Posamezna številka po 10 vin.
UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6’ II. nadstropje. — Uradne ure za stranke so od 10. do 12, dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne :	sprejemajo.	:	:
NAROČNINA: celoletna po pošti ali e poSiljanjem na dom za Avstro-Ogersko in Bosno K 10-40, polletna K 5'20, četrtletna K 2-60, mesečna K —-90; za Nemčijo celoletno K 12 ( : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14'—.
Stev. 847.
za
Glasilo slovenskega delovnega ljudstva.
„ ZARJA" izhaja v Ljubljani vsako	sredo
:::	in	soboto.
OPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II. nad« stropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do* :::	poldne in od 4. do 7. zvečer.	:::
Inserati: enostopna petit vrstica 30 vin , pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništva. :::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo .. — ------ Reklamacije	lista so poštnine proste.  .......
V Ljubljani, v soboto dne 20. junija 1914.
Prijateljske zveze med kapitalističnimi državami.
Avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand ima v Konopištu na Češkem posestvo, kjer ima velike in krasne nasade vrtnic. V juniju, ko so vrtnice v cvetju, so konopiški vrtovi prelestna krasota. Pretečeni petek si je ogledal prestolonaslednikove vrtnice naš zaveznik nemški cesar Viljem II. Samo zaradi lepih cvetočih rož je potoval Viljem iz Berlina v Ko-nopišt, tako so razlagali oficiozni listi. Kdo dvomi, da nima cesar Viljem toliko prostega časa, da napravlja precej dolga potovanja le zato, da sc radujejo oči lepih barv vrtnic in da se na večer, ko zapihlja lahen vetrič, opaja ob mamljivem vonju rož? Proletarcem, ki potujejo le takrat, kadar jilt nažene trebuh, ker drugače ni ne časa ne denarja, se zde morda taka potovanja nepotrebna, ali za enkrat je že tako urejeno na svetu, da uganja lehko tista gospoda, ki nič ne dela, vse polno takega, o čemer mislijo proletarci, da je nepotrebno. Visoka in najvišja gospoda ima pa razen oficioznih listov na razpolago tudi še druge liste, kjer odlaga to, kar |o teži v resnici, zakaj oficiozni listi so le za to, da prikrivajo resnico. Iz teh listov smo torej izvedeli, da so bile rože v Konopištu le lepo dišeča pretveza za — dridnote! Konopiške rože so bile pa tudi zelo grobo stesana pretveza; zakaj vsakomur, ki zna vsaj do pet šteti, se je zdelo čudno, da je spremljal na tem potovanju cesarja Viljema mornariški državni tajnik admiral Tirpitz. To spremstvo je dovelj Zgovorno. Se bolj zgovorni dokazi o pravem namenu Viljemovega potovanja so pa listi, ki imajo stike z »dobro poučenimi krogi«.
Eden teh listov, »Militarische Rundschau«, pripoveduje na dolgo in široko, kaj da je bil pravi namen Viljemovega obiska v Konopištu. List pravi, da so bila posvetovanja v Konopi-stu največje politične in vojaške važnosti.
Rusija dela obsežne vojaške priprave in Rumunija se tudi močno giblje ter se približuje trojni zvezi, pri kateri ima močno oporo. Vse to vznemirja nemškega cesarja in prišel je v Konopišt, da priganja na hitro izgradbo naše mornarice. Nemškemu cesarju se namreč zdi, da imamo v Avstriji še premalo ctridnotov in da se prepočasi množe. Zato je vzel s seboj admirala Tirpitza, da še ta podkrepi avstrijskega prestolonaslednika v tem, da se iztisne lehko iz avstrijskega ljudstva še nekaj mlijonov za oklopnice in križarke. Cesar Viljem je dosegel, da pospeši Avstrija zgradbo novih drid-notskih divizij in sicer tako, da bodo zgrajeni, preden še potečejo dovoljeni roki za pokritje dridnotskih stroškov. Vsi štirje dridnoti bodo dodelani v treh letih, med tem ko potečejo roki Za stroške šele v petih letih!
Kaj je povod, da nas priganja Nemčija tako silno na izgradbo naše vojne sile — v Konopi-Itu so se namreč v senci lepih rožnih grmov pomenkovali tudi o nujnosti izgradbe našega zračnega brodovja? Nemški imperializem, ali pravzaprav kapitalizem, se Hoče razširiti, to je povod.
Kljub temu, da je Nemčija bolj oddaljena od Balkana kakor Avstrija, je Balkan za Nemško industrijo in trgovino vse bolj plodonosen trg nego za Avstrijo in sicer za to, ker je grof Berchtold tako ženialen zunanji političar. Tudi v Rumumji je mnogo nemškega kapitala, zlasti v petrolejski produkciji. Več kakor polovica kapitala, investiranega y rumunski petrolejski Industriji, je iz Nemčije. Prav tako je tudi v Turčiji. Čeprav se je močno »krčila turška posest v Evropi, ima pa Turčija v Mali Aziji
bogata ozemlja, ki jih bo izropal nemški kapital. Nemški kaptalizem se razteza na vse strani in išče kompanjoua, ki naj bi ga ščitil pred konkurenco ruskega in francoskega kapitala. Konkurenca ni le huda, temveč lahko tudi prav močno zarožlja. Edini kompanjon, na katerega se zanese Nemčija brez skrbi, jc Avstrija, saj je vojaška velesila, meji neposredno na Nemčijo, ni v gospodarskem oziru nevaren konkurent iri mora biti še vesela, če dovolijo industrijske velesile, da pobirajo avstrijski kapitalisti njene ostanke.
Kakor dobro dresiran kužek sluša Avstrija svojega varuha Nemčijo. Gradili bomo dridnote, leta 1918. bomo imeli tudi že kompletno zračno brodovje, vsako leto bo več ljudskih sinov po kasarnah, delavstvo bo izkrvavelo vsled vedno višjih indirektnih davkov in carin, In vse le za to, da bo nemški kaptalizem v senci bajonetov in topov brezskrbno grabil in za zahvalo morda prav neusmiljeno izkoriščal avstrijske proletarce. Taki so sadovi prijateljskih zvez med kapitalističnimi in militarističnimi državami.
le en Berchtoldov uspeh.
Ruski car Nikolaj je prihajal v nedeljo v Rutnunijo kakor triumfator. Pot mu je izgladil naš minister za zunanje zadeve grof Berchtold.
Ni še eno leto od tega, ko je veljala Rumunija za najboljšo prijateljico Avstrije, za trdno oporo avstrijske politike, za ljuto sovražnico Rusije. Še pred enim letom se je lehko zanašala Avstrija na rumunske bajonete tako kakor na svoje. In danes prihaja ruski car v Rumu-nijo,,da zgradi trden zid med Avstrijo in njeno sosedo. Vse to po zaslugi grofa Berchtolda. Ko je bil napovedan obisk ruskega carja v Rumu-nijo, so se tolažili avstrijski oficiozni politiki s tem, da ne bo prijateljstvo med Rumunijo in Rusijo trajno, ker preganja Rusija Rumune v Besarabiji tako kruto. Ali sedaj je splavala tudi ta tolažba po vodi. če je res, kar poročajo iz Rumunije, tedaj bo prijateljstvo med Rusijo in Rumunijo prav trdno in trajno. Sin runiun-skega prestolonaslednika princ Karl se je zaročil s carjeyo drugo hčerjo Tatjano in car jej Je obljubil za doto Besarabijo, torej ravno oni del svojega ozemlja, o katerem so upali avstrijski krmarji, da postane sporna točka med Rusijo in Rumunijo.
Da preganja ruska vlada Rumune v Besarabiji, to so trobili avstrijski patriotje tudi zato v svet, da odvrnejo pozornost od dejstva, da zatira avstrijsko - ogrska vlada na Sedmo-graškem tri miljone Rumunov, ki so izročeni na milost in nemilost brutalnemu lopovu Tiszi. Ni čuda, če so zbudile upravičene tožbe sed-mograških Rumunov, sovraštvo pri rumun-skem ljudstvu v kraljestvu napram avstrijsko-ogrski državi.
Dolgo let je trajalo prijateljstvo med ru-munskim in avstrijsko - ogrskim dvorom, ker je imel rumunski vladar dobiček od tega. Namesto da bi bili iskali naši državniki prijateljstvo rumunskega ljudstva, so Izstradali ru-munsko ljudstvo s svojo blazno agrarsko politiko. Nobeno rumunsko govedo ni smelo čez mejo, samo da niso bili prikrajšani naši agrarci, da so ti lehko tem dražje prodajali živino. Ni čuda, če je naraščalo sovraštvo proti Avstriji med rumunskim ljudstvom, ki je povečini kme-tiško, bolj in bolj. Ko so bili že skoraj uničili gospodarsko moč ljudstva v Rumuniji, še vedno niso spoznali, da je skrajni čas za drugačno postopanje.
