Povabili so me, naj napišem nekaj vrstic o začetkih glasbene mladine na Slovenskem, o težavah, ki so bile pri njenih prvih korakih, še posebej pa o vlogi in nalogah glasbene mladine danes. Menda je to vabilo danes v pričujoči obliki neizpolnjivo. Naj torej o vsem tem zajamem le nekaj bežnih misli. Sklep o organiziranju Glasbene mladine na Slovenskem smo sprejeli pred več kot dvajsetimi leti. Nekateri od glasbenikov smo se tedaj izpopolnjevali oziroma razgledovali v Parizu. Tam smo se med drugim spoznali tudi z gibanjem Jeunesses musi-cales. obiskovali smo njegove'prireditve, prebirali publikacije, ki jih je izdajalo to mladinsko množično gibanje, in se navduševali nad uspehi, ki jih je dosegala francoska glasbena mladina. Najvidnejši evropski in drugi glasbeniki ter glasbena združenja iz vsega sveta so se z veseljem in ob simboličnem honorarju odzivala vabilom francoske glasbene mladine in prirejala koncerte ne le v Parizu, temveč tudi po manjših in malih francoskih mestih ter njihovih ,,prekomorskih" (tedaj še!) območjih, tako npr. v Alžiru in drugod. Bilo je v navadi, da mladi poslušalci po koncertih niso odhajali iz dvorane. Ostajali so na svojih mestih, da bi se z nastopajočimi pogovorili o vsem, kar jih je zanimalo: o izvajanih delih, o tem, kaj se dogaja v glasbenem svetu, o novih smereh skladateljskega ustvarjanja, o njihovem delu, načrtih in težavah in podobno. In ni bilo enkrat, daje umetnik med odgovarjanjem znova sedel k instrumentu in odigral del svojega programa ali praktično obrazložil strukturo programirane skladbe. Ko smo nato spoznali še ogromne, dobesedno neizčrpne možnosti, ki jih ima gibanje v širšem evropskem in svetovnem prostoru, namreč možnosti izmenjavanja, povezovanja in vzporejanja naporov ali uspehov, je bilo sklenjeno, da to gibanje sprožimo tudi pri nas. Od vsega začetka smo se zavedali, da prvi koraki ne bodo lahki, da se bodo delokrog in načrti predvidene glasbene mladine križali z že obstoječimi načini in oblikami kulturne vzgoje oz. kulturnega udejstvovanja pri nas. Zavedali smo se, da jo moramo organizirati tako, da vnaprej izključimo vse oblike ali nianse diskriminacije oziroma — kakor smo tedaj rekli — kolonialnega obravnavanja našega gibanja s strani tujcev, ki imajo dolgoletno in bogato tradicijo. No, kljub najboljši volji in ogromnim naporom organizatorji tedaj nismo uspeli. Iniciativni republiški odbor Glasbene mladine, ki je na pristojnih mestih utemeljeval svojo zamisel in se pri tem naslanjal na uspehe že delujoče Glasbene mladine v Srbiji in na Hrvaškem, ni prodrl. Čez leta so mlajši navdušenci sprožili novo akcijo za ustanovitev glasbene mladine pri nas in - uspeli. Prav je, da so uspeli, kajti cilji glasbene mladine, kijih je kot vsako drugo gibanje moč seveda tudi zlorabiti, prav gotovo taki, da jih lahko zagovaijamo vselej in vsepovsod, če pri tem mislimo na oblikovanje kultiviranega, duhovno zrelega, bogatega in razgledanega človeka. Menda na Slovenskem še nismo uspeli realizirati vseh nalog, ki jih ima glasbena mladina. Čas za to je nedvomno prekratek. A zastavili smo si jih jasno in s polno odgovornostjo. Kaj hočem s tem reči? To, da je delovno področje glasbene mladine pri nas kot v svetu zelo obsežno, pestro, raznorodno, vsebinsko bogato in tudi dinamično, kar menda še posebej privablja mlade ljudi. Treba je le spoznanja in izkušnje o njem prav interpretirati in jih spremeniti v dejanja. In še nekaj, kar prav gotovo ni nepomembno. Smo storili doslej dovolj, da bi Glasbeno mladino naša javnost dodobra spoznala in da bi predstavljala pojem, ki ga je treba ne le upoštevati, pač pa tudi primemo stimulirati? CIRIL CVETKO -A ■ leto III, Številka 5 20. maj 1973 Izdaja Glavni odbor Glasbene mladine Slovenije. — Ureja uredniški odbor: Janez Hijf-ler (odgovorni urednik), Tea Kerševan, Primož Kuret, Dušan Rogelj. Tehnični urednik France Anžel. — Naslov uredništva: Ljubljana, Dalmatinova 4/II, tel. 310-033. Tekoči račun pri SDK št. 50101-618-49381. — Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. — Izhaja šestkrat na šolsko leto. Celoletna naročnina 8 dinarjev, cena pozameznega izvoda 2 dinarja iz vsebine s tematske konference gms: teze za razgovor o neki diskriminaciji povsem moja ^ »morning dew« odpotovanja in molilni mlinčki obisk v radijskem studiu 2. STRAN • GLASBENA MLADINA 20. MAJ 1973 beseda uredništva J Izšla je že peta številka našega časopisa. Bliža se konec šolskega leta in s tem tudi naša zadnja, šesta številka. Zopet vas, dragi bralci, vabimo k sodelovanju. V zadnji številki bi radi objavili čim več vaših prispevkov, radi bi izvedeli, kaj