54. številka.
Ljubljana, v torek 7. marca 1905
XXXVIII. leto
bhaja Tiak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike", ter po pošti prejeman za avstro-ogrska dešele za vse leto 26 K, iz pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano ■ posojanjem na dem za »to 24 K, za pol Ueta 12 K, [za četrt leta 6 K, za en mesee 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leto 11 K, za četrt leto 6 K 60 h, za cn mesec 1 K 90 h. Za tujo dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — N* naročb« brez [istodobne vpo&Ujafrre naročnine se ne oaira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopizi oaj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah fit 6, in sicer nredniStvo v I. nadstropju, upravniStvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj se blagovolijo poSUjati naročnine, reklamacije,
oznanila, t. j. administrativne stvari.
II
Slovenski Narod11 telefon št. 34.
Posamezne številke po lO h.
Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Tolovajstvo v Knežaku.
Iz K n e ž a k a , 5. marca.
Cesar si človek ne bi mislil nikdar, to se je zgodilo. Naše drugače tako dobro in mirno ljudstvo se je dalo zavesti od brezvestnih sleparjev do ekaeesov, ki jih moramo odločno obsojati, a tudi obžalovati.
V Knežaku nismo dozdaj skoraj poznali pri volitvah »liberalcev« in »klerikalcev«. Sele odkar je bil sem poslan kaplan Andrej Magajns, je ustvaril to razliko, da je mogel uspešno »delovati« za sveto preganjano vero. Dotlej še precej tolerantni župnik Pehani se je prelevil pod vplivom tega človeka v bojevitega petelina, ter dela vso Čast tvrdki Šu steršič & Bonaventura. Najprej se je ustanovila »Marijina družba«, v kateri se mladina hujska zoper vse, kar ni farškega. Nato so napravili posojilnico, v katero se lovijo kmetje v mreže, ki si jih, žal, sami nastavljajo. Ko so se v teh dveh pozicijah nekoliko utrdili, začeli so širiti »Domoljuba« in posojati »Slovenca«, prijavljali so v teb cunjah iz trte izvite sramotilne dopise o županu gospodu Cesniku in njegovi družini s krščansko željo, da ga pri ljudstvu pripravijo ob oni vpliv in spoštovanje, ki ga je vedno užival in ki je bil tudi glavna zapreka njihovemu nadaljnemu prodiranju.   Bližale so se občinske volitve in pričela se je strahovita gonja. Kakor psa sta letala oba popa po vaseh okoli, nagovarjala, grozila, hujskala. Naletela sta na odpor; nista tega pričakovala. Ljudstvo ni moglo in ni hotele na njih povelje obsoditi mož, ki so jim bili dotlej vedno pomočniki in dobri svetovalci v vsaki sili, v vsakem slučaju. Ponujanega novega kandidata za županski stol, ki ga je postavil kaplan, ljudstvo ni maralo. Ni bil priljubljen, ljudstvo ni verovalo v njegovo zmožnost in spo-
sobnost. Farji bo začeli torej na drug način. Agitirati so pričeli z g. j. Ču-čekom, ki je bil vedno trden steber naše stranke in spoštovan daleč naokoli. To je naše ljudi nekoliko zbegalo. Popje so si zadovoljno mencali roke. Agitacija se je podvojila. Začeli so pri ženah, pri dekletih,  žene so jokale okrog mož, matere so jim pomagale. S povzdignjenimi rokami so rotile može, sinove, naj ne zapišejo hudiču svojih duš. V družinah so se pojavili razpori, burni prizori. Marijine hčere, tretjeredniee so prirejale devetdnevnice za srečno zmago presvete katoliške cerkve. Po ulicah se je slišalo psovanje »brezverskih liberalcev«. Nekateri možje so začeli omagovati,   uklanjati   se. Agitacija čimdalje ljutejša. Od hiše do hiše, od vrat do vrat sta hodila farja; če se ju je vrglo pri vratih ven, zlezla sta skozi okno noter. Nista odjenjala, po dve, tri, štiri ure sta obdelovala posamezne trdovratne volilce. Možje so bežali iz hiš, ko so videli prihajati farja.  Niso se jih mogli odkrižati. Lazila sta za njimi, klatila sta se po cele noči po vaseh okoli, ustavljala ljudi po potih, na cestah — povsod. Za bolnike, ki so željno pričakovali poslednjega tolažila, ju ni bilo doma, nista imela časa. Iskali so jih po vaseh okoli.  Tudi cerkovnika ni bilo dobiti doma. Lovil je duše za volitve, njegovo službo pa je opravljala hči.
Ob tej strahoviti gčnji so postajali ljudje nervozni. Slišati je bilo že grožnje, kletvine. V nekaterih gostilnah je bila stalna pijača, kamor so omahljive volilce vlačili po sili, jih napajali, pregovarjali, grozili, lagali ... In vendar vzlic vsemu temu je ostala velika večina mož trdnih, niso se dali premotiti, omajati. Vedeli so, da ne gre za vero, nego za bero; da namerava farška stranka vzeti kmetu našo občino ter jo zasužnjiti sebi ter jo izkoriščati v svoje sebične namene .. .
Dne 2. t. m. je bila napovedana volitev enega odbornika aa podobčino Knežak. 0. kr. okrajno glavarstvo pa
je volitev sistiralo zaradi neke formalne napake in v sled pritožbe župnikov e,Jter je dotični odlok do-fiel istega dne popoldne. Kaplan, župnik, oerkovnik in organiat ter drugi pomagači pa bo letali po vasi, bobnali ljudi skupaj ter jih tirali zlepa in zgrda v gostilno Andr. Urbančiča, kjer je bilo zbirališče in pijača. Nato ao primarširali z župnikom na čelu in kaplanom odzadaj pred županovo hišo. Ta jim naznani, da je volitev prepovedana in jim razloži vzroke. Župnik, kaplan in trgovec Urbančič strastno ugovarjajo. Končno se vzdigne cela .armada in odkoraka z Župnikom in kaplanom vred nazaj v Andrejevo gostilno, grozeč z besedami: »Na svidenje!«
V Andrejevi gostilni se je potem pilo na smrt, kolikor je kdo hotel. Kaj se je tam govorilo in skovalo, bo gotovo pokazala preiskava.
Ob 4. uri popoldne se zasliši naenkrat po cesti doli g - oz c vito vpitje in živalsko rjovenje. Kakih 40 mož prikolovrati doli po cesti, divjih grozečih pogledov. Grozeče dviga jo pesti, iz splošnega rjovenja pa je bilo razločiti le klice: »Liberalce ubit!« »Cigani!« »Prasci!« »L um p je!« itd. Ta tolpa je šla dalje mimo županove hiše s pestmi grozeč in preklinjajoč, daje bilo groza. Za njimi prirjove Janez Cesnik. Prišedši do županove hiše, ugleda pred njo stoječega Janeza Skrlja ter ga začne psovati z najljutejšimi psovkami ter preklinjati Boga in krst njegov. Janez Skrlj pristopi k njemu ter ga pozove, naj ne kolne Boga in krsta, če je krščanski mož. Janez Ćesnik zamahne proti njemu, a Skrlj ga sune od sebe in zbeži v hišo.   Nato prileti vsa
drhul nazaj, na čelu ji trgovec in posestnik h" rane Urbančič, ter navali na hišo s klicem: »Ura!« Župan stopi na prag in pomirjuje. OnikriČe: »Doli ž njim, ubite ga!« Župana potegnejo a praga, trgajo ga, tolčejo po njem. Frane UrbanČič vdre v hišo, tolče okrog sebe, rani ženo Ano Šajn, sune županovega sina v neki sod, zgrabi Skrlja za vrat in ga tira ven med razljučeno drhal, da ga ubijejo. Skrlja rešijo drugi, potegnejo še župana v hišo in aapahnejo vrata. Bolna županova žena prihiti doli in se onesvesti. Otroci jočejo, možje letajo vsi prestrašeni in zmešani po hiši. Kamenje se vsuje skozi okna, zadene več ljudi. Drhal razbija po vratih s pestmi, kolmi, skalami. Vrata se šibijo, hiša se stresa; rjovenje, kletvina... Prednik Marijine družbe udari po oknu s kamnom, udari drugič, tretjič, prereže si ob ubiti šipi žile na roki, kri se mu ulije in b krvavo roko bije še dalje po oknih in vratih. (Peljali so ga nato k zdravniku in potem v bolnišnico v Ljubljano). Na skrivaj uide županov hlapec iz hiše in hiti po orožnike v Zagorje. Ti pribite, razpode tolovaje in rešijo uboge stanovalce gotove smrti.
Pero seveda ni vstanu opisati vsega dogodka tako, kakor so je vršil. Le toliko reč emo, da je bilpc-ložaj tako grozen, da znabiti niti v turških bojih ni bilo groznejšega. Fanatizovane ženske bo hrabrile svoje može in rjovele: »Ven s prase* in ubijte jih!« itd. Gorje, ako bi se bilo posrečilo razbojnikom podreti vrata in vdreti v hišo. Popolnoma smo bili prepričani) da bo vse mrtvo, možje, žene in nedolžni otroci.
Ti ubogo, zapeljano ljudstvo! Kam so te pripeljali brezvestni hujskači! Ali se ni dovolj žrtev prekletemu klerikalizmu? Ali ne bo posegla močna roka vmts, da ustavi že enkrat brezvestno delo teh zapeljivoev v črnih haljah? Bog se usmili!
Iz kmetijsko-kemičnega gospodarstva
Spisal ing. chem. J. Turk.
IX.
V obče je nemogoče, določiti pravo mero in izbiro gnojil za različna tla, ne da bi se poznale fizikalične in kemične lastnosti dotične zemlje. Zato pa imajo nasveti, ki se dajejo lahko v tem ožim, le splošno veljavo. Vsak posestnik namreč obdeluje in gnoji svojo zemljo drugače, in zato so na različnih tleh različne potrebe na rastlinskih hranilnih snoveh. Ko pa pridemo tako daleč, da bode tudi preprosti kmetovalec uvidel potrebo poljskih poskusov in se jih bode posluževal v svojem gospodarstvu, potem bode mero in izbiro gnojil lahko določal vsak posameznik za svoja tla. Za zdaj pa se moramo pri določitvi mere in izbire gnojil držati srednje poti, ki so jo razni Češki in nemški učeni praktiki po svojih bogatih izkušnjah spoznali za pravo, ker tako se bodemo najbolj približali dejanskim potrebam.
Travnike naj se gnoji tako, da se s superfostati, kalijevo soljo in s Čilskim solitarjem ali pa žveplenskim amonijakom potrosi na hektar približno 50 kilogramov fosforove kisline, 80 kilogramov kalija in 10 do 15 kilogramov dušika. Kdor pa rabi namesto super-fosfatov Tomasovo žlindro, potrosi naj z njo 80 do 100 kilogramov fosforove kisline na hektar. Ostala gnojila pa v isti množini kakor zgoraj.
Detelje in sočivje se ima gnojiti t 70 kilogrami fosforove kisline iz super-f os tato v ali pa z dvojno množino one
Ameriško dekle.
(Dalje.)
Sploh igra tako pri moških, kakor   pri   ženskah   boljša ameriške družbe ljubezen navadno šele drugo vlogo.  Američanka se le redkokdaj meni za to. ali se omoži iz ljubezni ali ne, ali doživi kak ljubavni roman ali ga ne doživi.   To ji dela prav malo skrbi.   Celo tista dekleta, katerim je največ na tem, da dosežejo pri moških uspehe, ki so najbolj koketne, celo pri tistih se ne Bme misliti, da jih vodi kako ljubezensko nagnenje, vodi jih edino ne-čimernost  in  je  njih  razmerje do moških največkrat zgolj družabnega značaja.  Američanki je silno mnogo do t ga, da igra v družbi varno vlogo in koketerija je  samo  sredstvo za dosezanje družabnih triumfov. Ta koketerija tudi ni tako nevarna, kakor n. pr. koketerija evropskih dam. Prvič je Amerikanec jako hladnokrven in težko pristopen, drugič pa poznajo ameriška deMeta moške tako dobro, vedo natančno, do katere meje smejo iti. Ameriško dekle začne tako tgodaj i moškimi prijateljsko obče-
vati, da jih ima do dobra preštudirane, predno začne tekmovanje za družabno prvenstvo. Ameriško dekle pozna moške tako, kakor sin kakega kočijaža konje.
