LETO I.__________________Gorica, 3. maja 1919.	St. 31.
GORIŠKI SLOVENEC	
Naročnine: italijanska kraljevina: Celo leto	Lir 10.—	' Pol leta	5. -	1	Oglasi: 't	Oglasi na tretji strani . . . . Lir L— za vrsto Oglasi na četrti strani ....	„ 0.75 za vrsto ^	Mali oglasi		 0.05 za besedo
Tri mesece	„	2.50 En mesec	„	1.—	Znižane cene za letne naročnike. Posamezna št. 10 cent.
Izhaja vsako sredo in soboto.	Uredništvo in Upravništvo : Via Carducci št. 10, II. nad.
Demokratizem, socijalizem in anarhizem.
Družabno življenje sedanje človeške generacije se razvija danes v znamenju demokratizma, socijalizma in anarhizma. To znači že itak velik preobrat v socijalnom življenju, ako pomislimo, da so nas še pred kratkem obvladovali absolutično navdahnem ljudje. Stari bas jezidal na vero in strah povprečnega človeka, novi čas zida na prepričanje in vest posameznika. Radi . tega so bila tudi dejanja naših prednikov povsem različna po svojem namenu, kakor se razlikujejo naši današji nazori od vseh prejšnih.
Samozavest posameznika, ki je prešla v samozavest naroda, je postala sila, ki si ne pusti več narekovati nasilnih zakonov, marveč se vlada sama. To je v bistvu demokratizem in demokratičen je vsak človek, ki ne pripoznava dx-uge avkto-ritete, kakor ono, o koji je prepričan, da je dejanski za njega potrebna, demokratična je vsaka država, v koji zastopa vlada ljudsko voljo. Radi tega ne pozna demokratična država plemstva, dvorne kamarilje, visokih vojaških dostojanstvenikov in drugih takih srednjoveških elementov, marveč povsod predladuje načelo : „Toliko si vreden, kolikor si poraben, toliko si spoštovan, kolikor premo-reš“. Sicer pa nobene razlike v javnem življenju. Naj nižji delavec in največji kapitalist sta si v pravicah enaka, vsak ima le jeden glas pri volitvah in tako je tudi umevno, da se pogajata med seboj za mezde na stališču enakopravnosti. Sila je kapitalizem, a v demokratičnih državah je sila tudi socijalizem.
Dobro si moremo namreč predočiti razliko družabnega življenja v demokratični in absolutistično-monarhični državi. V le-tej poslednji je gonilna sila birokratizem, militarizem in plemstvo, v obče torej autoriktativni elementi, v državi, pa v koji je Človek prisiljen računati le na svoje koristi, torej gledati na to, da pride na dobro materijalno stališče, se suče vse družabno življenje edino okolo gmotnih ciljev in dosledno se dobita v demokratičnih državah le dva ekstrema, skrajni kapitalizem in proletarijat.
Oba sta sicer demokratična pojava prve vrste, a v svojih načelih sta si
skrajno nasprotna, ker gredo njihovi interesi navadno popolnoma narazen.
Vendar pa bi se jako motili, ako bi mislili, 'da je danes kapitalizem edina moč na svetu. V demokratičnih državah so že danes vspela druga prepričanja, namreč, da je tudi socijalizem nepodocenjevalna moč in sicer prvič, ker ne more vspevati kapital brez prispevanja proletarskih moči in drugič, ker je konečno kapital odvisen od varnosti oziroma občega priznanja, da je pravična stvar. Kapitalizem ima namreč slabost, da postaja množica oseb, ki ga predstavlja, vedno manjša, število proletarcev pa postaja od dneva do dneva večje in ogroža vsled tega kapitaliste. Dandanes je vprašanja časa. kodo teh dveh činitelj ev pride na vrh in ali je mogoče, da bi obstajala človeška družba brez kapitala.
Socijalno življenje'stoji vsled tega danes v znamenju reakcije proti kapitalizmu, ki se je v vojni preveč razkoračil. Naše slovensko ljudstvo ne bode moglo odrekati svojih simpatij bojni napovedi tej socijalni bolezni, ki so zove danes gospodstvo denarja, četudi nima rudečih čutstev, ker je pač strogo narodno vzgojeno. Ničnam ni ljubši, kakor tako pojmovanje, ki jamci dovolj za naroden obstanek.