vam je prineslo šolsko leto. Sedaj bodo začele po glasbenih šolah zaključne produkcije in koncerti, kjer boste nekateri pokazali svoje uspehe, v katere ste gotovo vložili veliko truda. Pišite nam o vsem. Do sedaj smo zaradi pomanjkanja prostora objavili le nekaj vaših prispevkov. V tej številki smo objavili, čeprav z zamudo, vaše prispevke, zaradi pomanjkanja prostora seveda v skrajšani obliki. Torej, še enkrat vas vse vabimo k sodelovanju! UREDNIŠTVO odmevi na šolsko uro o elektro-akustični giasbi 3. marca je profesorica Narcisa Deskovič v okviru tematske konference Glasbene mladine Jugoslavije predavala dijakom bežigrajske gimnazije o elektroakustični glasbi. Zanimalo nas je, kaj dijaki mislijo o tej glasbi in koliko so z njo seznanjeni. Najzanimivejše odgovore smo zbrali in jih objavljamo: ..Predavanje me je izredno zanimalo, ker menim, da se o tej glasbi premalo piše in sliši, navsezadftje pa tudi predava v šoli. Zelo me je navdušil teoretični del predavanja, pri glasbenem delu pa mi je bila všeč skladba z naslovom Mavrica. Pogrešal pa sem v tem predavanju glasbo, kot je na primer Charlesa Woorinena Times Enconium, torej glasbo, ki ima v sklopu prav zares vse naravne in nenaravne zvoke in šume. Sicer je bilo to v teoretičnem delu res omenjeno. V zvezi s tem, kako ta glasba nastaja, primera? pa ni bilo. Lahko bi bilo tudi nekoliko podrobneje razloženo delovanje moag synthe-zizeija, ker mislim, da je dandanes že tako razširjen, da njegova glasba ni danes nobena neznanka za povprečno izobraženega človeka. Na splošno je bilo predavanje zelo poučno in si podobnih lahko samo še želimo.11 „Samo predavanje me ni zanimalo toliko z glasbenega stališča kot s tehničnega. Elektronska glasba mi sama po sebi najbolj ne ugaja. Pri poslušanju mi tudi veliko pomeni, da vidim orkester, dirigenta. Verjetno je velika krivda, da elektronske glasbe nisem vzljubil, tudi v tem, da mi je v šoli sploh niso razložili. Potreboval bi torej razlago, da bi jo razumel, tako kot opero, koncert klasične glasbe .. ..Predavanje mi je bilo zelo všeč, kajti bilo je eno redkih namenjeno modemi glasbi. Mislim, da vsa naša glasbena vzgoja preveč sloni na zgodovini in nas premalo seznanja z moderno glasbo." „Na predavanju sem odkril nastanek te „nove“ glasbe. Zelo zanimivi so bili primeri, ob katerih smo spoznali spreminjanje navadnega zvoka. Zanimalo me je, kako ta glasba nastaja, se razvija in potem napiše in končno posname.*' „0 uri elektronske glasbe bi težko govoril, ker sem prav na tem predavanju prvič slišal kaj več o tem. Predavanje je bilo zanimivo in dobro izpeljano. Razlaga je bila nujna, mislim na razlago umetnikovega mišljenja in pogojev, zaradi katerih je nastala. To bi najlaže prikazal s skladbo Mavrica; Motiv vode bi lahko izluščil sam, ne bi pa pomislil, da glasba ponazarja najprej odtekanje vode po nevihti, nato novo nevihto in zopet odtekanje. Z razlago o deželi, v kateri je delo nastalo, pa sem dobil čisto nazorno predstavo." za razgovor o teze Govoril bom o položaju sodobne glasbe v dejavnosti Glasbene mladine Jugoslavije ter o mestu sodobne glasbe v programih te organizacije. Da bi čim jasneje predstavil temo teh tez, predlagam najprej, da bi osvojili termin Nova glasba, s čemer bi popolnoma odpadel ugovor o „sodobni glasbi“ kot o problemu.časovnega termina: kajti jasno je, da vsako glasbeno delo, ki je sodobno po datumu nastanka, še ni nujno tako tudi po svoji vsebini. Z uporabo izraza Nova glasba pa so stvari mnogo jasnejše. V Novo Glasbo spadata tudi Stravinski in Bartok, enako kot Stockhausen in Boulez. Obenem opozarjam, da je razpravljanje o Novi glasbi znotraj dejavnosti Glasbene mladine vsebinsko povezano s splošnim utripom glasbenega življenja pri nas in v svetu in posebno s pedagoško prakso, enako tisti v splošnem šolstvu, kakor tisti v glasbenih šolah in akademijah. Zato se bodo nekatere od teh tez nanašale istočasno na dejavnost Glasbene mladine kakor tudi na vprašanja glasbene vzgoje v splošnem in ožjem strokovnem glasbenem šolstvu. 