Poštnina plačana v gotovini
MariDOFiUl
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 168
Maribor, sobota 26. julija 1930
»k/im«
^haja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam čak. zav. v Ljubljani it. 11.409 mesečno, preje-nan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljan na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglasa sprajama tudi oglasni oddelek „Jutra' v Ljubljani, Prešernova ulica 8t. *
Zakon o obrambi države,
>
^ je bil objavljen 18. t. m., je za celo državno življenje in v zvezi s tem za vsakega državljana tolike važ nosti, da ne moremo iti mimo njega, 116 da bi si predočili vse posledice in 0sebne dolžnosti, ki izvirajo iz njega vsakega posameznika, vsaj v vc-"'h Potezah.
i v Prvem poglavju je zakonodajalci na P°dlaKi izkušenj velike sve-^ vojne kratko in jedrnato pove-2g vse, kaj državna obramba prav-se<?rav °bse?a> odnosno z drugimi be eaami, kaj je vojna. To poglavje po-» ' da je treba v svrho obrambe dr-ave uporabiti celokupno moč drža-e In vsa materijalna sredstva drža-in njenih državljanov. Vojne se ^emtakem ne sme smatrati kot ak-ki jo izvaja samo oboroženi del ■jaroda, to je vojska, in ne sme se ^s.a Pozornost posvečati samo opre-vojske, ampak vojna pomeni več: ^Posobljenje celega naroda kot celi-■je za borbo za obstanek. Obramba “ržave ni samo stvar mirnodobne °iske, spopolnjene z rezervami, am-K stvar vsakega človeškega žive-I? bitja, k? živi na državnem ozcm-Ju; Pa tudi vsakega državljana, ki iVi itven državnega ozemlja, ker mo p a vsak po potrebi in svrhi primerno ta|VSem* S1'^arrii i° vsemi materijalni-J1,. sredstvi, s katerimi v normalnih d J	v1 svobodno in po svojem uvi-
0£vanju razpolaga, sodelovati v * hir*mit>i države, v kolikor se to od . zahteva. Vsaka država, ki je iz , ^etovne vojne rezultirala potrebne 5ei^s.ekvence, si mora usvojiti to na-
Iz te temeljne misli pa rezultirate Un° Pp^rebl: da se postavi načrt za W v	*n	sredstev,	kar	je	na-
države in njenih organov, in dru-t,!, da se te sile fn sredstva izpopol-J° v slučsju potrebe na oni maksi-slu^"- W Ka diktirali vsi mogoči čaji državne obrambe. Tu je pred-Ce| m Potrebna sistematska odgoja tJe?a naroda za državno obrambo 2a zasiguranje vseh naprav, ki so Zja^ešno obrambo države potrebne, fti vojne industrije, ki mora bazi-
Nad milijon ljudi brez strehe?
VEDNO NOVA ODKRITJA O STRAHOTAH PEKLENSKEGA RAZDEJANJA V ITALIJI. - VOJAŠTVO VRŠI REŠEVALNO AKCIJO, AVIJONI POROČEVALSKO SLUŽBO.
rati
na predpostavki, da bo državni
°d v slučaju potrebe navezan edi-pna svoja lastna sredstva. rajnr! sestavi načrta 7,a obrambo mo-fia ^ državljani državnim organom I* njeiI,azT,0'aEro z nasveti in tudi z dnja-stu„:, z^asti pri izpopolnjevanju stati-IzDrT , naPfav in podatkov. Tudi pri ' niorD	rnaterijalnih sredstev
nfeJV 0 državnih organov dopol-Oren i privatna inic.Hativa, zlasti v
V	v vrvi van'u mirnodobne industrije ,treK„ 2 industrijo v slučaju vojne poklati *Prn non-lodu bo tr^ba iz-bo t P°seben sistem sodplovpriM in
Kokoti baš tu privatna inicijativa ^ oolle dela.
RIM, 26. julija. Iz potresnega ozemlja prihajajo čimdalje bolj pretresljive vesti. Šele polagoma se razkrivajo vse strahote poslednje katastrofe, ki je uničila milijarde narodne imovine in zahtevala mnogo več človeških žrtev, kot je bilo misliti prvotno. Rešilni oddelki, ki jih je odposlala vlada s pomočjo vojaških obla-stev, težko prodirajo v najbolj opustoše-ne kraje, ker so razdejane vse ceste in prehodi. Oddelki si morajo sproti krčiti pot med razvalinami razdejanih domov. Izpod ruševin kopljejo vedno več mrtvecev, tako da se kljub skrajno previdni cenitvi priznava s strani oblastev, da presega število žrtev tri tisoč, dočim trdijo neslužbena poročila, da je nad pet tisoč smrtnih žrtev. Število ranjencev prav tako neprestano narašča. Šele sedaj prevažajo počasi ranjence iz opusto-šenih pokrajin v bolnice večjih mest. Na prizadetem ozemlju samem pa so vsa količkaj še uporabljiva poslopja na hitro roko uredili za začasne lazarete. Rdeči križ je organiziral zdravnike ter jih odposlal v potresno ozemlje, da bodo nudili poškodovancem prvo pomoč. Za zdravila in obveze pa je poskrbela država. Najtežjo je v teh nesrečnih krajih vprašanje prehrane. Prebivalstvo nima prav ničesar. Ker si niti oni, ki so jim ostali domovi neporušeni, ne upajo ostati v hišah, je trenutno pod milim nebom živečega naroda nad milijon oseb. Onih, ki so ostali brez vsake hrane in obleke, je več stotisoč. Za vse te velikanske mno-
žice morajo za enkrat skrbeti vojaški reševalni oddelki, ki so ustanovili vojaške pekarne in kuhinje, kjer delijo revežem po enkrat na dan toplo hrano in vsakemu po pol kilograma kruha. Reševalna akcija se nadaljuje brez prekimbe noč in dan. Ker imajo reševalci za enkrat mnogo nujnejšega posla, nego skrbeti za vzpostavo prekinjenih telefonskih zvez, oskrbuje poročevalsko službo in prenašajo razna navodila avijoni. Brez izjeme in na neštevilnih krajih so tudi pretrgani električni vodi za razsvetljavo ter vlada
v	ponesrečenem ozemlju ponoči trda tema. Kolikor se pač da, so odpomogli temu mnogi žarometi, ki jih je vojaštvo namestilo na najbolj potrebnih mestih reševanja.
Med ruševinami zidovja in tramovja rešujejo še vedno tudi mnogo živih ljudi, ki so bili takorekoč obsojeni, da umrejo lakote v teh grobovih. Vedno pogosteje javljajo sedaj tudi o nesrečah, ki so jim izpostavljeni reševalni oddelki. Pripetilo se je, da je rešil neki vojak, doma iz prizadete vasi, izpod zidovja še živo svo:o ženo. Ko pa se je povrnil po otroke, ki so tudi še živeli, se je zrušila nanj stena in ga ubila z otrokom vred.
RIM, 26. julija. Policija je pregledala vsa poslopja ter odredila, da morajo izprazniti brez odlašanja tri sto stanovanjskih hiš, ki so v nevarnosti, da se porušijo pri najmanjšem potresu. Zaprli so tudi šest cerkva in več večjih javnih poslopij.
Težka neurja nad Berlinom
BERLIN, 26. julija. V Berlinu že tri dni neprestano dežuje. Domala vsake pol ure pribesni neurje ter povzroča ogromno škodo na parkih in nasadih. Vihar je izruval več sto dreves, razkril mnogo hiš. Samo tekom včerajšnjega dne je bilo poklicano gasilno društvo nad stokrat na pomoč.
Propaganda za Jadran na Dunaju.
Dunajska »Neue Freie Presse« je organizirala za september veliko družabno potovanje po našem Jadranu, ki bo trajalo od 20. sept. do 6- okt. List razvija živahno propagando in slika krasote dalmatinske obale, znamenitosti dalmatinskih mest, izredno lepe pokrajine, bogato floro in favno, ki je ni enake na svetu.
Z jablane je padel
sinoči 66-letni posestnik Janez Silak na Pobrežju. Ko je obiral jabolka, mu jena opolzki veji spodrsnilo. Pri padcu si je zlomil desno nogo ter se ranil na glavi. Moštvo reševalne postaje je ponesrečenca odpeljalo v bolnico.
Nevihta s točo.
Včeraj popoldne se je nebo zopet nenadoma stemnilo. Dušeča soparica je vzbujala zle slutnje, ki so se žal — uresničile. Med močnim nalivom je začela padati debela toča, ki je po petminutnem padanju le za čas prenehala, nakar je drobna toča naravnost pobelila nekatere ulice. — Kakor nam poročajo kmetje, ki so davi prispeli na trg, je toča razsajala tudi po Dravskem polju ter vidno oklestila zlasti koruzo. Tudi okoliški vinogradi, ki so bili dosedaj od te šibe božje obvarovani, so bili tu in tam prizadeti.