Radi tegapa ne umejemo strasti, sko-jo so padli nekateri iz enega ekstrema v drugi, včeraj narodnjaki in danes boljševiki, komunisti. Seveda se ne more vzeti ta prevrat za res, a vendar znači dvoje stvari : prvo, da naše ljudstvo ne umeje boljševizma, ker mu pripisuje narodne lastnosti, kojih boljševizem ne pozna, in drugič, da si išče iz težke zgodovinske krize nasilnega izhoda, ki ga vidi baš v boljševizmu, na kojem mu je simpatična le nasilna stran. A kdor bi se upal dotakniti zasebne lasti, cerkve ali šole, bi kmalu moral uvideti, da naši Slovenci umejejo boljševizem le iz oportunistične strani. Sicer pa no dvomimo o socijaliziranju Slovencev v bodočnosti, ker vemo, da je to edina pot, po koji pridejo do svojih narodnih pravic, kajti edino socija-listična načela ga rešijo lastnega in tujega narodnega imperijalizma. Zato pa ne ^bodemo mogli biti socijali-stičnim načelom nikoli nasprotni in vprašanje je-le, v koliki meri se jih navzame naše ljudstvo. Glede na to, da se prenese v bodoče boj človeka
iz polja narodov na polje slojev, o-stane to vprašanje trajne važnosti za nas.
V današnji socijalni konfuziji slišiš pogostoma imenovati tudi anarhizem, pred kojim se nekateri kar prekri-ževajo. Popolnoma nepotrebna je bojazen pred anarhizmom samim, kajti anarhist je vže človek, ki hoče uživati polno svobodno mišljenja in dejanja, ne da bi drugemu bližnjemu hotel škodovati. Takih tihih anarhistov je pač mnogo in ne značijo seveda nikako nevarnosti. To, kar se imenuje anarhist v političnem pomenu besedo, je prav 3a prav le stranka degeneriranih socijalistov, ki se hočejo maščevati nad človeško . družbo s tem, da bi razbili vsako državno obliko in proglasili nagega človeka kot izraz njegove težnje po popolni svobodi izven vsake družabne spone. S tem se spravljajoti anarhisti v popolno nasprotje s socijalisti, ki so državotvoren element „par excellen-ce“, dočim je anarhist poosebljeno nasprotje družabnega življenja, popolna negativa sodelovanja ih skupnosti.
Ako se kedo baha, da je „anarhist“ hoteč označili s tem, da je nepo-postljiv socijalist najhujše vrste, dela krivico socijalizmu, ki išče oblike za zbližanje vseh ljudi, in pripisuje anarhizmu lastnosti, ki jih ne pozna.
Na vsak način ni skoraj dvormiti, da bode v nadaljnem razvoju člo-vešta imel svojo dobo tudi anarhizem ali še kak drug socijalen pojem kajti izključeno je, da bi ostal človek pri jedni obliki družabnega življenja, ker se že glasi staro prerokovanje, da nastopi konec sveta v dobi, ko bode le „en hlev in en pastir“.
Kako opravičuje Wilson svojo politiko napram Italiji.