Potem je prišla druga balkanska vojna, vojna med prejšnjimi zavezniki in naš zunanji političar je razkril svojo onemoglost. Krmarji rumunske poltike so bili tedaj še vedno Avstriji prijazni. Ali kar naenkrat je obsedla grofa Berchtolda blazna misel, da se mora iznebiti rumunskega prijateljstva. Pustil je Rumunijo in se oklenil bolgarskega kralja. Francoski listi so razkrili pred nekaj meseci, da je bil pripravljen bolgarski Ferdinand, ki so ga sprejeli na Dunaju lansko leto kot prijatelja, nekaj mesecev prej, da napade skupaj s Srbijo našo državo. Na Dunaju so ga bili sprejeli kot našega zaveznika proti Srbiji. Iz »rdeče knjige«, ki jo je predložilo zunanje ministrstvo delegacijam, smo izvedeli, da je opozoril avstrijski poslanik v Bukareštu grofa Berchtolda, da je zavladala med rumunskim ljudstvom nejevolja proti Avstriji. Ali grof Berchtold se Je bil tako zajedel v svoje sovraštvo proti Srbiji, da je zahteval reT Vizijo bukareške mirovne pogodbe, samo da priklene nase Bolgarsko. Ta Berchtoldov korak je zbudil po vsej Rumuniji silen odpor in utemeljil sovraštvo proti nam. Rumunski kralj je moral na pritisk ljudstva razdreti vse prijateljske vezi z Avstrijo. Kako kratkoviden, zaslepljen je grof Berchtold, kaže tudi njegova izjava v delegacijah od 29. aprila. Takrat Je dejal: »Noben resen politik v Rumuniji ne misli na to, da izpostavi velike prednosti, ki jih je uživala Rumunija doslej vsled našega prijateljstva.« In danes slave rumunski vladajoči in posedujoči krogi ruskega carja, rumunska in ruska politika bosta odslej zasledovali skupno smer, ki bo seveda protiavstrijska in protinemška.
In v delgacijah so izrekli meščanski dele-gatje grofu Berchtoldu popolno zaupanje...
 ..... '	t...................  ■	■—»
Cvetke z nacionalističnega vrta.
V	Nabrežini se bore delavci z delodajalci. Delavci zahtevajo boljše plače, manj ur dela in posredovalnico dela. Tržaški slovenski nacionalizem, ki mu pravimo narodnjakarija, priskoči takoj na pomoč delodajalcem, izkoriščevalcem slovenskega delavstva. Potom svoje krumirske N. D. O. gre po Krasu in nabira kru-mirja za one izkoriščevalce, pri katerih stavkajo delavci. Nabira krumirje za slovenske in italijanske nacionalistične izkoriščevalce. Svoje delo pa imenujejo narodnjaki »narodno delo« in krumirje predstavljajo za »narodne junake«. Zakaj, narodnjaki si mislijo: Pri neumnem ljudstvu se lahko opraviči v imenu narodnosti vsak zločin. In priznati moramo, da imajo narodnjaki pri svojem načinu upravičenja svojega zlodela, obilo sreče. Nele, da je število kratko-vidnežev, ki verjamejo narodnim frazam kakor tercijalka spovedniku, precej veliko. Imamo tudi obilo takozvanih Člandv inteligence, ki si ne morajo beliti glavo zato, da bi spoznali resnico in jo znali ločiti Od krivice in laži, ki verjamejo narodnim frazam prav tako, kakor reveži, ki so postali člani N. D. O. In ti nacionalisti so povsod enaki. V Italiji so se pridružili nacionalisti vojakom in karabinerjem in pomagati pretepati stavkajoče delavc e. Nacionalistično časopisje je seveda podobno svojemu nacionalističnemu gospodarju. Tržaška »Edinost« je tudi branila falitnega nabrežinskega župana Caharijo proti zahtevam delavstva. In si Je revica, pri tem delu tudi domišljala, da se ji bo posrečilo oblatiti socialistične delavce in izvleči iz propada svojega Caharijo in regnikola Benvenuttija. No, danes je jasno vsem, ki imajo možgane v glavi, da »Edinost« ni bila v stanu pomagati Cahariji, nasprotno pa se Je še sama bolj onečedila. Nje in njene stranke ne
Leto IV.
bodo slovenski delavci tako hitro pozabili in v zgodovini ji bodo obranili častno mesto med sovražniki delavstva in napredka.
V	torek 16. t. m. se je vršila pri deželnem sodišču v Trstu razprava o ugovoru »Edinosti« proti zaplembi poročila o mazzinianskem shodu v gledišču »Fenice« dne 23. marca t. 1. »Edinost« je zastopal »narodni« odvetniški kandidat dr. I. M. Čok. Sodišče je zaplembo razveljavilo in je imelo prav. Lepo je pa čitati, kako je dr. Čok zagovarjal »Edinost«. Dejal je med drugim tudi to: »Edinost« ni priobčila onega članka, da bi hujskala proti vladi, temveč zato, da pokaže na nepatrljotično delovanje Italijanov.« Dr. Čok ima pravico, da brani svojega kliienta, kakor zna in more. Topot je pa povedal žalostno resnico, ki je pa obenem najsramotnejšai obsodba za »Edinost«. Kazati na nepatrijotično delovanje drugega naroda v Avstriji, pomeni biti v službi avstrijske policije, pomeni biti vohun. To je pač najgrši opravek, ki ga more Vršiti pošten Slovenec. »Edinost« je pa baje zelo zadovoljna, da se ji je posrečilo dokazati patri-jotizem svoje stranke pred sodiščem in po Trstu že govore, da bodo napravili vodjo tržaških narodnjakov za generala veterajnarjev. Le da bodo kolena narodnjakov preveč trpela pri večnem klečeplazenju in da se ne bodo mogli končno niti predstavljati kot rešitelje Avstrije.
»Edinost« od srede govori nekje o pro-porčnem volilnem zistemu za deželne zbore in pravi: »Mi (in tudi socialni demokrat je) smo že opetovano zahtevali uvedbo proporčnega zi-stema.« Ste razumeli? Tudi socialni demokrat-Je so to že zahtevali. Samo po sebi se razume, da je tak zistem iznašla »Edinost« in smo ga socialisti po njej posneli.
Končno je pa objavila »Edinost« te dni poročilo o nekem pretepu v Pulju in pravi: »Socialistični pekovski delavci so napadli narodne pekovske delavce z noži. En socialist je hudo ranjen, bil prenešen v bolnišnico, dva naša junaka sta pa v zaporu.« Pamet ne razume. Socialisti so napadli narodnjake. Socialisti so imeli nože. Drugače je pa socialist hudo ranjen in leži v bolnišnici, dva narodnjaka sta pa v zaporu. Kako je to neki mogoče? Bržkone je dal socialist nož narodnjaku v roke in ga ponižno prosil, naj ga okole. Stvar se je zgodila v resnici tako: Prišlo je do prepira na ulici med slovenskim socialističnim pekovskim pomočnikom in med dvema slovenskima krumir* jema. Kmalu je prišel redar in povabil socialista in enega krumirja (drugi je med tem časom popihal) na policijo. Ko ju je peljal na policijo, je pa drugi krumir, ki je bil prej zbežal, od zadaj zadal socialistu močan udarec z velikim no* žem. Redar ga je seve takoj aretiral in peljal socialista v bolnišnico. Takega zavratnega zla* činca pa opisuje »Edinost« kot narodnega junaka samo zato, ker je zabodel z nožem socialista.
Pa kaj bi govorili. Ni na svetu zločina, da se ne bi dal opravičiti v imenu nacionalizma; Zato je nacionalizem za delavce hujše zlo ne* go klerikalizem in se moramo zato varovati nacionalizma kakor kuge. Zakaj nacionalizem je v resnici velika kulturna kuga.
      ..................................
Politični pregled.
—	Spravna pogajanja na Češkem. V soboto popoldne imajo v Pragi zastopniki vseli čeških strank sestanek, da razpravljajo o zadnji konferenci med Čehi in Nemci. Na ponedeljkovi konferenci so bili sklenili, da bo prihodnji ponedeljek še ena konferenca, če bo razpoloženje za spravo med strankami ugodno. Sedaj pa poročajo, da ne bo nobene konference več in so vsi poskusi za spravo zamanj.
Za resnico.
.iv Roman.
Spisa! Jožef lit ta Ut e f;T
(Dalje.)
»Kaj je dejal, prosim te?« je ponavljal, sede in opiraje glavo ob roko. »In kaj si ti delala?«
»Žalostno Je to« je rekla Otilka stisnjeno. »In potem... on je bil včeraj še tu.«
Ivan je stresel glavo, zenice so se mu razširile. Otilka ni čakala nadaljnih vprašanj, in mu je povedala vse, kaj in kako se je dogodilo. »Pa zakaj je neki to napisal: Najpodlejši nisi, vsi ljudje so podli! Peter pravi, da je bil nor.<
Oba sta molčala. Nato je Ivan skomizgnil in dejal r
»To se bo dognalo z obdukcijo. Zakaj pa je napisal... da, zakaj? Jaz bi približno uganil, dasi...«
»Vem, kaj misliš,« je odgovorila Otilka. »Pa raje ne omenjam tega. Itak sva imela že mnogo sitnosti zaradi tega. Končno, to je že dobro... In danes, zlasti danes s Petrom ni moči govoriti.«
Ivan se je v tem zamislil. Zabobnal je s
t" po mizi. »Najpodlejši nisi, vsi ljudje so . Lahko si mislim,« si je dejal v duhu, »ka-zakaj Je s tem meril nanj. Seve, na koscu |a... mogoče torej, da je tu bila že du-x bolezen. Vsi Uudle so oodlt,.. tu ic tako
ga—h—8
jasno, da se mu je zgnusil svet. Sicer pa, saj je tako zvenela njegova večna pesem, da je vse nično in podlo. Bržkone je postala to njegova fiksna ideja, in potem ni ostajato nič druzega nego... da, razumem ga..,«
Vzdramil se je iz misli in izpregovoril Otilki:'
»Čudno je pa, da je baš v teh burnih dneh sklenil samomor. To je nekaj posebnega in ima gotovo svoj vzrok.«
»Misliš?« je Otilka vzkliknila živahno.