Logična konsekvenca temeljne misli zakona pa je. da mora vsak državljan tudi v mirnem času z vsemi silami in materijalnimi sredstvi, s katerimi razpolaga, tako gospodariti, da more država v slučaju potrebe imeti od njih maksimalno korist. Zato je nadzorstvo države nad gospodarstvom posameznika važno in potrebno. Seveda pa more država nadzirati samo velike obrate In gospodarska podjetja in ima na njih tudi glavni interes. V to svrho se ustanovi posebna inšpekcija državne obrambe. To nadziranje pa seveda ne sme imeti
značaja kontrole, ampak medsebojnega posvetovanja o tem, kako bi se delo v mirnem času moglo najlepše In najuspešnejše spraviti v sklad z zahtevami državne obrambe- Vse gospodarske organizacije In vsi gospodarski činitelji morajo Imeti visoki cilj tega sodelovanja z državnimi organi tudi v mirnem času pred očmi in Inicijativno podpirati vzajemno delo.
Obramba države nujno zahteva, da se zakon, ki teoretično nredvidcva vse potrebne mere, z logično dosled nostjo tudi izvaja.
iIiiiiihiiiiiiii—
Javna invalidska tombola.
Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Mariboru priredi v nedeljo, dne 5. oktobra 1930 ob pol 15. na Trgu Svobode javno veliko tombolo v korist in podporo najrevnejšim vojnim žrtvam. Ker je prireditev so-cijalnega in človekoljubnega namena, prosimo slavno občinstvo že danes, da to akcijo po možnosti podpre, posebno pa prosimo cenj. društva in ostale korporacije, da na ta dan ne prirejajo veselic. Podrobnosti prireditve tombole, katera bo zopet ena najlepših, bodemo prihodnjič sporočili.
Angleški prestolonaslednik bo letel čez Ocean.
V	londonskih družabnih krogih se govori, da se je princ od Walesa odločil za polet z aeroplanom preko Oce ana v Kanado. Avijon bi vodil sam, z njim bi se vozil tudi pilot Filip Sas« son. Ni še gotovo, ali bo kraljevska dvojica polet dovolila.
Kam s strankami brez strehe?
Na včerajšnji seji upravnega odbora mestne občine mariborske so razpravljal! med drugim tudi o zadevi strank, ki so se ob pomanjkanju stanovanja zatekle pod državni most. Končnoiveljavnega sklepa ni bilo, pač pa je bil formuliran predlog, naj vzame mestna občina v najem poslopje opuščene opekarne g. Julija Glaserja v Melju in tamkaj namesti rodbine izpod državnega mostu.
Kabaretni veter	Sobota	26
VELIKA KAVARNA
Nedelja 27	Kabaretni	veCar
Vstop prosti
S policije.
Aretirani so bili Josip M. in njegova žena zaradi nastopa sodne kazni, Ana P. zaradi vlačuganja in Marija Ž. zbog suma tatvine. — Med prijavami je troje tatvin, potem žalen je Veličanstva in podobno. —
Lastnike avtotaksljeV
in avtobusov opozarja mestna policija, da se bo vršilo pregledovanje vozil. ki se uporabljajo za javni promet, poslednjič dne 30. t. m. v mestni avtomobilski garaži v Plinarniški ulici. Kdor ne bo imel vozila pregledanega, mu ga bo policija vzela in pridržala do prihodnjega rednega pregledovanja; poleg tega bo prizadeti še kaznovan in bo imel večje stroške.
Avto v ognju.
Sinoči proti deseti uri je^ričel na dvorišču hiše VrbanovaJ^fc št. 10 goreti tovorni avto, las^B^vguštl-na Čopiča. Bližnji stanovalci so poklicali ognjegasce, ki so prihiteli na kraj nezgode, pa jim ni trebalo intervenirati; opazil je namreč ogenj že lastnik sam in ga takoj pogasil. Ker kurijo avto s premogom, se je menda vžgal plin. K sreči pa škoda ni velika. —	/
Pri boleznih srca In poapnenju žil, '
nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurava naravna »Franz šefova« grenčica lahko izpraznjen^ črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčfca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vladika lavantinski dr. Andrej Karlin — zlatomašnik
(27. julij 1880 — 27. julij 1930)
Kdo ga ne pozna?! Ne samo v cerkvi, ampak tudi na cesti? Kakor malokateri lavantinski vladika, hodi naš knezoškof dr. Andrej Karlin kljub svojim 74 letom
V	spremstvu mons. Umeka, svojega fconz. tajnika, po mariborskih ulicah. Pojavlja se najraje v romantični kotlini pri Treh ribnikih in prijazno, kakor malokateri dušni pastir njegovega položaja, nagovarja pasante s toplo besedo. S to svojo gesto je postal popularen in je znan vsem promenadnikom, ki ga — vsi brez razlike — spoštljivo pozdravljajo. Skozinskoz prežet demokratičnega duha je postal v 7 letih svojega pastirovanja med nami pravi ljubljenec našega mesta. In če ga ni bilo kedaj na spregled, bodisi, da ga je zadržala dolžnost visoke cerkvene funkcije, ali kaka druga ovira, že smo nehote križem ugibali: »Kaj, če ni zbolel naš vladika?!« Pa se je zopet pokazal med nami v svoji ljubki priprosto-sti, ogledujoč si izložbe. Stalna postaja njegova je izložba Tiskovne zadruge na 'Aleksandrovi cesta, pa tudi za druge trgovine se zanima. Najbolj pri srcu pa mu je kot vrhovnemu dušnemu pastirju prosvetni razmah njegove škofije. Zato se zanima predvsem za knjige'in publikacije vseh smeri. Je naš vladika, smelo in pravično rečeno, demokratičen škof, kakor ni bil morda razen Ant. Slomšeka nobeden njegovih prednikov.
Jutri, dne 27. tm. bo bral naš knezoškof in vladika svojo — zlato mašo.
Preglejmo bežno njegov življenjepis, po podatkih, kakor smo jih sprejeli od knezoškofijskega ordinarijala v Mariboru.
Dr. Andrej Karlin se je rodil dne 15. novembra leta 1857 v Stari Loki na Gorenjskem kot sin posestnika Florijana Karlina in Terezije, rojene Hartman. — Ljudsko šolo v Stari Loki je zapustil 1. 1868, odkoder so ga poslali v ljubljansko gimnazijo, kjer je leta 1876, torej pred 54 leti dovršil gimnazijske študije. Tega leta je položil tudi maturo. Po daljšem posvetu v družini je stopil v jeseni I. 1876 v bogoslovno semenišče. V duhovnika je bil posvečen ravno
27. Julija 1880. leta na nedeljo. Slučaj hoče, da ravno jutri 27. tm. dovrši 50 let svoje duhovniško-pastirske službe.
Posvetil ga je takratni ljubljanski škof dr. Janez Zlatoust Pogačar.
Kot kaplan je služil Karlin v Smledniku od 1. 1880 do 1883, v Šenčurju pri Kranju od 1. 1883 do 1. 1885. — Nato je
postal mestni kaplan in katehet pri Sv. Jakobu v Ljubljani, kjer je deloval od 1. 1885 do 1890. — Tega leta je bil pozvan na pravne študije v zavodu Dell’ Anima v Rimu, kjer je moral ostati do 1. 1892, nakar je bil imenovan prefektom Alojzijevišča v Ljubljani, kjer je službo val do 1. 1894. Istočasno je bil profesor veronauka na II. drž. gimnaziji v Ljubljani (1892—1900). Stolni kanonik je postal 22. januarja 1900. ter je bil v tej funkciji do 18. marca 1911. leta. — Medtem je bil nadzornik veronauka na ljudskih in meščanskih šolah ter učiteljiščih in ravnatelj deškega semenišča »Alojzi jevišče« v letih 1905—1910.
Kot neumoren delavec na polju cerkvene glasbe je bil v tem času tudi glavni urednik »Cerkvenega Glasbenika«, — odlične cerkvene muzikalne revije.
Za škofa tržaško-koperske škofije s sedežem v Trstu je bil imenovan glasom službenega lista dne 6. febr. 1911, a posvečen je bil 19. marca istega leta. Škofijski sedež je zasedal do 4. nov. 1919. le ta, ko ga je papež na pritisk tržaške mafije, katera je proti našemu vladiki demonstrirala po najnesramnejših metodah, razrešil vseh dolžnosti. — Kremeniti dr. Andrej Karlin je ostal še celo leto pozneje na svojem mestu, kljubujoč slepemu laškemu nacijonalizmu, kateremu se je vdala tudi sveta stolica.
Naš jubilant je potem kot begunec iz zasedenega ozemlja postal 6. decembra 1919. leta titulami škof temišivski, katero funkcijo je opravljal do 5. junija 1923 s sedežem v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je bil istočasno ravnatelj knezoškofijskega zavoda Sv. Stanislava.
