
regresiralo tiste člane, ki bodo letovali.
Na ta način bodo člani kolektiva prispe¬
vali dnevno le od 500 do 1500 dinarjev,
kar bo odvisno od njihovih mesečnih oseb¬
nih dohodkov. Tako bodo člani kolektiva,
ki imajo do 40.000 dinarjev mesečnih oseb¬
nih dohodkov, katerega primera skoraj ni,
plačali 500 dinarjev, oziroma tisti, ki ima¬
jo do 200.000 dinarjev mesečnih ostebnih
dohodkov, pa 1500 dinarjev na dan. Ce
bodo proste kapacitete, bodo v počitni¬
škem domu KOVINOPLASTIKE Lož lahko
letovali tudi drugi člani ostalih kolektivov.
V tem primeru bodo morali plačati poln
penzion 2400 dinarjev na dan.

V letošnjem letu pričakujejo, da bo le¬
tovalo več članov kolektiva kot pretekla
leta, to pa predvsem zaradi tega, ker bo
vsak član kolektiva prejel tudi 10.000 sta¬
rih dinarjev kot nadomestilo za karto
K-15, otroci stari od 4-14 let pa 5000 sta¬
rih dinarjev.

Slavko Brgloz

LETOVANJE V KOPRU V ČASU
OD 25. VII. DO 14. Vlil. 1966

Priprave za letovanje na morju za šol¬
sko mladino iz območja občine Cerknica
so že dalj časa v teku.

Baza za letovanje, ki bo v Dijaškem
domu v Kopru, je že zagotovljena, ter je
naša komisija za letovanje pri Občinski
zvezi Društva prijateljev mladine Cerknica
že sklenila z njimi pogodbo.

Letovanje bo organizirano v istem obse¬
gu, kot lani oziroma z nekaj večjo kapa¬
citeto in sicer za 140 otrok.

Komisija za letovanje Obč. zveze DPM
se večkrat sestane. Predvsem je zaintere¬
sirana pri izbiri kvalitetnega kadra — vzgo¬
jiteljev v času letovanja.

Prednost za vodiče v koloniji ima uči¬
teljski kaaer.

Pripravil se je tudi finančni načrt leto¬
vanja. Sredstva pa so zagotovljena s pri¬
spevkom Občinske skupščine Cerknica in
pa samih staršev otrok, ki bodo letovali.

Ko pa bo zbran ves kader za vodstvo
kolonije pa se bo skupno z njimi in pa
komisijo za letovanje napravil še načit
letovanja za obdobje 21 dni.

Boža Urbanc

IZLETNIŠKA TOČKA NA VRH
JAVORNIKA

Lansko leto je začela lovska družina iz
Cerknice adaptirati na Javorniku nekdanjo
zapuščeno stavbo, v kateri so bili^ med
vojno karabinerji, v svojo lovsko kočo.

Groba dela so opravili še prejšnje leto,
notranja dela pa letos. Koča ima štiri le¬
žišča. Možna bo tudi kuha na primernem
štedilniku. Do koče na Vovkovcu je možno
priti z vsakim motornim vozilom. Otvori¬
tev koče bo konec junija, ko bodo še
uredili vodnjak, ki je bil zapuščen od
vojnih časov.

PRED NOVO TURISTIČNO
SEZONO

Turizem je gospodarska dejavnost, ki
prinaša denar. Naložbe Se izplačajo in
to že skoraj vsi vedo. Tudi mi vemo, ven¬
dar premalo vemol

Ker nekoč nismo imeli posluha za turi¬
zem, smo danes že kar tragično odrezani
od njega. Tragično pravim zato, ker drvi
mimo našega praga evropska turistična
reka. Bojimo se je, da nam ne bi zavila
v stanovanje, ki je nepripravljeno in ne¬
pospravljeno. Kot turizem je stara resnica,
da imamo izredne pogoje . . . Shoditi pa
ne moremo in ne moremo. Vendar, začeli
smo, včasih prav pametno, včasih manj
pametno. Peščici entuzijastov so Se pri¬
družili še drugi, tisti, ki vidijo neposredno
korist za sebe.

. Marsikaj je že postorjenega, mnogo pa
bo še treba. Poiščimo vendar že notranje
rezerve tudi mi. Izkoristimo in prilagodimo
jihl

Pred začetkom turistične sezone še en¬
krat samokritično preglejmo, da bo resda
vsakdo pripravljen in ne bo hudih besed
in zardevanja I

VODNIŠKA SLUŽBA PRI KRIŽNI
JAMI

Jamarska sekcija pri Turističnem dru¬
štvu LOŠKA DOLINA je s 1. majem orga¬
nizirala stalno vodniško službo v Križni
jami.