Vstala je, prekorakala sobo in obstala pri oknu.
»Veseli me, da si prišel, človek časih... niti ne ve, kako se mu olajša. Toda med njima se je vendar nekaj zgodilo, to seveda...«
Ivan je skomizgnil. »Mogoče, da se ni zgodilo nič posebnega... mogoče, da le ena... tista gotova stvar.«
Otilka je prikimala in se zopet zamislila.
XXXVIII.
Po Ivanovem odhodu je sedela otožna. Tudi nji se je v tem trenotku pikazal pred očmi, pomen in tek človeškega življenja. Spomnila se je let, ko je Soumar prihajal poučevat k njim domu in ko so se prirejali večeri, katerih se je tudi zlasti on — kakor ji je bilo znano — udeleževal. Spomila se je dob, ko je Ivan prihajal z novimi mislimi, ko je bil Ivan poln načrtov, plamtečega navdušenja za življenje, ko je doma vse nekako dihalo pod vplivom tega navdušenja, t. i. ne da bi se .bili vsi dalj
zapeljevati Ivanovemu navdušenju, ampak ker so bili ti načrti in misli zopet in zopet predmet pogovorov — prijaznih, dobrovoljnih od očetove strani, od materine pa skrbipolnih. Spomnila se Je dob, ko je bilo vse svetlo, nekako Jasno in krasno, ko se je sama nekoliko udeleževala, seve le po svoje.
A vse je minilo, na Ivanovem obličju se je razlila zamišljena otožnost, življenska resnoba, in tudi nji so izginili tisti svetli, jasni časi.
Da, nji tudi. Pokimala je z glavo, h kateri je zašumela otožnost s svojimi perotmi. Pokimala je z glavo in v duhu zagledala njega — Soumarja, kakršen je bil včeraj prišel — morda malo pred smrtjo. Vzdihnila je. Spomnila se je Hanuša. »Katinka — — to je bilo menda, kar sta imela med sabo}.«
In od Hanuša je prešla k svojemu detetu, k svojemu malemu dečku. Premišljala je, kaj čaka v življenu to dete in kako bo rastlo. Premišljala Je, kako si tudi to dete nekoč izbere neko žvljensko pot, — torej po kakšni cesti, po kakšni poti pojde?
V	teh njenih mislih se je vrnil Hanuš. Bila bi se rada zaupljivo pogovorila z njim, prisedla bliže k njemu, in preživela z njim zaupen tre-notek.
Toda Hanuš se je vrnil nevoljen, kratko-^ beseden in brezobziren. Otilka je poizkusila ne-i kolikrat začeti pogovor, toda odbijal jo Je In se umaknil v svojo delavnico.
»Resnično, s teboj se ne da več govoriti!«: ie zaklicala razvneta za niimi.
Stopila je k oknu in zamišljeno zrla na ulico. Prežalostno ji je bilo. Zapuščeno, ponižano se je čutila v svojem zakonu, čutila je, da nima nikogar, kateremu bi tako iz polnega srca giogla izraziti vse, kar se v nji godi. Čutila je, da so to samo odlomki njene notranjost?, kar zaupa doma in Ivanu, kar pogosto izraža njeno obličje. Le njemu, svojemu detetu kvečjemu, se more popolnoma zaupati. In pri spominu na to dete, se ji je razjasnil obraz. Odšla je v spalnico, v kateri je spal dečko, postala je ob postelji. Vroče, toplo se je zagledala na spečega dojenčka.
Zopet se je vrnila v sosednjo sobo. Potem se Je naenkrat odločila in vstopila v Hanuševo delavnico.
»Resnično, s teboj se ne da več govoriti!« je izpregovorila zopet.
Hanuš je obrnil glavo na svojem kožnatem fotelju. Kratko in pikro je odgovoril:
»Najbrže nimam toliko Časa, da bi ga tratil . s praznim besedičenjem.«
»Ti nimaš nikoli časa,« je menila Otilka. »No, da kakor imaš ti navado soditi, ne.
Ne morem zato, da «
Otilka se je trpko nasmehnila in se zagledala na ulico. Nekaj časa je molčala, na to pa zopet izpregovorila:
»Za nič ne bi hotela, da bi ta najin mali ■ zrastel v takega človeka, kakršen si: ti.«
Hanuš je skomizgnil in se nasmejal z visokega. »No, s takimi stvarmi si jaz ne ukvar-^ lam se glave.«
—	K Švihovi aferi. »Cas« priobčuje Svi-hovo izpoved. V tej izpovedi govori Sviha o jtreh razdobjih o svojih odnošajih do praške po-Jicije. Prvič je bil v zvezi s policijo 1. 1910 in 1911 in sicer zgolj zaradi administrativnih zadev narodno socialne stranke, predvsem za tiskarniško koncesijo. Drugo razdobje imenuje Šviha politično. Občeval je s Klimo, ker je hotel potom njega doseči, da bi dobili na najvišjih mestih, zlasti v Konopištu, boljše mnenje o narodno socialni stranki. S tem je hotel tudi doseči reformo strankinega programa k bolj pozitivni politiki in se približati nazorom drja. KramaFa. Za tretje razdobje označuje Šviha čas, ko je bil izsledil v stranki neznanega kon-fidenta. Odslej je svoje znanje s Klimo izrabljal v to, da je uničeval delovanje tega konfidenta.
= Mariborski župan in državni poslanec VVastian je odložil obe ti mesti na pritisk strankinih pristašev, ker je vložena proti njemu ovadba, da si je nepošteno »prilaščal« knjige Iz neke graške knjigarne.
= Novo francosko ministrstvo. V torek se le predstavil francoski zbornici novi ministrski kabinet, ki ga je bil sestavil Viviani. Ministrski predsednik Viviani je prečita! na seji vladno izjavo, ki pravi glede zakona o triletni vojaški službi, da bo uporabljala vlada ta zakon natančno in lojalno, dokler ne bo v stanu, da ustvari olajšave vojaškega službovanja. Socialni demokratje so z ostrimi medklici izražali svojo nezadovoljnost s tem odstavkom vladne Izjave. Ministrstvo Viviani je končno dobilo zaupnico, za katero je bilo 370 glasov, proti pa 137.
= Albanski boji. V ponedeljek so bili naskočili vstaši Drač v prvič. V sredo je bil dragi boj, pri katerem so bili pa napadalci knezovi pristaši Po vpadu v Drač so odšli vstaSi v Šjak, knez je pa dobil ojačenja po Miriditih, katere so pripeljale avstrijske ladje (!!) iz Lje&a. V sredo ob 6. zjutraj so naskočili Miriditi vstaše vprviČ, a so vstaši odbili napad. Dopoldne » Miriditi naskočiti vstaše Še dvakrat, a obakrat so jih odbili vstaši Po drugem napadu so Miriditi pobegnili. Na begu jih je mnogo poskakalo v močvirje, kjer so utonili, ostale pa so vstaši potolkli. Ko so pribežali Miriditi v Drač, kjer je nastala strašna zmešnjava. Miriditi niso hoteli več naskočiti v Stašev, češ, da so bili poklicani le, da branijo mesto, ne pa da napadajo. .Voditelja Miriditov Marko Gioni n Isa Boljeti-nac sta izjavila« da je boj proti vstašem, katerih Je okolo 14.000, popolnoma brezuspešen. Vstaši so obkolili Drač od vseh strani in so izlavili, da ne gredo preje proč, dokler ne zapasti knez dežele. Vstaši le zato niso zasedli mesta, čeprav so gospodarji v njem, ker hočejo izzvati mednarodnih težkoč. Vstaši imajo baje prav izborne voditelje in so zelo izvežb.ani, med tem ko so knezove čete skrajno slabo organizirane, r— V zadnjem boju so imele vladne čete 300 mrtvih, 250 ranjenih, 150 jih pogrešajo Id so pajbrže utonili v močvirju. — Iz Carigrada poročajo, da je prišla deputacija Albancev v Carigrad in ponudila albanski prestol princa Bur-han Edinu, sultanovemu naJHubšemu sinu.