Dne 6. junija 1923. leta je bil konec begunčeve Kalvarije: Imenovan je bil za škofa lavantinskega. Svojo funkcijo je nastopil 18. julija 1923, a slovesno ustoličenje se je obavilo dne 29. julija 1923. leta, torej pred ravno 7 leti.
Politično se dr. Karlin ni udejstvoval. — Leta 1917 dne 19. maja je bil pozvan »ad personam« v gosposko zbornico na Dunaju, a 25. julija 1918 je dobil naslov »cesarskega tajnega svetnika«. Od jugoslovanskih odlikovanj je naš jubilant lastnik reda Sv. Save I. stopnje, kateri red mu je bil podeljen radi njegovih velikih zaslug za pospeševanje prosvete.
Ob zlatomašniškem jubileju našega vladika dr. Andreja Karlina jubilantu tudi mi iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in srečnih let!
Mariborski in dnevni drobiž
5louesno5ti ob zlatomašni-šfcem jubileju ulačifce dr. Karlina
Nocoj ob 20. slovesno zvonenje, krog četrt na 21. podoknica pred škofijsko palačo, pri kateri zapojo združeni mariborski moški pevski zbori Novakovo »Gorski krai^s tenorskim solom gosp. Živka, HajdriaAte>Jadransko morje« ter »Col-ničku«^BBpkoliških hribih bodo ob tem času goreli kresovi.
Jutri ob 10. bo slovesni vhod v cerkev, pridiga kanonika dr. Vrabra. nato slavnostna maša jubilanta. Pri maši se bo pela Schubertova maša v g-duru za zbor in mali orkester, v kateri nastopajo kot solisti gdč. Clarici ter gospoda Živko in Neralid.
Vladika dr. Karlin je sprejel včeraj iz Vatikana prisrčno čestitko papeža Pira XI.
Nagradne strelske tekme Oblastne strel-ske družine.
Tukajšnji odbor Oblastne strelske dru-žibe priredi jutri 27. t. m. ob 8. uri zjutraj na garnizijskem vojaškejn strelišču v Radvanju svoje letošnje nagradno streljanje. Namenjeno bo v prvi vrsti kmečkim strelcem iz okoliških krajevnih strel-
skih družin. V posebno lepem številu so se prijavili tekmovalci iz Hotinje vasi, Skok, Dobrovc in Ruš, udeležili pa se bodo tekem tudi odposlanci centrale iz Beograda in Oblaste družine iz Zagreba. Iz Beograda je prijavljenih 10 delegatov-strelcev. Razen članov strelskih družin nastopijo tudi lovci mariborske podružnice Slovenskega lovskega društva, ki bodo imeli popoldne na istem strelišču tu di še streljanje na golobe. Prireditev tedaj ne bo samo lokalnega, ampak širšega pomena. Dala bo zopet novo vzpodbudo, da se ta patrijotični šport pri nas še bolj popularizira in razširi, kakor se je doslej.
Župan in podžupan v pohorski koloniji.
Včeraj popoldne sta si gg. župan dr. Juvan in podžupan dr. Lipold ogledala mariborsko počitniško dečjo kolonijo na Pohorju. Bila sta prijetno iznenadena nad vsem, kar sta videla, nad krasno ureditvo cele naprave, nad dobrim gospodarstvom in nad neprecenljivo požrtvovalnostjo odbornic Društva za zdravstveno zaščito mladine, ki vse vodi in vedno izpo-polnuje. Videla sta vesele in zadovoljne obraze otrok — in odšla s prepričanjem, da žrtve mestne občine nosi io dobre sadove.
Soustanovitelj Sokolstva umrl.
Te dni je umrl v Pragi v 75. letu starosti F. Kožišek, ki je začasa ustanavljanja Sokolstva bil desna roka Miroslava Tyrša. V mladih letih je bil odličen telovadec-tekmovalec. 44 let je bil upravnik Tyrševega gimnastičnega zavoda pri praškem So kolu. Nekaj let je bil tudi načelnik tega društva. Spisal je mnogo priročnih telovadnih učnih knjižic, zlasti pa tudi zbirko »Sokolski sistem v slikah«, katere slike je sam mojstrsko izdelal. ’ Študijsko potovanje docenta g. dr. Matka.
Prve dni avgusta se poda g. docent dr. Matko na štiritedensko študijsko potovanje v svrho proučevanja pobijanja jetike v raznih državah. Pot ga bo vodila preko Češkoslovaške, Nemčije, Danske, Norveške, kjer se v Oslu udeleži tridnevne konference Mednarodne unije proti jetiki in enotedenskega potovanja članov konference po Norveški, nato preko Švedske, Finske in Poljske zopet v domovino-
Slovensko lovsko društvo — podružnica Maribor
vabi gg. lovske zakupnike in lastnike samolastnih lovišč svojega področja, da se udeleže sestanka v sredo, dne 30. t. m. v lovski sobi hotela »Orel« v Mariboru, ob 20. uri v svrho dogovora glede prodaje divjačine v bodoči lovski sezoni- Z ozirom na važnost zadeve bi bila umestna čim večja udeležba.
©obr® in zdravo osvežilo v vročini
je čaša Radenske mineralne vode
same ali pa s sadnim sokom. To Vas osveži na duhu in na telesu!
Odbor SLD podružnica Maribor
vabi lovce, da se udeleže nagradnega tekmovalnega streljanja, ki ga priredi streljačka družina Maribor v nedeljo, dne 27. t. m. ob 8. uri zjutraj na garnizijskem strelišču v Radvanju.
Letovanje v Martinščici pri Sušaku.
Skupina za avgust odide iz Maribora dne 31. julija z vlakom ob 17.20. Zbirališče glavni kolodvor pol ure pred odhodom vlaka. Četrtinska vožnja do Sušaka stane Din 35.—. Kdor reflektira na četrtinsko vožnjo, mora vstopiti na glavnem kolodvoru v Mariboru, ostali se lahko pridružijo skupini med potom.
Novi zakoni v slovenskem jeziku.
V zbirki zakonov, ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, izidejo v kratkem sledeči zakoni: Zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah (civilno pravdno postopanje). — Zakon o zemljiški knjigi in zakon o notranji ureditvi, napravljanju in popravljanju zemljiških knjig. — Zakon
o	izvršbi in zavarovanju (izvršilno postopanje).
Tombola.
Prostovoljno gasilno društvo v Radvanju priredi dne 10. avgusta pri gasilnem domu veliko dobrodelno tombolo z lepimi in dragocenimi dobitki. Prva tombola telica, druga šivalni stroj, tretja moško ali damsko kolo, četrta prašič, peta seženj bukovih drv, šesta seženj mehkih .drv ter 10 dragocenih desetk, 30 petk, 60 četvork in še 200 manjših dobitkov. Karte za tombolo po 3 Din. Dobijo se pri vseh članih gasilnega društva. Ker je čisti dobiček namenjen za odplačilo motorne brizgalne, prosi za prav obilno udeležbo odbor.
Na cesti se je zgrudila,
V Vetrinjski ulici se je včeraj zgrudila 23-letna služkinja Josipina Žabkar iz Tomšičevega drevoreda. Ponesrečenko so z rešilnim avtom odpremili y bolnico.
Sanatorij za železničarje
Kot znano, je pred par meseci posebna zdravniška komisija soglasno zaključila* da se na Visolah pri Slov. Bistrici posta-
vi	sanatorij za pljučnobolne železničarje. Tozadevni predlog si je usvojila tudi Uprava centralnih humanitarnih fondov za železniško osobje in čaka le na meteorološke podatke s tega ozemlja. Gosp. docent dr. Matko se je za tozadevne podatke obrnil tako na meteorološki zavod v Ljubljani kakor tudi na Dunaju.
Borza dela v Mariboru išče nujno: 1 kuharico, ki prevzame kuhinjo na svoj račun v dobro razviti gostilni v sredini Maribora; 1000 Din kavcije, znanje slovenščine in nemščine neobhodno potrebno. Stanovanje prosto, drugi pogoji po dogovoru. — Borza išče pa tudi 1 mizarja, 1 mesarja,
1	slaščičarja, 1 peka, 3 ključavničarje, 1 železolivarja, več vajencev (pekovske, čevljarske in mizarske obrti), kakor tudi več služkinj, kuharic, servirk in 2 šiviU* ski vajenki.
Posebni avtobusi na strelišče.
Jutri povodom nagradnega strelja* nja na radvanjskem strelišču, bo vo* zil z Glavnega trga avtobus ob P°' 8. in pol 9. naravnost do strelišča.
Dražba nepremičnin.