Evropejeo se le težko navadi na to naziranje in na ta način življenja ameriških deklet.   Ta nedolžnost, ki vse ve, mu je nerazumljiva. Evropejec  se vedno  skandalizira, če vidi, kako se Američanke može. Zgodi se prav mnogokrat, da se kako dekle zaroči s trdnim namenom, da s svojim ženinom — ne stopi pred altar. Dotičnik ji je všeč kot ženin, kot zaljubljeni, nad vse pozorni čestilec, za moža pa ga ne mara. Druga dekleta se zopet zaroče popolnoma na tajnem in varujejo to tajnost, kakor punČico v svojem očesu, čeprav je trdno sklenjeno da zaroki sledi tudi poroka. In zakaj? Samo da čim dlje ohranijo svoje čestiloe, ki bi se seveda jako hitro razkropili, če bi izvedeli, da se je dotična dama že zaobljubila.   Kar je za omožene žene interesantno stanje, to je za ameriško dekle doba zaroke — obe skrivata svojo stvar kar mogoče najdalje.
Kakor rečeno, sodijo Evropejci, da so te navade dokaz moralne ma-lovrednosti ameriškik deklet. A temu ni tako; te navade bo le dokaz zdra-
vega egoizma in mirne preudarnosti ameriškega ženstva.
Ženstvo v Evropi   doseže svoj popolni razvoj ali višek razvoja šele potem, ko je spoznalo ljubezen in ko je mož zadobil vpliv na vse njeno mišljenje in čuvstvovanje. V Evropi mora vsak mož svojo ženo sam vzgojiti, v Ameriki se  ženstvo samo stalno razvija in je ie določen in vsestransko razvit značaj, ko stopi v zakon.   Na take žene nima seveda mož nikdar posebnega vpliva. Kaj še, da bi mogel pri njih popolnoma spremeniti   mišljenje  in čuvstvovanje. Američanka hoče   biti samostalna. Kadar se omoži, hoče, da ji mož nadomešča starše glede popustljivosti in dobrohotnosti ter glede denarja. Kot praktična žensk« se Američanka pri izberi moža prav nič ne zanaša na velikodušnost svojega očeta glede dote niti na radodarnost svojega bodočega moža.   Prva in skoro edina stvar, na katero glede pri ženitvi, je ta, koliko ima posamezni tekmeo denarja, druga pa, koliko dohodka zagotovi bodoči  svoji ženi za njeno osebno, povse nekontrolirano privatno porabo — vse drugo se že najde, ali pa tudi ne, kar je naposled Američanki precej vseeno.       (Dalje prih.)
Slovenci v šomodski žu-* paniji na Ogrskem.
Zgodovinska, narodopisna in književna Črtica. Spisal Anton Trstenjak. Palje.)
To darilno pismo se glasi: „Mi groff Nadasdi Maria Magdalena, grćff Draskovics Janos T rak o s ta u Va-ranak orokoss urankak, Csaszar es Kiraljr eo Felseghe Tanacsossanak es Komornyi-| kjanak (most kamaras) meg hagvott Eozvegye adjuk Tatara, mikint jbttenek ellejibeuk Bognar Mihalv Tarsajivalv egjbtt Rapossa Balas, Rapossa Ivan es Smolz Martonv, kertek mi tbllunk, alazatos szolgallatyokaly az mi pusz-tankat, mely neveztettek Liszćnak T. Ns. Somogy Vrgyeben, Hogh meg ne-vezett pusztan egyott nevezett Tarssai-valy az kik meg fognak jbnyi mellekett fely szollitya contreetas mellet, adnyi fognak fbllebb nevezett Bognar Tar-sajivalj egybtt kik megnevezett pusztan szailok Lisznek, minden Esztendbben szent Martonv napjan Haszon Eot Fo-rintokatt, Idest F. 25 es egvozett es az mellet Ila ez Erdbk makally megte-remnek mi sortvelyesseink Harmincz egy, makra fognak jarnyi, es ott hizllalnvi ; es mi ml ezek mellet az mi Jagerinkat az mikoron oda vadasznvi
menek, tartoznak tartauvi  es azokal Vadasznvi. Menyi meg nevezet Liszoji Pusztanak Hatarja): nap keletr\ Inkey ur Hatarja, Delrbll   Patrćji Fallunak Hatarja, nap nyngatrol pedig Madarasz urnak Hatarja, fbly szelrbll Markisz ur Hatarja; azoknak erdemlletes Keresse-kre kiadtnk es adjuk fellol irt Liszoji pusztatt egasz continentiajavalv, hogy bekessegessen tartsak es hasznat ve hessek fbllbl meg irt Emberek es az kik Szallanvi Fognak red es azoknak egesz suecessori urbkbssen valamedig minekiink  es  az  mi successorinknak meg  nevezet Conditio mellet allaza-tossak  ćs   ćrdemessek   fognak   len vi; mely nagvol igassag ćs erossegre az mi sajat, kezbukely ez Levellett sub seribalvan es igaz szokas szerint pbese-tbukel megpbcsetelven  adjuk. Datom Brezovicza Die 3—ik mensis Jully An 1718. esztendbben Nadasdi Maria Magdalena s. k.u Na slovenskem jezika se to glasi: „Mi grofica Marija Magdalena Nadasdi, vdova grofa Ivana DraŠkoviča, dednega gospodarja gradu Trakoščana, Njega Veličanstva c. in kr. svetnika in komornika,   dajemo s tem na znanje, da so k nam prišli Mihael Bognar in   njega   tovariši   Blaž Rapoša, Ivan Rapoša in Martin Smole in so nas najpokorneje prosili za pusto Liszo v Šomodski županiji in so nam
iz Tomasove Žlindre in s 100 kilogrami kalija na hektar." Z d u Si kom pa ta ni gnojiti potrebno.
Žito se naj gnoji tako, da se potrosi 50 kilogramov fosforove kisline iz supertosfatov, 50 kilogramov kalija in 25 kilogramov dušika na hektar.
Krompir in sploh okopavine — razen pese — gnojiti je s 50 kilogrami fosforove kisline iz superfosfatov, 60 kilogrami kalija in 30 kilogrami dušika na hektar. — Pesa pa zahteva vsaj 100 kilogramov fosforove kisline iz superfosfatov, 120 kilogramov kalija in 60 kilogramov dušika na hektar.
To bi bila srednia mera gnojenja nekaterih splošno važnih rastlin, ki nam nekoliko jamči, da nismo preveč in tudi ne premalo pognojili. Sicer pa mali prebitek na gnojilih ni ravno odveč in mali nedostatek tudi ne kvari preveč.
Lepi uspehi, ki smo jih dosegli z nmetnim gnojenjem na travnikih, nas morajo spodbuditi, da se bodemo posluževali umetnih (pomožnih) gnojil tudi na njivah in s tem dvignili občno kmetijstvo naše.
S tem sem s kratkimi Črtami obrisal umetna gnojila s posebnim ozirom na njih vporabo v našem kmetijstvu. Slika torej ni popolna, vendar upam, da bode razumen kmetovalec, ki gleda z odprtimi očmi, našel v njej marsikaj, kar ga zanima vedeti. Kmetovalci pa, ki tavajo še v temi, posnemajo lahko iz povedanega, da se morajo učiti tudi oni, ako se hočejo rešiti jeklenih oklo-pov nevednosti, ki jih ovira, da se ne morejo izkopati iz svojega bornega položaja.
Popravki. V predstojećem članku naj se glasi prav:
V II. nadaljevanju naj se čita: rastlinske hranilne snovi, namesto rastlin ike snovi; v IV. nadaljevanju: Kostno moko, . . . ., dobivajo v tvornicah za klej iz kosti, namesto in kosti; v V. nadaljevanju: rudninskih fosfatov, namesto rudninskih fosforov in v VI. nadaljevanju: žveplenokisli kalij, namesto aveplenski kalij
Vojna na Daljnem Vztoku.
Kuropatkinovo poročilo.
General KuropaUin poroča z dne
6. t m.:
0>s fronti pred Mukdenom vlada mir. Na levem krilu na desnem bregu reke Hun pri v^si Nadjapu so Japonci danes zjutraj energično pričeli z cferzvo. Dva napala sta bila odbita. Severno od Nadjapa se bcj uspešno nadaljuje. Vsa naša vojska se bori z veliko hrabrostjo. Naš center ma svoje pozicije ob reki Sa do Šah o pa. Japonci so poacči navalili na Putilovski in Nov-gorodski grič, a so bili odbiti. Zjutraj smo itvraili protinapad in zaplenili več pušk na stroj. Naše pozicije v okolici Erdaga obstreljuje sovražnik neprestano. Opoldne so Japonci navalili na Kandolizan in postirali ob reki Ša topove in puške na stroj. Včeraj ob II. uri po-
obljttbili, da nam imenovanec in njegovi tovariši, kateri še pridejo in katere bode s pogodbo zavezal, bodo dajali: prej imenovani Bognar s tovariši, kateri se na rečeni pusti naselijo, vsako leto ob Martin jem petindvajset goldinarjev, id est 25 fl. in jedno srno, vrhutega, ako obrodi gozd z žirom, da naših 30 svinj sme iti v žir in se tam pasti in vrhutega še, da naše lovce, kadar bodo tam na lovu, oskrbujejo s hrano in jim pomagajo loviti. Meje rečene puste Liszo so: na iztoku meja gospoda Inkeya, na jugu meja vasi Patro, na zapadu meja gospoda Mada-raBa in na severu meja gospoda Mar-kiBa; na dostojno prošnjo dajemo zgoraj opisano pusto Liszo z vsemi nje pritiklinami, da jo v miru imajo in rabijo zgoraj navedeni možje in vsi, kateri se tam naselijo, in da vsi njihovi nasledniki nam in našim naslednikom vsekdar pokorni ostanejo in se vredne kažeje; v večjo pravičnost in veljavo podpisujemo to pismo svojeročno in poleg stare navade s svojim pečatom potrjujemo. Dano v Brezovici dne 3. julija 1718. leta. Marija Magdalena Nadasdi 1. r."
Ko je ta darilni list dne 23. marca
noči je sovražnik znova naskočil naše pozicije pri Gutulinu, a je bil odbit. Na skrajnem levem krilu
je bilo ponoči vse mirno.
Poročilo maršala Ojame.
Maršal O.ama poroča, kakor se javlja iz Tokija s dne 5. t. m.: V okolici Hsingkinga je neki japonski oddelek pregnal pred nekaj dnevi Ruse is njihovih pozicij 15 milj jugovzhodno od Fušana in jih vrgel na pozioije, ki se nahajajo 15 milj južno od prvih. Tu se še danes nadaljuje boj Ob reki Sa so Rusi ponoči 3. t. m. opetovano napadli naše pozicije, a so bili odbiti. Zapadno ob železniški progi naskakujejo Japonci i vso ljutostjo ruske pozioije in so že prodrli do Vučeninga in Su-supa. Na desnem bregu reke Hun prodirajo naši voji neprestano proti severu in so predrli sovražno obrambno črto nad Cantanom in Ksusangtajem. Nato so zasledovali sovražnika. Sovražnikove izgube v zadnjih dneh so velike. Takisto je velik tudi naš plen, vendar pa podrobnosti še ni mogoče navesti. Med drugim smo dobili v roke sovražno skladišče obiek v Tahantaju.