= Napetost med Grško in Turčijo. Turška vlada Je izročila vsem poslanikom v Carigradu aoto, v kateri pravi, da so grške vesti o pre-gananiu Orisov v Mali Azji pretirane in neresnične. Nato poživlja vlada poslaništva, naj odpošlje vsako poslaništvo po enega delegata a ministrom Talaat begom, ki potuje po Mati Aziji, da se prepriča o resničnosti grških trditev. Dalje poživlja nota, naj poslaništva odpošljejo tudi po enega delegata v MacedooUo, da se prepričajo, koliko morajo pretrpeti raohame-danci od Grkov. — Iz Aten prihajajo vesti, ki označujejo položaj med Grško in Turčijo za »krajno nevaren. Bolgarija je izjavila, da ostane popolnoma nevtralna, če pride do grško* turške vojne.
= Med Rumunijo in Rusijo se je dosegel ipopolen sporazum v, vseh orientalskih vprašanjih.
» f. ^
 .............................  ""M	1,1  Nji
zakonodaji že oS letaki885.' prepove<T nočnega dela za otroke izpod 16. leta in da je v Avstriji že močno uveden deseturni delovnik in je enajsturni delovnik le še izjema. Industrija bi ne bila prav nič oškodovana, še se pridruži Avstrija zahtevam bernske konvencije po prepovedi nočnega dela za otroke in upeljavi deseturnega delovnika.
Ali vse to ni genilo gospodov industrialcev in’ zlasti so se razburjali nad tem, da prepoveduje bernska konvencija čezurno delo za otroke, zakaj deset ur dela na dan je vse premalo za 14- in 151etne dečke in deklice! Gospodje Regenhardt, Schlimp, Low-Beer, Vetter, Penzig in Wathelt so zahtevali, da naj bo dovoljeno pridržati otroke izpod 16. leta vsak dan eno uro pri čezurnem delu. In to so čedni gospodje v industrijskem svetu tudi sklenili!
Avstrijskih industrialcev ni sram pred vsem svetom, da se tako očitno izkazujejo za najsirovejše izkoriščevalce. Ni jih sram, da imajo na čelu pečat morilcev mladoletnih, ni jih sram priznavati, na kakšen ostuden način polnijo svoje blagajne. Delavstvo pa naj spozna iz te razprave, da mora, mora nastopati proti tem kapitalističnim pijavkam z najbrez-obzirnejšim bojem. Delavstvo naj se nikar ne zanaša na dobro srce kapitalistov, ampak le na moč svojih strokovnih organizacij!
Človekoljubni kapitalisti.
Industrijski svet je imel v torek na Dunaju sejo, na kateri so zastopniki veleindustrije razgalili do kosti svojo človekoljubnost nasproti najbednejšim od bednih, nasproti proletarskim Otrokom. Dr. pl. Skene je poročal o predlogu rudarskega svetnika Outmanna, ki zahteva, naj se pridruži Avstrija mednarodni pogodbi o prepovedi nočnega dela za mladostne delavce In o deseturnem delovniku za ženske in mladostne le pod pogojem, če se pridružijo tej pogodbi tudi Rusija, Srbija, Bolgarija In Rumuni-ja. Gospodu so torej posnemanja VTeden zgled y socialnem oziru najbolj zaostale dežele, ne pa Angleška, Francoska in Nemčija! Zahtevo je Utemeljeval gospod Skene s potrebami sladkorne industrije, ki bi jo upropastila prepoved dela za otroke izpod 16. leta. Gospod Skene Je pa tudi velik prijatelj delavstva in dejal je, da delavske družine nikakor ne morejo pogrešati za-
Sužka otrok. Da bi zvišali mezde odraslim de-vcera, to seveda ne pride tem človekoljubom na misel. Zanimivo bi bilo izvedeti, Ce tudi otroci s 14. m 15. leti onih krogov, katerim pripada gospod pl. Skene, delajo ponoči Taka »zahteva« ponočnega dela je seveda le za proletarske otroke, Drug človekoljub, ki Je na tej seji tudi toplo priporočal betlehemski umor, Je gospod Reich. Zahteval Je kratkomalo, da nal ne velja prepoved nočnega dela otrok za steklarsko obrt. Gospod Reich noče spravljati v nevarnost zdravja proletarskih otrok. Ampak to velja samo za one industrije, od katerih nima on nikakšnega dobička. Pri steklarski industriji pa se steka zanj zlata reka profita, zato jne more pogrešati otrok pri nočnem delu. Končno se Je oglasil še gospod Brosche in predlagal, naj se poizve pri vseh industrijah, katera tila soglaša s prepovedjo nočnega dela za otrobe in z deseturnim delovnikom za žene in otroke. No, to bo lepa zbirka človekoljubnih letj&.
Sekcijski šef Mataja Je obrazložil tem lfe-jpodežem, da Imamo y Avstriji v, avtonomni
Iz domačih krajev.
— Po njihovih delih Jih boste spoznali V nobeni deželi nista politična strast, strankarsko sovraštvo vzgojila tako ostudnih sadov kakor na Kranjskem, odkar so na krmilu klerikalci. Politično sovraštvo klerikalcev sega že tako daleč, da bi se prav nič ne čudili, če bi se pobijali ljudje neenakega političnega prepričanja. In to vse po zaslugi katoliških duhovnikov i la Krek, Lampe, ki sta vzor brezobraz-itih in neobzirnih demagogov. »Slovenski Narod« poroča o dogodku z Notranjskega, ki Je tako sirov in gnusen, da človek dvomi, če živimo na Kranjskem v 20. stoletju ali pa v 12. »Slovenski Narod« poroča:	»V Kosezah pri ilirski Bistrici Je dne 14. maja 1.1 uničil požar hiši dvema posestnikoma — nekemu klerikalcu in naprednjaku Franu Peterlinu. Bistriško gasilstvo, ki ne dobiva od deželnega odbora niti vinarja podpore, ni vprašalo, ali gori pri naprednjaku, ali pri klerikalcu, marveč je brez Odlaganja hitelo bližnjiku na pomoč in s samo požrtvovalnostjo rešilo to. kar se ie sploh še dalo rešiti. Oba pogorelca sta reveža, za to se je v nedeljo 17. maja pobiralo za nju v cerkvi Vsakdo je pričakoval, da se bo skupilo v enakih delih razdelilo med oba nesrečnika. A kaj se je zgodilo? Trnovski dekan je dal klerikalcu 113 K, naprednjaka Peterlina pa je spodil z besedami: »Vi niste pravi kristjan«, in vrgel za njim 2 K, zaviti v papir.« — Ali je v trnovskem dekanu sploh še kakšno človeško čuvstvo? Taki ljudje so poklicani, da pripeljejo slovensko ljudstvo h kulturi? V najgrše barbarstvo, a ne h kulturi. S. L. S. ie pa lehko ponosna na sadove svojih naukov.
— »Slovenec« in »Slovenski Narod« sta poročala pretečeni teden s pravo naslado o velikanskih »defravdacijah« pri prvem nižje-avstrijskem delavsketai konsumnem društvu in sta poročala kot čisto in sveto resnico vse, kar Je nagromadil Tempfer laži o tej delavski inštituciji. Junak Tempfer. ki je tako samozavestno pripovedoval na krščansko socialnem shodu o zapravljenih 750.000 K, pa sedaj piše v krščansko socialni »Reichspošti«. ki je seveda prinesla Tempferjeve trditve z velikansko radostjo, da Je »Reichspošta« napačno poročala vsebino njegovega govora. Pravi, da on ni trdil, da so zapravili v konsumu 750.000 K, temveč da je imel konsum v teku treh let pri različnih obratih toliko deficita. Seveda tudi to ni res, kar smo bili dokazali že pred tednom. Reš je pa, da je nekaj novih produkcijskih obratov konsuma imelo prvi čas deficit. Kljub temu Je imel konsum velik čisti dobiček, ker se je izravnal deficit z dobičkom drugih obratov. Pretečeno leto je imel konsum le od lastnih produkciiskih obratov in posestev 98.650 K čistega dobička, ne vitevši čistega dobička pri prodaji blaga. Tempfer Je bil nagromadil tudi še vse polno laži o nekaterih uslužbencih konsuma na onem znamenitem shodu, a sedaj preklicuje te laži tudi v »Reichspošti«. Sicer bo pa imel Tempfer priliko, da dokaže vse svoje gorostasne trditve pred sodnikom, ker so ga obrekovani sodrugi že tožili. — Iz vsega tega pa naj spozna delavstvo. koliko so vredna »razkritja«, ki Jih prinašajo meščanski Usti tako radi o inštitucijah socialno demokratičnega delavstva. Radi bi omajali zaupanje delavstva v to, kar si ustvari delavstvo iz lastne moči.
—	»Dan« nesramno laže. »Dan« od četrtka piše, da so socialni demokratje v Gradcu tudi nabirali podpise za lex Kollsko. To si je izmislil zopet »Dnevov« lažnivec po poklicu. Socialni demokratje v Gradcu so Javno v »Arbel-terwille« poživljali delavstvo, naj ne podpiše zahteve po tem zakonu za Štajersko. In meščanski graški Usti so zaraditega grdo napadali socialne demokrate. Ali kaj Je mar resnica pro-fesioniranim obrekovalcein socialne demokracije pri žurnalistični cunji »Dnevu«. S svojo lažjo bi najbrže radi natvezili svojim naivnim bralcem bajko, da so socialni demokratje po vseh drugih deželah bolj nacionalni kakor pa slovenski socialni demokratje. »Dnevovi« uničevalci socialne demokracije naj se nauče naj-
SeJ spoštovanja resnice, potem naj šele »de-io Javno mnenje«.