Pri okrajnem sodišču mariborskem dne 24. septembra ob 10. dražba nepre* mičnin zemljiška knjiga Skoke vi. št. 301* cenilna vrednost 37.157 Din, najmanj^ ponudek 24.771.32 Din. — Istotam bo 15* septembra ob 11. dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Lovrenc n® Poh. vi. št. 231; cenilna vrednost 511-248 Din, najmanjši ponudek 340.833 Din; dne 22. septembra ob 11. pa dražba nepre* mičnin zemljiške knjige k. o. Digoše vL št. 514; cenilna vrednost 20.000 Din,naj* manjši ponudek 13.333.34 Din- — P” okrajnem sodišču v Murski Soboti J* dne 14. avgusta ob 9. dražba nepremič* nin, travnikov in njive zemlj. knjiga čef* nelavci vi. št. 124, Kupšinci vi. št. 209j cenilna vrednost 21.263 Din, najman$ ponudek 14.157 Din. — Na ptujskem krajnem sodišču bo 2. septembra ob ^ dražba nepremičnin: ideelna ena šestih® zemljiška knjiga k. o. Sitež, vi. št. ltf’ cenilna vrednost 10.400 Din, najmanj^' ponudek 7.550 Din.
Umrli so:	.
danes: v Ipavčevi ulici 55 2mesečn' sinček ključavničarja Fran Vauda! pogreb bo v pondeljek popoldne. "J. Karla Pipan, 411etna soproga železo’’ kega _ revizorja, stanujoča v Magda* lenski ulici 25; pogreb bo v ponde* Ijek ob 16. iz mrtvašnice na Magda* lensko pokopališče. — Včeraj je pre/ minula v splošni bolnici lOletna Lju?' mila Tkalčič, hčerka železničarja p Dogoš; pogreb bo jutri ob 16.30 iz mrtvašnice na Magdalensko pokopališče. — Istotam je včeraj umrl 4316*’ ni čevljarski pomočnik Jakob Skonj^ iz Studencev; pogreb bo danes ol) 16.30 iz mrtvašnice na Magdalensko pokopališče. N. v m. p.!
V	Sv. Petru pri Mariborur » je danes ponoči nenadoma premij1 bivši dolgoletni župan in veleposest' nih g. Ljudevit Fluher. Blag mu sp°' min!
v soboto ob 9. zvei«r
v kavarni „Astoria“
I
zagrebškega kabaretne#* ensemble
Vstopnina »a osebo 10J*!?
Katekizem o tuberkulozi. . v
Pod tem naslovom izide te dm , založbi Tiskovne zadruge v Ljubu3^ v obliki katekizma knjižica o plva jo je spisal docent g. dr. Matko. rr naklada bo izšla v 2500 izvodih. .
Brezplačni Singerjev šivalni teCai se vrši od 31. julija do 14. avg« 1930 v prostorih deške šole IV. v mostanski ulici. Pouk se vrši 0 ^ no izven nedelj in praznikov od^:o* ,ge
12.	ure in 14. do 20. ure. Natancn ^ informacije v tečajni dvorani.
Na oostttih v počitniški koloniji na Pohorju
POT SKOZI POHORSKI VINTGAR. — LEPOTA IN SMOTRENA UREDITEV KOLONIJE. — VESELA LICA, PESEM SMEH. — NIČ RAZLIK, VSI ENAKI!
Toliko sem že čital o počitniški koloniji pri Sv. Martinu na Pohorju. Ni mi dalo miru in odločil sem se za izlet k tej novi točki našega zelenega Pohorja. Priporočalo se mi je kot posebno lepo pot skozi Zgornjo Bistrico in od tam po lesni drči navzgor ob potoku. Žuboreč potok me je spremljal celo pot, valeč in drveč črez skalne mase, mlini, žage, vo-dopadi in švigajoče plahe postrvi so mi krajšale pot. Nehote sem primerjal to . pot z gorenjskim Vintgarjem in ni mi bilo žal, da sem spoznal to krasno globel južnega Pohorja. Po dveurni hoji sem prispel do odprte solnčne trate, in glej, skupina ogorelih dečkov je oživljala to sicer malo obljudeno sotesko. Mladi letoviščarji se solnčijo in hlade ob vodi, vsi veselih, vedrih lic, me uljudno pozdravijo in radevolje pokažejo pot do kolonije. Črnook fantič je takoj pripravljen spremiti me do tja, kar je nadzira-telj Puma rad dovolil. Krenila sva skozi senčnat gozdič navzgor in v osmih minutah sva dospela onstran z mladim smrečjem poraslega sedla tolikokrat imenovano počitniško kolonijo.
Ob temnem gozdu ležita dve napravi: Pohorski in Celjski dom, v vsakem Po 25 postelj, pred vsako napravo pokrita veranda, pri Celjskem domu celo umivalniki na vodovod. Mladi spremljevalec mi razloži, da so vodo zajeli v studencu tam zgoraj in jo speljali tušem, da pa so v načrtu celo klosetnc naprave na vodno izplakovanje, ter prhe, za katere leži že pripravljen materija! tarnkaj-le pod verando.
Kreneva navzgor po prijazni steri, ob-raščeni z mecesni in brezami. Preseneti fiie odprt prostor z lično hišico »Počitniškim domom« in »Mariborskim do-, ttom«. Veliko igrišče z gugalnicami, wo-lebalom itd. Tu domujejo deklice, ki so se pravkar vrnile s sprehoda, polne ja-Sod in 'črnic, vse vesele, prepevajoče. Neka gospodična mi razkaže »Mariborski dom«, ki ima 20 postelj za deklice, bolniško sobico, sobo za nadzorstvo, zdravnikovo sobo in ambulanco. Vse snažno, čisto, res lepo urejeno. »Pa posteljo si sama posteljem, gospod« mi pripomni mali črviček, »tudi doma si jo bom odslej sama postiljala«!
Iz hiše pride, oprta ob palico, gospa gospodarica, znana rodoljubka iz Maribora. Prijazno me sprejme, povabi v hi-|*o in ponudi okrepčilo. Stopim v sobo. Novo iznenadenje: kmetska izba v narodnem slogu in ornamentiki, delo pridnih rok odbornic mariborskega ženskega društva. Vse prijazno, harmonično, domače. V kotu zelena peč, javorjeva miza in krasna kredenca. »Pa še sem poglejte« — mi reče gospa, ko vidi, da občudujem sobo, ter odpre kredenco. »Vse to smo opremile me, vso to steklenino, porcelan in pribor smo dobile me *n sicer brezplačno. In vse, kar vidite, smo napravili v enem letu.« Občudujem toliko delo in skrb, gospa pa pridene z nasmehom: »Se Vam zdi hohštaplersko, g°spod, kaj ne?« Pripomnim samo, da napravlja to deilo name vtis amerikanke urnosti. »Pa bomo delali naprej, bodete videli, če nas pridete črez eno leto obiskat,« je dostavila gospa. »Pojdite z menoj!« in ljubezniva gospa me vodi na drugo stran hiše skozi prostorno obedno J°Po, kjer se ravno pripravlja vse potrebno za obed, na obširen zelenjaden vrt, Poln graha, kolerab, špinače, zelja itd. ■“I-etos še ni vse tako, kakor bi moralo 1)1 ti, pa prihodnje leto bomo imeli že ^sega sočivja dovolj. Suša nam je nekaj škodovala, pa ta vrt je bil lani še zapu-čena njiva,« razlaga gospa. »Tam zgo-Jaj bomo posadili še petsto grmičev rl-Jza, da bodo imeli otroci kaj zobati!« _e Pripomni. Razkaže mi še hlev, jamo . ? ^noJ, kleti in ledenico. Tesarji tam koli dokončujejo še zadnje gospodarske sekte. »Poglejte ta oves na njivi, kako jil-U?Pe,! 1° i° napravilo umetno gno-p°’ katero nam je prispevala tovarna v ah. imetje tu okoli se mu ne morejo d°volj načuditi.« po pobočju io primahata dva gospo-Prvi boli 8’ok, dru«i nekoliko rejen.
»Obisk dobite, gospa!« — »O ne, to sta naš upravitelj in zdravnik, ki prideta iz vasi, kjer imamo tudi nad petdeset otrok nastanjenih v šoli, med temi 40 bratov Hrvatov iz Varaždina in Krapine.« Kmalu se seznanimd in radoveden vprašam gospoda zdravnika za zdravstveno stanje otrok. »Prav ugodno, bolezni nobene, tek pri deci izboren, vse dobro razpoloženo, četudi nam večkrat nagaja dež«, dobim odgovor. »In Vi, gospod upravitelj, ste zadovoljni s poslovanjem kolonije in z Vašo deco?« — »Hvala za vprašanje, v vseh ozirih sem prav zadovoljen, kar poglejte obraze otrok, pa vidite, kakšno je njih razpoloženje. Imamo dobro nadzorstvo, ki postopa z deco povsem pravilno, dobre kuharice, šolske sestre iz Slov. Bistrice, ter navzočnost gospoda zdravnika, kar še posebno pod-krepuje zaupanje starišev v našo napravo.« Zvonec pokliče deco k obedu. Hitro so v redu ter zasedejo vsaka svoj pro stor. Pri jedi tekmujejo v dobrem teku in skoro opazim, da prva porcija vsem ne zadošča. Zato hajdi s krožnikom k velikemu loncu, kjer č. sestra Romana vsakemu vedno rada vnovič postreže.