Wilson opravičuje svoje stališče v jadranskem vprašanju tako-le: „Ministerskemu predsedniku Italije, gosp. Orlando! Kakor vsi moji tovariši tako ne poznam tudi jaz večje skrbi in tesnobe nego je uveljavljenje naj večje pravičnosti napram Italiji, ka je moja najprisrčnejša želja. Med tem Svojim preiskovanjem pa mi je postalo jasno, da se gre za stvar, glede koje nisem imel in tudi nisem mogel imeti nobene izbere. Čutil sem se obvezanega vporabiti z največjo vestnostjo vsak zaključek,
ki me zbliža s I4mi mirovnimi paragrafi, ki sem jih označil v svoji poslanici na kongres Zjedinjenih držav dne 8. januarja in tej sledečih. Teh 14 točk, kakor tudi načela označena v naslednjih poslanicah so bila z eno edino izjemo sprejeta od vseh velesil, ki so bile zvezane proti Nemčiji, in bodo tvorile temelj miru z Nemčijo. Ne čutim se svobodnega svetovati eno podlago za mir z Nemčijo in drugo za mir z Avstrijo. Spominjali se bodete, da sem v odgovor neke vladne avstrijske objave, ki je ponujala sklepanje premirja in miru na podlagi 14tih gori ome-njenih točk, izjavil, da jo nastal važen razlog, radi kojega se omenjenih točk ne more več uveljaviti. One so zahtevale avtonomijo za razne države, iz kojih je sestojalo avstro-ogrsko cesarstvo, in jaz sem omenil, da je sedaj prepustiti prebivalstvom zadevnih dežel, da določijo svojo usodo in njihove politične razmere; ona so stremila za neodvisnimi državami in se s tem vsem prikupila. Njihova popolna odcepitev od Avstrije in temu sledeče popolno razdejanje avstro-ogerske monarhije je dalo položaju novo obliko in nov pomen ki ga j e treba uvaževati vsaj pri določitvi vzhodnih italijanskih mej. Osebno sem jaz popolnoma za to, da zadobi Italija na severu, kjerkoli pride v stik z avstrijskim ozemljem, novo mejo v celi zahtevani obsežnosti, torej vse, kar je bilo zgo-vorjeno v takozvanom londonskem paktu; sicer pa sem odločnega mnenja, da se londonskega pakta ne more uveljaviti tudi glede položaja na vzhodnih mejah Italije.
V londonskem paktu začrtana meja je bila zamišljena z namenom, da se določi primerno mejo neoporečne varnosti za Italijo proti vsaki mogoči sovražnosti ali napadu od strani avstro-ogrske monarhije. A Avstro-Ogerska ne obstoja več. Te vzhodne meje zadenejo na dežele, ki ne poznajo avstrijske vojaške ali pomorske sile in so se sedaj popolnoma osvobodile od Avstrije ter se organizirale v svrho, da zadostijo narodnim aspiracijam kakor tudi, da se ustanovijo kot države, ki pa niso nikakor sovražne novemu evropejskemu rež mu. Nasprotno, nastale iz tega, so ibaš interesirane, da se isti vzdrži, so odvisne od gojenja prijatelj s kili razmer in vezane na skupno mirovno politiko ter na prilagoditev pogojem „Zveze narodov“. Di’zec te pogoje pred orni sem se lotil jadranskega vprašanje. Obojestransko se je dogovorilo in s prisrčnim veseljem pozdravljam ta dogovor, da se morate odstopiti tržaška in puljska luka ter ž njimi velik del isterskega polotoka Italiji, koje meja teče vzdolž naravne strategične črte, ki jo je določila prirodna spodobitev ozemlja: črta, ki je zaznamovana na priloženi karti, s precejšno skrbnostjo. Na notranji italijanski strani ta črte so za-popadene nemale skupine neitalijan-skega prebivalstva, a njihova osoda je seveda po naravi tako tesno zvezana z osodo italijanskega ljudstva, da se zdi popolnoma upravičena nji-
hjihova priklopitev Italiji. Tega opravičenja bi po mojem mnenju ne mogli doprinesti za priklopitev Reke, ali kakega druzega dela južno od Reke ležečega obrežja, italijanskemu kraljestvu. Po svoji legi in radi vseh okoliščin, pod kojimi se je mesto razvilo, ne tvori italijanske luke, marveč mednarodno, ki služi deželam vshodno in severno reškega zaliva. Baš za to, ker je Reka mednarodna luka in ker se je ne more brez krivice podrediti kaki suvereniteti, je moje jasno mnenje, da mora uživati v precejšni miri pravcato avtonomijo in da mora, kljubu utelešenju v col-ninski sistem nove jugoslovanske države, ostali prosta, toliko v svojem lastnem interesu, kakor tudi v onem okoli ležečih držav v svrho, da zamore služiti oni trgovini, ki se mora v tej luki posluževati naravnim ali neizogibnim potom vhoda in izhoda.