Ogled jame je ta način mogoč vsako
nedeljo od 9—16 ure in to do prvega je¬
zera. Obiskovalcem Križne jame so na
voljo gumijasti čevlji, te dni pa bo sek¬
cija dobila tudi čoln za 6 oseb. Na ta
način se bodo obiskovalci lahko vozili tudi
po podzemeljskih jezerih.

S. B.

Žilce so majhna, pa prijetna in
razmeroma dobro urejena vasica.
Tu je središče tako imenovanih
Vidovskih hribov. Nadmorska vi¬
šina 846 m, sosedstvo gozdov in
dokaj lahki dostopi so lepa mož¬
nost za klimatsko in reaktivno le¬
tovišče. To je kraj, ki ima največ
sončnih dni v letu na Notranj¬
skem, sneg se drži celo dlje, kot
na Bloški planoti. Izleti v debri
Zale in Iške, na Krvavo peč in
Kurešček, na Rakitno in Krim,
na Bloke, Slivnico, do bližnjega
Slapa Kotel (tam so prizadevni
domačini gradili umetno jezero),
ne bodo razočarali na j večjega sla¬
dokusca. V lovskih revirjih sre¬
čamo celo divjad, ki ji ni para na
Notranjskem, gamse in planinske
orle. Obilica studenčkov in potoč¬
kov, ki jih pogojujejo nepropust¬
ne kamenine, so še ena privlač¬
nost teh krajev. Po/ slemenih so
raztresene vasice, kamor se obr¬
neš imaš prelep razgled. Vsa pota
in steze so tod merili partizani.
Redkokje je bilo toliko pustošenj
vasi, toliko žrtev terorja in borbe,
kot prav tu.

ko/ je že mnogo napravljenega,
pozabljeni.

V aprilu (17. 4.) je bil v Žilcah
občni zbor Turističnega društva
Žilce. Trideset udeležencev je pre¬
gledalo dejavnost v preteklem ob¬
dobju. V organizacijskem in mo¬
ralnem pogledu je zares uspela
le splošna akcija pri zajezitvi
umetnega jezera. (Kot je znano,
pregrada zaradi objektivnih oko¬
liščin in tudi zaradi nestrokovno¬
sti, ni vzdržala). Druge manjše
akcije niso vredne omembe. Po¬
vedati je treba še, da društvo ni
dobilo skoraj nikakršne denarne
pomoči. Člani društva so bili
mnenja, da nadaljujejo s priza¬
devanji pc> betonski zajezitvi
umetnega jezera. Splošno mnenje
je bilo tudi, da se dogradi cesta
Žilce—Otave, ki bi bila gospodar¬
sko zelo upravičena in potrebna.
Dalje je tekla beseda o počutju
gostov, ki bodo napolnili nove
prenočitvene kapacitete. Brez ii-
nančnih sredstev bo dhištvo v
tem letu lahko samo markiralo
in obnovilo turistične poti. do so¬
točja Iške in Zale. Rakitne in do

Žilce je prav prijazna vasica

Ekonomsko preseljevanje je
povzročilo, da je marsikatera hiša
prazna, ali na pol zasedena, še
vedno je nekaj nezaposlenih. Vsi
omenjeni elementi naravnost ter¬
jajo, da se končno le odločimo,
razmislimo in nekaj ukrenemo!

To naj bo skrb za naše ljudi,
ki mnogokrat čutijo, da so sedaj,

Velikih Blok. V ograjeno trato
sredi vasi bodo postavil' nekaj
klopi, zasadili park in olepšali iz-
gled naselja. Pri teh akcijah pri¬
čakujejo, da jim bodo pomagala
nekatera podjetja, kjer s6  zapo¬
sleni domačini. Občni zbor je
uspel, naloge bodo izvršene s po¬
močjo in splošnim razumevanjem.

KJE BOMO LETOVALI?

To so se v Brestu vprašali že v febru¬
arju. Že v začetku naslednjega meseca so
dobili čez sedemnajst ponudb. Žal pa za
zelo vios^ke cene dnevnih penzionov. Reši¬
tev so poiskali pri podjetju SAP Ljub¬
ljana, ki ima svoje počitniške domove v
Volpariji—Savudriji. Pogoji so zelo ugodni,
saj je v glavni sezoni dnevni penzion do
26 N. din, izven sezone pa od 18—24 N. din.

Z namenom, da bi se delavci lažje
odločili za letovanje v tem kraju, so or¬
ganizirali enodnevni izlet, ki jim je za¬
radi zelo lepega vremena dobro uspel.

ŽE NAD 400 MOTORNIH
VOZIL

V Loški dolini je že nad 400
raznih motornih vozil in raznih
gospodarskih strojev. Tovorni
avtomobili sO 3, traktorja 2, oseb¬
nih avtomobilov 61, motorjev 29,
mopedov 253, motornih žag 44,
kosilnic 15 itd. Zlasti se zadnje
čase opaža naraščanje števila
osebnih avtomobilov, kakor tudi
raznih gospodarskih strojev.

b.