—	Sprejem v prvi gimnazijski razred. Na drugi dTžavnl gimnaziji v Ljubljani (Poljanska cesta) bo vpisovanje za prvi razred šolskega feta 1914/1915 v nedeljo, dne 28. junija 1914 dopoldne od 9. do 12. y ravnateljevi pisarni. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov In prlneso s seboj krstni Ust in obiskovalno Izpričevalo zadnje ljudske šole.
97dopoldne dalje. Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu, zglasiti se pa morajo vsaj pred izpitom osebno pri ravnateljstvu.
— Dolžnost naznanjevania nalezljivih bolezni C. kr. deželna vlada za Kranjsko razglaša: Zakon z dne 14. aprila 1913, drž. zak. št. 67, o zabrainbi in zatiranju prenosnih bolezni, označuje Škrlatico, difterijo (davico), abdominalni legar (tifus), grižo (disenterijo), epi-demsko otrpnjenje tilnika, porodniško mrzlico, legar z marogami, koze, azijsko kolero, kugo, recidivni legar, gobavost (Iepro), egiptiško vnetje oči (trahom), rumeno mrzlico, vranični prisad (črmnico), smrkavost in steklost ter ugriznine po na steklosti obolelih ali steklosti sumljivih živalih kot bolezni, ki jih je treba naznanjati. Naredba ministra za notranje zadeve z dne 5. maja 1914 razširhije z zakonitim pooblaščenjem krog teh bolezni, ki Jih Je treba naznanjati. Glede ošpic, dušljivega kašlja in mumpsa (vnetja ušesne slinavke) določuje namreč krajevno omejeno naznanilno dolžnost, to Je ošpice, dušljivi kašelj in mumps morajo se naznanjati v zdraviliščih, kopelih, letoviščih, zimskih štacijah in drugih krajih te vrste, ki jih z razglasom določi politična deželna oblast, dalje te tri bolezni ter rdečice In norice v zavodih in internatih, ki Jih deželna politična oblast istotako označi razglasilnim potom. Naznanilo je podati pismeno, ustmeno, brzojavno ali telefonsko; ako se Je podalo telefonsko, mora se takoj ponoviti pismenim potom. V svr-ho naznanjevanja so se izdale posebne tiskovine (Naznanilo o kužni bolezni), katere uporabljati pa so dolžni le zdravniki in predstojniki bolnišnic, ki bodo te tiskovine dobivali od županstev. Razen te splošne nalagata zakon in naredba zdravnikom v gotovih slučajih še neko posebno naznanilno dolžnost. Naznanjati imajo namreč poleg tega vsak prvi primer obolelosti ali sumnje obolelosti na Škrlatici, difte-rijl, legarju z marogami. kozah, azijski koleri, kugi ali egiptiškem vnetju oči nemudoma, in sicer brzojavno, telefonsko ali, ako se naznanilo tem potom ne more podati, po posebnem slu županu in politični okrajni oblasti, v mestih s svojim ustavom politični deželni oblasti. Na enak način naznaniti Je županu vsak prvi slučaj steklosti. Naloga župana Je. da tudi s svoje strani najkrajšim potom naznani politični oblasti vsak prvi slučal ene ravnokar imenovanih bolezni. Z enako naglico naznaniti Je pri legarju z marogami. kozah, koleri In kugi ne le vsak prvi temveč sploh vsak slučaj politčini okrajni oblasti, v mestih s svojim ustavom deželni politični oblasti. Izjemo glede te posebne nazna-nilne dolžnosti uvaja naredba z ozirom na škr-latinko, difterijo in egiptiško vnetje oči v onih krajih, ki jih ima določiti deželna politična oblast, v katerih se te bolezni trajno pojavljajo, kakor Je to n. pr. pogosto v velikih mestih. V takih krajih razglasi županstvo primernim potom, da ima odpasti ta posebna naznanilna
dolžnost. Glasom naredba imalo dalia zdravniki s posebnimi tiskovinami (Končno naznanilo) županu naznaniti oddajo bolniko, obolelega za boleznijo, ki jo je dolžnost naznaniti, v bolnišnico, njega preselitev, kakor tudi ozdravljenje ali smrt.
— Nabrežina. (Brandner je na shoduvSp. Š i š k i 1 a g a I.) Lumparija agitatorjev NDO. presega že vse meje. Kjer le morejo, nas napadajo na najostudnejši način. Toda še mar nam ne bi bilo, če bi, ako že kaj povedo, podprli svoje trditve z dokazi Ker pa vedno lažejo, zato seveda tudi nimajo dokazov. Naj pribijemo zopet eno laž Brandnerja. Na »velikanskem« shodu v Sp. Šiški Je Brandner povedal med drugim tudi sledeče: »Nabre-žinski socialni demokratje so rekli županu Ca-hariji: »Glej, da napraviš tako, da bodo delavci pri naši organizaciji.« Ker pa je stal župan Ca-harija na stališču, da to ni njegova stvar in ker je bil proti tej želji socialnih demokratov, so zagnali poslednji velik hrup in so začeli stavkati.« Zakaj stavkajo pravzaprav kamnarski delavci v Nabrežini, ali proti NDO. ali za »vajo tarifo? Ko ie imel Caharija v svoH delavnici že toliko narodnjaških hlapcev, da je z njimi lehko začel hujskati in izzivati, je nastalo v delavnici neznosno razmerje za naše sodruge. Lep čas je trajala ta gonja, toda konec smo ji morali napraviti, ker smo končno bili pametnejši nego Janez in njegova zaščitnica. 3. marca smo ustavili delo in zahtevali od Janeza, da nam d£ poseben prostor, tako da ne pridemo s hujskači niti najmanje v dotiko. Temu se je bU Janez uprl, nakar smo seveda zastavkali. Torej zastavkali smo, ker nas ni hotel ločiti od narodnjakov, nikakor pa ni bila namerjena stavka proti narodnjakom. S stavko smo prisilili Janeza, da nam je nakazal posebno delavnico in delo se Je zopet začelo. Delali smo dva tedna, pa Je začela lumparija od strani Janeza Ker je vsled umazane konkurence akordne plače tako nizko postavil, da nismo biU v stanu zaslužiti niti 4 K na dan. smo zopet ustavili delo in zahtevali od njega, ne da napravi tako, da bodo delavci pri naši organizaciji, marveč, da prične z nami pogajanje za novo tarifo. Ali ste slišali sedaj Brandner? Caharija je to zahtevo in ne ono, ki jo Je Brandner na shodu v Spodnji Šiški tako bahavo trdil, odklonil, in zato stavkamo danes. Ali ste razumeli Janez in pa Vi širokoustni Brandner? S svojimi lažmi Je hotel Brandner na shodu v Sp. Šiški dokazati, da pečatimo narodnjakarske delavske izdajalce popolnoma brez vsakega povoda za krumirje. Torej mi stavkamo za novo tarifo in NDO. kru-miri kdor pa trdi kaj druzega, je lažnivec in obrekovalec. Zato ostane tudi Brandner, tako dolgo, dokler nam ne dokaže, da stavkamo proti NDO. in ne za novo tarifo, lump in obrekovalec. Brandner Je s tem razodel velik del lumparije NDO. in vemo jako dobro, da ne bi bil izustil tega. če bi bil vedel, da prinese »Dan« tako obširno njegov govor. »Dani« mu Je pri-pravU torej prav lepo blamažo in precej veliko
odgovornost. Komur je laž sredstvo do. cilja; sploh ne more govoriti resnice, nego laže in laže, da že sam verjame lažem. Od NDO. v Nabrežino poslani tajnik Škerlj pa govori drugače kot Brandner. On pravi namreč, da bo odločevala o tarifi NDO. Te besede so resnične in jim prav nič ne ugovarjamo, ker je NDO. v resnici že odločila. Podaljšala je namreč s Ca-harijo staro pogodbo do 31. decembra 1915. Zakaj je NDO. to storila? Ker dobro ve, da smo za našo tarifo še vedno v boju in da bi se tudi njeni člani morda pridružili lepega dne našemu boju. Ker bi pa bilo to proti principom njih organizacije, so morali nekaj napraviti, da delavstvu lahko rečejo: »Vam se ni treba bojevati, ker tarifo že itak imate. Pustite socialne demokrate. naj se bojujejo. Saj ne bodo ničesar dosegli.« Ce bi se res zgodilo, da ničesar ne dosežemo. čigava zasluga bi pa bila? Krumirske NDO., ki nas je združena s Caharijo izdala. Torej Brandner, ali ste krumirji ali niste? Značilno Je pri tem za krumirstvo to. da so agitatorji. preden so imeli kaj tal v Nabrežini, svojim ovčicam vedno pripovedovali, kako da se bodo bojevali za novo tarifo. Laž jim je bila sredstvo do cilja kakor vedno. Ko so pa bili tako močni, da so mogli odločevati, so se začeli sklicevati na krizo. češ. da so prisiljeni vsled velikanske krize odstopiti od vsakih zahtev in podaljšati staro tarifo. Takrat Je bilo med delavci veliko nezadovoljstvo, kar so pa spretni voditelji krumirjev hitro potlačili. Tedaj so tudi povedali, da ne morejo nikakor biti za tako tarifo, ki je naperjena proti njim itd., skratka, uporabljali so vsako, če še tako umazano sredstvo, samo da ostanejo varuhi podjetni« štva. Kaj smo, če tako delamo? Ali nismo izda« jalci delovnega ljudstva? Ali nismo krumirji? Tale vprašanja priporočamo Brandnerju, posebno pa delavcem v NDO. v pretres. To so dejstva, ki jih ne utaji nihče, zato krepak fej lažnivcu Brandnerju.