Države, kojim služi ta luka, bodo nove. Radi tega bodo ‘morale biti popolnoma pomirjene glede dostopa k morju. Bodoča prijateljstva in koncesije bodo odvisela po večini od dogovora, kakor sem ga jaz nasvetoval, in prijateljstvo, sodelovanje ter prostost gibanja morajo biti podlaga vsakega sporazuma za mir, ako naj bode mir trajen. Mislim tudi, da dobim splošno priznanje za odstop otoka Lise Italiji in za italijansko posest Valonske luke. Mislim dalje, da bodo vsi za to, da se za vedno in proti mednarodnemu jamstvu poderejo vse vtrdbe, ki jih je zgradila avstrijska vlada na otokih ob jadranski obali in da se mora po razoroženju v smislu določil „Zveze narodov“ omejiti pomorsko silo držav vzhodne jadranske obali na ono omejeno velikost, ki je potrebna le za izvrševanje policijskega nadzorstva nad vodovjem, otokom in obalijo. To so zaključki, do kojih moram prihajati vsled pritiska soglasnosti, na podlagi koje se ima vspostaviti pričujoči mir. Noben drugi zaključek se mi na zdi tak, da se bi mogel vjemati z omenjeno soglasnostjo. Gre se za soglasje, ki je je sprejel celi svet in ki izvaja poseben pritisk na Zjedinjeno države, kajti njim jo bil poverjem privilegij, da prevzamejo inicijativo v dosego mirovnih pogajanj in njihove obveznosti tvorijo podlago vsega težkega vprašanja. In gotovo zamore le na podlagi täkega pravilnika doseči Italija visoke zgodovinske cilje, za kojimi je toliko časa stremil njen narod. Zgodovinske krivice, kojih žrtev j e bila Italijana prizadevanje Avstro-Ogerske potem dolge vrste krivičnih dogovorov, ki bodo, kakor upam, kmalu izbrisane iz spomina ljudi, so s tem popolnoma poravnane. Ničesar se ni odreklo Italiji, ki bode s tem zamo-gla spopolnitf svojo narodno enotnost. Tu pa tam na jadranskih otokih in vzdolž vshodne obali tega morja se nahajajo sicer kraji, v kojih stanuje precejšno število italijanskih prebivalcev, a obveznosti, s kojimi stopijo nova ljudstva v družino narodov, bodo bogato čuvale svobodo, razvoj in vse opravičene zahteve narodnih manjši in rodov ter za temi varstvi bode stala še kot budna in
zadostna zaščitnica oblast zveze narodov. In tako se izognemo takoj s početka pogubonosni zmoti napraviti si sovražnike iz najbližjih vzhodnih sosedov in netiti oni gotovi občutek krivičnosti, ki j e vznemir j al skozi toliko generacij Evropo in ki je igral nemalo vlogo pri izbnihu strašnega spora, in kojega smo komaj prišli.
Wilson in nsmško banko v Ameriki.
Pertinax piše v „Echo de Paris“: V Versailles je došel Max Warburg, načelnik banke Warburg iz Hamburga. Je glavni ustanovitelj denarno podlage za parobrodno črto Hamburg-Amerika in nemškega Lloyda. Njegova dva brata Pavel in Feliks Warburg, poročena s svakinjo in hčerjo Jakoba Schiff, rojenega v Frankobro-du, sta združena s tem slednjim v vodstvu banke Kulm, Lobb in tov, v Novem Yorku.
Stojimo pred finančno družbo, ki je do vojne napovedi Amerike v aprilu leta 1917, tvorila najmočnejšo vez med politiko v Washingtonu in ono v Berlinu. Kedar je Wilson pre-ustrojil bančno organizacijo njegove države in ustvaril takozvano „Federal Reserve Board“ je imenoval ravnateljem Pavla Warburg in sicer na priporočilo njegovega zeta Mac A-dooa, zakladnega ministra, komur je bila banka Kulm, Lobb in tov. vedno zvestoha razpolago. Enako je financiral Jakob Schiff „Društvo za medsebojno pomoč“ nemških Židov, koji še danes načel je mnogo nemških osebnosti. V letih 1914 do 1917 se je izkazal ta sindikat marljivo na delu v propagandi zoper četveri sporazum. Leta 1915 šo sprožili Warburgi v starem in novem svetu akcijo, da bi nakupila Amerika nemške internirane ladije. Zdi se, da se jim je deloma tudi posrečilo. V novembru leta 1915 si vmisli Pavel Warburg zloglasno okrožnico na amerikanske banke, ki jih poživlja, da naj ustavijo nadaljne kredite državam en-tente. V isti dobi je ustanovil Jakob Schiff društvo „American Neutral Comprehend Cometee“, z nalogo da pomaga Nemčiji do zmagovitega miru.