OB PROSTIH SOBOTAH -
NA IZLET

Beseda rekreacija se pri Brestu čedalje
bolj pogosto sliši. Vedno več je delav¬
cev, ki proste sobote in tudi nedelje ko¬
ristijo za obis , k raznih športnih prireditev
in izletov v naravo. Tako si je prireditev
HOCKEY 66 ogledalo 325 delavcev, tekme
v Planici pa 108 delavcev.

Posebna zasluga za množično udeležbo
imajo sindikalne podružnice, ki z razu¬
mevanjem finančno podpirajo take akcije.
Delavci iz tovarne ivernih plošč so imeli
krožno potovanje po Sloveniji s parolo
»Spoznavajmo naše kraje«. Organizirali so
tudi izlet v Savudrijo.

V letošnjem planu imajo obisk moto-
dirk v Škofji Loki, Opatiji in Portorožu,
strokovno ekskurzijo v več sorodnih tovarn
ter ogled zagrebškega velesejma.

Bošt

Samoprispevek za gradnjo bencinske črpalke

Gradnja bencinske črpalke v
Starem trgu pri Ložu kar dobro
napreduje. Potrebno bo urediti še
asfalt okoli črpalke in postaviti
streho. Računajo, da bo v začetku
junija meseca bencinska črpalka
že odprta. Krajevna skupnost Lo¬
ška dolina kot investitor je pred
kratkim poslala vsem lastnikom
motornih vozil vljudnostno pis¬
mo za samoprispevek pri gradnji
črpalke. Odziv je bil proti priča¬
kovanju. Vozniki motornih vozil
že prispevajo različne zneske. Ta¬
ko so prispevali lastniki avtonio-

NABAVILI SO NOVE STROJE
ZA VZDRŽEVANJE CEST

Zaradi pomanjkanja sredstev,
ki so namenjena za vzdrževanje
cest IV. reda je SGP »Gradišče«
Cerknica kupilo napravo za stru¬
ganje peska in cestnih robov na
sredino cestišča Za nakladanje
gramoza v kamione pa so kupili
avtomatsko nakladalno napravo,
ki enkratno dvigne 0,20 m 3  drob-
ljenca. S tovrstno opremljenostjo
pričakujejo, da bodo stroški vzdr¬
ževanja naglo manjši. Investicija
v te namene pa je znašala čez
4,000.000 dinarjev.

bilov od 2000—5000 starih dinar¬
jev, motoristi od 1500—2000, mo¬
pedisti pa 1000, člani, ki imajo
delovne stroje: motorne žage po
0500, kosilnice po 1000 starih di¬
narjev itd. Računajo, da bodo na
ta način zbrali dkoli 150.000 sta¬
rih dinarjev samoprispevka. Veli¬
ko razumevanja pa so pokazale
tudi gospodarske organizacije, saj
je samo Kovinoplastika Lož pri¬
spevala okoli 4 milijone starih
dinarjev.

S. B.

ALI SO CERKNIČANI RES
ODVISNI OD ČRPALKE
V POSTOJNI?

V Delu od 21. maja je bilo pod sliko
na osmi strani napisano: »Cerkničani bodo
hodili po gorivo v Postojno le še malo
časa. Ob cesti iz Starega trga v Lož gra¬
dijo namreč delavci gradbenega podjetja
Gradišče novo bencinsko črpalko itd.«

Tovariš Vidic kot avtor slike in verjetno
tudi besedila ne ve, da Cerkničani ho¬
dijo napajat svoje »železne konjičke« na
črpalko, ki je že čez pet let v 4 kilometre
oddaljenem Rakeku.

Nesmiselno bi torej bilo, da bi s?e vo¬
zili do črpalke, ki je od Cerknice odda¬
ljena kar 19 kilometrov! Zanima me po
kateri cesti se je imenovani tovariš poljal.
Če bi se od Rakeka proti Cerknici, bi
črpalko gotovo videl.

ŽELJA VOLIVCEV SE JE
URESNIČILA

Dolgoletna želja prebivalcev v
Podcerkvi v Loški dolini se je te
dni le uresničila. Krajevna skup¬
nost Loška dolina je napeljala
pred kratkim iz Starega trga nov
daljnovod in postavila v Pod¬
cerkvi transformator. Do nedav¬
nega prebivalci tega kraja niso
mogli priključiti na tok raznih
gospodinjskih aparatov ali gospo¬
darskih motorjev, sama razsvet¬
ljava pa je bila zelo slaba.

Pri gradnji daljnovoda in po¬
stavitvi transformatorja so vašča¬
ni prispevali s prostovoljnim de¬
lom v vrednosti 2 milijona dinar¬
jev. Krajevna skupnost je prispe¬
vala 4 milijone, Elektro Ljublja-
na-okolica pa okoli 5 milijonov
starih dinarjev. Na ta način se je
izboljšala razsvetljava tudi za va¬
si Dane in Nadlesk.