1. - Dejstva zgodovinskega razvoja glasbe imajo svojo dialektično logiko, ki se je ne da zanikati ali zamolčati. V medsebojno prepletenih linijah teče skozi stoletja avtohtoni razvoj zvočnih predstav, zasnovan na fizičnih zakonitostih, predstavni in aperceptivni razvoj doživljanja glasbe, razvoj skladateljskih oblik in tehnike, ter se kot rezultat vsega tega pojavlja na neki zgodovinsko-dia-lektični stopnji Nova glasba. Nihče si je ni izmislil „iz nič" in z objektivno analizo je lahko ugotoviti njeno zvezo s katerokoli prejšnjo, posebno novejšo stopnjo glasbe. Kakor v nobeni drugi človeški dejavnosti, se tudi na področju glasbe preteklost ne povrne, pa če so bili vzori še tako veliki. Nihče ne oporeka genialnosti da Vincijeve Mone Lise, a danes nihče ne bi slikal tako, kot je slikal Leonardo da Vinci. In če se Frederic Chopin in Dmitrij Šostakovič inspirirata s preludiji in fugami velikega Johanna Seba-stiana Bacha, s tem še ne pišeta baročne glasbe, temveč glasbo svojega časa, glasbo romantike oz. glasbo 20. stoletja. Nova glasba se torej nujno pojavlja kot edini možni ustvarjalni izraz svojega razdobja, in povsem gotovo je, da zgodovinski razvoj ne bo zastal na svojih pridobitvah, ampak bo tekel naprej. To potrjujejo zgodovinske konstante: nobene vrnitve ne bo v preteklost, ker jih nikdar doslej v ničemer ni bilo. 2. - Pojem glasbene kulture je nedeljiv od svojega temelja - publike. Vemo, da vsi sodobni umetniški izrazi našega stoletja, tako tisti na likovnem področju kot v gledališču in glasbi, postavljajo pred svojo publiko izjemne zahteve. V splošnem tempu družbenega, tehničnega in intelektualnega razvoja se tudi glasba razvija zelo hitro in nas preseneča s svojimi lastnostmi in bogastvom, kakršnega se še do nedavna ni moglo niti slutiti. Publiki ni lahko slediti temu razvoju. In ravno zato so zadolženi vsi posredniki med glasbeno umetnostjo in poslušalstvom, torej enako glasbena pedagogija, organizacije kot Glasbena mladina ali sredstva javne komunikacije, posebno radio in televizija, da pomagajo publiki v razlaganju Nove glasbe in da to publiko - oziroma v širšem smislu kulturno javnost - nujno usmerjajo k aktivnemu odnosu do umetnosti Nove glasbe. Ni namreč vseeno, na kakšen način Nova glasba pride do svojega konzumenta in na kakšen odnos naleti pri njem. Sicer ne gre za kak poseben odnos do Nove glasbe - dovolj je uvideti potrebo razumnega pristopa in doseganje aktivnega odnosa; to je zahteval za glasbeno umetnost na osnovi svojih ogrom- 20. MAJ 1973 GLASBENA MLADINA « STRAN 3 makso p ir ni k Skoraj neopazno je lani šla mimo 70-letnica skladatelja in glasbenega pedagoga Maksa Pimi-ka. Pri tem pa vsi, zlasti tisti, ki se intenzivneje ukvarjajo s petjem in zborovsko glasbo, seveda pa tudi njeni ljubitelji, bolj ali manj nadrobno poznajo kvalitete te, lahko se reče, nenavadne osebnosti, ki se očitno v celoti posveča svojemu glasbenemu izpovedovanju in glasbeni vzgoji. Oboje seveda ne poteka po „zapovedih“ ali „dolžnostih“ od zunaj, ampak izvira iz notranje potrebe in nareka. Pimik tako že kot človek išče ravnovesje v samem sebi in ne teži prcopazno v javnost ter hrupno dogajanje: nemara je tudi v tem vzrok, da si je namesto večjega kraja kmalu po vojni izbral za delo Tolmin, ki ustvarjalcu daje lahko obilo miru in zunanjega zatišja. Makso Pimik se je sicer rodil nedaleč od Slovenskih Konjic, se šolal v Mariboru in Ljubljani, kjer je postal znan zlasti po tem, da je v kratkem času vzgojil odličen mladinski zbor na Rakeku, intenzivna pa je bila njegova dejavnost med vojno, med katero je vodil številne mlade zbore: v Beli Krajini je v letih 1943/44 osnoval mladinske in dekliške zbore, prirejal koncerte, širil pevsko kulturo med glasbenimi učitelji s tem partizansko kulturo nasploh. Leta 1944 je prišel v Slovensko Primorje; bržkone so tudi partizanska doživetja in vojne izkušnje nasploh, prav tako pa srečanje s primorsko pokrajino in ljudmi prevzela Pimika do tiste stopnje, da se je po vrnitvi v Ljubljano ob koncu vojne po le-tej znova preselil na Primorsko. Njegovo delo je tu doživelo svoj tretji, najdaljši razmah, če je mogoče njegove življenjske in delovne cikle časovno zaokrožiti. Že v Ljubljani je po osvoboditvi organiziral mladinski zbor „Ivan Cankar", ki je kmalu dosegel vrhunske kvalitete, na Primorskem pa je osnoval več kot 100 mladinskih zborov, saj je kot glasbeni pedagog imel obilo priložnosti, da je odkrival in navduševal mlade za glasbo in petje. Znane so njegove skladbe Smrt v Brdih, Zvezdica, Jesen itd., posebno pa uspavanke in prva uglasbitev pesmi o Titu. Cela vrsta jih je izšla v nekaterih glasbenih revijah, nekatere tudi samostojno. Vse to Maksa Pirnika uvršča med skladatelje in pedagoge, katerih vrednost morda še ni povsem odkrita ali ocenjena. To so skladbe, preprosto, v katerih jč avtor znal glasovno obuditi skrita ali tudi neznana čustva in misli - tako kot po drugi strani zna tudi danes najti besedo in vačsih težko ter zavito pot do človeka, pri čemer je vseeno, ali je to bodoči skladatelj ali drugače umetniško iščoči posameznik. Ob tem je za sklep želeti, da bi lanski jubilant lahko delal in vzpodbujal svoje učence in mladi rod