„Ruske  izgube niso velike, Japonci so več trpeli."
Reuterjev urad javlja iz Muk-dena z dne 5 t. m. zvečer: Bitka divja neprestano vcb dan. Japonci bo koncentrirali svojo vojsko pri Nadjapu, jugovzhodno od Mukdena; vendar pa niso mogli vkljub svoji hrabrosti Rusov, ki so se branili v svojih okopih s skrajno trdovratnostjo, pregnati iz njihovih okopov. Japonski šrapneli so padali na ozemlje poldrugo miljo od železniškega mostu preko reke Hun, štiri vrste od Nad-jampa, in zdi se, kakor da bi bil ta most edini cilj neprestanih japonskih napadov. Ranjenci se z železnico spravljajo z bojišča.
Ob pol peti uri pop. se je zopet slišalo silno grmenje topov v smeri severozapadno od železniške postaje Mukden, kjer je pravkar navalil Kuropatkin na skrajno japonsko levo krilo. V noči na nedeljo so Japonci obnovili napade na Pienhiapuco, na Kanpajen, na gorski prelaz Gutulin in na druge bolj na vzhodu se nahajajoče pozioije, a brez vsakega uspeha. Takisto Še vedno obstreljujejo Er-dago, Putilovski in N o v g o-rodski grič, a tudi brezuspešno. Ruske izgube niso s ozirom na petdnevno ljuto bitko baš velike; Japonci so neprimerno več trpeli.
Japonci so se umaknili s prelaza Gutulin.
Petrogradska brzojavna agentura poroča iz Mukdena z dne 6. t. m. zjutraj: Včeraj ob 5 uri popoldne so Japonci obnovili svoje napade na različne točke ob naši fronti, a so bili povsodi odbiti. Najhujše j-divjal boj na desnem krilu  od vasi
1719. leta sopodpisal in potrdil tudi grofice sin Ivan Draškovič v Bukovcu, nesla ga je deputacija z velikim veseljem k svojim ljudem v železni stolici. Vas Bukovec se nahaja v hrvatski Podravini kraj Ludbrega, v bližini Drave in Mejumurja. V Bukovcu ima še danes posestvo grof Dijonizij Dra-šković. Še istega leta je odpotovalo 14 slovenskih rodo-vin iz železne stolice ter se naselilo na podarjeni pusti. Tinaseljenci so biliočetje tistih prebivalcev, kateri sedaj prebivajo v občini Liszo.
Pustili so vse doma in niso ničesar nesli s seboj, kakor samo svojo trdno vero, vdanost in zvestobo do evangelj-ske cerkve in vere. Predniki današnjih prebivalcev v Lisu zvali so se Zakoč, Smodič in Lončak ^n tako se zovejo še današnji stanovniki. Toda današnjih prebivalcev prednikov ni gnalo siromaštvo iz železne stolice v nove kraje, nego jih je sililo versko čuvstvo, da so ostavili rojstne kraje in si iskali nove domovine v Čisto novih krajih.
Preprosto in skromno so živeli v novi domovini. Napravili  so  si šisto
Madsiapu do Nuetintuna, ki
smo ga osvojili prejšnje jutro. Artiljerijski boj je trajal do večera. Oi Santinpa so padale granate do vasi Luguantun. Južno od Madaiapa na levem bregu reke Hun so Japonci naskakovali E11 a s o do 7. ure avečer. V centru so Japonci prodrli do S a h e p a. Naii voji so pri protinapadih vzhodno od Putilov-skega griča ujeli okoli 100 Japoncev. Na levem krilu se napadi proti našim pozioijam pri K a n -dolinu in proti oddelku generala Renenkampfa še vedno nadaljujejo. Japonske kolone, ki so prodirale proti gorskemu prelazu Gutulin, so ustavile svoje napade in se umaknile proti jufiru.
Vkljub velikemu mrazu postaja boj, ki se je pričel 24. m. m. na skrajnem levem krilu in se sedaj že raatega na vso, 120 vrst dolgo fronto, vedno bolj resnega značaja. Japonci imajo ogromne izgube; dosedaj so izgubili okoli 15.000 mož.
Voji   generalov Renenkampf in Danilov.
V nedeljo so razni nemški listi poročali, da je bil general Dani lov s svojim vojem ujet, oddelek generala Renen kampfa pa poražen in razbit.
Da so bile te vesti navadna laž, smo že včeraj naglašali, danes pa lahko navedemo okolnosti, ki nam dokazujejo, da sta se baš voja generalov Renenkampfa in Danilova uspešno borila proti Japoncem.
»Novemu Vremenu« se v tem oziru poroča iz Mukdena: Cmhečen-ski oddelek generala Renenkampfa je ohranil, ne glede na velike izgube, po upornem boju vse svoje pozioije. Desno krilo generala Danilova, ki je operiral na vzhodu od Renenkampfa, so Japonci napadli opetovano, a so bili vselej odbiti z ogromnimi izgubami.
Istemu listu se javlja iz Sahe-tuna: Japonci nadaljujejo napade na pozicije našega levega krila, a brezuspešno. Oddelek generala Danilova je odbil pet napadov; oddelek generala Renenkampfa je prestal najhujše boje, a seje vkljub temu pomaknil za več pozicij proti zapadu. Na Haotulinskem prelazu smo obranili svoje pozicije. Po odbitem napadu na Putilovski grič so Japonci jeli ljuto obstreljevati naše pozicije pri Sahopu, jih naskočili, a so bili takisto odbiti. Artiljerijski boj se nadaljuje na vsi fronti.
Mukden v nevarnosti?
Iz Niučvanga se poroča preko Londona: Tu Be je že v soboto širila vest, da so Japonci že obkolili Mukden in da se vsak hip pričakuje, da pade tudi glavno mesto Mandžurija v japonske roke. Močan voj prodira jugovzhodno od Fakumen, dočim operira Nogi ob reki Liao. Japonci so v petek odrezali štiri kozaške stot-
enostavne koče, lesene hišice, z ilovico ometane, v katerih so za silo nahajali zavetje pred nevihto in zimo. A prvo je bilo, da so si postavili molilnico. Ta molilnica je bila lesena stavba in je stala na onem mestu, kjer stoji danes katoliška cerkev.
Pripoveduje se, da je pozneje neki grof Draškovič hotel Slovencem v Liszu prepustiti ves okraj, samo zahteval je še, da mn dado voz in četiri vole. Slovenci so se o tem posvetovali in kratko izjavili: J) k raj je tako in tako naš, raditega ne samo, da ne damo četirih volov, ampak niti četiri polgroša.u Ali ta modri ukrep jim je provzrocil same bridkosti. Novi gospodar naložil jim je tlako.
Slovenci so zaman iskali miru v teh pragozdovih. Preganjali so jih katoliki tudi tukaj. Mala molilnica bila je trn v peti rimokatolički cerkvi, katera ni dotle mirovala, dokler je ni do tal porušil . Nekdo je pozneje napravil iz razvalin pivnico, katera še danes obstoji. Tako je nastala iz protestantskega božjega hrama navadna krčma. (Dalje prih.)
nije s 26 topovi od ostale armade, jih razgnali in jih prisilili, da so se umaknili proti Tielinu. Rusi so pustili svoje ranjence na bojišču. Tudi drugi ruski oddelki ao poraženi in poti-aneni proti Tielinu. V Niučvangu se govori, da se Rusi v Mukdena pripravljajo, da se umaknejo in sbog tega ie požigajo svoje zaloge. Razširjene pa so tudi vesti o ruskih uspehih na vzhodnem krilu.
»Vossiscbe Zeitung« javlja iz Petrograda: Kakor ae govori, obstreljujejo Japonci že Mukden. Bije se obupen boj.
Iz drugega vira pa se poroča: Položaj Kuropatkinove armade se je preje poslabšal, kakor zboljšal. Dejstvo je, da se štiri japonske divizije nahajajo pri Sanlinpu aa hrbtom glavne ruske armade. Položaj je veleresen in že prihodnje ure lahko prinesejo odločitev na bojišču. Polna resnioa o izidu te bitke pa se bo dala poizvedoti šele v nekaj dneh.
Številnost obeh sovražnih armad.
Poroča se, da imi Kuropatkin 6 sibirskih in 5 evropskih armadnih korov, 2 strelski brigadi in več neodvisnih divizij, skupaj 3 50 000 mož, 1000 topov in 25.000 konjenikov. Vse štiri japonske armade pa štejejo 237 bataljonov; 51 eskadronov in 850 topov, torej skupaj 280 000 mož.
Po japonskem mnenju pa je ru ska armada še enkrat tako močna, kakor se misli v Evropi. Japonski viri zatrjujejo, da šteje Kuropatkinova armada, ako se uštejejo obmejne straže, voji, ki stražijo železniško progo in ki se nahajajo v Harbiuu in Vladivostoku, 700.000 mož in 130.000 konjenikov.
Boji pri Sinmintinu.
Iz Sinmintina se poroča: Glavni japonski voj še ni dospel v Sinmin-tin. Govori se, da čakajo na nova okrepljenja, ker je v dolini reke Liao koncentriranih 30000 Rusov.
Takisto je zbranih pri Lao-pienu, 25 milj južno od Sinmintina 10.000 Rusov.
Po poročilih iz Mukdena pa so se Japonci in Rusi že spopadli pri Sinmintinu in so bili Japonci poraženi. Japonci, ki so jih Rusi ujeli, bo bili tako utrujeni, da niso mogli več hoditi in so ležali na tleh kakor mrtvi. Ujetniki spadajo k Nogijevi armadi.
Japonska mornarica.
Pri Honkongu v južni Aziji kri-žarite dve japonski eskadri. Prvo bro-dovje šteje 9 ladij in obstoji iz samih oklopnio in oklopnih križark.
Drugo brodovje pa šteje 13 vojnih ladij.
V bližini otoka Hokajdo križari japonsko brodovje, ki obstoji iz 4 križark, 16 torpedovk in pomožnih križark »Hongkongmaru« in »Nippon-maru«.
Vojni svet v Petrogradu.
Kakor se poroča, je car Nikolaj sklical v nedeljo poseben vojni svet v Carskoje selo. Veliki knezi in general Dragomirov so baje ostro kri tikovali Kuropatkinovo taktiko, dočim se je car zavzemal za Kuropatkina Končno se je odobril Kuropatkinov načrt, da se umakne tudi iz Mukdena.
Izpred Vladivostoka.
»Novemu Vremenu« se brzojav-lja iz Vladivostoka: Angleške vesti, da so naše torpedovke zamrznjene v ledu, da se ne morejo gibati in da še kriiarke niso popravljene, so neresnične. Torpedovke so usidrane v onem delu pristanišča, ki nikdar ne zamrzne, križarke pa so že zdavna popolnoma popravljene. Na uradni poziv bo pred kratkim odpotovali is Vladivostoka vsi tuji vojaški atašeji.
Parlamentarno ministrstvo.
Praga, 6 februarja. »Narodni listy« razpravljajo v današnji številki o vesteh glede sestave parlamentarnega ministrstva ter izjavljajo, da imajo zanesljive informacije, da pripravlja baron Gautsoh z vso res-nobo že za prihodnje dni preosnovo
ministrstva. Nadalje pa piie Ust, dokler ni rešeno češko-nemško sporno vprašanje, dotle še misliti ni na uresničenje takih kombinacij, ker sploh ni misliti, da bi se med češkimi po. sfanoi našel mož, ki bi kot zastopnik svoje stranke in svojega naroda vstopil v tako ministrstvo, dokler ni zanesljivega jamstva, da se glavne češke zahteve izpolnijo in da se sploh v celokupni javni upravi po. polnoma izvede narodnostna enakopravnost, a centralističnim težnjam na Dunaju da se napravi koneo
Kriza na Ogrskem.