»Kdo pa vzdržuje otroke na koloniji, gospod upravitej?« — »Preko sto nam jih je poslala mariborska mestna občina, preko sto jih je s podporo banske uprave, ostali so pa na lastne stroške, otroci uradniških, trgovskih in drugih srednjih slojev.« — »Ali delate morebiti med njimi kako razliko v prehrani in postrežbi?« — »Bog ne daj! Pri nas so vsi enaki in otroci se tudi medsebojno najboljše razumejo. Le poglejte jih, kako lepo tu sede po vrsti otrok delavca, profesorja, trgovca, magistratnega uslužbenca itd.«
■	»Čital sem v nekem listu napade in namigavanja na protekcijo. Danes sem prepričan, da to ni res.« — »Mi je znano. To pišejo zlobni ali zavistni in neinformirani ljudje; Sicer se je tikal napad nekega nam sorodnega društva, a prepričani smo, da temelji na neinformiranosti. Če kdo ne zaupa v našo stvar in naše delo, naj pride sem gor, si ogleda naše poslovanje in odšel bo z vtisom, kakor ga boste odnesli tudi vi, gospod!«
In res je tako! Ta dan mi je bil eden najlepših. Zal, da je tako hitro minul, kakor mi je tudi žal, da se nisem pozneje rodil, ker v naših mladih letih niso skrbeli za otroke tako lepo, kakor je to urejeno dandanes.
XX. izkaz daril »Študijski knjižnici« v Mariboru.
V dobi od 1. jan. do 30. junija 1930 je prejelo vodstvo knjižnice naslednje darove: rektorat vseučilišča v Ljubljani 1, Admontski samostan 3, uredništvo »Edinost« (Trst) 7, uredništvo »Zdravje« (Ljubljana) 3, dr. J. Andrassy (Zagreb) 2, ga. M. Čepič 1, ga. baronica Egger (Pesnica) 4, Glaser Janko 2, baron Godel-Lannoy 1, Gselman Alfonz 1, ga. J. Guštin 2, gdč. Juvančič Olga 84, min. n.r. dr. V. Kukovec 35, Leopold Bohuslav (Praha) 3, Meško Ksaver 1, Minafik Fr. 1, Premrou Miroslav (Gorica) 2, prof. Prosen J. (Zagreb) 8, kapetan v pokoju Schlosser P. (Gradec) 2, dr. Strmšek Pavel 12, dvorni svetnik Šorli Ivo 15, dr. Žmavc Franc (Praha) 1, dr. Zunkovič Orest (Hvar) 1, Zunkovič Davorin 1 knjigo in 54 vojaških kart. — Skupyo 193 zvezkov in 54 kart. — Vsem darovalcem bodi še na tem mestu izražena uljudna hvala za knjižne darove s prošnjo za nadaljnjo naklonjenost naprani našemu zavodu. —
Za dr. Žerjav-ov spomenik.
V hvaležni spomin na velikega pokojnika je poslalo Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru 300 Din in skupina istega društva v Ptuju 100 Din, skupaj 400 Din po predsedniku Draguti-nu GilČvertu.
Ablhurljentl trg. akademije mariborske, ki se mudijo že od 1. tm. na velikem poučnem potovanju po Avstriji, Nemčiji, Nizozemski, Belgiji in Franciji, se povrnejo v Maribor najbrž tekom jutrišnjega dne. —
Sjaj in barvno razkošje
so znamenja v Persilu opranega svilenega perila. — Pa kako lahko je to pranje! Kos perila mencate previdno in lahno v mrzli Persilovi raztopini. Nato irpi' rate v mrzli vodi in dotate pri zadnjem izpiranju nekaj kapljic jesiha. Sušite na ta način, da zavijete oprano perilo v belo blago, ki rado vsrkava vlago. Z zmerno vročim likalnikom likate na levi (notranji) strani. To je vse!
Barvano blago preizkusite najprej z o-žirom na pristnost barve. Pomočite najprej rob blaga v čisto vodo in stiskajte ga | L med belim blagom. *
Pers
Primorske vesti
Desetletnico požiga tržaškega Narodnega doma je proslavil Francesco Guin-ta v liktorski dvorani v družbi fašistov. Govoril je med drugim o prošlosti in bodočnosti Trsta. Mussoliniju in Turatiju bo sporočil svoje vtise in prepričan je, da bo Duce zadovoljen, ko mu bo razodel, da vlada v Trstu skupnost duhov in da se dela v slogi. Glede gospodarskega položaja Trsta je Giunta optimist in upa, da bo krize kmalu konec. Tržačani naj le zaupajo Mussoliniju, ki misli na vse Italijane... Tržaški tajnik dr. Perusino je izrekel željo vseh črnosrajčnikov, da naj Mussolini poseti Trst. Giunta je na to molčal. Mussolini je bil že večkrat naprošen, naj sc pripelje v Trst in lansko jesen je to obljubil tržaškemu škofu, ko ga je v Rimu obiskal, ali doslej Mussolinija še ni bilo v Trst.
*
V zadnjem času ponehava bojevitost fašističnih govornikov. Zadnja leta so ob vsaki priliki kazali na sovražnika tam preko in izjavljali, da čakajo samo še Ducejevega ukaza, pa bo izbruhnila vojna. Sedaj pa so postali, gotovo po naročilu iz Rima, bolj miroljubni. Francesco Giunta je govoril v liktorski dvorani
13.	tm. tako-le: »Ali mislite glede vojne, da Italija res želi s kom vojno? Ne verjamem. Italija ni nikdar izzivala drugih narodov. Zakaj bi se torej nas obdolže-valo, da hočemo vojno? Mi nočemo vojne z nikomur, ako pa jo pričnejo drugi, bomo mi človeški projektili, vrženi s skrajnostjo v nasprotnika«...
*
V Piacenzi je govoril nedavno tajnik fašistične stranke Turati o gospodarski krizi. Priporočal je varčnost, da pride gospodarstvo zopet v ravnotežje, posebno še med kmečkim ljudstvom. V Julijski krajini je vse gospodarstvo v veliki krizi. Po dčželi se vršijo predavanja, ki povdarjajo potrebo skrajne varčnosti, ali Istočasno se vršijo na vseh koncih in krajih Primorja javni plesi, ki požrejo ogromno ljudskega denarja. V Pazinu je opozarjal v letošnji zimi pri inavguraciji »dopolavora« politični tajnik udeležence, da Turati plese k še težko trpi. To je bila pametna beseda, toda ostala je prazna, ker se pleše dalje vsepovsodi in se kaže, da bo Turati plese v primorskih pokrajinah med »drugorodcl« trpel še dolgo časa. Plesi polnijo fašistične blagajne in iztrebljajo domači živelj iz zemlje na vzhodni meji,,.,
Istrski pokrajini je obljubljen vodovod* ki bo ogromen, ker ima preskrbeti z dobro pitno vodo vse dežeine dele. V lanskem avgustu so poročali italijanski listi, da je pulski prefekt v Milanu podpisal dogovor za finansiranje podjetja ter je gotovo, da se prično vodovodna dela v Istri dne 21. aprila 1930. April je že zdavnaj potekel. Koncem maja je bilo v Puli zborovanje zadruge za gradbo istrskega vodovoda. Prefekt Leone je imel dolg‘govor, koncem katerega je povedal, da bo vodovod gotovo zgrajen. •. treba samo čakati na novce! V Rim so poslali prošnjo, da naj bi plačala država 75% vodovodnih stroškov, potem pa še 12/4%. ki bi jih morale plačati občine... kajti drugače ne bo mogoče dovršiti vodovoda.
*
Koncem vojne so odpluli iz Pule nem* ški mornarji s 25 podmornicami in so jih potopili v bližini Fažane. Mornariško poveljništvo v Puli se pripravlja, da dvigne te podmornice iz morja. Porabili jih bodo kot staro železo.
*
■	Neki izseljenec v Argentini poroča: Dve leti se jih je mnogo trudilo po šu-mah. Trdo delo, malo zaslužka. Sedaj so nekateri zaposleni po zlatokopih. Plače so precejšnje, ali hrana je predraga. Oni, ki so delali na polju v krajih, kjer ni bilo obilne letine, niso zaslužili niti tega, kar so potrosili za pot in obleko- Na posestvih se dela na pogodbo. Delo traja od zore do mraka breghopol danskega odmora. Po mestith dela”delavci 8 ur. Navadni delavec ima 50 centov na uro. Prihranil bi si sčasoma precej, ako bi ne bilo stanovanje tako drago in pa tudi obleka.
Prvi zvočni film o naši državi.