še vrsto let: njegova narava je bogata s takšnimi kvalitetami. J. HORVAT neki diskriminaciji nih izkušenj veliki ustvarjalni um našega časa, Igor Stravinski: „Propagiranje glasbe z vsemi sredstvi je izredna stvar, toda če jo širimo neoprezno in jo dajemo publiki, ki ni pripravljena na poslušanje, izpostavljamo to isto publiko strahoviti prenasičenosti!" Posebno takrat, ko je Stravinski po svojih zgodnejših fazah sprejel dvanajsttonski in čisti se-rialni način skladanja (mimogrede rečeno -in to ni slučaj - ta njegova dela so pri nas skoro neznana), je postal prav posebno zaskrbljen za svojega poslušalca: „Ni več tisti čas, ko je Bach peš prehodil dolgo pot, da bi slišal Buxtehudeja. Radio prinaša danes podnevi in ponoči glasbo v hišo, in poslušalcu se je treba potruditi le toliko, da obrne gumb. Vendar se smisla za glasbo ne more doseči niti razviti brez vaje. V glasbi, kakor tudi v vseh ostalih stvareh, neaktivnost postopoma vodi do paralize, do omrtvičenja sposobnosti Če se jo posluša na tak način, postaja glasba neke vrste mamilo, ki paralizira duha, namesto da bi ga vzpodbujala. “ 3. - Ustvarjalnost velikih, danes že splošno priznanih mojstivv glasbe našega stoletja je nedeljivo povezana z najnovejšimi in tudi eksperimentalnimi iskanji, ob katerih se zmede poprečni poslušalec, zato je potrebno skupno predstavljanje široke palete glasbe našega časa, brez da bi izvzemali pridobitve Nove glasbe. Tako bomo „neaktivnemu “ poslušalcu pomagali, da občuti in v sebi razviie potrebo za ustvarjanjem kontakta z delom umetnika - skladatelja in da se skupaj z njim zavestno opredeli za novo dojemanje življenja in sveta: „Treba je imeti mnogo hrabrosti in moči, da se spozna čas in da se človek v njem opredeli. “ (Luigi Nono). Sodobni skladatelj brez dvoma zavestneje in bolj določeno od predhodnikov iz mnogih zgodnješih obdobij, ne zanemarja humanistične vsebine svoje umetnosti: „Da bomo dojeli pravi pomen glasbe, moramo izhajati iz človeka, iz njegove eksistence, njegovega mišljenja, občutkov in hotenja, izhajati moramo iz njegove funkcije in strukture. Kajti če bomo zanemarili človeka in če bi človek izginil - ali ne bi izginila tudi glasba? “ (Milko Kelemen). Ni težko opaziti, da se glasbena pedagogija pri nas v poprečju izogiba takemu, brez dvoma sodobnemu, in po metodi modernemu pristopu, s katerim vpliva (da ne uporabim usodne besede: oblikuje) Via oblikovanje odnosa med zaupanim mu učencem in glasbo kot umetniško vsebino. In ravno v tem je eden od izvorov zamude in diskriminacije Nove glasbe: če učimo učenca samo izraza, a ne tudi vsebine, in če ne poznamo izraza Nove glasbe, oziroma če smo mnenja, da ga sploh nima, izpušča pedagogija naglo rastoči fond Nove glasbe iz svojega programa. Carski rez prekinitve zgodovinskega toka glasbe se zaustavi na tistem mestu, do katerega seže individualno nagnjenje pedagoga: največkrat je to obdobje im-presionizma in neoromantike. Tako se zamolči in anulira pol stoletja izredno dinamičnega, obsežnega in bogatega ali vsaj zanimivega glasbenega ustvarjanja, 'kot da ga ni; poleg tega povzročamo neoprostljivo pedagoško napako: onemogočamo spoznanje kontinuitete nadaljnjega razvoja glasbene umetnosti. Dejavnost Glasbene mladine je neposredno obtežena s takimi dojemanji; odraz pedagoških pristopov, kakor tudi ustaljenih programov živih koncertov in gledaliških prireditev vse preveč pritiska prakso Glasbene mladine, da ne bi bila potrebna neka organizirana, premišljena aktivnost, prav v smislu taktičnega protiudarca. NENAD TURKALJ (Se nadaljuje) 4. STRAN • GLASBENA MLADINA ■ 20. MAJ 1973 bedrieh smetana 1824 -1884 BEDRICH SMETANA POGLED NA PRAGO (CERKEV SV. NIKOLAJA) Češki skladatelj, pianist in dirigent Bedrieh Smetana se je rodil 2. marca 1824 v Litomyšlu. Bil je po šestih hčerah prvi sin, grofovskega pivovaija Františka. Mladi Friedrich, tako ga imenujejo tedanje rojstne bukve, je že kot deček igral violino in pokazal rienavadno glasbeno nadarjenost. Tudi oče František je bil ljubitelj glasbe, vendar za violino ni bil navdušen in tako je malega Friedricha pogosto za ušesa vlekel h klavirju. Očetov trud ni bil zaman in Bedrieh je komaj sedem let star prvič javno nastopil kot pianist in z osmimi leti je celo že komponiral. Popolnoma se je posvetil glasbi in le s težavo si je pridobil zaključno spričevalo gimnazije in s tem priznano izobrazbo. V počitniških mesecih je skupaj z očetom igral v domačem kvartetu ali vodil mali komorni orkester. Toda, ko še ni dopolnil dvajset let, je zapustil očetovo hišo in se neznan napotil v Prago, kamor ga jc privabljala ljubezen do glasbe, pa