Tedaj so začele prvikrat btiščati besede kakor „Zveza narodov“, izrekajo se prokletstva proti stari diplomaciji, kije povzročila zločin vojne. Čitajte, da se prepričate Herb-schovo delo, ki je bil tovariš Schiffa v prej omenjenem odboru, naslovljeno :	„Kako so povzročili diplomati
vojno“.
Danes se zopet pripravlja, da vs-postavi stari amerikansko-nemški stroj. Warburg je že došel v Versailles kot nemški pooblaščenec“.
To odkritje je zbudilo v Parizu velikanski utis; nikdar niso napadali Wilsona na Francoskem tako hudo, kakor sedaj. Iz razlogov vnanje in notranje politike napada istodobno „Matin“ Clemenceau-ja in zbira okolo sebe opozicijo proti sedanji vladni politiki.
Razgled po svetu
izredna seja italijanskega parlamenta.
Nota, s kojo je Wilson priobčil Orlandu, svoje stališče v jadranskem vprašanju, je bila vročena poslednjemu Vže 14. aprila. Od 14. aprila do 24. aprila je napel Orlando poskuse, da pregovori Wilsona in zaveznike o krivičnem stališču, ki ga je zavzel Wilson. Baje se je bilo vže blizu dogovora, ko je nekdo informiral Wilsona, da je dal nalepiti Orlando po rimskih ulicah lepake, v kojih se naznanja italijanskemu prebivalstvu, da je Reka priklopljena Italiji. Tedaj je Wilso izdal svojo poslanico na amerikanski narod, napram kojemu o-pravičuje svoje nepremakljivo stališče v jadranskem Vprašanju. Ker je s tem činom stopila zadeva iz zaupljivih pogovorov v javnost, so bili hipoma prerušeni vsi mostovi, ki so vodili k sporazumu, in Orlando je menil, da si mora izposlovati zaupnice pri svojem narodu, predno se morajo nadaljevati pogajanja v sličnih okoliščinah.
Radi tega je bila sklicana zbornica, ki se je imela sestati še le 6. maja vže 27. aprila, da se izreče v očigled političnemu položaju, ki je prisilil italijanske zastopnike k umiku iz konference.
Orlando je V daljšem govoru obrazložil postopanje zaveznikov v Parizu, pojasnil kako stališče zavzema v odločilnih vprašanjih vlada in takorekoč zahteval zaupnico, ki jo je seveda dobil s 582 glasovi proti 40, koje so oddali, socijalisti.
Izmed raznih govornikov zaslužita pozornost le Luzzatti in Turatti. Prvi je zastopal zahteve demokratične italijanske države, ki zahteva V plačilo svojih nezmernih žrtev popolno zadoščenje italijanskih aspiracij. Turatti, glas socijalističnega italijanskega naroda, se obrača proti napačni dosedanji politiki Vlade. Z markantnimi besedami obsoja tudi politiko ententnih socijalistov, ki se drže za suknjo kapitalistov.
Spominja, kako je Wilson v eni sapi imperijalist in pravicoljub, kakor mu pač kaže politika. Radi tega mu niso nikdar zaupali italijanski socijalisti „Avanti-jeve“ stranke. Žigosa angleško „Labour Party“ in Francosko „Confederation general du travail“, socijalistični zvezi', ki podpirate imperialistične težnje ententnih držav.
Sklene svoj govor s tem, da poživlja Vlado naj prepusti vodstvo drugim osebam, ako nočejo skleniti poravnave. Svari jo pred vojnimi hujskači, kajti napočil bi lahko le prekmalu dan, ko si podajo narodi sami roke v spravo.