— Krajna politična organizacija v Solkanu vabi vse sodruge na sestanek, ki bo v nedeljo ob 9. predpoldne v prostorih »Delavskega izobraževalnega društva«. Dnevni red: Volitev delegatov za IX. strankini zbor. Slučajnosti — Odbor.
— Italijanski socialisti za slovenske šole,
V	tržaškem mestnem svetu se vrši podrobna razprava o proračunu. Na seji občinskega sveta v torek 16. t. m. se je vnela živahna razprava pri točki »Ljudske šole«. K besedi se je oglasil občinski svetnik sodrug Doff-Sotta in se zavzel za slovenske šole v Trstu. O njegovem govoru poroča »Edinost« sledeče: »K besedi se je oglasil socialni demokrat Doff-Sotta. Želi razsežne javne razprave. Tudi iz občin*-skega sveta naj pride glas. da se ljudska šola spravi v soglasje s časom. Sedanja šola je pač, kakor vse drugo, pod vplivom sedanjega družabnega reda: Je privilegij. Privilegirani sloji niso imeli nikdar zmisla za šolski ideal. Ta ideal socialistov ni utopija, in sloni na prepričanju, da naj služi šola vzgoji za kolektivno dalo. ..V-ttiai. na vladai le socialna enakost, ampak padejo naj tudi vsi verski in narodni pr©d.
sodki. Doslej so srednje šole vse preveč Benjamin. O tem priča tudi državni proračun. NI še ljubezni do ljudske šole. Žalostna priča za to so naša učiteljišča. In kakršna so ta. taki so učitelji. Je tudi izvrstnih, ali vezani so in izpostavljeni šikanam. To je krivica s socialne in narodne strani. Odkrito mora grajati krivico, ki Jo občina dela tisočem otrok slovenske narodnosti. Vi zahtevate vseučilišče, a tisočem slovenskih delavcev odrekate šolo v materinem jeziku. Tudi pritožbe svet. Wilfana glede srednjih šol so opravičene. Slovencem se za-merja celo aspiracija po lastnem šolstvu. To ie nezaslišano. Ko je svetnik Seraval polemiziral z Wi!fanom, je mislil z glavo — »Piccola« (Splošen smeh). Slovenskih delavcev je tu na tisoče, morajo opravljati najtežje delo in so slabo plačani. Ti še ne občutijo prav krivice, ki se jim godi. Ali naj le počaka svetnik Seraval. Ko pridejo ti do polne zavesti, si vzamejo Solo! Potem tudi nemški zavezniki ne bodo koristili tel buržvaziji, ki zna le lajati proti luni! Dolžnost občine je, da daje šolo vsem v materinem jeziku. Kadar so Italijani protestirali proti taki muki, so tudi socialisti soglašali ž njimi. Ali. kar velja za Italijane, velja tudi za Slovence. Proletariat hoče naroden mir, skupno delavno življenje. popolno priznavanje pravic vsem! Morda se boste morali vi odreči kakemu privilegiju, ali civilizacija in narod bosta imela 1« korist.« — Poročilo o govoru sodrnsra Doff' Sotte smo povzeli iz »Edinosti« nalašč zato, da ne bodo morda šovinisti dejali, da smo sl omenjeni govor izmislili sami. Prepričani pa smo. da bo vpila tržaška »Edinost« ob prvi priliki. da so italijanski socialisti proti slovenskim šolam v Trstu. Zakaj, kaj na bi počel nacionalizem brez laži?
•— Odbor jngoslov. socialistične mladine V Trstu naznanja, da priredi skupno z »Ljudskim odrom« v nedeljo 21. t. m. izlet na Učko goro. Kdor se hoče udeležiti tega izleta, naj se prijavi v društvenih prostorih v Rojanu, ulica Appiar* ^tcvillcR 12
— Mladeniška organizacija v Trstu t^cdi v nedeljo 21. t. m. izlet na hrib Čaven. Odhod ob pol petih zjutraj iz društvenih prostorov V Rojanu.	,	. ,
Odbor podružnice »Ljudskega odra^ V Rojanu vabi vse sodruge pevce v soboto 20. junija ob 8. zvečer k pevski vaji. Ker bo kmalu vrtna veselica, se odbor nadeja, da gotovo \>iv dete vsi — Odbor.
— Rodbinska tragedija v Pulju. Pri zdravnikovi vdovi Milki Tercisovi. pristojni v Atene, je stanoval že dlje časa 291etni mornariški zdravnik dr. Zahalka, ki je ime! ljubezensko razmerje s 24!etno hčerko gospodinje. Sedaj se Je Izvedelo, da Je bil Zahalka tajno poročen s Heleno po pravoslavnem obredu. Njuna poroka le bila v Belgradu. kjer je bila, Helena odvetniška kandidatinja. V zadnjih dneh je zbolela Helena prav močno, da so morali poklican,
v odsotnosti drja. Zalialke zdravnika. Pomoč je prišla že prepozno, Helena je čez nekaj časa umrla. Dr. Zahalka je sam pripravil truplo za pokop. Ko je prišel pravoslavni duhovnik v četrtek opoldne na pogreb, je bile stanovanje zaklenjeno. Policija je odprla vrata. V postelji sta ležaia mrtva dr. Zahalka in njegova tašča. Ter-cisova. Pustila sta pisma, v katerih pravita, da nista mogla preboleti izgube Helene. Dr. Zahalka je prerezal Tercisovi žile. sam pa se je zastrupil z morfijem. Zahalka je hotel odpraviti Heleni plod, a se mu je to ponesrečilo in bi moral vsled tega odložiti oficirsko šaržo, zapustiti svoj poklic in bi prišel pred sodišče. Zato je Šel raje v smrt.
— Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 20., nedeljo 21., ponedeljek 22. junija. 1. Gau-tpontov teden. (Najnovejše, šport, moda itd.) 2. Stric Koki in razredna srečka. (Burka.) 3. Otroci s ceste. (Čuvstvena ljudska drama v treh dejanjih.) V glavnih vlogah: Bubi in mala Suzana Privat. 4. Avguštin in velblod. (Komično.) Šolski mladini primerno! 23.—25. jun.: Bitka pri Gettysburgu. 30.000 sodelujočih. (Realistična vojna drama v 4 dejanjih. Najim-pozantnejši vojni film, kar jih je kdaj izšlo. Odločilne bitke v amerikanski meščanski vojni, 1., 2. n 3. julija 1863. pod poveljništvom slavnega generala Meade.
Koiisorcii za izdajanje slov. socialističnega dnevnika
priredi
v nedeljo 5. julija 1914
v vseh prostorih »Delavskega doma« v Trstu, ulica Madonnina 15
veliko socialistično veselico
katere čisti dobiček je namenjen za slovenski socialistični- dnevnik. Na veselici sodeluje in nastop prvič tamburaškl zbor slovenske socialistične mladine v Trstu, ki bo v veliki dvorani' Proizvajal lepe tamburaške zbore. Na terasi bo sviral izbran mandoHntetičnl oktet. Pevski zbor bo pa pel lepe nove, za to priliko nalašč naučene zbore. Naše sodružice so si pa omislile za to prireditev še vse druge stvari. Tako bodo imele svoj šotor, kjer bodo prodajale kavo; v drugem šotoru bodo prodajale dobre likerje in mrzla jedila: zopet v tretjem šotoru bo sodru-zica delila sladčice. Druge pa bodo razveseljevale udeležence z razprodajo roljskih cvetk, ki jih bodo same nabrale. Zraven tega pa bomo mieli še običajen srečolov s 2000 dobitki in bo vsaka srečka zadela več ali manj vreden dobitek. V zeleni dvorani bo pa ples. Veselica n,k 5- popoldne in bo trajala pozno v noč. uubor je sklenil, da napravi vstopnino kolikor mogoče nizko, da bo vsem omogočeno udeležiti se te redke prireditve. Na terasi bo pa zvečer japonska razsvetljava. Upamo, da ne bo slovenskega sodruga in zavednega delavca, ki se ne bi udeležil te prireditve in pripomogel tako K ustanovitvi prepotrebnega slovenskega socialistične«« dnevnika.
Socialni in strokovni pregled.