tudi do mlade deklice Katarine Kolarove, ki je pozneje postala njegova žena. V Pragi jc študiral kompozicijo in klavir ter postal učitelj glasbe pri otrocih grofa Leopolda Thuna-Hohensteina. Tu seje vključil v praško visoko družbo, tako je postal tudi bolj samozavesten in v njem sc je začela oglašati želja, da bi postal svoboden umetnik. Medtem se je bližalo revolucionarno leto 1848. Odpor do Metternichovega absolutizma ga je silil 7. drugimi mladimi na praške ulice. Postal jc član Narodne gaidc in komponiral le prigodne skladbe. Po zadušeni vstaji je moral pobegniti iz Prage. Pod vtisom doživeto je skomponiral svojo prvo pesem s češkim besedilom, čeprav je sam priznaval, da češčino slabo obvlada. Smetana se je težko prebijal skozi življenje. Leto dni po revoluciji seje poročil s Katarino. Zasebna glasbena šola, ki jo je ustanovil v Pragi, pa mu ni prinašala dovolj sredstev, da bi vzdrževal družino. Bil jc brez državne podpore, s kompozicijami tudi ni vzbudil pravega zanimanja. V stiski se je zatekel k Franzu Lisztu, ki mu jc odkupil nekaj klavirskih skladb. Vendar je moral Smetana zagrenjen zapustiti domovino. Leta 1856 je sprejel ponudbo mesta Goeteborg na Švedskem, kjer je bil pozneje učitelj, pianist in dirigent. To pa je zanj pomenilo tudi ločitev od žene in hčerke, ki sta ostali v domovini. Trpka je bila ugotovitev, da domovina noče priznati svojih sinov in si morajo le ti poiskati boljše življenje in priznanje v tujini. Pod Lisztovim vplivom je Smetana v l.oeteborgu napisal tri simfonične pesnitve Richard III. po Shakespearu, VVallensteinov tabor po Schillerju in Hakon Jari po Oehlensclacgerju. V dopisovanju z rodno Češko jc osvetlil svoja domovinska čustva. Priznaval je, da je „Cch z dušo in telesom ter ponosen sin Slave". Spomladi k'ta 1859 je Katarina umrla in žalost si je utešil v naporni koncertni turneji po Nemčiji in Holandiji. V tem času je imel tudi tesne prijateljske stike z Lisztom, Gadejcm in Wagncrjem. Kasneje pa seje drugič poročil z dvajsetletno Barbaro Ferdinandi. Po petih letih bivanja na Švedskem se je Smetana vrnil na Češko, kjer so se razmere spremenile in je tu že našel prostor za ustvarjanje. Ponovno je odprl zasebno glasbeno šolo in prevzel je glasbeno vodstvo društva „Ume-lecka beseda", postal glasbeni kritik in znan skladatelj, vendar sije moral vse, kar je dosegel, priboriti s težkim delom. SSPiiMfc /J kM V* I* 20. MAJ 1975 GLASBENA MLADINA • STRAN S Po svoji prvi operi z naslovom „Braniborci na Češkem", bila je prva češka opera s sodobnimi nacionalnimi idejami, je ustvaril znamenito prodano nevesto", s katero je požel ogromen uspeh in si pridobil mesto prvega dirigenta v tedanjem Začasnem Češkem narodnem gledališču. 2e z „Dalibor-jem“ pa je vzbudil vihamo nasprotovanje, češ da je vvagneijanec in da izdaja češko narodno stvar. Gluhost pa Smetana-skladatelja ni mogla prizadeti. Posvetil seje instrumentalni glasbi in ustvaril šest simfoničnih pesnitev z naslovom Moja domovina. To je čudovito delo, ki gaje posvetil češki zemlji, svoji deželi. Moja domovina predstavlja višek Smetanove ustvarjalne moči, to je pesnitev, ki izvira iz sveta tišine, v katerem je veliki skladatelj živel. Izmed šestih pesnitev je najbolj znana Vltava, ki jo skladatelj opisuje takole: „V Češkem lesu izvirata dva studenca, eden je vesel in topel, drugi resen in hladen. Njuni valčki se združijo, skakljajo čez kamenje in love svetle sončne žarke. Potoček raste in se prelevi v rečico Vltavo. Skozi češko deželo je reka vse večja in tok je vse močnejši. Teče čez skrivnostne in temne borove gozdove, kjer odmevajo lovski rogovi, teče skozi bujne livade, kjer vedri godci igrajo za ples. Ponoči se igrajo na temnih valovih Vltave rusalke, v tihih tolmunih se ogledujejo srednjeveški gradovi, ki so ponosne okame-nine nekdanje viteške slave. Pri Svetojanskih brzicah se Vltava zapeni in se nato v veličastnem toku zlije proti Pragi. Tu jo pozdravi stari slavni Vyšehrad. Na višku moči in sijaja se Vltava izgubi izpred pesnikovih oči in izgine v nevidnih daljavah." Pozneje so Smetani odrekli še pravico do skromne pokojnine, čeprav je gledališče lahko brezplačno izvajalo njegove operem V februarju 1876. leta je Smetana začel komponirati prvo uspešno opero odkar je oglušel. Naravni dar mu je pripomogel, da je ustvaril še veliko lepih melodij. Prvi njegov veliki uspeh tedaj je bila prav ta opera z naslovom Poljub. Med staročeškimi politiki in sovražniki pa Smetana še vedno ni našel priznanja, kljub temu, daje preprosta Uspavanka iz te opere postala narodna pesem. To je bil tudi edini način, s katerim je