Krajevna skupnost Loška doli¬
na pa ima v delu načrte za po¬
stavitev transformatorja tudi v
Markovcu, s katerim se bo iz¬
boljšala napetost toka tudi za va¬
si Knežja njiva in Vrhnika. Pred¬
videvajo, da se bodo dela pričela
že julija meseca.

sb

Z CERKNIŠKEGA TRGA

Lansko leto zgrajen trg v Cerknici je
bil v maju večinoma prazen in bo po vsej
verjetnosti sčasoma postal skladišče hlo¬
dovine. Individualni prodajalci so po vo¬
galih prodajali sadike paradižnika po 0,35
lončnice od 3—5, fikuse po 10, aralije po
8 in zgodnje češnje po 4 nove dinarje za
kilogram. Novo zgrajena trgovina z zele¬
njavo, ki je čedalje boljše založena, bo
v bodoče še zmeraj glavni vir preskrbo-

Stran 8

GLAS NOTRANJSKE

St. 3—5.  junija J966

atleti so

Osnovna šola Stari trg je priredila v
počastitev dneva mladosti, atletsko tekmo¬
vanje osnovnih šol občine Cerknica.

Težko je opisati veseli vrvež in tekmo¬
valno vzdušje med mladino, ki se je v
lepem, sončnem dopoldnevu zbrala na
pretesnem igrišču TVD Partizana Stari trg.
To je toliko bolj razumljivo, ker takih in
drugih tekmovanj pri nas mladina zelo
pogreša.

Mladi tekmovalci in tekmovalke so na¬
stopili v naslednjih disciplinah: v teku no
60 m, 360 m in 240 m, v skoku v daljino in
višino, metu krogle in štafeti 4 X 60 m.

Najbolj so bili razburljivi teki, kar je
potrdilo bučno navijanje gledalcev. Le-teh
ni manjkalo tudi pri drugih disciplinah,
pri katerih je k razburljivosti prispevala
izenačenost tekmovalcev.

Rezultati :

Fantje posamezno:

Tek na 60 m:

1. Stupica Matija (St), 2. Šajn Matija (C),

3. Levec Janez (G).

Štafeta 4  X 60 m:

1. Stari trg, 2. Cerknica, 3. Rakek.

Višina:

1. Hiti Branko (C), 2. Mlakar Zlato (St).
3. Šajn Matija (G).

Tek na 360 m:

1. Šajn Matija (G), 2, Bartelič Karel (SO,
3. Ferfila Slavko (C).

Daljina:

1. Levec Janez (G), 2. Stupica Matija (St),
3. Skuk Boštjan (C).

Krogla:

1. Stupica Matija (St), 2. Smel Danijel
(C), 3. Jurkovič Jože (St).

Dekleta posamezno:

Tek na 60 m:

1. Truden Marta (St), 2. Dobravec Marija
(Nv), 3. Ivančič Fani (R).

Daljina:

1. Mihelčič Danica (G), 2. Logar Erna (G).
3. Lesar Breda (C).

Krogla:

1. Hiti Ema (G), 2. Zagorjan Branka (C),
3. Trampuž Blanka (C).

Tek na 240 m:

1. Lesar Breda (C), 2. Dobravec Marija
(Nv), 3. Ivančič Fani (R).

Višina:

1.Jerman Mili (C), Jene Vera (G), 3. Mi¬
helčič Danica (G).

Štafeta 4 X 60 m:

1. Rakek, 2. Cerknica, 3. Nova vas.

šport in

REKREACIJA

Ekipna uvrstitev:

Fantje:

1. Osn. šola Stari trg 101 točk

2. Osn. šola Cerknica 93 točk

3. Osn. šola Grahovo 55 točk

4. Osn. šola Rakek 37 točk

5. Osn. šola Nova vas 11 točk

Dekleta:

1. Osn. šola Cerknica 110 točk

2. Osn. šola Grahovo 79 točk

3. Osn. šola Rakek 62 točk

4. Osn. šola Nova vas 55 točk

5. Osn. šola Stari trg 25 točk

Rekreaciji in zbližanju v prid

Sindikalna podružnica SGP
»•Gradišče-« Cerknica je v mesecu
aprilu in maju letošnjega leta or¬
ganizirala dva kegljaška dvoboja.
Prvi je bil v aprilu med keglja¬
škim krožkom tega. podjetja in
SGP »Grosuplje«, drugi v maju pa
z ekipo SGP "Gradbenik« Ribni¬
ca. Velja takoj pripomniti, da je
ekipa "Gradišča« oba dvoboja od¬
ločila sebi v prid.