V	Beograd je dospel te dni predstavnik družbe »Internationale Tonfilm -Comp.« g. Aleksander, ki bo snemal prvi zvočni film z našimi motivi, iz našega življenja in z našimi melodijami. Gosp. Aleksander je sam napisal besedilo za film, ki bo imel naslov »Na plavem Jadranu«. Glavno dejanje filma se bo odigravalo v Dalmaciji, posamezne scene se bodo snemale tudi v Beogradu in Mo-staru. Filmska družba je votirala za snemanje filma 400.000 zlatih nemških mark. Film bo veliko propagandno sredstvo za naš Jadran. G. Aleksander je že odpotoval v Dalmacijo.
Kožne bolezni in nlih zdravljenje
ZNAMENITE IZJAVE DUNAJSKEGA ZNANSTVENIKA-DERMATOLOGA.
Pred kratkim so povabili češki dermatologi znanega dunajskega dermatologa dr. Ervina Pulvaya, da je predaval o zdravljenju kožnih bolezni.
V svojem predavanju je poudarjal predvsem medsebojno odvisnost med spremembami na koži in presnavljanjem. Začel je z normalno funkcijo kože in po-kaial, v koliko je odvisna cirkulacija kože od notranje-sekretoričnega aparata žlez. Tako povzroča n. pr. znižana funkcija žleze ščitnice (thyreoidea) ali hipo-fize znižani tonus krvnih žil. Pride do oslabljenja žil in s tem do njih zvišane propustljivosti. Prevladuje nagib za zbiranje in zaostajanje tekočine v tkivu. Posledica je zvišana občutljivost, ki je ka-rakterizirana s tem, da se radi tvorijo mehurčasti izpuščaji (urticaria). Dr. Pul-vay je pokazal, koliko najrazličnejših faktorjev pride lahko v poštev kot vzrok pri tvorbi teh mehuričev in ekcemov. (N. pr. motnje v regulaciji sladkorja in motnje v regulaciji vode.) Ako torej do-žsnemo, potom točne analize, vzroke, lahko trajno ozdravimo vse oblike srbečic in ekcemov.
V svojem nadaljnem izvajanju je govoril o zdravljenju psorj^ze, ki je ena najbolj razširjenih kožnih bolezni in je veljala doslej za neozdravljivo. Psoriasis je dedna bolezen, s katero nastopi istočasno mnogokrat tudi sladkorna bolezen.
Psoriasis ni nikaka infekcijska bolezen, temveč reakcija kože, ki jo lahko povzročimo z različnimi momenti. Za dosego te kožne reakcije je pa potrebna določena kakovost in pripravljenost kože.
Vzroki psorijaze leže predvsem v mot njah občega presnavljanja. Za sedež te motnje so spoznali trebušno slinavko in zdi se, da je abnormalen tudi ves ostali notranji izločevalni aparat žlez.
Zdravljenje psorijaze vršimo torej na podlagi točnega poznavanja vsakokrat nega presnavljanja. Ako smo to dosegli, potem je psoriasis ozdravljiva. Na vpra sanje torej, jeli psoriasis ozdravljiva, moramo odgovoriti dandanes pozitivno. Vendar ni mogoče določiti za vse psori-jatične enotnega zdravljenja.
Vsak slučaj psorijaze zdravimo z uspehom samo tedaj,, ako računamo z vsakokratno kemično situacijo. Doba in način zdravljenja sta odvisna od jakosti motenj, ki povzročajo bolezen, od lokalizacije ter razširjenosti sprememb na koži. Zdravljenje psorijaze povzroča normalno zroženenje in vodi nato do spremembe celotnega presnavljanja kože. Na ta način dosežemo ozdravljenje psorijaze.
Zanimiva izvajanja so sprejeli znanstveniki z velikim navdušenjem.
Račio kot ptičje strašilo
Da ni čisto brez vsake soli tista zaničljiva beseda o radiju, češ, da ni s svojimi zvočniki za drugo na svetu, kot da straši in vznemirja mirno življenje, kaže naslednja zgodba iz nekega turinškega mesta v Nemčiji. Neki navdušen sadjar ni vedel, kako bi preprečil strahovito uničevanje črešenj po ptičih. Najprej si je najel otroke, da so v sadovnjaku razgrajali na vse pretege in plašili ptiče, da so se izogibali črešenj. Toda vedno tudi otroci niso utegnili ostati pod drevjem. Sedaj pa se je posvetilo naprednemu sadjarju. Dal je namestiti na najvišjo črešnjo močan ojačevalec radijskega aparata in pustil nemoteno tuiiti vse mogoče radijske sporede. Uspeh je bil naravnost presenetljiv: niti videti ni bilo več v bližini kakega tatinskega kljunača!
Lahi proti nouim automo-bilskim cestam
V Italiji se opaža precejšnje nasprotovanje gradnjam dragih novih avtomobil-ukih cest. Prevladalo je namreč prepri-
čanje, da bi se bile mogle velikanske vsote, izdane za gradnjo novih cest, mnogo pametneje uporabiti, in sicer za popravila in razširjenja obstoječih cest. Zato je izjavil minister za zgradbe Crollalan-ca o priliki budžetne debate, da se takoj po dovršitvi velike avtomobilske ceste Turin—Trst preneha z nadaljnim grajenjem avtomobilskih cest in da se bo ves preostali denar uporabil le za izboljšanje že obstoječih cest.
Plauači pozor!
V svrho smotrenejšega treninga je vo-dnosportni odsek SSK Maribora določil posebne dneve za obvezen trening svojega članstva. Treningi, ki jih vodita odslej priznana plavača Stanko Bertoncelj in Viki Tominšek, se bodo vršili vsak torek, četrtek in soboto od 17. ure naprej na Mariborskem otoku. Udeležba je za vse člane kakor članice strogo obvezna.
V nedeljo, dne 10. avgusta priredi odsek plavalno tekmo za prvenstvo kluba, na kar že danes opozarjamo članstvo.
PRAVI
0'
m
m
vedno
odlična kakovost!
Šport
Za pokal saueza
A.S.K. Primorje : I.S.S.K. Maribor.
Dobro se še spominjamo usodne finalne tekme za prvenstvo Slovenije v Ljubljani, ki je končala s poraznim rezultatom 4:1 v korist »Ilirije«. Nihče ni moge‘l ugovarjati izidu tekme, čeprav po kvaliteti igre ni bil povsem upravičen.
Od takrat »Maribor« ni nastopal v resnejših tekmah, ki bi bile pomembne za njegov sloves v domačem športu. Veliko važnost pa polaga domača športna javnost na izid jutrišnje tekme za pokal JNS, v kateri bi prvak mariborske oblasti ob količkaj posrečenem startu lahko rehabilitiral sloves svojega kluba in celokupnega mariborskega športa. Prepričani smo, da bodo domačini v to smer zastavili vse moči in da bo prireditev nudila prvovrsten šport. Več nade je sicer pripisovati »Primorju«, vendar je izid dvomljiv, kajti mnogo zavisi od posrečenega izkoriščenja ugodnih momentov, ki jih »Maribor« tako rad prezre.
Tekmovanje za pokal JNS se prične jutri po vsej državi in bo jako zanimivo. kajti pokalno tekmovanje je veliko bolj interesantno kakor pa prvenstveno tekmovanje na točke. Klub, ki tekmo izgubi, izpade iz nadalnjega tekmovanja. Ta način tekmovanja napravi tekme zanimive in je vpeljano skoro v vseh državah.
Upravičeno pričakujemo, da bo naša športna publika jutri na tekmi polnoštevilno zastopana. Ako jutri naš prvak zmaga, igra prihodnjo nedeljo v Ljubljani proti S.K- Iliriji.
Šport v nedeljo.
Ob 9.30 na Igrišču ISSK Maribora: mladinska nogometna tekma ISSK. Maribor :SK Železničar za mladinski pokal
SK Ilirije. Sodnik g. Bergant. Ob vsakem vremenu.
Ob 14. v kopališču na otoku: turnir v namiznem tenisu za klubsko prvenstvo ISSK Maribora.
Ob 15.30 na igrišču ISSK Maribora; prijateljska tekma rezerv ISSK Maribora in SK Rapida. Sodnik g. Marinič.
Ob 17.30 na igrišču ISSK Maribora: pokalna tekma ASK Primorje (L)ubl]ana) :ISSK Maribor. Sodnik g. Wagner (Celje). Ob vsakem vremenu.
Zbor nogometnih sodnikov, službeno.
K pokalni tekmi ASK Primorje:ISSK Maribor dne 27. julija v Mariboru se delegira za sodnike g. Wagner (Celje). Rezerva g. Ochs.
Davisov pokal.
Včeraj se je pričela v Parizu finalna borba za Davisov pokal med Francijo in Ameriko. Američan Tilden je porazil Francoza Borotro z 2:6, 7:5, 6:4, 7:5, Francoz Cochet pa Američana Lotta s 6:4, 6:2, 6:2. Stanje po včerajšnji tekmi je 1:1.