veliki umetnik obračunal s sovražniki. Smetanovo ustvaijanje je skoraj vedno vodil program. Tako je Klavirski trio nastal ob hčerini,smrti, ob ustvaritvi godalnega kvarteta Iz mojega življenja pa se skladatelj izpove: „Kvartet ni le igra s toni in z motivi, ki naj pokaže, kaj skladatelj zna, temveč reaiična slika iz mojega življenja, ki sem ga hotel predstaviti poslušalcem. Prvi stavek ponazarja moje mladostno nagnjenje do romantične, melanholične in patetične glasbe. Drugi stavek je slika mojega neskrbnega življenja, ki sem ga za mlada leta prebil v naravi in v salonih visoke družbe. Tretji stavek je spomin na mojo čudovito ljubezen do dekleta, kije postalo moja žepa. Finale predstavlja vzpon naše lepe umetnosti in njen uspeh; prekinejo ga spomini na prejšnje stavke ter grozotni, stalno zveneči ton, znanilec moje nesrečne usode." Zadoščenje je dala skladatelju še opera Skrivnost, vendar ni postala popularna. Smetana je ugotavljal, da si poslušalci želijo melodij, ki jim ostanejo v ušesih in jim s tem zadovolje njihovo[ skromno glasbeno izobrazbo. Leta 1880 je Smetana zadnjič nastopil v Pragi in na petdeseti obletnici svojega prvega nastopa zaigral nekaj skladb. Njegova nova opera Vragova stena dve leti pozneje spet ni uspela in to mu je zadalo nov udarec. VILMA BUKOVČEVA V VLOGI PRODANE NEVESTE PRIZOR IZ ,.PRODANE NEVESTE" V IZVEDBI LJUBLJANSKE OPERE Tudi za šestdesetletnico so mu priredili koncert, vendar zanj ni več vedel. Skladatelj je ugašal. V bolnišnici za duševne bolezni je bil zmeden, nemiren, ne sebi ne okolici ni privoščil trenutka miru. Z desnico je udaijal takt, mrmraje je skušal posnemati instrumente, nato je z nenadno silo iztisnil glas ' kot močan udarec na boben. Bedrich Smetana je ponos češkega ljudstva in žrtev tedanjih čeških razmer. Je začetnik češke nacionalne glasbe, tvorec češke opere in -narodni prosvetitelj. Bilje skladatelj, pianist in dirigent pa tudi učitelj svojega ljudstva. Prizadeval si je, da bi Čehi ujeli korak z drugimi narodi Evrope. Ta cilj je ddsegel, to pa je hkrati tudi edino plačilo za njegovo delo. Skozi življenje so ga spremljala razočaranja in zloba tistih, ki ga niso dosegli. Smetana je s svojimi deli dal Češki tisto, kar je Nemčiji dal Beethoven, Angliji Shakespeare . . . TEA KERSEVAN Smetana je bil neutruden delavec, poln optimizma, vendar z drobnim in šibkim telesom prevelikim naporom ni bil kos. Posledica napornega dela pa je bila ta, daje že s petdesetim letom delno oglušel. Velik zbor ali orkester je postal zanj le neurejena zvočna gmota, nakar ga je sluh popolnoma zapustil. To je pomenilo konec njegovega javnega dela v češkem kulturnem življenju. S skromno pokojnino so ga odslovili od Začasnega češkega gledališča, zahtevali pa so, da je vodstvu brezplačno prepustil vse avtorske pravice do izvajanja doslej napisanih opernih del. Po takšnih razočaranjih je Smetana odločno zapustil Prago in se zatekel k zetu na deželo. Zvesti so mu ostali le Liszt, nekdanja učenka grofica Thun in prijatelji, ki sijih je pridobil med bivanjem v Goeteboigu in katerim je pisal: „Obračam se na vas, prijatelji v Goeteborgu, da mi pomorete pri zdravljenju sluha, od katerega je odvisno moje življenje". Goeteborg je odgovoril, vendar so bili Smetanovi obiski pri raznih zdravnikih zaman. 6. STRAN • GLASBENA MLADINA 20. MAJ 1973 stran glasbene mladine glasbena mladina na gorenjskem 18. aprila je bil v Radovljici sestanek, kjer je bila razprava o možnostih ustanovitve glasbenih mladin na Gorenjskem.. Sestanku so prisostvovali predstavniki organiazcij ZKPOS in Kulturne skupnosti gorenjskih občin, ter predsednik Glasbene mladine Slovenije Miloš Poljanšek, tajnik GMS tovariš Milan Stibilj in član GO Marjan Gabrijelčič. Tovariš Poljanšek je izrazil zadovoljstvo nad možnostjo, da se glasbeno življenje organizira tudi med mladimi na Gorenjskem. Go- renjska naj bi ustanovila temeljne organizacije glasbene mladine, ki bi se povezale z Glasbeno mladino Slovenije in našle v njej oporo. Poudaril je pomembnost glasbenega izobraževanja tudi med delavsko in kmečko mladino, saj je sedaj, kar gaje, omejeno le na šolsko mladino. To je pomembno predvsem zaradi tega, ker želi glsbena mladina sodelovati z vso mladino, tako šolsko, kot tudi delavsko in kmečko. Na sestanku so poudarili želje in potrebe, da bi morali brez odlašanja pripraviti ustanovne občne zbore na področjih posameznih kulturnih skupnosti, ki bi se po potrebi lahko povezali v skupno organizacijo. Cilje si je treba jasno zastaviti, saj je bil to prvi sestanek, ki naj bi pripravil sistematično ustanovitev glasbenih mladin. Doslej je