Že samo vzdušje na kegljišču
je potrdilo mnenja, da je keglja¬
nje vse bolj in bolj "gradbeniški
šport«. Navijanja ni bilo ne kon¬
ca ne kraja.

Tekmovanje je obakrat poteka¬
lo v disciplini 6 X 100 lučajev
mešano in v borbeni partiji, ob
sodelovanju 10 članov v ekipi.

Rezultati, ki so bili doseženi,
niso olimpijski, državni ali repub¬
liški, vendar že razlika 193 keg¬
ljev v disciplini 6 X 100 daje slu¬
titi premoč Cerkničanov, kar po¬
trjuje še rezultat borbene partije
297 :282 zopet v prid Cerkniča¬
nov.

Z "Gradbenikom« je bila razli¬
ka v disciplini 6 X 100 manjša, je
pa bila pri rezultatu 305 :241 v
borbeni partiji toliko večja.

Pobudo za taka srečanja je vse¬
kakor pozdraviti, saj le-ta ne slu¬
žijo samo rekreaciji, ampak tudi
zbližanju in izmenjavi mnenj med
sorodnimi kolektivi, zato so se
udeleženci in organizatorji dogo¬
vorili še za podobna srečanja, to¬
krat ne več v Cerknici, ampak
izven, s pritegnitvijo še drugih
gradbeniških organizacij, s čimer
se bo osnovni namen takih sre¬
čanj še obogatil in poglobil, pred¬
vsem pa bo ponesel zdrave šport¬
ne misli izven meja komune.

Želimo organizatorjem in ude¬
ležencem še nadaljnih športnih
dosežkov!

-ias.

Obveščamo vse sodelavce, da
bomo nekatere prispevke zaradi
pomanjkanja prostora v tej šte¬
vilki, objavili v naslednji. Nove
prispevke za naslednjo številko
pošljite do 30. junija.

Ob težki in bridki izgubi žene, mame in stare mame

MARIJE MAVRIČ

izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so kakorkoli pomagali v zad¬
njih urah prehitro ugaslega življenja

Iskrena zahvala govornikom, pevcem, godbi in vsem daroval¬
cem cvetja in vencev.

Prav posebna zahvala obema organizacijama ZB Rakek in Lo¬
ška dolina.

Za nesebično pomoč se zahvaljujemo sostanovalcem, ki so v zad¬
njih urah njenega življenja prav vsi žrtvovali ves prosti čas
in ostalo pomoč ter nam s tem olajšali bolečine in skrbi ob
zadnjem slovesu.

Iskrena zahvala tudi dr. Hrabarju, dr. Žaklju in sestri Danici,
ki so vložili vse napore, da se ji zadnje ure življenja olajšajo.
Najiskrenejša zahvala tudi kolektivu TP Škocjan Rakek za vso
nudeno pomoč in razumevanje.

In končno vsem tistim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči mož Ivan, sin Ivan in hči Marija z družinama ter ostalo
sorodstvo.

Rakek, 26. V. 1966

RAZPIS

SGP "GRADIŠČE« CERKNICA
Enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami
proda:

— 2 enosobna stanovanja v novem stanovanjskem bloku v Sta¬
rem trgu

— 1 dvosobno stanovanje v novem stanovanjskem bloku na
Rakeku

Interesenti lahko dobijo vse informacije na upravi SGP "Gra¬
dišče« Cerknica ali po telefonu 7 90 88.

tekmovali

Najboljši v posameznih disciplinah so
dobili diplome, ekipe so prejele za uvrsti¬
tev na prva tri mesta pokale in plakete,
kot posebno nagrado pa so podelili dva
para tekaških čevljev za najboljši rezultat
tekmovanja in sicer Branku Hitiju za skok
v višino (1.49 m) in Mariji Dobravec kot
nqjboljši tekačici.

Iz ekipne uvrstitve vidimo, da je osnov¬
na šola Cerknica zmagala pri ženskah in
se uvrstila na drugo mesto pri moških in
je predstavljala najboljši kolektiv na tek-
mova nju.

Zato sem prosil njihovega vodjo tova¬
riša Franca Popka, ki poučuje telesno ,
vzgojo na šoli, za kratek razgovor.

Sodeč po rezultatih, se verjetno precej
ukvarjaš z mladino in atletiko izven po¬
uka. Imaš poleg redne šolske vadbe ša
posebne treninge?

Najbolj navdušeni se zberemo prilož¬
nostno dvakrat' do trikrat tedensko na pro¬
vizoričnem igrišču pri šoli, kjer poskušam
voditi kolikor toliko organizirano vadbo.

Najkvalitetnejši rezultat današnega tek¬
movanja je dosegel nedvomno Hiti Branko,
ko je preskočil višino 1.49 m. To da misliti,
da so na šoli še skriti ali že mogoče od¬
kriti talenti?