* Stavka pri kamnoseškem mojstru x. To-ranu J Ljubljani traja neizpremenjeno dalje, p spod Toman je človek nekam čudne naravi. * rvič skuša utajevati dejstvo, da sploh ni prejel od zveze delavcev s kamnom v Avstriji načrta za novo pogodbo; drugič pravi, da sploh ne ve. zakaj da stavkajo njegovi delavci. Pojasnilo sodr. Ivančana mu ni zadostovalo, zato ie povabil tri trezne delavce — tako pravi on ~~ na obrtno oblast da mu povedo vzrok stavke. Ali morda misli g. Toman, da je bilo njegovo delavstvo pijano, ko je sklenilo stavko, da išče sedaj le trezne delavce? To je brezpri-merna žalitev poštenih delavcev. Delavci se seveda niso odzvali njegovemu pozivu, so pa o tem takoj obvestili tajnika sodruga Ivančana, ki je v pondeljek zopet obiskal g. Tomana. Ko le g. roman zagledal tajnika, mu le dejal: stvar ste mi naredili!« Sodrug Ivančan n- P°j,a ' 3 ie moral delavcem povedati,
da ?! » ',uniia Toman skril- »z česar sledi, a se ne mara sploh pogajati. Ce pa je delavstvo nato sklenilo stavko, je imelo iz praktičnega stališča popolnoma prav. Nato je dejal g. loman, da je izdelal pogodbo; če je delav-
SI2,r®jme ie dobro, če ne, tedaj naj štrajka aalje. Zdi se nam. da ni potrebno, da prina-Samo detajlirano to pogodbo, ker smo tega prepričanja. da si vsak delavec lahko sam misli, kakšna je pogodba, ki jo izdela podjetnik. Le nekatere točke, ki kažejo Tomanovo nazadnja-stvo m njegovo podjetniško kratkovidnost v najlepši luči, hočemo omeniti. Tako smo n. pr. v naši pogodbi zahtevali prost dan za praznovanje prvega majnika. K tej točki je pristavil , , ^*an sledečo duhovito opazko: »1. maj pa lahko vsak praznuje, kdor je len za delo ali Da ima preveč zaslužka.« K točki 6. je dodal • Toman sledeče: »Organizacijo bi pripoznal s,učaiu in v t0,iken» obsegu, kolikor bi spolnjevala svoje dolžnosti.« Torej kdor praznuje prvi maj in se bori- za svoje politične pravice, tega smatra g. Toman za-lenuha. S tem Da, da smo postavili točko, s katero zahtevamo Priznanje naše organizacije, nismo niti mislili na to, da bi jo postavili v službo g. Tomana, da bi diktirala delavcem le dolžnosti, a ne bi zahtevala pravic za delavstvo! Toda to še ni vse, ter je vredno kritike in kar odločno odklanjajo, temveč najodločneje obsojamo to. da nam 'joče Toman s svojo pogodbo znižati plačo za »tiri vinarje na uro pod staro pogodbo. Delavstvo je Tomanu že naznanilo, da pogodbo odklanja. Boj traja dalje, zato naj nihče ne jemlje flela pri Tomanu.
‘ Stavka kolarjev na Sušaku pri RekL Ko-•narska organizacija iz Zagreba nam poroča, so kolarii na Sušaku pri Reki v mezdnem
gibanju. Zato naj ne hodi sedaj noben kolar na Sušak.
* Delavski sovet In delavska knjižica.
25. maja je imel delavski sovet po daljšem odmoru plenarno sejo. na kateri je razpravljal tudi o delavski knjižici. V nobeni moderni državi nimajo več delavskih knjižic, le še v Avstriji obstoji ta, za delavce naravnost sramotna naprava, kljub temu, da se je že nešteto korporacij bavilo z vprašanjem, ali naj se odpravi ali ne. No. avstrijski delodajalci niso kar nič navdušeni za odpravo in jo poizkušajo preprečiti. Delavski sovet je razpravljal 25. maja o poročevalčevem predlogu, naj se nadomesti knjižica z legitimacijo. Legitimacija naj bi bila nekak izkaz o identiteti in bi imela rubrike za vpis imena, posla in stanovanja podjetnikovega, dalje prostor za vpis. kdaj da je nastopil delavec službo, kdaj je izstopil, kaj je delal. Vpis v legitimacijo naj *bi bil za mladostne pomožne delavce obvezen, za polnoletne pomožne delavce neobvezen. V bodoče naj bi tudi odpadla za polnoletne delavce določba, da morajo shraniti del. knjižico pri podjetniku. Nekaj novega bi bilo po poročevalčevem načrtu tudi to. da ne bi več vpisaval podjetnik v legitimacijo, temveč občinski uradi. Ta načrt je dobil sedaj v presojo obrtni odsek delavskega soveta. Kadar dokonča odsek delo, se bo bavil sovet iznova s tem vprašanjem. Kako hitro da dela sovet, je dokaz dejstvo, da se je že pred 14 leti bavil z vprašanjem odprave knjižic, a ni prišel do ni-kakšnega rezultata. Največji nasprotniki za odpravo delavske knjižice so mali obrtniki. Male obrtnike zastopa v sovetu znani krščanski so-cialec Wohlmeier, ki predlaga na vsaki seji soveta, na kateri naj bi se obravnavalo vprašanje o delavskih knjižicah, prehod na dnevni red. Wohlmeier je stavbinski podjetnik, pa se boji, če sprejme delavca brez knjižice, da mu odnese kako hišo čez noč. Da se izogne tej nevarnosti, more imeti za garancijo delavsko knjižico v svoji pisalni mizi.
* Sodarji In pivovarniški delavci imajo shod v soboto 20. t. m. ob 6. zvečer pri Rei-ninghausu.
Vestnik organizacij.
Podružnica »Svobode« Vič-Olince Ima v
soboto dne 20. junija ob 8. zvečer setanek v gostilni Amerika na Glincah. Udeležite se sestanka vsi!
Centralni odbor »Svobode« ima v sredo, 24. t. m. ob 8. zvečer sejo.
Resolucije k poročilu zadružništva.
Deveti strankini zbor jugoslovanske so-cialno-demokratične stranke v Ljubljani kon-štatira, da je zadružništvo, če posluje po strankinih načelih in sklepih osrednje zveze avstrijskih konsumnih društev v delavskem gibanju važen faktor ter priporoCa vsem svojim pristašem sodelovanje pri zadrugah, katerih poslovanje je demokratično in ne nasprotuje razrednemu stremljenju jugoslovanske socialno-demokratične stranke. Zadružnim organizacijam se priporoča, da se ognejo vsakemu neso-gslasju s stranko, naslednje:
1. Zadružništvo opravlja svoje poslovanje samostojno ali vendar sporazumno s strankino organiazcijo.
2. Krajevne in zadružne organizacije si vedno dele delo, ki ga opravljajo ločeno in se medsebojno podpirajo.
3. Politične organizacije se ne smejo vmešavati v notranje poslovanje raznih zadrug, a vendar imajo pravico pri raznih volitvah v nadzorništvo ali v agitacijske odbore sporazumno z zadrugo za take volitve postav-sporazumno. (Umevno, da so taki zaupniki tudi člani zadružne organizacije.)
4. V slučaju nesoglasja med krajevno ali sploh strankino organizacijo in zadrugo ali prepirih v gospodarski organizaciji sami je iz-vrsevalni odbor stranke sporazumno z osrednjo zvezo kons. društev opravičen intervenirati ter zadeve, ki so povzročitelj nesporazumlji-vosti, preiskati, eventualno v zadevah, ki nimajo z notranjo upravo zadružništva nič opraviti, storiti samostojne sklepe, katerim se morata pokoriti oba dela.
5. Zadružne organizacije, ki ne odgovarjajo tem načelom in njih poslovanje ne odgovarja demokratičnemu in razrednemu stremljenju stranke, ne smatra stranka za socialno-demokraUčne, dasi so udeleženi posamezni sodrug! in odklanja tudi vsako moralično odgovornost.
Odgovorni urednik: Ivan Toka n. Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska ?Dv,eljska tiskarna* v Ljubljani.
Delavska hranilnica in posojilnica
reg. zadr. z omej. jamstvom v Gorici
vabi na
občni zbor
na dan 28. junija 1914 ob 10. predpoldne v Gorici Via Tre Re št. 16 L nadstropje
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Potrdilo letnega računa.
3. Razdružba zadruge.
4. Volitev likvidacijskega odbora.
5. Posamezni predlogi.
Ako na obenem zboru 28. t. m. ne bo zastopano 2/3 glavnih deležev, sklicuje se za 12. julija 1914. ob 10. dopoldne drug občni zbor z istim dnevnim redom, na katerem se v smislu ga 30. društvenih pravil, sklepa brez ozira na zastopane deleže
, SANATORIUM -EMONA I
ZA-NOTRANJE -IN-KIRURG ICKE • BOLEZNI. L • PORODNIŠNICA.
ILtXlBL JANA - KOMENSKEGA-ULICA-^ ! ?!EP-zDfWMK:pRWAraj-DR- FR. DERGANC
Rudar'
sekače (Hauerje) sprejme po dnevni mezdi 4—5 K za takojšnji nastop A* StlSltlkv
Ljubljana, ZaloSka cesta.