Budapešta, 6 marca. It včerajšnjih avdijenc je razvidno, da večina politikov zastopa stališče, da se gotove narodnostne zahteve morajo upoštevati, a cesar si svojih pravic ne pusti kratiti. V vojaških vprašanjih ne pozna vladar popuščanja. Polož aj je obupen. Spor med krono in narodom je skoraj neizogiben, zakaj cesar je najodločneje izjavil, da glede armadne uredbe ne pusti prav nič drezati. Ker pa opozicija nikakor ne misli odnehati, so vse nadaljne avdijence brezpomembne.
Budapešta, 6. marca. Včeraj je bilo pri poal. Kossuthu po* svetovanje, ki sta se ga udeležili predsednik poslanske zbornice pl. J u s t in podpredsednik Racovszkv. Prva dva sta izjavila, da sta v av-dijenci na Dunaju dobila vtis, da od krone ni pričakovati v vojaških zadevah nadaljnih koncesij.
Budapešta, m6 marca. Jutri dopoldne imajo voditelji opozioije posvetovanje, da se odločijo za dalekosežne sklepe. Zvečer se zbere plenum združene opozicije, da sklepe odobri.
Zagreb, 6. marca Jutri sprejme cesar v avdijenei predsednika hrvaškega kluba dr. pl. Toma š i ć a.
Bolgarski knez v Londonu.
London, 6. marca. Knez Fer dinand pride danes na obisk v London ter izstopi v kraljevi palači. Obisk je v neposredni zvezi — z balkanskim vprašanjem. Kneza je izrecno povabil kralj Edvard, in sicer Že lansko poletje povodom knezovega obiska na Dunaju. Vendar ni misliti, da bi dobil knez glede Macedonije novega navdišenja, ker je znano, da odločilni angleški politični krogi odločno žele, da se mir na Balkanu ne krši.
Dogodki v Macedoniji.
Sofija, 6. marca. Blizu vasi Kutlibeg (okraj Skoplje) so turški vojaki obkolili bolgarsko četo, ki jo je vodil bivši bolgarski častnik Naumcov. VstaŠi so ubogali turškega poveljnika ter odložili orožje. Jedva so bili razo-roženi, planili so po njih turški vojaki ter jih posekali.
Sofija, 5. marca. V Kalka delnu so našle oblasti bombo. Takoj so začele zapirati Bolgare, med njimi tudi ravnatelja Šole. Sorodniki zaprtih so se prišli pritožit konzulom velesil, da Turki zaprte trpinčijo v ječah.
Carigrad, 5. marca. V okraji Kumanova je toliko vstaških čet, di ne mine dan, da bi ne bilo krvavih spopadov. Avstro-ogrski podpolkovnik grof S a 1 i s - S e w i s je vsled tegs predlagal, naj se v skopeljskem sunil Žaku zgradi 50 novih stražnic za oroi-nike, Skopeljski vali S a k i r paši je ta predlog najnujnejše priporočal t Carigradu.
Carigrad, 6. marca. Včeraj je trčil pri Pamlendu (30 km južnozahodn*) od Kumanove) 30 mož broječi vojaški od delek skupaj s vstaško četo, ki šteje 70 mož. Vojakom se je poslala bri pomoč.
Nemiri na Ruskem
Petrogr ad, 6. marca. Si Kavkazu divjajo nemiri, ne da bi državne oblasti kaj resnega ukrenile* Vojaštva sicer nikjer ne manjka, toda videti je, da ima le glavno nalogo, •* rovati državno in privatno posest, do Čim gleda mirno, kako se sovražni plemena medsebojno pobijajo. Misli si pač: ko se bodo klanja naveličali, p1 Že sami odnehajo. Po poročilih iz B»* kuja je bilo tam medsebojno pobiti
SflF" Dalj« v prilogi. ~3H
Priloga »Slovenskemu Narodu11 St 64, dn6 7. maroa"1906.
$00, v Tiflisu pa 200 oseb. V Batmnu je bilo včeraj 30 oseb poklanih, oziroma ranjenih.
Petrograd, 6. marca. V Bje-]ostoka je napočil splošni štrajk, štrajajoči napadejo in pobijejo vsakogar, ±\ se jim noče pridružiti. Po noči je bil umorjen načelnik policije Izvoznik.
Petrograd, 6. marca. V neki tovarni v Lodzu so nastali veliki izgredi. Ko so prišli kozaki, začela je množica pred njimi bežati, pri tem je padlo več oseb v neki ribnik in 24 žensk je utonilo. Kozaki so ubili štiri delavce.
Petrograd, 6. maroa. Finski senat je poslal carju spomenico, v katerih zahtevajo deželni stanovi, da so obnovi v deželi prejšnji pravni red.
Ženeva, 6. marca. Pop Ga-p o n je v bližini Ž eneve; svoja stanovanje ima tako urejeno, da lahko vsak
treuotek zbeži na Francosko.
Dopisi.
Iz Škofje Loke.   Veselica v
tukajšnji narodni čitalnici dne 19. svečana t. 1., pri kateri so predstavljali naši domači igralci štiridejanko »Si vilja«, se je vsestransko izborno obnesla.  V prvi vrsti moramo beležiti veseli pojav, da so se za napredek naše starodavne čitalnice pričele v večji meri  zanimati naše narodne dame, pred vsemi veleoenjena go-Bpica I. Dolenčeva, katere poŽrtoval-nosti in trudu se imamo zahvaliti, da je bilo sploh mogoče vprizoriti navedeno igro.   Vprisoritev je bila vsled   požrtvovalnega sodelovanja vseh gospio igralk in gospodov igralcev naravnost izvrstna.   Predaleč bi prekoračili  obseg navadnega poročila, ako bi hoteli v polni meri vsakemu sodelavcu izreči zasluženo priznanje.   Odlikovali   so   se gospioa L Dolenčeva v glavni vlogi »šivilje«, ki jo je igrala z res umetniško dovršenostjo; gospioa Logarjeva v vlogi Božene pl. Popovič, gospod Primožič v vlogi graščaka pl. Popoviča in g. šober v vlogi tajnika. Manjše vloge bile so v rekah gospio: Kajbetova, Višnarjevs, J&mnikova, Kalanova in Margučeva in gospodov: Oblak, Ar« bar   in   Luznar,   kateri   so svoje vloge vsi prav dobro pogodili. Vloga režiserja je bila v spretnih rokah g. Štabeljna.  Čtalniški prostori so bili do zadnjega kotička polni občinstva, katero je z vidnim zanimanjem sledilo igri ter po vsakem dejanju z burnim ploskanjem vrlim igralcem izražalo zasluženo priznanje. Po predstavi razvil se je živahen ples, ki je trajal v pozne jutranje ure. Pri predstavi in plesu j a prav dobro svirala domača godba na lok g. O. Sadarja. Na splošno željo občinstva se igra ponovi v nedeljo, 12. suita t. L, v čttalniških prostorih.
Iz Bučke. Ko jt nai župnik pretečeno nedeljo končal svoj verski govor in oznanila, je vzel v roke od-rezek „Slov. Naroda" od 18. febr. t. i., v katerem nekdo nekoliko ožigosa občinske volitve v Bučki oziroma klerikalno sleparstvo. Mi smo župnika Is preje sporočili, da nismo s tem dopisom v nobeni zvezi, ker nam lak ko tudi slavno uredništvo potrdi. (Potrja-jemo.) Ali vse ni nič pomagalo; župnik se je hotel znositi nad nami Z odreskom „Naroda" v roki je čital ljudem odstavek za odstavkom, razkladal vsak tavek posebej, zraven pa obkladal liberalce * s sledečimi psovkami: „Ko em to Čital, sem si mislil: uboge liberalne nši, ki kašljajo, pa nimajo kaj pljuvati; uŠivci, lopovi, ste hodili od hiše do hiše fehtat pooblastila, kakor berač fehta krajcarje; smrkovci, rute si kupite, pa se pod nosom obrišite, pa ahtajte se zanje, da jih ne zmanjka, ker sta samo dve prodajalni v Bučki. Zakaj pa tako v tla gledate, kakor tat, ko ga žandarji vežejo, sakaj mi nt odgovorite? Vi imate 10 odbornikov, klerikalci pa samo 8, pa boste videli, da bodo klerikalci zmagali itd. Da pol ure je trajalo to bombardiranje. Ves Čas ni nihče zakasljal; vsi ljudje so gledali v nas in lahko si je misliti, v kakšnem položaju smo se nahajali. Marsikateremu možu in ženi se je vzdignil globoko iz prsi vzdih: Prokleti far, da bi te le hudič vzeli Tudi na pol na glas se je čulo govorjenje, zato si je lahko misliti, kakšna je bila potem maša za nas. Kaj ne Bonaventura, to je spodobno za cerkveno žegnanje, ki ■e je ravno ta dan vršilo, to se pravi ipraviti ljudstvo h Kristusa kralju 1 Povemo pa tukaj župniku na uho, da se bodo uši že odkašljale, ne bojte se, saj imamo še paragrafe. Ker pa vidimo, da se ljudje bolj zanimajo za »Slov. Narod" nego za vaše neslana pridige, smo se namenili, da vam tudi mi postrežemo i dopisi, gradiva jt dovolj. V pretres hočemo vzeti kakega ^sca, Cvetava, nekaj pogrebov, pa tudi oblasti cerkvenih ključarjev se hočemo
nekoliko dotakniti, da bo širša javnost zvedela, kako samolastno se gospodari s cerkvenim premoženjem. Slavno uredništvo pa prosimo, naj pošlje Župniku cel iztis „Slov. Naroda", da ga bo ljudem čital raz leeo. Danes hočemo opisati župana, za katerega gra župnik s tako vnemo v boj. Naš Župan je tisti župan, ki je ob Času dražbe občinskega lova svoje sodražbenike pregovoril, da naj se dražbe ne udeleže, da bo on po ceni lov izdražil in potem dal vsakemu en del lova. Izdražil je lov za 10 K, pri tem pa občino oškodoval najmanj za 200 K. Svojo obljubo je pa prelomil in zdaj sam je srne in zajce. Naš župan pa ima tudi krčmo. Za vsako malenkost, ki ss naredi pri njem v urada, zahteva od strank, da morajo dati za viao, kar se zgodi tudi pri živinskih potnih listih. Tako sa ljudi odira. To odiranje je napotilo mnoge pri zadajih občinskih volitvah, da so bih na naši strani, le celo nekateri klerikalci   V tem hipa pa je priskočil župnik s svojimi agitatorji ter poslal najprej Praha, da je kar tekal okrog ljudi rekoč: „Naklet hndič, mene so fajmeŠter poslali,  da moral dati meni pooblastilo, zdaj sa gre za varo; če liberalci zmagajo, na bo čaz tri leta Marijine družbe v Bučki (grozna ns srečal) In fajmoštra nt. Iz Škotijanske posajilnict ae bo nihčt nič dobil, kdor bo z liberalci volil.*"4 Ker pa ni mogel sam dosti opraviti, prišli so Se drugi za njim, kakor hnhar Jovaac in občinski tajnik Jaklič. Temu zadnjema se jt bilo najbolj treba za sv. vero pehati, ker dela oČitnt pohujšanje v občini s prtlamljanjem leste božja zapovedi Občina mu  plačuje 80 goldinarjev na mesec, a za kaj, ttga mi ne vemo. S takim terorizmom so zbobnali aa volilce vse, kar se je dalo, le celo ntdo letne. Volitev se je vrlila v Marolčevem štibelca; nali ljidje so se mogli priri-niti komaj do vrat, nottr pa ni smtl nihče, ker it bila tadi volilna komisija klerikalna. Pa to ni čudno, saj st jt Že na vst kri pije sleparilo tudi s volilnimi imeniki.  Volitev župana je bila sprva določena na 6. marca t. 1. Zdaj so jt pa prestavili na 9. t. m. Da bo župan po božji volji izvoljen, bo 6. in ?. marca ispostavljeno Najsvetejše, pa tudi spovedovale se bo ta dva dni v ta namtn. Rts, ntomejena je skrb naših dušnih   pastirjev za   ohranitev svete vert. Se ntkaj! Naš župnik je svojčas stavil Hudulkovo Meto za zgled in jo na  leci  s  polnim  imentsa imenoval. Edaj pa ji je zagrozil, da je ne pride obhajat, da ne sme več v cerkev in da je že ikom pisal,  da jo bo U svete vere izbrisal. Mora  imeti pač važne vzroke sa to, dragait bi se ne pobrigal toliko zanjo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. marca.