vse potekalo več ali manj spontano. Seveda so oblike dela različne. Osnovna oblika je koncert, ki naj bi bil komentiran. Pomembna je predvsem aktivizacija mladine. Tu gre za akcije, ki naj bi prinesle mladim kulturno vzdušje in s tem v zvezi pridobivanje potrebe po kulturnem življenju, ki je nadgradnja naše vsakdanjosti. Seveda pa ima vsaka občina v tem pogledu tudi zaviralne momente: problem kadrov, pomanjkanje sredstev, prostora itd. Kljub temu pa bodo v Kranju ustanovili že sredi junija osnovno skupnost Glasbene mladine občine Kranj. Tako opažamo delovanje kljub naporom in težavam. Po sklepu, ki je bil sprejet na sestanku, bodo navzoči seznanili z vsebino in namenom sestanka svoje občinske kulturne skupnosti, njihovi predstavniki pa bodo v nekakšnem skupnem svetu pripravljali prve akcije in tudi čim prej poskušali ustanoviti osnovne organizacije glasbenih mladin v vseh gorenjskih občinah. TEA KERŠEVAN naš podlistek marshall mcluhan fonograf poglavja iz knjige »razumevanje občil: človekovih podaljškov« (Nadaljevanje iz prejšnje številke) V našem lastnem stoletju so prihod jazza in ragtima prav tako najavili kot invazijo domorodca nihajoče riti. Ogorčeni so skušali najti zatočišče pred jazzom v lepoti mehaničnega in ponavljajočega se valčka, ki je bil nekoč pozdravljen kot čisto domorodsko plesanje. Če razumemo jazz kot prekinitev z mehanizmom, ki se kaže kot nepovezano, udeleženo (the participant), spontano in improvizatorsko, ga lahko ugledamo tudi kot vrnitev k neki vrsti ustne (oralne) poezije, pri kateri je izvajanje eno in drugo, ustvarjanje in komponiranje. Med izvajalci jazza je splošno priznana resnica, da je posneti (recorded) jazz ..postan kot včerajšnji časopis". Jazz je živ kot pogovor; in kot pogovor, je odvisen od repertoarja razpoložljivih tem. Toda izvajanje je komponiranje. Tako izvajanje zagotavlja največje možno sodelovanje med tistimi, ki igrajo kot tudi med plesalci. Tako povedano, postane takoj očitno, da spada jazz v družino mozaičnih struktur, ki so se v Zahodnem svetu zopet pojavile s telegrafskimi agencijami. Jazz odgovarja simbolizmu v poeziji in vsem mnogim sorodnim formam v slikarstvu in glasbi. Vez med fonografom in pesmijo in plesom ni manj tesna kot je njegova zgodnejša zveza s telegrafom in telefonom. Prvo tiskanje glasbenih partitur v šestnajstem stoletju je razdvojilo glasbo in besede. Ločena virtuoznost glasu in instrumentov je postala osnova velikih glasbenih dogajanj osemanj-stega in devetnajstega stoletja. Ista vrsta razdrobitve (fragmentation) in specializma v umetnostih in znanostih je omogočila velikanske uspehe v industriji in vojski kot tudi v mogočnih podvigih, temelječih na sodelovanju, kot sta naprimer časopis' in simfonični orkester. Gotovo je fonograf kot plod industrijske organizacije in distribucije na principu tekočega traku, pokazal malo tistih električnih lastnosti, ki so bile navdih za njegov nastanek v Edisonovi glavi. Bili so preroki, ki so mogli predvideti veliki dan, ko bo fonograf v pomoč medicini, kot sredstvo za razlikovanje med ,.histeričnim ihtenjem in melanholičnim vzdihom . .. zvenom oslovskega kašlja in pokašljevanjem jetičnika. On bo strokovnjak za duševno zmedenost, razlikoval bo smeh obsedenca od blebetanja bebca. .. To mojstrstvo bo opravljal v predsobi, medtem, ko bo zdravnik zaposlen s svojim zadnjim pacientom." Vendar je fonograf ostal 20. MAJ 1973 GLASBENA MLADINA • STRAN 7 občni zbor glasbene mladine v mariboru V Mariboru je bil 21. marca 1973 redni občni zbor GM. Ob prisotnosti članov starega odbora, predstavnikov GMS tov. Poljanška in tov. Stibilja ter glasbenih pedagogov nekaterih osnovnih-šol, smo obravnavali dosežke in težave, ki smo jih doslej imeli in načrte za prihodnost. Po dnevnem redu je prvi točki, izvolitvi delovnega predsedstva in zapisnikarja, sledilo poročilo dosedanjega tajnika prof. Lajovica. V poročilu ugotavlja, da smo lahko z našim delom zadovoljni, saj se že kažejo rezultati. Iz leta v leto namreč ugotavljamo, da število mladih na koncertih v Mariboru sicer počasi, ampak vztrajno raste. Podal je pregled dosedanjega dela, ki se kaže v velikem koncertnem abonmaju - GM je v Mariboru povezana s koncertno poslovalnico, malem koncertnem abonmaju — za višjo stopnjo mariborskih osnovnih šol, ki je komentiran, zu- nanjem abonmaju (ta vsebuje povezvo koncertnih, opernih in dramskih predstav) — za višjo stopnjo zunanjih osnovnih šol, tudi te predstave so komentirane, priložnostnih prireditvah, in nastopih pihalnega orkestra GM Mahbor. Število koncertov niha med 30 do 38 letno. Prof. Lajovic je v nadaljevanju