Zbornica je po končanih govorih izrekla z gori omenjeno vedno glasov vladi sledečo zaupnico: „Zbornica, kot zaščitnica časti in zastopnica narodne volje, se izjavlja solidarno z Vlado in ji ponavlja svoje polno zaupanje, da doseše najvišje celje Italije kot neobhodno potrebne pogoje za pravičen in trajen mir“.
Na to se je zbornica odgodila.
Istodobno se je vršila seja V senatu, v kojem je govoril Tittoni. Vlada je zadobila zaupnico od vseh 191 naVzočik senatorjev.
Vprašanje je sedaj, kak vtis napravi izid te seje na mirovno konferenco v Parizu.
Nam se pozdeva, da gori nmenjenih 382 glasov, ki so izrekli zaupanje vladi ne po-menja toliko, kakor onih 40, ki so 'izrekli vladi nezaupnico. Iz vsega bi bilo sklepati, da obsojajo vsi socijalisti Wilsonovo postopanje, a da so takozvani „uradni socijalisti“ okoli „Avanti-ja“ vsekakor nasprotni vsaki rešitvi, ki bi zapletla Italijo V nove vojne.
In tako bodo najbrž mnenje vsega italijanskega proletarijata, ki je-kakor povsod, trpel največ V vojni.
Poskusi za porazum glede Reke.
Wilson stoji na stališču, da mora postati Reka prosta luka V colninskem sistemu Jugoslavije. Francoski časopis „Temps“, ki
zastopa najširše francoske sloje in ki je dosedaj zagovarjal Wilsonovo stališče, pričenja razmotrivati Vprašanje tudi iz drugega stališča. Opira se na izjavo Wilsona z dne 18. januarja 1918, glasom koje ne morejo manjšine kakega naroda ovirati razvoja Večjemu narodu ali z drugimi besedami povedano, ostane suverenitetna pravica v deželah z mešanim prebivalstvom onemu narodu, ki ima večino. Ako se sodi Reko kot prosto mesto s pretežno večino italijanskega prebivalstva, bi morala Reka po teh Wilso-novih načelih postati vsekakor ilalijansko mesto. Kaj pa zahtevajo Jugoslovani ? Luko. Kaj pa Italijani? Svoje prebivalstvo. Dobro, potem naj se pusti Reka Italijanom, Jugoslovani pa si zgrade s pomočjo kapitalov Zjedinjenih držav, Francije in Anglije novo luko, kiju' bila V Šinju, nekoliko bolj vzhodno. Sinj se zveže potem z železnico, ki pelje v notranjost jugoslovanske države preko Zagreba. Železniška črta bi bila celo krajša preko Zagreba nego od Reke naprej. Namiguje se, da naj bi Italija popustila za to svoje zahteve v Dalmaciji. Francozi menijo, da se bi dalo tako vrediti vprašanje V zadovoljnost Italije in Jugoslavije. (Pa če so vmes anglo-amerikanshi miljom', ki so investirani v Reki? Opomba uredništva.)
Nemci pred pogajanji.
Kakor poročajo, je došel v Versailles že drugi oddelek nemških delegatov. Zanimivo je slišati, kako mnenje imajo glede svojega stališča. Prof. Schticking se je izjavil napram nekemu časnikarju:
„Okoliščina, da šteje naša misija v Versaillesu 150 oseb, dokazuje da namerava stopiti ententa z nami v praktična pogajanja in da bode šle razprave v podrobnosti. Jaz sem toliko optimist, da gojim upanje, da se bodo francoske zahteve, ki so bile
obljavljene po francoskih časopisih še znatno premenile, in da se bode v jednem pri-hodnih tednov podpisalo preliminaren mir, nakar se bode v sledečih mesecih razpravljalo o težjih vprašanjih, ki zahtevajo skrb-nejšega proučevanja. Živim v zaupanju, da ne bodo dopustili narodi entente, da bi padel narod, ki šteje nad 70 milijonov ljudi, v ^'rsti sovražnega imperijalizma“.
„Frankfurter Zeitung“ poroča, da je sklenil mirovni odsek narodne konštituante zborovati v Weimarju, da obdrži stik z narodno konštituanto in z Vlado.