— Osobne Testi. Notar v
Gor. Radgoni gosp. Oton Ploj ie prsmailen v Črnomelj. — Gospod Rad. 6 t r n 11, f. kr. okrajni inženir v Brežicah, je premeščen v Ctlja
— Tolovaj sivo v Knežaku.
V Knežaku na Notranjskem se je sgodilo tako hudodelstvo, da kriči na glas po zadoščenju. O tam hudodelstvu poroča nai današnji uvodni članek. Opozarjamo na ta slučaj vsa pristojna oblastva aa sedaj pred vsem državno pravdni-11 v o. Naj bo državno pravdniitvo prepričano, da bomo njega postopanju t tem slušaju posvečevali naj-ftijo poioinoit Nikakor nismo pri volji trpati, da bi sa v tem slučaja tadi tako postopalo, kakor se skoro navadno postopa, kadar so v kako hubodelstvo zapleteni duhovniki. Pričakujemo, da bodo vsa oblastva storila svojo dolžnost, ilasti pa da bo državno pravdniitvo izpolnilo svojo dolžnost vsaj s tisto vnemo, s katero zaradi vsako malenkosti postopa proti svobodomiselnim dijakom.
— V Kranj se je pritepel
stekel pes, ki besno grize in hlasta po vsem in vsakem, ki ne smrdi po klarikalstvu. Posebno rad stika okrog okrajnega glavarstva in od tu dalje mimo iola doli do Pirčeve hiše in nazaj. Da najraje popada osebe, ki so v dotiki a šolstvom, to dokazuje, da ja uiti a veriga iz farovia. S roje ■ rupa a« ptnt otresa pa na naj raz liinojia oaeba braa razlike starosti in spola. Ca pa le ne more drugače, pa po anani pasji navadi privzdigne
nogo proti neljubi osebi in jo---
■o sa) vaita, kako saajo psi. Da aa zavarujejo proti takim smrdljivim napadom, naroČili ao al nekateri napadena!  pri  tukajšnjem jermenarju
krepkih pasjih blčev, da bodo v potrebi govorili a psom na psu edino razumljiv in primeren način — po pasje.
— In Še eden«  Omenili smo že na kratko, da je bil v Gorici ob sojen katehet na ljudski šoli v Gradišču ob Soči Jožef K a 1 i g a ris.   Ta msinik Gospodov je sedaj 34 let star, a se ie lahko iteje med največje prasae.   Obtožen je bil, da jt storil grdo zločinstvo na štirih dekletih v starosti 11, 12 in 18 let. Ddkleta je prav premeteno lovil, če ga je obšla Želja po kakem dekletu, je pri veronauku v loli datično žrtev kako stvar tako vprašal, da dekle ni moglo odgovoriti.   Potem je dekleta kaznoval, da mora ostati po url v ioli. No in potem so se godile vsakovrstne svinjarije, kakrinih je zmožen le človek liguorijantke pokvarjenosti. Pri obravnavi se je ta katahet in božji namestnik izkazal kot velik komedijant. Usmiljeni sodniki bi mu bili radi pomsgali, pa pri najboljši vOlji ni ilo, kajti devet prič je potrdilo obtožbo in tako je bil božji namestnik Kaligaris obsojen na pet mesecev težke ječe.   »S 1 o v e n e e« tudi o tem slučaju molči, kakor mu tast pes.   Ce stori kak pijan itudent kako nerodnost, posveti »Slovenec« taki brezpomembni stvari cele strani, o tarikia lumparijah pa nikdar ne sapiie nobene besedice.
— Kdaj zna nemikutsr slovenski? Mariborski mestni nemikutarski očetje so sklenili pred kratkim, da ne trpe v Mariboru nobenih slovenskih napisov, ki so, mimogrede povedano, jako redki. Vzemimo pa v roke »Staj ero a« a dne 5. svečana 1905 in tam vidimo na sadnji strani v kotu slovenski inserat s debelimi črkami, kdaj se vrle živinski sejmi v Mariboru. Nemikutarjem a la Havliček so seveda dobri slovenski groii, katere kmet prinese v mesto in zato znajo lepo slovenski! Kleft je prva reč! Heil und S.eg!
Civilni zakon ge. Zofke Jelovikove In hrvaške oblasti. Kakor je znano, je slovenska pisateljica Zofka Kvedrova sklenila lani v Pragi civilni zakon z g. Vladimirom Jelovškom. Kasneje je prevzela uredništvo leposlovnega mesečnika r Domači Prijatelj", ki ga izdaja Vvdrova tovarna žitne kave sa svoje slovenske odjemalce. Ko je ta tovarna jela izdajati tadi za Hrvate sličen list z naslovom  sSielou, je tadi prevzela uredništvo tega mesečnika gtspa Jelovlktva. Nedavno tega se je gospa Zoika preselila v Zagreb, kjer bi imela odslej izhajati tudi oba gori imenovana lista nDomači Prijatelju in „Sielotf. Gospa Jelovikova je to prijavila, kakor je po zakonih predpisano, policiji v Zagrebu ter obenem zahtevala, da seji izda domovnica, ker ima po svojem možu, ki je Hrvat, domovinsko pravico na Hrvatskem. Policija pa je to njeno prošnjo odbila z razlogom, da nima pravice zahtevati  na Hrvatskem domovnice, ker je z Jtlovšktm poročena samo civilno, na Hrvatskem pa  se tak zakon ne priznava.   Ker je ona vztrajala pri svoji zahtevi, ji je   zagrozil policijski uradnik Belosevič, da ji ne samo nt da domovnice, marveč dajo bo celo prijavil   radi   krivega igla-len j a, ker sa je ona podpisala Zofka  JtlovŠkova,   kar pa je napačno, Čel, da se zove Kve-der, ker ni zakonita soproga Jelovikova. —  Gospa JelovŠkova se je proti takemu postopanju seveda pritožila in hrvatske  oblasti  bodo v kratkem   imele    priliko    soditi, ali j t  civilno   sklenjen   sakon   na Hrvatskem   veljaven,   ali ne. — Da se more dandanes le kaj takega dogoditi na Hrvatskem, je znamenje, kako velik vpliv ima ie klerikalizam v sosedni Hrvatski in da ni prazna Šala, ako se zatrjuje, da js v Hrvatih pravzaprav še dandanes v veljavi konkordat.   Take razmere res kriče po nujni ureditvi interkonfesionalnega vprašanja v troje d ni kraljevini.
— Repertoir slovanskega gledališta. V petek, dne 10. t. m. vpriiori ae prvič v te) sezoni in sicer kot časten večer primadone alovenake epere gospe Marije
S k a 1 o v e velika opera »Bohime«, ki jo je po besedilu Giaoose in Ulice uglasbil slavni italijanski operni skladatelj G i a c o m o Puooini. Poleg gospe S k a 1 o v e imajo glavne vloge gg. O r ž e 1 s k i, O u f e d n i k, Le-beda, Peršl in Betetto in gdč. Kučerova. Predstava vrši se v abonementu in sicer na »nepar«. — Dramatičnemu društvu vročila se je isvirna narodna igra »Testament« Po Kersnikovi noveli spisal O tok ar Klas. Igra se ima uprizoriti še v tej sezoni na slovenskem gledališču.
— Gospa Marija Skalova, primadona slovenske opere, nastopila je prvič na slovenskem odru v lanski sezoni početka oktobra v vlogi Des-demone v Verdijevi opori »Othello«. Poprejšnja leta član čeških opernih gledališč v Brnu, Pragi in Plsnu je simpatična umntnioa sedaj že dve leti članioa slovenske opere. V tem času je nastopila na slovenskem gledališču 63krat v šestnajstih različnih velikih vlogah in sicer kot: Desdemona v »Othellu« (4), H e-lena Zurandova v »Amacon-kah< (4). Mirni v »B -h t ne« (4), Milada v »Daliborju« (3), Tatjana v »Onjeginu« (7), Marinka v »Prodani nevesti« (4), Kraljica v »Petru Svačiču« (2), Seli k a v (Af-ričanki« (S), S a f f i v »Ciganu baronu« (5), Elvira v »Nemi iz Portiri (2) Valentina v »Hugenotib« (4), Giulietta in Antonia v »Hoffmanovih pripovedkah« (5), BI za v »Lohengrinu« (3), Laura v »Dijaku prosjaku« (7), M i g n o n v isto-imni operi (3) in L e o n o r a v »Trubadurju« (3) V vsaki teh vlog vedela si je marljiva umetnica pridobiti novega priznanja od strani občinstva in kritike in uverjeni smo, da ob priliki častnega večera v petek, dne 10. t. m, ki ga je gospe Mariji Skalovi dramatično društvo dovolilo v priznanje njenih velikih zaslug sa proovit slovenske opere, tudi slovensko občinstvo dejanski pokaže sveje simpatije priljubljeni umetnioi.
— Za „Narodno Solo". Go
spod Janez Leveč 20 K 43 h vsled stave s gosp. dr. Ivanom Oražnom. Hvala!
— Pleeni venček višje dekliSke sole. Pod pokroviteljstvom vtč narodnih dam ljubljanskih z gospo Županjo na čelu, se je vršil sinoči v veliki dvorani „Narodnega doma* zaključni plesni venČek, ki ga je priredila nadzorovalna dama višje dekliške iole gospodična Vesnerjeva svojim go-jenkam. Reči moramo, da tako lepih plesnih zabav kakor sinoČna, dasi je bila sicer priprosta, smo Še malo videli v Ljubljani. Čez 70 parov neŽnomladih plesalk ia plesalcev se je neumorno vrtelo, s njih obrazov pa je sevala neskaljeno veselje in radost. PresrČna hvala torej gospem pokroviteljicam, pred vsem gospodični Vesnerjevi, ki ni itedila ne truda ne časa, da je gojen-kaa pripravila to aedolino karnevalsko veselje.
— Slovenska umetniška galerija. Vsakdo, kogar sanima napredek mesta Ljubljane, se je gotovo veselil novice, da ljubljanski grad ne pride v tuje roke. Ljubljanski grad, dika naše prestolnice ne le vsled slikovite lege, ampak tudi kot sgodovinsko znamenit spomenik, je moral postati naš! Potrebno pa bo, da napravi ljubljanska občina ia njega objekt, ki bo imel privlačno silo ne le sa domačine, ampak tudi aa tujoe. Podpisano društvo je poslalo v ta namen že meseca julija 1904 posebno deputaoijo h gospodu županu Hri barju x nasvetom, da bi se ljubljanski grad uporabil kot hram slovenske umetnosti, da naj bi se namreč v gradu zasnovala slovenska umetniška galerija. Župan Hribar je deputaoijo sprejel jako prilazno ter se veselil tega nasveta. Obljubil je ukreniti vse potrebno, da se uresniči ta ideja, kakor hitro bo grad last mesta Ljubljane. Odbor »Vesne« smatra aa svojo dolžnost, da si usoja se daj, ko je predpogoj, — nakup gradu
— izvršen, opozoriti vse merodajne činitelje, da pripomorejo k ustanovitvi slovenske umetniške galerije na ljubljanskem gradu.