Velik mednaroden teniški turnir v Za* grebu.
Zagrebški medklubski odbor za prire-ditev mednarodnih turnirjev priredi v Zagrebu velik mednarodni turnir v lawn-tenisu za prvenstvo države in za pokala Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije. Turnir se bo vršil od 27. do 31. avgusta 1.1.
Zimskošportni sodniški izpiti. Smuško-tehnični odsek JZSS bo nadaljeval letos s sodniškimi izpiti. V septembru se bodo vršili prvi izpiti v Ljubljani, v oktobru drugi. Obenem se bo v oktobru vršil teoretski tečaj za sodnike za skoke, takoj začetkom zime pa praktični. Pozivajo se v prvi vrsti oni klubi, ki še nimajo v svoji sredi izprašanega sodnika, da izberejo primerno osebo in jo zainteresirajo za izpit. Pri savezu dobe Saveena pravila, ki vsebujejo vse potrebne podatke. Še v tej sezoni se bo tudi osnovalo izpitno komisijo pri podsa-vezu v Mariboru in Zagrebu.
K< M. Čapek • Cbod:
Jindri
Roman. — Iz češčine prevel dr. Fran BradaC.
22
»To je polmesec,« je poravil oče Jindrovo zmoto.
»čakajte, pustite me, da še pogledam!« je navdušeno prosil Jindra, potem pa je nameril daljnogled na očeta. Seveda se je varal, videl je samo svetlo meglo. Njegovo oko se je sklonilo na puncovno zvezdico na sreoru, in šele zdaj, ko je videl njeno neznat-nost, je pošteno osupnil.
»To je krasota!« je vriskal. »Jaz sem mislil, če je Diana, da bo to psiček, pa je ženska z mescem na čelu, z zvezdico pri nosu in dvojko na tilniku.«
Ni se mogel nagledati; resničnost in možnost tako drobne skulpture in to, da jo je videti s to pripravo, mu je bila očividno pravi čudež.
»Čakaj, še nekaj ti pokažem!« je rekel Jindfich, namočil prst v črno kavo, poškropil papir, tako da se j« napravilo nekaj prav majhnih rjavih kapljic.
Naravnal mu je cev na eno od njih.
Jindra je zacvilil od veselja, dvignil glavo, se ozrl na okno, ki je bilo pred njim na stežaj odprto, in zopet je poglobilo oboroženo oko v kapljice črne kave, se znova prepričal, da je vse, kar vidi na nji skozi steklo, zgrajeno v neskončno drobni točki, ki se tako vidi le zaradi svojega blišča, in zopet je opazoval v okularju daljnogleda.
Le kako je to mogoče! Nele vsak tudi najdrobnejši listek vijolic na oknu, celi podrobni vzorec zaves, ampak tudi cela pokrajina, z robom, nazobčenim PO dimnikih nižje ležečih hiš, cesta in čeznjo Doče?
železniški nasip, in moj Bog! — resnično se premikajoči vlak, vse je videti, tudi prapor dima, ki plapola nad vlakom — in glej! — prikazal se je hipoma bel oblaček nad lokomotivo, za njim se je ozval oddaljen žvižg vlaka: to vse je osredotočeno na majčkenem koščku, na katerem prosto oko le z velikim trudom opazi štirikotniček okna! Ves t«> neizrekljivo nežni in ostro narisani, žalostni, črnorjavi svet, slok kakor na vrtni zrcalni krogli in na konici, mala svetla kroglica, in ko je Jindra gledal na pravo nebo, bi ga bilo močno žareče solnce skoraj oslepilo!
Globoko je vzdihnil Jindra in gledal razočaran očeta, ne da bi slutil, da je v tej črnorjavi kapljici utpoil svojo otroško mladost. Še isti dan mu je oče utopil svojo otroško mladost. Še isti dan mu je oče likokrat nadomestil mikroskop, .napravljen za silo iz daljnogleda; in tale strojček je postal nekak pomnik Jindrove otroške dobe, kajti odslej je postal mahoma cel mož, raziskovalec v miniaturi sicer, zarodek učenjaka, kakor je postal Jindra, še preden so mu zrastle take brčice, kakor jih je izsilil pod nosom svojega očeta. Kajti od onega dne ni imel smisla takorekoč za nič drugega več nego za to, kar je bilo v zvezi s prirodoznanstvom. Vsaj do dobe, ki je za vsakega mladega moža kritična in ki mu nastane, ko postaja mož. Izjema so bili le vodni športi.
V	tem je bil čisto očetov, neglede niti na prirojeno ljubezen otroka Vltave, ki je zagledal luč sveta sto korakov od njenega brega, takrat še neregulira-nega, in je deset let tukaj živelo.
Polagoma je postal znamenit vztrajen plavač, veslač, vreden svojega očeta, včasih celo strasten, ampak njegova prava, nikoli neutrudna strast ie veljala znanstvu in prirodi.
1u je,postal od očeta še bolj nerazdružliiv nego
na vodi in večkrat res njegova muka. Kajti Jindfich Pavak je vedel mnogo, ali Jindra je hotel vedeti vse in prav kmalu je zadel ob dno in stene prirodoznan-skega vodnjaka svojega 4očeta, Id na primer niti slutil ni o tem, da so .pavdki’ golobje.
Kmalu torej ni zadostovalo očetovo znanje, čeprav ga je na hitro izpopolnjeval, in njegov fant, ki je poizvedoval pri njem, srce ob srcu, je z žarečim pogledom in z nestrpnostjo gnetel očetove prste in se kmalu naučil iskati sam po knjigah in Pavdkovo sicer tako glasno stanovanje je utihnilo, ker sta oba sedela, vsak pri svojem. Jindfich pri svojih pesnikih in modrijanih sanskrita, Jindra pri prirodoslovnih knjigah; oni z jasnim, ta z nagrbančenim čelom.
Njuni poti, enkrat razdvojeni, sta šli čim dalj® bolj narazen, ker sta peljali k ciljem, ki so bili med seboj kar najbolj oddaljeni, kakor sta kulturna zgodovina ljubezni in očesno zdravilstvo, za katero se je Jindra Specializiral že pred svojim doktoratom, ki & ga bil čisto gotovo dosegel še pred svojim triindvajsetim letom — da ni bilo vojne.
Ta čas je bil Jindfich Pavdk zaposlen z grajenjem svoje znanstvene pozicije v Pragi. Njegov Češki prevod »Kamasutre« je bil še vedno v rokopisu; akademija se ni mogla odločiti, da bi ga izdala, čeprav je ponudila prispevek za izdanje; založniki so bili za to napol pripravljeni, ako avtor izpusti filološke komentarje pod črto, praške tiskarne niso imel* sanskritovih matric.
Pa tudi sicer se ni zgenilo nad nobenim rokopt* som toliko izbirčnih ram, in ko se je našel nekak pogojen izhod po predlogu, da naj bi r eka, mesta tolm*' čil s »sramežljivo latinščino«, Je odstopil celo tial-smelejši založnik, kajti to, kar bi ostalo, res ni b«° vredno, da bi se kdo osmelil...
L.
Batja — črugi Forč
Po vsej Evropi znani tvorničar čev-jiev Batja se ne peča več samo s proizvodnjo obuval. Nekaj časa je, upoštevajoč potrebo svojega delavstva, skušal producirati cenene bicikle za svoje na-stavljence. Komad je stal 690 češkoslovaških kron. To pa je bila le prehodna doba. Kajti sedaj prodaja Batja že tudi motocikle in rezervne dele avtomobilov. Motocikle, čijih posamezne sestavne dele naroča Batja iz Francije, prodaja bogati tvorničar za 7700 češkoslovaških sron. Poslednje dni pa že javljajo, da namerava Batja zgraditi posebno tovarno 2a izdelavo avtomobilske gume in za Sfadnjo malih avtomobilov samih. Pra-JJo. da bodo ti avtomobili po svoji kakovosti na višini, a vendar zelo po Ceni. Da vidimo!
70letna ugrabljenka.
Neka bogata 701etna vdova po nemškem inženjerju v Cagliariju na Sardiniji Se ie zaljubila v 401etnega častnika. Ko Je 2a to doznala hčerka starke, je pregovorila svojo mater, da se je preselila k j>iej v Turin, da pozabi svojega ljubčka, lepega dne pa se je pojavil pri vdovi iz Cagliarija -ter se odpeljal ž njo Za vedno. Hčerka je sedaj slučaj prijavila ter bo oficir obtožen ugrabljenja *enske osebe...