Domače vesti
Slovensko ljudsko tajništvo: Kakor čujemo iz zanesljive strani, se ustanovi bodoči teden v Gorici „Slovensko ljudsko tajništvo“, ki ima namen posredovati V vseh uradnih zadevah v prilog Slovencev zasedenega ozemlja. Isto bode sestavljalo ljudstvu uradne vloge, sprejemalo prošnje in informiralo prebivalstvo o Vseh zakonih in določilih, ki zadevajo slovenske kraje.
Ker se goriški Slovenci potrebni take pomoči, ako hočejo priti povsod do svoje pravice, upamo da bodo to inštitucijo le z veseljem pozdravili.
TKBENSSU KOLESAR
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
Maja	Sobota, Najdba sv. Križa
„	Nedelja, 2. poVel. Flojrijan
„	Pondeljek, Pig. V., Irenej
„	Torek, Janež. Ev.
„	Sreda, Varstvo sv. Jožefa
„	Četrtek, Prikazen Mihaela
„	Petek, Gregor nac., Beat.
Upravitelj in urednik: KAROL JUŠIČ. Tiskarna G. Juch v Gorici.
Borovaz & Colledani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga manufekturnega blaga na debelo
Z HERNE CENE "ÜM
3 Zaloga volnenega § Zaloga g Zaloga I blaga, Sukna, Svile H Cefirov, Oksforda, Perkala ! Platna, Perila 1.1. d. ®
Nova manufakturna trgovina
GORICA - Corso Giuseppe Verdi št. 15
Nasproti gj Kinematogr.,Edison' |
Cene zmerne i „„JV |
mm

Gospodična
podučuje slovenšči-no-nemščino. Naslov
pri uredništvu Goriškega Slovenca.
ZOBOZDRAVNIK
ROBERT BERKA
GORICA, ULICA DANTE št. 4
Mnogo let asistent pri Dr. PIKI
Zobozdravniški atelje Posluje od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne
Zobozdravnik
ADOLF KOLL
je zopet otvoril svoj atelje na
Korsu Viktor Emanuel št. II
ANTON PERTOT
GORICA — Ulica Municipio 4 — GORICA Filjalka ulica Teatro 18 ------------
: PRODAJALNA :
8 papirjem, črtanjem in knjigovezjem
------------- EDINA --------------
velika zaloga razglednic porušene Gorice okolice in umetniških.
J		BOGATO ZALOŽENO : Z VSAKOVRSTNIM : : MANUFAKTURNIM : BLAGOM ZA GOSPE : : IN GOSPODE : : PRODAJA SE VSE PO KONKURENČNI CENI PRIPOROČA SE ZA : : OBILEN OBISK : :	,1,
1 sa h a a ■			■ H ■ H ■
Bratje ! CLAIM			: V Vidmu : Via Patio Ganciani štev. 5 SO OTVORILI TRGOVINO
e a a a a			■ ■ ■ M ■
'i'			
ES® EM	„li®“"dne" 8	ffl®
m m m m E§3 m m m El m El E1E1 E1E1	Dne 28. marca je otvorila tvrdka A. BAŠEVI &FIGLI0 pod vodstvom znanega krojaškega == mojstra AGOSTSÜO GACHET = MANUFAKTURNO TRGOVINO IN PRODAJO IZGOTOVLJENE OBLEKE Velika zaloga sukna za moške in ženske LASTNA KROJAČISICA. - ZMERNE CENE		—
		

i
I
n—— umwii ii nuiBaayagaBH— n-TTrTrriTiirTTnTiinrilfll^ll■^lllll■l■lm■illll■l^lll■■■ü■■l■ll i iiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirti'Wfffm'iffiaiBiiiMMWBMMMWiiir
ZADRUGA IZ niLflNfl
otvorila je s podporo „goriške občine“ v občinski šoli ulica Giaeomo Leopardi
::	RAZSTAVO ::
raznega pohištva, posteljne in kuhinjske oprave ter vseh drugih potrebščin za obnovljenje stanovanj. Odprta ostane za občinstvo in za vpiso vanje naročil od 10 zjutraj do 6 pop.
IM?* Zelo znižane cene