-Zaključni venček plesne sole trgovskih sotrudnikov v Ljubljani vršil se je v soboto dne 4 t. m. v okrašeni mali čitalni-ški dvorani »Narodnega doma« s bo gatim plesnim sporedom. Ples otvo-ril sa )a okrog 9. ure zvečer, katerega |a poleg plesne šole počastilo a svojo navzočnostjo tudi mnogo povabljenih gospio in gospodov ter več odličnih trgovcev, izmed katerih so
glede na sijajni uspeh finanoijelno izdatno prispevali, ia kar jim bodi izrečena iskrena zahvala. Plesalo se je do ranega jutra s takim veseljem in navdušenostjo, da se je vsestransko izrekla splošna pohvala te prireditve, kakršne v trgovskem krogu v enakem smislu doslej  še ni bilo. Ples je vodil spretni učitelj te šole g. Ivan Kenda, kateremu so v zahvalo in priznanje dražestne gospice podarile dvoje lepih daril z napisom. Damska darila so bila jako lična ter so zbudila neumornim plesalkam čudovito veselje.   Pripomniti je, da je vojaška godba jako točno in marljivo svirala, kateri gre tudi pohvala. Po plesu, kateri   je   prenehal po 5 uri zjutraj, se vdeleŽniki plesa nikakor niso mogli raziti ter se je v stranskih prostorih razvila nova živahna zabava, ki se je ob veselem petju končala  šele  prav  pozno v jutru. Splošna želja se je izrekla, da bi se plesne   vaje trgovskih sotrudnikov tudi za naprej po enakem načinu in v slogi prirejale, kakor letošnja, katera bode slehernemu vdeležencu v živ in trajni spomin ostala.
— li. velika mednarodna maskarada splošnega delavskega napredno-izobraževalnega, pravo varstvenega in podpornega društva za Kranjsko v Ljubljani, ki se je vršila sinoči na pustno nedeljo na starem strelišču, se je nad vse izborno obnesla, to pa, kar se tiče obiska in predpustnega veselja. Maskarado je posetilo nad 700 oseb, med katerimi je bilo mnogo mask iz vseh dežel sveta. Tu si videl zastopnike vseh narodnosti, ki so si bratsko podajali roke in sklepali večno prijateljstvo in pobratimstvo. Zastopan je bil Kitajec s svojim običajnim solnčnikom, poljski Žid, francoski lanaier, Crnogorka, Tiroloi in Tirolke, Hrvat s Hrvatico, Spanjol, vitezi in vitezinje, cigani, ciganke itd. Narodna noša v avbth, planinski Janez, snežena kepa, sneženi mol, detelja, hudobčevka, vremenski prerok, žaba, klovni, kapucin, dohtarji, fotograf in Še mnogo drugih je vzbujalo občno pozornost, pa tudi obilo smeha. Pozabiti ne smemo tudi medveda ter pravega dolgoušcs, ki sta tudi storila svojo dolžnost Vojaška godba je neumorno svirala same iabrane komade in jih je morala več izmed njih ponoviti. Plesalke in plesaloi so takoj ob prvih godbenih akordih napolnili plesišče in rajali razkošno v najbrezskrbnej-šem veselju do ranega jutra. Prvo četvorko je plesalo 36 parov, drugo pa 44. Pa tudi mtd neplesalci se je razvila tako neprisiljena in prosta zabava, da si boljše ni bilo želeti. Vsled tega gre vsa čast prirediteljem te maskarade, ki je v vsakem oziru zadovoljila občinstvo, in smejo biti nanjo na vsak način ponosni kot na eno ismed najlepših in najživahnej-ših veselic letošnjega predpusta.
— Komedije posavakih Marijinih devic. Prijatelj našega lista nam piše: Moj najljubši sprehod je že nekaj let po Dunajski cesti čez Jezico do Save. Ker je bila pa v nedeljo jako slaba pot in je tudi precej anežilo, se odpeljem s kamniškim vlakom do Tavčarjevega dvora. Odtod grem v gostilno poleg postajališča, hoteč se odzvati vabilu pevskega društva „Straža ob Savi-, katero je imelo ondi ustanovno veselico. Vse točke sporeda je pevsko društvo precej dobro rešilo. Ljubljanski tamburaši so pa obiskovalce s tamburanjem vrlo zabavali. Ko sem se ravno pripravljal na odhod, prisede k moji mizi zgovoren Človek in pravi, da pride iz mežnarije, kjer je imela družba Marijinih devic igro. Kakšno igro so pa imele? ga vprašam. Okrog enega petelina se jih je nekaj vrtilo in so rekle, da je to petelinov krst. Po krstu so pa cerkvene pevke nekaj pesem zakrožile, in komedije je bilo konec. Povem naj še, da jt bilo nekaj devic tako težkih, da ao se pod njimi klopi lomile. In za take neumnosti so od prostora pobirale po kroni, 80 in 40 vinarjev. Dve punci sta se pogovarjali, da ima ta družba Že 500 kron čistega dobička od jeseni preteklega leta. — Ali večkrat komedijo „špilajo" ? ga vprašam. Okoli božiča in novega leta so jo manjkrat, sedaj pa skoraj vsako nedeljo, mi odvrne mož. Tako torej se puli denar iz ljudstva !
— Nova mlekarna. Z Brezovice se nam piše: Dne 26 m. m. blagoslavljali smo tu svojo novoustanovljeno mlekarsko zadrugo. Poprej smo morali mleko pošiljati vrhniški mlekarski zadrugi, katera pa nam je, kd je izvedela, da se bavimo a ustanovitvijo domače mlekarne, sodelovanje odpovedala. Čakati smo morali, no, sedaj pa nam domača mlekarska zadruga mleko še dražje plačuje kakor vrhniška. Odpravo mleka v Ljubljano je prevsel gosp. A. Pook.
— Iz llirake Biatrlae sa nam poroča: V nedeljo 26 februarja je priredilo naše vrlo gasilno društvo v hotelu »Ilirija« kaj dobro uspelo predpustno veselioo.   Srečno izbrani
■pored je mnogobrojnomu občinstvu kar najbolje ugajal. Prenapolnjena velika čitalniška dvorana prida pae, kako velike simpatije uživa bistrilko-trnovsko gasilno druitvo. Občinstvu je seveda najbolj ugajala veselo igra »M edved s n u b a ča Vlogo Lulice je izborno igrala gospiea Malči Sama a. Igrala je kot is-vežbana igralka, diletantskoga kretanja ni bilo opaziti na njej. Dober, snubao je bil gosp. Robert Bilo Tipe starih strijoev sta posnemala gg. I. Batošta in P. Lešnik prav dobro. Po prestavi vršil se je žaljivi prizor, potem Šaljiva loterija; pri obeh se je občinstvo izborno zabavalo. Končno se je pričel ples, ki je trajal do jutra. D maca godba je neumorno in prav pridno igrala. Da se je veselioa tako izvanredno dobro obnesla, se je v prvi vr*ti zahvaliti g. načelniku gasilnega druitva Dom-ladišu in njegovi gospe soprogi.
— Razpis nagrade. Ker namerava upravoičtvo slovenskega ameriškega lista »Glas Svobode« izdati tudi prihodnje leto koledar, razpisuje nagrado 60 K za najboljšo povest, ki naj obsega najmanj poldrugo polo v cbliki osminke. Prednost imajo povesti, ki so vzete iz socialnega življenja. Rokopise, ki ne pridejo do objave, se gg. pisateljem vrnejo. Za to vposlani rokopisi naj se z natančnim naslovom pisateljevim pošljejo uredništvu »Glas Svobode« 683 Loomis Stret, Chieago, 111. Ame rika in sioer najkasneje do 15. junija t. 1.
— Za lesotržce. C. kr. trgovsko ministrstvo naznanja trgov ski in obrtniški zbornici v Liubljani, da potrebuje ravnateljstvo državnih železnic v Belgradu za svojo delavnico v Nišu: 1910 hrastovih tramov, 1000 hrastovih desk, 2050 je ovih desk in 2000 borovih desk raznih velikosti. Pismene zapečatene in z napisom »Ponudba za dobavo stavb nega lesa« opremljene ponudbe je najkasneje do 13. marca t. 1. opoldne vložiti pri ravnateljstvu državnih železnic v Belgradu Prepis dobavnega razpisa, obsegajoč podrobne dobavne pogoje, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpo gled. — C. kr. trgovsko ministrstvo naznanja dalje trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je železniško vodstvo v Kapstatu razpisalo dobavo 84.000 kubičnih čevljev smrekovih desk in 400 kosov Toak- tramov. Ponudbe je vložiti đo 4 aprila 1905 12. ure opoldne pri železniškem de-partementu v Kapstatu. Podrobnosti o tem razpisu se dobe pri o. kr. avstrijskem trgovskem muzeju na Du naju.
— Značilno za štajerske razmere. Slovensko pevsko dru itvo s sedežem v Ptuju vložilo je na razne slavne posojilnice vljudno prošnjo za podporo. In glejte — neka posojilnica na Štajerskem poslala je doslovni odgovor: »Zaradi pomanjkanja denarja se tej prošnji ni moglo vstreči«. Ta »Posojilnica« je izkazala glasom izdanega poročila in računskega sklepa. »Cisti dobiček« leta 1904 19 529 K 25 h. »Iiplačane pod pore« pa 5 738 K 17 h torej sa Slovensko pevsko društvo ni najti vinarja. Verbum Dei manet in aeter num.
— GornjegrajeKo učiteljsko društvo ima v nedeljo 12. t. m. pri S r. Frančišku Ksaverju v šoli svoje zborovanje. Začetek ob 11. uri doo.
— Ormoško učiteljsko društvo si je za tekoče leto sledeči odbor izvolilo: g. Anton Pore kar, nadučitelj na Humu, prednik; g. Martin Šalamun, naduči telj pri Miklavžu, podpredsednik; g Josip Rajšp, nadučitelj v O/moŽu, blagajnik; g. Adolf Rosi na, učitelj v Ormožu, tajnik; g. Ivan Kočar, nadučitelj pri Vel. Nedelji, in g. Anton Kosi, učitelj v Središču, odbornika.
— Pri Vegovi slavnosti na Dunaju, ki bode v sredo, 15. sušsa, v dvorani hotela „Zur Post", I. Fleisch-markt 16. blagovolil je gosp. dr. Mirko P1 o j, c. kr. dvorni svetnik, drž. in dež. poslanec, kot Častni predsednik odbora za prireditev te slavnoBti prevzeti pozdravni govor, gosp. dr. And. Fer-janČič, c. kr. sodni nadsvetnik, drž. in dež. poslanec, pa slavnostni govor. Pri tej slavnosti se bo prvič igrala Vegova koračnica, katero je v spomin 150. rojstnega dne slavnega junaka in učenjaka zložil gosp. Ivan Tomaže vi č ravnatelj v p., odbornik društva „Zvezde". — Gosp. Franc Friscb pl. Falkenklau, poveljnik in polkovnik bos. herc. pešpolka št. 4, je dovolil, da bode godba tega polka pri Vegovi slavnosti sodelovala brezplačno, ker je čisti dohodek namenjen za Vegov spomenik v Ljubljani.
— Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju priredi svoj prvi redni občni zbor dne 10 sušoa 1905. ob 1 a8 uri zvečer v prostorih: »Zum Magistrat« I. Liohtanfelsstrasse
2 s sledečim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika, t) Poročilo odborovo. 8.) Glavno poročilo odbornikov. 4) Poročilo revizorjev. 5) Sprejemanje novih članov. 6) Volitev: a) predsednika, b) odbornikov, o) namestnikov, d) revizorjev. 7.) Slučajnosti.
— Tatvina v Trstu. V ne* deljo popoldne so vlcm>li neznani tatovi v Via del Bosehetto št. 17 v stanovanje gospe Gorradi in v Via Tiziano št. 16 pri g Ridi. V prvem slučaju so vseli vrednostnih stvari skupaj za 214 K, pri K dnu bo se pa zadovoljili le s pleteno steklenico polno vina, vredno 12 K.