Seveda. Šesti razred obiskuje deklica,
ki pri svojih trinajstih letih skače v dalji¬
no 4.46 m, petnajstletni Slavko Ferfila bi
se lahko razvil v odličnega srednjeprogaša,
poleg tega pa je še več talentiranih te¬
kačic na kratke in srednje proge.

Kakšne so perspektive za razvoj teh ta¬
lentov?

To je težko predvidevati. Moje delo z
njimi bo jeseni končano, ko bom odšel na
študij, vprašanje pa je koliko posluha bo
imel za to tisti, ki me bo nadomestil na
sedanjem službenem mestu. Sicer pa je
to tudi vprašanje njih samih, kam bodo
odšli po končani osemletki, ali bodo imeli
priložnost, oziroma se bodo hoteli vklju¬
čiti v kakšen atletski klub. Pametno bi
bilo, da bi ustanovili atletsko sekcijo pri
TVD Partizanu, ali v okviru šolskega šport¬
nega društva, kjer bi lahko skrbeli za
nadaljnji razvoj atletike. Pogoj pa je pred¬
vsem to, da bi že enkrat dobili tolikokrat
obljubljeno športno igrišče pri osnovni soli,
kamor bi lahko hodili trenirati vsi tisti,
ki se navdušujejo za atletiko in druge
športe.

Peter Kovšca

KLIC NA POMOČ ALI KAJ
DRUGEGA

Približno takol lahko rečemo o stanju,
v katerem je sedaj Občinski strelski odbor
v Cerknici.

Ali je bilo vedno tako? Nikakor ne.
Štiri strelske družine, ki obstojajo na pod¬
ročju občine, so včasih zelo dobro delale.
Posebno sta bili agilni tista na Velikih
blokah in na Rakeku. Vse se je začelo
takrat, ko je bil predsednik premeščen
na drugo delovno mesta in ni več zaradi
deljenega delovnega časa imel možnosti
s sekretarjem hoditi od družine do dru¬
žine^ in jih spodbujati k delovanju. Ostal
je še sekretar, ki se trudi, da v redu
opravlja administrativne posle, čeravno mu
l‘o ni lahko. Že dvakrat bi morali biti
občni zbori, pa niso bili. Zato, ker so šli
iz družin tisti, ki' so bil! nekakšni »»pogon¬
ski agregati« organiziranja. Imeli so lep
plan dela in ga še imajo. Hoteli so si
zgraditi strelišča, saj imajo dobre strelce,
pa nimajo denarja. Samo tekmovanja jim
na leto »požrejo« okoli 2500 novih din.

Toliko pa niti dotacije ne dobijo. Dej¬
stvo je, da se ni zataknilo pri vodstvih
družin, temveč nekje drugje. Na vrhu se
je zataknilo. Štab je odstopil in zato da¬
nes leži po Skladiščih 62 kosov različnega
orožja, o katerem pa še točne evidence
ni, čeravno je sekretar v letošnjem letu
neštetokrat urgiraf za podatke o inven¬
turi.

Dotacija ni visoka, pa je vseeno niso
v lanskem letu izčrpali. Še od leta 1964
jim leži na knjižici nekaj več kot 800 no¬
vih din.

Mogoče bodo ravno te vrstice spodbuda
za rešitev problema, ki ga mogoče niti

SREČA V NESREČI

V kulturnem domu na Rakeku bi kma¬
lu prišlo do velike katastrofe. Pri
vajah Glasbenfe šole za proslavo dneva
mladosti se je namreč vdrl oder pod težo
nastopajočih. Prostor pod odrom pa je
globok ca. 3 m in ob velikem dežju tudi
poln vode. Sreča je bila sedaj v tem, da
vode ni bilo in ni prišlo do težjih po¬
škodb ali celo smrtne nesreče. Upamo, da
se bodo sedaj našla Sredstva za popravilo
odra, za katera se delavsko prosvetno dru¬
štvo na Rakeku že dolgo bori.

K. P.

DELAVSKE IGRE PRVI MAJ 1966
V CERKNICI

Po uvodnem govoru predsednika inicia¬
tivnega odbora tov. Otoničarja in po¬
zdravnem govoru tov. Kavčiča, ki je bil
letos pokrovitelj delavskih športnih iger,
ki jih vsako leto organizira sindikalna po¬
družnica tovarne pohištva Brest v občin¬
skem merilu, so se pričela tekmovanja.
Na tribuni so se svetili v jutranjem soncu
pokali, namenjeni za nagrade najboljšim.
Izredno lepo vreme je omogočilo, da so
tekmovanja potekala po planu.

I. EKIPNO:

Kegianje:

1. ekipa TP-C I., 2. ekipa Cerknica, 3. eki¬
pa TP-C II.

Balinanje:

1. ekipa TP-C I., 2. ekipa Skupne službe
Bresta, 3. ekipa Cerknica.