Varčne gospodine!
filafjni ppj Dr. pl. Trnkoczyja sladni čaj tJiauill	dajevsakomurkri,moč,živče,
rrr\f-iml/a spanje, cvctoče lice, okusen zal-/illallllla trek. Pri dojenčkih nadomešča ma-terinsko mleko in umrljivost dojen-OiaUlU (|{0V omejuje. Pri bolnih se dosežejo izvrstni uspehi. Na vsak način prihranijo gospodinje 50°jo pri gospodinskih izdatkih, */« pri mleku in polovico pri sladkorju. Vsak dan prihajajo naročila s priznanji. Naroča se pri izdeiovatelju lekarnarju Trnkoczylu v Ljubljani zraven rotovža, ki je s sladnim čajem izgojil svojih osem zdravih otrok. Po pošti 5 zavitkov po ■/< kg 4 K franko. Po 60 vinarjev se dobi povsod tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczjr; SchOn-brunerstrasse 109, Radetzkjrplatz 4, Josefstadter-strasse 25, v Gradcu Sackstrasse 4. Trst, drogist I. Camauli St.Giov. di Guardiella 703; Gorica, Maz-zoliE., trgovec; Celje Hočevar, trgovec; Celovec, Hauscr, lekarnar; Maribor, Ktinig, lekarnar. — Dobi se tudi v vseh prodajalnah konsumnega društva za Ljubljano in okolico.
Kavarna
Z!ato na obroke!
od 4 K vsakomur na vse kraje. Kdor hoče poceni kupiti zlato ve. ižico In srebrno uro naj piše takoj na
°Ar
Gostilna
R LECHNER
Go!dwarenhaus, Lundenhurg, Nr. 707
Florijanska ulica štev. & Prlstra vina. Domači uhinja.
GORCEVfl
i
KOLESA PRIZNANO NAj: BOLJŠA 5E DA NJO S Tl X
A.GOREČ
LJUBLJANA MARIJE TER E:
2TIJE CESTA ir.1% NOVI SVET NASPROTI K0IIZEJA Z AH TEVAJTE PRl/l 5LCV.CENIK BREZPLAČNO
Diiakom
Je najljubše darilo za dobro izpričevalo
(orožno kolo) najboljše kolo monarhije
KOLO
^KOSMOiH
rj	dobro,	ceno	ljudsko	kolo.
I Katalogi gratis in franko od zastopnikov Lian Jax rffc gin, Ljubljana.
Avstr, orožnotvorniška družba, Steyr,
Ljubljana, Ivan Jax A sin, Kostanjevica: Alojzll Ontach, Kočevje: Fr. Tschin-Itel, Novomcsto: Fr:me Kend r, Bled: I v:tn :»*.
Simi n (la) mas mate in perilu.
Od 1. julija Sv. Petra nasip št 7 (za vodo poleg gostilne pri ia'mostni).
Josip Peteline,
Ljubljana, Krilevniika ulica Sft. 7.
Stroji za vsake obrt In kolesa.
IIBRRIIIVIIIIIIIn
Cdna posebnost, likerja je
»Zdravnik = == želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsum • nega društva za Ljubljano in okolico. Odlikovan v Pariza z zlato kolajno In čas. krilečem.
St. 11118.
Razpis ustanove za uboge vdove.
Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije je pri mestnem magistratu razdeliti 400 K med pet ubogih ljubljanskih vdov (to je vdov, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico).
Nekolekovane prošnje, v katerih je natanko navesti gmotne, zdravstvene in rodbinske razmere (dohodke, bolezen, število nepreskrbljenih otrok i. t. d.), je vlagati
do vštetega II. julija 11*14:.
na vložnem zapisniku mestnega magistrata.
dne 9. junija 1914.
pravkar prišli od najcenejše do najfinejše vrste v obilni izbiri, potem
slamniki, cepice, kravate, rokavice, srajce, nogavice,-žepni robci, naramnice, palice Ltd.
po skromnih stalnih cenah v
modni in športni trgovini
P. MAGDIČ
Ljubljana,
glavne^ pošte.
& u.;
• rrn •:.-;> a
Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov donsačeg:a izdelka* Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Brez konkurence!	Solidna	po&trežbs*.
 -  ............... la|niž|e	e	e	ne.	----------------
pr* Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih "lw
 — čevljev  ——
je v zalogi lastne tovarne
PETER KOZINA & K2, Ljubljana na Bregu
Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu.
Cena za	gospode ......	K	14’—,	17*—,	20'—.
„	.	dame.....................K	12'—,	15'—,	18—,
f,	dečke »1»................K	10—,	12—.
Št. 22-25	28-8t	82	85.
V	UL1 ul'c.................K	5—	6—	7-—	8^-7
Garantirana kakovost	po	teh	cenah. ■->........... 	-
  Cenejše vrste od kron 1*50 naprej*
Naročajte In kupujte »Zarjo**!
BOOBIinDBBBBBI7BOBBBEBBBBBBBEBBDBBEBEBBBBBBBDni2DDDI3E>EiI3i3B&BnBBBBBBBBBBBBBBBfl go og	na	nn
i£ D Pri nakupu različnega manufakturnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko S 8
(Varstvena znamka.)
JNa izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna
TT* 1-   _ krila, kostume, plašče,
S UZe domače obleke, perilo mo-J	^	derce In vse modno blago.
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg šteV. 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških cblekc&h in krstDi 6pravi.
-  —— Solidaaa. trrrcHc®.. ■■ —
A. & E. Skaberne
| g	Obstoji od 1.1883.	Mestni trg 10.	Obstoji od 1. 1883.	S	;
| g	Na debelo in	drobno!	Izredno nizke cene.	g	!
nn bo	bo	bi
DOnnDDBBDDDDDDDDCDDDDBBBDBBBBBDDBDBBBBDBBDBBBBBBEB□BBBDBDBDBBBDDBDDDBDDDI
g zadruga v Dobravljah na (kriškem |
p	r.	z. z o. z.	l:i
g Zadruga ima v svojih kleteh veliko mno- g u žino dobrega in naravnega vina svojih za- o g družnikov. Za prisinost od zadruge prodanega S g	vina se jamči.	g
n Oddaja se v lastnih sodčkih od 56 litrov g g naprej v vsaki množini. — Kdor kupi od g o nas enkrat, ostane nas stalen odjemalec, a
D	D
BBBBBBBBBBBDBBBBBBBBflBBBBBBBBBDBBDBa
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
— Tovarna na Glincah pri Ljubljani. =—
Prevzema kompletne oprave za
hotele,
kavarne, vile, gostilne,
privatna stanovanja.
Priporoča se sl. občinstvu za izvrševanje
portalna, stavbena, pohištvena mizarska dela.
s	Zaloga pohi-	]	I	Ba«.« Anil/	I	LinWiana»Ma-	S
|	štva in tapet-	[	tli	I Vguvlllfi	[	rije Terezija	jj
j	niškega blaga	|	mizarstvo.	[	c. 11 (Kolizej).	;
:■■■----------------------------------------------   i---------------.S
1.1	g	■
s Zaloga spalnih ter je- \ Zaloga otomanov, di- | s dilnih sob v različnih I:	vanov, žimnic t g
mi	v	us
|: najnovejših slogih. : š in otroških vozičkov, g
■	1	5	£
((■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■»■■■■■■■■■»■■■■■•■■■■g
8 ■ " > ■
| Spalnica v amerikanskem orehu \
Izdeluje se v lastni najmodernejše opremljeni tovarni na Glincah in se jamči za solidno delo.
Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno in v najkrajšem času.
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini
A. & E. Skaberne; Mestni trg 10.
Velika izbira!	Solidna	postrežba!
Deležni kapital K 80.000.	Rezervni	skladi K. 15.000.
Splošno kreditno društvo
registrovana zadruga z omejeno zavezo
: : v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 3. : :
g Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en E ::	umivalnik	z	marmornasto	ploščo	in	ogledalom.	::
Denarne vloge sprejema v tekočem račiuin ali na vložne knjižice. — Vloženi denar obrestuje po
Obratuje le s svojimi člani. £lan postane, kdor vzame en opruVilni delež v znesku kron 20. Glavni deleži po kron 200. Zaveza enkratna; :: omejena, klanov 700. :s
Pozor stavbeniki!	Pozor občinstvo!
Izgotovljene štedilnike
solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah.
Rudolf Geyer, mojster Ljubljana 4,
Oesta na Rudolfovo železnico štev. 10.
• priporoča tudi vsa v stroko spa-f dajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske ograje, rastli-iiih iri-ii'foni11 uničil *wnjake itd., ter vsa popravila.
Kskomptnjc s menice, »levice, fakture. — Oskrbuje Inkasso za svoje člane. — Daje p l-e «!nj m e nn vrednostne papirje in blago v javnih skladiščih. Osebni : : : t kredit. : :	s	:
od dne vloge do dne dviga. — ltentni davek plača iz s :	: s svojega. s s s ;
" ——t Odhod parnikov:	"
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto. . Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesee.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 26. ————
— = Potniki ===== v severno in južno AMEB1KO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
»*