— Mednarodna panorama. Ta ted^n so razstavljeni naši domači obmorski kraji, kakor P ulj, Gra dež, Mali Lošinj, Crvinjan, Oglej ter pogled na relepi otok Brioni. Posebno zanimive prisore vidimo v puljskem pristanišču in v ondotni ladjedelnici. Zelo slikovite prisore nam nudi življenje v morskem kopališču Gradež. — Prihodnji teden se raistavi Angleška.
—- Oegav je denar? Dne
28. pr. m. je v neki gostilni gostil-mčarioa naštela nekemu nepoznanemu gostu na mizo 14 K denarja in šla še po 4 K v spalno sobo, da mu izplt-Ča denar iz bankovca za 20 kron. Gost je pa med tem časom šel iz gostilne, posabivši na mizi denar. Neznani gost izve za dotično gostilno pri mestni policiji.
— Brezsrčni klepar. To včerajšnjo notico imamo v toliko po oraviti, da je kleparski pomočnik I. Šušteršič rezal mrtvemu zajcu ušesi in je priča iz jeze izpovedala, da je bil zajeo Živ.
— PogreSa se od 16. svečana goatilničar Ivan Krpan. Mož se je peljal iz Gorice v Ljubhano. Imel je pri aebi približno do 400 K denarja Krpan je 45 let star, rdečega obraza, dolgih pl&vib brk, imel jesivhavelok in rjav mehak klobuk. Domneva se, da se mu je pripetila kaka nesreča.
— Nesreča. Danes dopoldne so pripeljali v deželno bolnišnico hlapea Alojzija Graška, ki ;e skočil včeraj popoldne v Zagorju ob Savi z voza in si zlomil levo nogo.
— Delavako gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 33 81ovencev, 147 Hrvatov in 176 Maosdoncev. — 88 Macedon-oev in 90 Hrvatov je šlo v Hrušico, 10 Hrvatov na Prusko, 50 Italijanov je Šlo v Beljak, 7 kamnosekov iz Trzina v Krško. — 26 Hrvatov je prišlo is Hrušioe, 2 pa iz Amerike.
— Izgubljene in najdene reči. Ga a ah. Hočevarjeva je izgubila črno uro s verižico vredno 10 K. — Dijak Ivan Gogala je izgubil srebrno majhno cilinder-uro, vredno 15 kron. — Ga. Ivana Pečnikova je is gubila dva bankovaa po 10 K. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden Ženski ovratnik, dež nik, Ženska torbica in ročni kovčeg.
— Nasla je sasebniea ga. Mari|a Pavlinčeva nekaj denarja.
— Izkaz posredovalnega edsska „Slovenskoga trgovskega društva Merkur". IšSejo ae: 5 pomočniki galanterijske stroke za Ljubljano, 1 pomočnik špecerijske atrcke ia deželo, 2 pomočnika špecerijska in lelezninaka stroka za Ljubljano, 5 pomočnikov mešane stroke sa deželo, 1 kGntorist za Celje, 1 praktikant za Kranj, 1 kontori-stinja za Ljubljano, 1 kont jristinja sa deželo, 1 prodajalka sa Ljubljano, 1 blagajničarka za Ljubljano, 1 bla-gajničarka za Ce'ja, 3 učenci za Ljubljano. — Službe iščejo: 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 5 pomočnikov špecerijske in želesninske stroke. 1 pomočnik galanterijske stroke, 14 pomočnikov mešane strnke, 3 konto risti, 1 kontoristinja, 1 prodajalka osiroma blagajničarka.
— Slovenci v Ameriki. —
Kako se Slovenci množe vA me -riki dokazuje slučaj, da je bilo 20. m. m. v obeh slovenskih cerkvah v Clevelandu krščenih 17 slov. otrok. — Oproščen je bil Slovenec Gerze-tič, ki je v Welkervilleju ustrelil svojega rojaka Fr. Lamuta. Dokazal je silobran.
*  Najnovejše  novice. —
Vladarski obiski. Saksonski kralj pride koncem aprila ali v začetku maja obiskat cesarja Franca Jožefa na Dunaj. — Med Belgradom in BukareŠtom se vrše pogajanja, da bi se sestala spomladi na srbskih tleh kralj Peter in rum noski kralj Karol.
—- Oče in sin. Blizu Budapešte je napadel 241etni Fr. Darmstadter v pijanosti svojega 60Ietnega očeta z nožem ter mu zadal smrtne rane. Oče je imel še toliko moči, da je šel v sobo po revolver ter sina ustrelil, nato pa je kmalu tudi sam izkrvavel.
— U n d e n nestvor. V vasi Lo-vorija pri Metkoviću je porodila neka kmetica deta brez oči, ušes, nosa, rok ia brez nog. Otrok ja Živ tar se hrani z materinim mlekom.
— Debrotvor. V Hamburgu ja umrl dr. pl. Godeffrov, ki ja zapustil aelo svoje premoženja 2Va mil. mark za dobrodelne in občekoristna namene.
— Grof -slepar. V Pariza so zaprli iz Avstrije priseljenega grofa Zavadskega, ker je sleparil s slikami.
Veliki delavski nemiri so se pojavili v Barceloni. Vlada se boji, da hočejo anarhisti uprizoriti s pomočjo nezadovoljnih delavcev podobne izgrede, kakršni so bili zadnji čas v Rusiji.
* Majatarejii parlaamen-tarec je David W a r a, Alan kanadskega senata. Dne 19 t. m. je namreč Wark obhajal svoj 100 rojstni dan. Jubilar je duševno in telesno čil ter posebno natanko zasleduje dogodke na Ruskem.
* Bolna sopila. Poslednje glavno zdravstveno poročilo sdravni kov dunajskih zavodov in uradnih sdravaikov za mesec januar poroča, da je ta mesec samo na Duoaio obolelo nenavadno mnogo — 5005 — oseb na sopilih in tudi drugod po državi se je pojavila v nemalem številu Vzrok temu je neobičajno stroga sima in pa to, da se ljudje teh bolezni premalo varujejo in premalo resno jemljo v poštev. Opozoriti je dobro na izvrsini učinek rogaškega Stvria-vrelea, ki ga priporočajo vsi zdravniki ob oboleloati sopil. Piti ga je treba zmeŠanega s toplim mle kom pri prehlajenju grla in požiralnika, sicer ga pa vsak dan grgrati toplega.
* Na amrt obaojenl oael.
Pri okrožni upravi Seine na Francoskem služi osel, ki ima nalogo, vsak dan red prevažati voziček z mlekom. Zadnji čas pa sa je osel trdovratno uprl ter ni hotel nikakor več vleči vozička. Pri navadnih okornostih bi tako sporno Žival kratkomalo odstranili, toda ta osel je takorekoč državni uslužbenec. Na državne stroške je kupljen, na državne stroške ga hranijo, in baje bi po 351etnem vernem službovanju imel pravico zahtevati celo pokojniae — v francoski republiki jo to drugače kot v Avstriji, kjer morajo uslužbenci, dostikrat hujši trpini kot ta osel, služiti po 40 let. Proti nepokornomu oslu se jo tedaj moralo vpeljati primerno pravno postopanje. Zadevo je vzsl v roko najprej sam okrožni načelnik, ki je dognal dejanski položaj. Potem je pozval ravnatelja državne Živinozdravniške šole, da izpova svoje izvedeniško mnenja o osla. Ravnatelj je konštatoval ..neozdravljivo- upornost. Sedaj je prišla zadeva pred geaeralni svet, ki ga je izročil tretji komisiji. Ta komisija je imenovala posebnega poročevalca, ki se je lotil svoje naloge z veliko pridnostjo. Po ajegovesa poročilu je razsodil končno generalni svot enoglasno: osla je podelati v salame. Časopisu BJournal des Debats" se zdi ta kazen prehuda ter se zavzema z gostobesednim humorjem za pomiloŠČenjo grešnika. Priznava sicer, da je dobro svarilo za državljane, ako vidijo, da zaradi upornosti celo osel zgubi glavo, toda „krvava sodba" ni stvar upravne oblasti, zadeva mora temuč priti pred rodni sodni dvor, v vseh ustavno vladamh državah pridejo taki slučaji pred porotno sodišče. Mogoče je tudi, da je oslu hudobnost prirojena ter sam ne more nič za to, prav lahko je mogoče, da je bil njegov oče alkoholik. Mogoče je pa tudi, da se je baš kot državni uslužbenec navlekel nepokorščine po slabih zgledih, ker je videl, kako so n. pr. pristaniški delavei v Brestu brez vsake kazni napravili štrajk, več tedaov po Čivali, končno pa še dobili večje plače. Končno pa še praktična providnost priporoča usmiljenje. Ako so namreč indijske vere o preseljevanju duš vendar le resnične, ali se more potem vedeti, ali ni ta osel v drugem življenju določen za ministra?
— Predrzen rep. Na javni cesti v B^roiinu je neki kolesar napadel nlagajniikega slugo ncmlke banke, ki je nesel na pošto v plat neni vreči blizu pol milijona mark. Ropar mu je vsul pest šnofaaoa v obraz, nato pa mu hotel istrgati vrečo. Banka pa ima navado, da polije s svojim selom, kadar prenaša večja svote, dva uslužbenca, ki bodita neopaieno v njegovi bližini. Ta dva sta priskočila ter roparja zgrabila. D gnalo ae je, da je ropar stavbni nedjetnik John, ki je valjal za zelo premožnega, a iela sedaj sa je izkazalo, da je vsled Ipekulaaij zadnji čas vse izgubil tar bil Se dolžan okoli 1 milijon mark.
" Denar k denarja. Neki Abraham Fidler. po poklicu berač, je pripotoval ia Rusije na Franaosko ter umrl v N asi. Za avojega dediča je imenoval poglavarja pariških Roth sohildov. Baron Rotheehild je mislil, da se je kdo ž njim šalil, toda pozneje se je iskasalo, da je bera! ras zapustil dva milijona frankov v vrednostnih papirjih ter je po svojom načelu: denar k denarju določil sa dediča kralja denarja. Rothsahild pa ni hotel sprejeti dedščine, tamne jo prosil, naj sa poiščejo Fillorjevi so* rodniki, ki aa jim naj rasdali premoženje. V O dasi so sa našlo tri nje*
gove nečakinje, katerih vsaka je do-bila po 200000 frankov. Posnete ao našli v Ameriki le pat sorodnikov, ki ao živeli v skrajni bedi, in med katere ae je razdelila ostala aapu ščina.
+ Pri 107 letih ie vedno dela željen. Pred kratkim ae je sglaail v uradu odeškega pristana neki pomorščak v uniformi, prsa odi Čena a zaslužnimi kolajnami in prosil, da bi smel govoriti a generalom Pcriiišinom. Vsak mu je prisodil kvečjemu 00 let. Silno pa ae je začudil general, ko je mož predložil svoje listine, ia katerih je bilo rasvideti, da je posestnik Aleksander Ivanbvič Ivanov ia ViŠnego BoloČka nič manj nego 107 let star. V starosti 14 let je stopil k armadi kot bobnar, potem le živel nekaj let v Arhangelu, leta 1136 je stopil k mornarici, kjer je neprestano služil do leta 1903. Bi je v bitki pri Sinope in branil Sebaato-pol. Koncem svojega službovanja se je vrnil v svoj domaČi kraj; ker pa ni načel tam nobenega živega so rodnika več, je pričel v Kronštat, da bi zahteval penzijo. Ta mu je bila obljubljena, a pod pogojem, da gre v savod aa invalide. To pa 107 let staremu molu ni bilo vleč, isto je sklenil popotovati v Odeso, kjer ja vel let služboval, in tam prositi sa kako službo pri užitainskem uradu. Tudi tukaj so mu svetovali, naj gre v zavod aa invalide, toda on je odgovoril, da je tam le aa pohabljence, on pa hoče v službi umreti. General mn ja obljubil službo, toda sačaano ga je vseeno poslal v preje omenjeni zavod.