Streljanje z zračno puško:

1. ekipa TP-C II., 2. ekipa TP-C I., 3. eki¬
pa Kovinoplastika.

Košarka:

1. ekipa »»Partizan« Cerknica, 2. ekipa Ko¬
vinoplastika, 3. ekipa Brest.

Odbojka:

1. ekipa JLA Velike Bloke, 2. ekipa Kovi¬
noplastika, 3. ekipa Cerknica.

Namizni tenis:

1. ekipa Jelka Rakek II., 2. ekipa Brest,
3. ekipa Jelka Rakek I.

Šah:

1. ekipa Brest, 2. ekipa JLA Velike Bloke,
3. ekipa sind. pod. Sk. ob. Cerknica.

II. POSAMEZNO:

Ocenjevalne vožnje z:
avtomobili:

1. Žnidaršič Matevž, 2. Tomšič Miloš, 3.
Mekina Andrej,
motoristi:

1. Turšič Mirko, 2. Bogovčič Štefan, 3. Hri¬
bar Ivan.
mopedisti:

1. Pakiž Janez, 2. Šubic Valentin, 3. Sa-
lehar Jure.

hitrostna vožnja s kolesi:

1. Telič Janez, 2. Jenček Miro, 3. Petan
Bojan.

Vkljub zelo dobri udeležbi iz vseh sin¬
dikalnih podružnic, je vprašanje, če so
tovrstne igre še primerne, ker je bila ve¬
čina tekmovalcev brez treninga. To vpra¬
šanje so načeli predvsem člani občinske
zveze za telesno kulturo že ob razpisu.
Toda prvomajske igre pri Brestu so postale
že nekaka tradicija, ki je ni tako lahko
zamenjati s kako drugo vrsto prvomajske
proslave.

Dejstvo pa je, da bi morale priprave
potekati vse leto, ker le v tem primer j
bi bili rezultati taki, kot si jih želimo.

Bost

USPEH CERKNIŠKIH UČENK

Na tradicionalnem tekmovanju v poča¬
stitev dneva zmage »»Po poteh partizanske
Ljubljane« je sodelovala tudi Osnovna šo¬
la Cerknica s svojimi ekipami. Izreden
uspeh s'o dosegle pionirke z uvrstitvijo na
3. mesto v štafeti 5 X 600 m. Poudariti je
treba, da so nastopile' v konkurenci ekip
srednjih in osnovnih šol.

V ekipi so bile tekmovalke: Breda Le¬
sar, Anica Čenčur, Milena Braniselj, Mili.
Jerman in Dana Brancelj.

Sedaj pa se v Cerknici pripravljajo na
tekmovanje za osnovnošolski atletski pokal.

K. P.

RAKOVŠKI NOGOMETAŠI
V KRIZI

Rakovško nogometno moštvo iz kola v
kolo izgublja tekme. To pa predvsem za¬
radi popolnoma neučinkovitega napada,
saj le-ta še ni v pomladanskem prvenstvu
zabil nobenega gola.

Zanimivo je to, da izgubljajo tekme
z minimalnimi rezultati kot so 1 :0 z Dom¬
žalami v Domžalah, z Litijo doma ravno
tako 1 : 0 in v Tacnu z 2 : 0.

Če bi bili napadalci vsaj nekoliko bolj
spretni, bi si že prislužili najmanj tri
točke. Upajmo, da se jim bo vsaj v po¬
slednjih kolih »odprlo«.

K. P.

CERKNICA LITIJA
NEODLOČENO

V nedeljo 22. maja je bila na ljub¬
ljanski RTV oddaja »Pokaži kaj znaš«. Med
ostalimi s‘o se pomerili v znanju učenci
osnovne šole iz Cerknice in Litije. Rezultat
je bil neodločen, ker so obe ekipi dosegli
enako število točk.

Za nagrado so prejeli knjižno zbirko.

Bošt

Glasilo svoje občine prejmeš
vsak mesec. Si z njim zadovo¬
ljen?

Uredništvo te iskreno vabi k
sodelovanju.

Beri svoj list, pa tudi sodeluj
v njem!

PRVA NAGRADA V ZAHRIB

Komisija, v kateri so bili Darka Klančar, Zdenka Trampuž
in Danilo Domanjko, je 25. maja izžrebala tri nagrajence, ki
prejmejo nagrade za rešitev nagradne križanke, objavljene v
2. številki "Glasa Notranjske«.

Prvo nagrado v znesku 50 N. dinarjev prejme Danilo TE-
KAVEC, Zahrib 2, pošta Cajnarje pri Rakeku. Drugo nagrado
v znesku 30 N. dinarjev prejme Vinko NARED, Rakek, Parti¬
zanska c. 6 in tretjo nagrado 10 N. dinarjev prejme Franc OPE¬
KA, Izola, Ulica prekomorskih brigad 3/V.