Gospodična, vešča šivanja
.,^če službe k otrokom v Mariboru. Nartov v upravi lista.	2106
krojaškega vajenca
sprejmem. Franc Cverlin, Maribor, Go-JDoska ulica 32.	2105
kovino s kuhinjsko posodo
na Glavnem trgu'prodam ali oddam v ^ajem. Naslov v upravi lista. 2111 Pr
Lepo opremljeno sobo
z razgledom na park s separiranim vhodom oddam boljši osebi. Naslov v upravi lista.	2104
Gramofone popravlja precizno le mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Istotam velika izbira najboljših gramofonov znamke »Columbia« in gramofonskih plošč. 602
Prodam gostilno in trgovino z mešanim blagom ob okrajni cesti na zelo prometni točki v bližini Maribora. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Ugodnost«. 2098
Prodam hišo, lep vrt. nekaj sadonos-nika, njivo in travnik 5 minut od kolodvora, 2 minuti od cerkve- Denarja potrebno 50.000 Din. Izve se pri G. LESJAK, Slivnica pri Ma-riboru.	2099
Mladi zajčki angorske pasme
par za 50 Din, na prodaj. Restavracija _ pri »Treh ribnikih«.	2107
Sobo,
Čisto, z dvema posteljama in uporabo kopalnice v bližini Vodnikovega trga, oddam. Istotam sprejmem tudi solidno sostanovalko. Naslov v upravi lista.
2012
| Brez strokovnja2\.
IZ—Sp
ptmriovACCAu so haibouša
J. PETELN ,
Maribor. Gosposka ul. 5
Diplomiran in državno preizkušen optik
Pomerjenje vseh očal
* O
or
n
0
ru
01
Večje krasno stanovanje v sredini mesta oddam s 1. avgustom* Obstoji iz treh sob, kopalne sobe, sobe za služkinjo ter vseh ostalih pritiklin. Vprašati pri Upravi hiš Pokojninskega zavoda za nameščence v Mariboru od 18. do 19. ure dnevno.	2Sitn
Fotografiram vse!
Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomayer, Gosposka 39.	2046
Mlajši trgovski pomočnik, specerist
se sprejme. Ponudbe na upravo »Ve-černika« pod: »Priden in pošten«. 2087
Najlepše razglednice iz Maribora
dobite v papirnici Feliksa Novaka. Gosposka ul. 9.	1768
Za potovanje:
potne kovčeke in torbe, v veliki Izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kov-čeki za auto in kolekcijo vzorcev po naročilu. I. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.	1763
Časopisi in inseratl. pri Hinko Sax, Grajski trg. 1654
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—51etnhn jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe uro se pride na dom.	XVII
ElektroinštalacUe, montaže vil, stanoVanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše Izvršuj® Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII
Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne koSare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarsld mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice.	529
a*no sobo	[Sobo	in	črkoslikanje,
°Qdam posamezni osebi z lastnim po-	barvanje fasad Izvršuje poceni, hitro in
J^tvom brez štedilnika. Stritarjeva ul.	okusno Franjo Ambrožič, Grajska uli-
.2080	*	ca 3 za kavarno »Astoria«.	IX
Izredna prilika za nakup
moškega perila
v tovarni perila Maks Durfava & Co. Maribor, Gregorčičeva ulica 24
kjer so še vedno v zalogi velike količine različnega perila, kakor:
Srajce Iz cefirja in kombinirane z dvema ovratnikoma ter dvojnimi manšeti po Din 36.—, 46 —, 52.— in 58.—;
Bele srajce In srajce k fraku do najfinejše vrste od Din 40.— naprej; Srajce iz popelina, panama-srajce in nočne srajce najfinejših vrst in vseh velikosti;
Spodnje hlače, dolge in kratke, iz zradla, kepra ter Sifona; pižame moške, ženske in otroške od Din 100,— naprej; ovratniki mehki, poltrdi in trdi, najfinejšega lastnega izdelka.
Naročila po meri se izvršijo v 24 urah. Blago je prvovrstno in so cene z ozirom na to, da je treba vso zalogo v najkrajšem času vnovčiti, ji-	najnižje.	2040
Eli JI EfcJJt Odstrani nadležne EVH * K C Pl M lase brez bolečin. Neprekosljivo kosmetično sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in glavni zalogi
A. ZORKO :: MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA 14	1985
■
■
■
■
Eksportna hiša „IUNA“ lastnik A.Prlsternlk
Aleksandrova cesta 19
MARIBOR
Aleksandrova cesta 19
Bogato izbrana zaloga:
Poletne majice za otroke komad od Din 11.— naprej Veslaški Jopiči za gospode komad od Din 24— naprej Kopalne hlačke komad od Din 12.— naprej Kopalne obleke komad od Din 35.— naprej
Kratke nogavice za otroke par od Din 6.50 naprej Kratke nogavice za dame par od Din 10.— naprej Kopalne četice komad od Din 8.— naprej
Gumijasti kopalni pasovi komad od Din 6<— naprei Sokolske malce komad od Din 20.— naprej
Nadalje velika zaloga čipk, vezenin, svilenih trakov, čevljev iz iadrovine, sandal, kravat, sraic, ovratnikov, ženskih in moških nogavic Itd.	XXI
E IX. 2519/30
Dražbeni oklic!
Dne 22. septembra 1930 ob 10. uri dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Ruše vi. št. 338.
Cenilna vrednost:	Din 30.820*—.
Najmanjši ponudek: Din 15.410'—.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Qkralno sodišle v Mariboru, odd. IX
dne 13. julija 1930
10M
E IV. 1963/29
30
Dražbeni oklic!
Dne 15. septembra 1930 ob 11. uri dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Sv. Lovrenc na Pohorju vi. štev. 231.
Cenilna vrednost: Din 511.248*—, vrednost pritikline? Din 11.430'—, najmanjši ponudek: Din 340.833*—.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
*
Okraino sodišče v Mariboru, odd. IV
dne 10. julija 1930.
m*
Linolejum
je najboljši in najcenejši ^ obložek PS	za	tla
Podpisana si usojata naznaniti, da sta prevzela staroznano in sedaj renovirano gostilno Kazbek (Ružič) o Novi vasi pri Mariboru. Potrudila se bosta s toplimi in mrzlimi jedili, z dobro izvoljenimi pijačami (pri toplem vremenu dnevno pivo v sodčkih), solidnimi cenami in prvovrstno postrežbo
cenjene goste najbolje postreči.
Hkrati vabita na	20M
otvoritveno veselico,
katera se vrši dne 3. avgusta 1.1. Prostorni senčni vrt, priložnost za ples in druge zabave. Godba Visijak.
Začetek ob 15. uri, vstopnina Din 4*—
Za obilen obisk prosita
 _____________________________________________________________________  F.	in M. Podgoršek.
/anatom v Mariboru
Oespeika 49 Telefon 23-38
Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Višinsko solnce, diatermija, toni-zator, žarnica „Hala“. Lastnik primarij
♦ Dr. Mirko Černič
specijalist za kirurgijo.
v novem kopalnem plašču, za katerega Vam nudi tvrdka
ORNIK
Maribor, Koroška c. 9
Krasno FROT1R-BLAGO v jako pestrih barvah in okusnih desenih pod jako ugodnimi pogoji.
V	zalogi tudi elegantni, damski kopalni trikoji in moške kopalne hlačke različnih vrst, kakor tudi damske in moške kopalne kape.
Najboljši
in najcenejši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih in šiviljskih potrebščin
Modna trgovina
Gramofoni	od	Din	298'—	daije
Mandoline	.	.	136—	„
Violine	*	,	95-—	„
Gitare	„	„	207'—	„
Trombe	,	„	505*—	.
Rotne harmoniki	„	„	85*—	,
PRODAJALNA: TRO SVO
Nova Scherbaumova zgradba
Dne 22. septembra 1930 ob 11. uri dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Digoše vi. št. 514.
Cenilna vrednost:	Din	20.000'—.
Najmanjši ponudek: Din 13.333 34.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki j® nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. rf
dne 13. julija 1930.
Opozarjam p. n. publiko na zalogo prekajenih izdelkov velike svetovno znane tuzemske prekajevalnice, vsled česar nudim vse izdelke te stroke po tvornlških cenah
Spedjaliteta:
Praška dljetna šunka, 10 dkg Din 7-, mešani narezek (rodbinski) »/* kg Din 10-. - Potrebni pro-vijant za turiste, izletnike itd. Vse vrste delikates
Za trgovce In gostilničarje engro-cene. - Prepričajte se osebno o cenah in kvaliteti, v delikatesni trgovini	im
L. UHLER. Maribor, Glavni trg
Kal Je za vlagatelja najvainejžel
Popolna varnost njegove naložbe I
Zato nalagajte svoje prihranke v
OBUSTNI HRANILNICI MARIBORSKE OBLASTI
fedaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja ln urednik; FftAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO. DETELA
Mariboru
tffan &	,*	*	'	’	*	'	/MŠHRsnE!	V®	C	Pff	NTRTSfrl	V	M	Sr	IB	o	r	u,	dne	26.	Vil.	iW.