svojega poročila poudaril, da nas v nadaljnjem delu čakajo področja, katera v našem delu še nismo obsegli; organizirati moramo koncerte na šolah; vsi dosedanji koncerti se namreč izvajajo v naši koncertni Unionski dvorani, s katerimi naj bi približali živo glasbo tudi mlajšim poslušalcem, torej nižji stopnji osnovnih šol. Čaka nas pa še klubsko delo — stilna predavanja, poslušanje s plošč in podobno. Kar se tiče naše finančne plati, je zaključil svoje poročilo dosedanji tajnik, smo bili v začetku našega delovanja financirani izključno iz sklada SRS, sedaj pa je naše delovanje že tretje leto v celoti podpirano s strani kulturne skupnosti Maribor. V diskusiji so sodelovali vsi navzoči. Ahilova peta naše organizacije je v pomanjkanju ljudi. Angažirati bi bilo potrebno več sodelavcev, tako po strokovni kot po organizacijski plati. Delo naj bi se v prihodnosti razdelilo na dve komisiji — programsko in organizacijsko, od katerih naj bi bila organizacijska povezana s koncertno poslovalnico, programska pa s pedagogi na šolah. Željo po uresničitvi šolskih koncertov pa nam onemogoča realizirati pomanjkanje klavirjev na šolah ali njihovo slabo stanje. Dolžina šolskih koncertov naj bi se prilagajala izvajalcem; instrumentalni koncerti naj bi po minutaži obsegali 45 minut, vokalni pa lahko tudi do ene ure. Časovno bi se začetki koncertov morali upoštevati po željah pedagogov, te pa naj bi se o koncertu samem v naprej pravočasno obvestilo, da bi lahko že v šoli otroke na koncert pripravili. Opaža pa se tudi potreba po publiciteti in v prihodnosti naj bi bil nekdo v programski komisiji zanjo zadolžen. Novi odbor naj si zada nalogo pridobiti čim-več sodelavcev, z akcijo pa naj bi organizacija pripomogla k celovitejšemu položaju kulturne vzogje v šolah. Tov. Poljanšek, predsednik GMS, seje pohvalno izrazil o mariborski organizaciji GM, zlasti všeč pa mu je bila konkretnost pogovora na občnem zboru. Zavzemal seje za pomladitev organizacije, razširitev kroga sodelavcev in za večje sodelovanje z listom Glasbena mladina. Odobraval je povezanost med gledališkimi in koncertnimi predstavami. Sprožil je vprašanje delavske mladine, ki je v Mariboru številna. V odgovor so mu vodilni člani GM Maribor povedali, daje povezanost med vodilnimi kadri vajeniških domov ter internatov zelo dobra, GM prireja namreč nekaj knocertov na leto izključno za vajeniško in delavsko mladino, ki je tako po mnenju umetnikov kot po mnenju članov GM Maribora zelo dobra in hvaležna publika. Tov. Stibilj, tajnik GMS, seje ustavil predvsem ob slabih zvezah med GMS in GM Maribor, kajti načrtnost in povezava obeh je v delovanju nujno potrebna. Ta nenačrtnost je v dosedanjih izkušnjah že prinesla izgube na obeh straneh. Novi odbor naj bi si torej zadal potrebo po večji povezavi med obema. Po vsem dosedanjem je razvidno, da je GM v Mariboru v preteklosti požrtvovalno in uspešno delovala, kar je razvidno iz uspehov. Zahvala gre predvsem dosedanjemu odboru s prof. Lajovicem kot tajnikom na čelu. Novi odbor naj bi že začrtano pot nadaljeval, se boril s težavami, ki so pri dosedanjem delu nastale, uspehe pa poglabljal. AMANDA BREŽE pri glasovih signora Vmeglotrobilnika, bas-tenorista, robustoprofundnika,x Vse do po prvi svetovni vojni si snemalne naprave niso drznile dotakniti česa tako subtilnega kot je orkester. Neki entuziast je davno pred tem pričakoval, da bo plošča tekmec albumu s fotografijami in da bo pospešila srečni dan, ko bojo „bodoče generacije sposobne stisniti tonsko sliko enega življenja v razdobje dvajsetih minut: pet minut otroškega brbljanja, pet minut deškega vriskanja, pet minut razmišljanj zrelega človeka in pet minut slabotnega govorjenja z mrtvaške posteljeJames Joyce je malo kasneje, dosegel več. Svoj roman Finnegans Wake je spremenil v tonsko poemo, ki je v enem samem stavku zgostila vsa brbljanja, zmagoslavja, opažanja in očitke vesti celotne človeške rase. Tega dela ne bi mogel spočeti v nobeni drugi dobi kot v tej, ki je izdelala fonograf in radio. Končno je radio vbrizgnil poln električni naboj v svet fonografa. Radijski sprejemnik iz leta 1924 je bil po kvaliteti zvoka že boljši in je hitro začel spodrivati fonograf in indu- x McLuhanovo norčevanje iz opernih pevcev (op. prev.) THE MOST INflUCNIlAl 800K IIY IMt MOST C* 8 A Vi 0 MAM Qf IH C Di:CAOE. 'TME MOST IMPORTANT TMINKtR SINCE NEWTON, DARVVIN, MEUD, EINSTEIN. ANO PAVCOV' •• Nf.W TCWK tHSUfJNf. Marshall McLuhan Understanding ■ ■ __________________ M 6 U13 ^HyXTENSiONS OF MAN co I liAf ■ \s " ' v * ■ I ' r 'i 1 vvM /,l' MITOLOŠKI VELIKAN. KI NOSI ZEMELJSKO KROGLO ITALIJ.