REŠITEV KRIŽANKE

Vodoravno: 1. priklada, 8. zmaga, 12. praznik, 13. dela,
15. OP, 16. stik, 17. rabota, 19. ki, 21. on, 22. pamet, 23. tat,
25. arak, 27. Labin, 28. Nace, 29. las, 30. radič, 31. la, 32. ok,
33. iguman, 35. Bond, 37. C(ankar) I(van), 39. atol, 40. komo-
dor, 42. aviza, 43. okulisti.

Navpično: 11. apotekar, 12. pokalica.

Ofaješlemtec

KINO DOM JLA VELIKE
BLOKE

Program za mesec junij 1966

1. sreda sovjetski barvni film:
Poema o morju; 5. nedelja ame¬
riški barvni vvestem filpn: Traper
Kelly; 8. sreda domači film: Pra¬
vo stanje stvari; 12. nedelja špan¬
ski barvni VV film: Prodajalka
vijolic; 15. sreda poljski film:
Morilec in gospodična; 19. nede¬
lja ameriški barvni CS vvestem
film: Streljanje v Dodge Cittyu;
22. sreda japonski CS film: Yo-
imbo — telesna straža; 26. nede¬
lja ameriški film: Krik strahu;

29. sreda francoski VV film: Ti si
moje življenje.

Predstave ob nedeljah ob 16.
in 19.30 in ob sredah ob 20. uri.

KINO CERKNICA

Program za junij 1966

2. junija ob 20. uri — madžar¬
ski film Lažni diplomat; 4. junija
ob 20. uri — slovenski film Deset
korakov proti Vzhodu; 5. junija
ob 16. in 20. uri — ameriški film
Ana Karenina; 9. junija ob 20.
uri — češki film Zakonske raz¬
mere; 11. junija ob 20. uri — Mo¬
rilec in gospodična; 12. junija ob
H6. in 20. uri — ameriški film Pet
tednov v zrakoplovu; 16. junija
ob 20. uri — ameriški film Fedra;
17. junija ob 20. uri — sovjetski
film Bitka za Sevastopol; 18. ju¬
nija ob 20. uri — italijanski film
Zakonska postelja; 19. junija ob
16. in 20. uri — ameriški film
Trije naredniki; 23. junija ob 20.
uri — ameriški film Krvavi de¬
nar; 25. junija ob 20. uri — jugo¬
slovanski film Marš na Drino;
26. junija ob 16. in 20. uri — ame¬
riški Dva tedna v drugem mestu;

30. junija ob 20. uri — češki film
Labirint srca.

KINO STARI TRG

Spored filmov za junij 1966

"Dvakratni obrat«, francoski
barvni, 1. 6.; "Kapetan Vatra«,
italij. barvni, 4. in 5. 6.; "Zaupnik
teh žena«, francoski, 8. 6.; "Dva
jahača«, amer. barvni, 11. in 12. 6.;
»Sonce in senca«, bolgarski, 15.
6.; "Tarzan cjva naj večja pustolov¬
ščina«, amer., 18. in 19. 6.; "Po¬
slednjih 15 minut«, franc, krim.,
22. 6.; »ISkrivnostna kraljica«,
z. nemški krim., 25. in 26. 6.;
"Italijanke in ljubezen«, italijan¬
ski, 29. 6.

Najbolj aktualne družbene in
gospodarske probleme obravnava
Delavska enotnost. Nanjo se na¬
ročiš pri poverjeniku v podjetju
ali neposredno na upravi Delav¬
ske enotnosti v Ljubljani, Dal¬
matinova 4 — Dom sindikatov.

Izhaja mesečno — Izdaja Ob¬
činski odbor SZDL Cerknica —
Urejuje uredniški odbor, ki ga
sestavljajo: Slavko Berglez,

Danilo Mlinar, Janez Logar,
Mihael Mišič, Srečo Lončar,
Janez Obreza, Milan Strle, Pe¬
ter Kovšca, Slavko Tomič,
Štefan Bogovčič, ing. Božidar
Rajčevič, Slave Kočevar, Stan¬
ko Janež, Srečo Krašovec, Mi¬
lan Govekar in Milan Živko-
vič — Glavni in odgovorni
urednik: Danimir Mazi — Teh¬
nični urednik: Danilo Domanj¬
ko ("Delavska enotnost«) —
Naslov uredništva in uprave:
"Glas Notranjske«, Obč. odbor
SZDL Cerknica — Žirol račun:
NB Rakek, 5051-678-108 — Let¬
na naročnina je 6 N. Din (600
starih dinarjev), posamezni iz¬
vod 50 par (50 starih din) —
Tiska tiskarna Učnih delavnic
Zavoda za slušno in govorno
prizadete v Ljubljani