* Premetene sleparsivo je hotel te dni izvršiti v Trstu aeki Namen. Priiel je namreč k d-mni-karju Salatejšu, čigar sin je v preiskovalnem zaporu saradi znane zarote z bombami, ter_mu a pomočjo tolmača povedal, da je jetniški paz nik z Dunaja ter pride v imenu porotnega (?) predsednika. Njemu in predsedniku se namreč smili zaprti Salatei, ker je bolehen ter ima slabo hrano. Predsednik bi mu rad saupno pomagal ter tudi pri porotni obravnavi storil, da bo oproščen. Seveda potrebuje ain v prvi vrsti denarja, tato naj mu oče vlije v suknjo bankovcev aa 5000 K in odposlanca b j sinu suknjo izročil. Dimnikar ja takoj uganil, da ima sleparja prad seboj, vendar sa ni hotel izdati, temuč ga je povabil s seboj na dom, toda sa-peljal ga je k — policiji, ki pa še ni mogla zvedeti aa aloparjevo ime.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj 7. marca. Danes je bila nova serija madjarskih politikov pri cesarja, in sicer so bili sprejeti predsednik eksekutivnega odbora liberalna stranke Ho d os s y, podpredsednik Kossuthove stranke Thot in grof Albert Apponvi Tudi te avdijence niso imele uspeha, ker se cesar nikakor neče ukloniti zahtevam koaliranih strank.
Berolin 7. marca. Tukajšnjim listom se poroča iz Petrograda, da je carjev reskript na ministra notranjih del imel vendar neki uspeh. Delavstvo se je razdelilo in so se narodni delavci ločili od socialnih demokratov.
Rutko-japonska vojna.
Petrograd 7. marca. Danes ob pol 5. uri zjutraj je došlo brzojavno sporočilo z bojišča, ki naznanja, da je bil včeraj blizu Taftičao 30 km južno od Mukdena ljut boj, ki je trajal ves dan. Zvečer sta bili obe armadi v istih pozicijah, kakor zjutraj. V centru m u je bilo še dosti mirno. Na levem krilu so Japonci nadaljevali svoje naskoke na generala Rennenkampfa Artiljerijski boj je bil na celi liniji silno ljut.
Petrograd 7. marca. Pri naskoku na prehod Gutulin so Japonci izgubili 2000 mož.
Petrograd 7. marca. Predvčerajšnjim je trajal artiljerijski boj do večera. Najhujši je bil pri Jamsuntunu, katera vas je popolnoma pogorela. To je bil samo začetek splošni bitki. Ponoćni naskoki Japoneev na ruski centrum in na rusko levo krilo •o bili odbiti.
Pariz 7. marca »Journalu* se brzojavlja iz Petrograda: Vzdržuje se z vso trdovratnostjo vest, da je bila Kurokijeva armada popolnoma poražena in potianena na jug. Japonska iagube so baje ogromne.
„APENTA"
„&m*d najboljših solinskih odvajalnih mineralnih vodeč. 2840-H    Giuaeppe Lapponi
telesni zdravnik Nj. Setotti papei*. Zaloga v Ljubljani pri
Mihael Kastnerju in Peter Lassniku.
Se dobi povsod!
i67i neobhodno potrebna zobna Creme i
vzdržuje zobe čiste, bele in zdrava
Umrli so v Ljubljani;
v deželni bolnici:
Dne 1. marca: Peter Mačak, delavec, 69 let. srčna hiba
Dno SI. marca: Terezija VavpotiC, gostija, 77 lat, ostareloat,
Dne 3. marca: Albina Fochler, kuharica, 42 let, jetlka.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka11 v LJubljani.
Uradni koral dna. bone S. marca 1906.
Saloibral p«plrjl.
4* , majeva renta.....
t*/9 arebrna renta.....
t*/, avfltr. kronska renta    . .
■•/,    ,   slata       „       . .
4°/e ogrska kronska „   .   . .
§•/•     b    slata     „  .  . .
4C o posojilo dežele Kranlcke .
41 i° • posojilo mesta Spllet .
•»/,•/•     .       .    Zadar .
*V •   bos.-here. šel. pos. 1902
4°/c češka dei. banka k. o.
*•/•    •     m     .    1.0. .
t'/i'/t sat p Uma gal. d. hip. b.
41 s° p peSt kom. k. o. s. 10°/« pr.......
4'/8'/0 aaaL pisma Innerst. hr.
*'/■•/• • » ogrske cen. del. hr.......
4'    , s. pis. ogr. hip. ban.
4V/, obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
4> ,0/, obl. češke in d. banke .
4*/9 prior. Trst-Poreč lok. žel.
4°prior. dol. žel.....
»•/.    B   Jut. žel. kap. »/,»/. -
4Vi*/« *VBt- P°*- u t*1* P* 9- •
sesasavi
Srečke od L 1860»/, .   .   . .
b b b .....
B tlsake......
.    tem. kred. I. emisija .
t       e      s a •
B     ogr. kip. banke .   . •
,    srbske a frs. 100 — „     turška ....«• Ba&ilika        srečka.... Kreditne »   .   •   . •
Enomoike ■>•*•• CrakoTake *    .   .   . .
Ljubljanska B • . . . a.vit. rod. krita „ . . . . Ogr. „ a a . . . . Radolfove ■    .   •   • •
Bal eb srake „    .   .   • •
Dunajske kom.   .   .  .  • .
Delnic«
Juiae železnice.....
Držama leleaniae . . . . a.Tstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske » b • Žimostenske „ . . . Premogokop ▼ Mosta (Bruz) .
Aipinske montaa.....
Praške Sel. tadr. dr.....
8ixna-Muranyi ,.....
Trbov^ske prem. družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češka sladkorne družbe .   . .
Denar Blago
10030 100-25 100-25 120*20
98- 10 1*0-20
99- 60 100 50 100'-10135 10015 10016 10140
10765 100-10
100-60 100*10
100-—
100- 76 99*— 99-60
81885
101- 30
187-50 277 — 172 70 308 — 803*— 27« — 102 60 140 76 23'-476 — 79 — 88--67-65 — 34 — 66'— 76-— 632 —
92
6*8 1644
677 790 260 663 620 2676 639 299 685 171
40 50
50 75
aaaaaai
0. kr. aekia.......                              11*88 11 ST
tO franki........                                   1907 19-10
tO marka........                                18-46 23 6»
So*ereigna.......                                29*92 24 -
Marke.........117*12 117 31
Laški bankoveJ ......     9636 95 55
Rublji.........                                      162 76 26J 4J
Dolarji.........H    4-84 6-
Žitne oene v Budimpešti.
Da« T. starca 1906. Termin.
100- 50 100*46 100*45 120-40
98*30 12040 101-
101- 50 100-102S5 10065 100'85 1O190
108 65 101-
101 20 101-
101-
101- 75
100-82085
102- 30
18S-50 183-175-S18-812 50 280 SO 10T — 141 75 26 — 487*— 83-92 -71-67-86 — 69-81-642 so
9S44
66S-60 1654 -
67S-60 791 7. 260-6 > 666-62125 25»6-64050 803 -68» -176 -
Plemiča	sa	april .   . .	aa	100 kg.	K	188»
Plenica	b	esej  .  . .	s	100 .	b	1984
Piealea	b	oktober . .	b	100 ,	b	17-86
Korena	b	ataj   .  . .	• b	100 B	b	16 82
Oves	b	april   .   . .	• b	100 „	s	1462
Nespremenjene.
■eteorologično poročilo.
ruta* bbS mmj^m SO« S    8r*dsjl mtUmi tUk 786 0 mm
3 a	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm	! »Ni * 9 b» s f.	Vetrovi	Nebo
e.	9. sv.	7359	30	brezvetr.	oblačno
7.	7. rj.	735 S	17	al. svzhod	oblačno
b	8 pop	733 0	62	al. jaah.	del. jasno
Srednja včerajšnja tomporatnra: 86' uormala  21*.  - Padavina OO mm
Akcidonona   tlakama Karal
tih pristojno javlja, dajo 7. marca v Gorici umrl njo avoali voditelj g
Oskar 7er glau.
Večen m« spomin! 745 V Ljubljani, 7. maroa lSOa.
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsam prijateljem in znancom pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma soprog, gosp.
Franc Pollak
usnj. poslovodja in posestnik
dne 1. marca ob 6. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni v 57 letu gvoie dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb  predragega  rainika je 3. marca ob 6- uri popoldan Sv.  maše  zadušnice se bodo brale v župni cerkvi.
Helena Pollak, soproga. — Franc, Ivan, Josip Pollak, sinovi. — Fani Pollak, hčerka. — Fanlka Pollak,
vnukinja. 736
Zahvala.
Za presrčne dokaze ljubeznjivega in iskrenega sočut a povodom smrti našega ljubega nepozabnega sinka
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragega rajnika k večnemu počitku, bodi vsem sorodnikom prijateljem in znancem najiskre-nejša zahvala
Metlika, 4. marca 1905
734
Žalujoča rodbina
CSuštln junior.
Soba in kuhinja
se išče za takoj v bližini šentjakobske cerkve.
Ponudbe pod „52" na upravniŠtvo „Slov. Naroda". 735—1
m: sola m
edina in najboljša za samouk na citre.
Popolna samo 5 K. Uspeh siguren. Retek-tantom se dajo svedočbe po dovršenih naukih. Album krasnih in nrl-IJublJeaalii pesnil r.a ettre, s pride-janim tekstom: a) 85 slovenskih in hrvatskih 4- K., bi 100 nemških 3 K 50 vin. S p:5to 50 vin. več. Preglede dopošlje prof. Josip S€M»gr9 Dunaj , III/4 HaupS-strasse 144. 716
V najem se da ali proda
w Ljubljani
hiša z gostilno
in gostilniškim vrtom, zraven Se hlev za živino in tekaj zemljišča. Vse to je pri glavni cesti, 50 korakov od dolenjskega kolodvora. Pripravno je tudi za druge obrtnike ali ^toviščarje ali za kake penzijoniste Prodaše zaradi odpotovanja. Pogoji so zelo ugcdci. Poizve se pri lastniku na Dolenjski cesti št. 40  v Ljubljani. 717—3
Pristen
[HHEC
on
preizkašen na deželnem kemičnem pre-izkuševališču za živila v Ljubljani.
Razpošilja vvsaki množini
IVAN MALI
v Škofji Loki
238-19
Bolni na pljneih in vratu, v grln, nadnšljivi!
Kdor bi se rad enkrat za vselej iz-nebil pljučnih in bolezni v grlu, celo najtrdovratnejših, dalje naduhe, če je še tako zastarela in skoro neozdravljiva — naj se obrne na naslov A- WolfTsky v Berlinu N., Weissenburger-strasse 79. Na tisoče zahvalnih pisem jamči za veliko zdravilno moč njegovega zdravljenja.    Brošura zastonj.
636—3
Priporočilo.
Gospod Albin VValland, slikarski mojster v Ljubljani, je dovršil sobna slikarska dela, ki sem jih naroČil pri njem, v mojo popolno zadovoljnost, ter ga vsakomur priporočam prav toplo.
Franc Bat>itv*
744 trgovec v Ljubljani.
Trgovski pomočnik
železninske in špecerijske stroke, 4 leta v eni trgovini, Želi službe. Nastop takoj.
Naslov pove upravništvo nSlov. Naroda". 742—1
mala prostora
posebno pripravna za brivnico, sta še za oddati v
Narodnem domn v Trstn.
740- i      Upraviteljstvo hiše.
DIv" I 1 I « " taki tajni
zmožen slovenskega in nemškega jezika, se takoj sprejme v službo. Plača po dogovoru. Oženjeni imajo prednost. Prošnje naj se pošiljajo na županstvo občine Draga v kočevskem okraju do dne 15. marca 1905.
Draga, dne 2. marca 1905.
741— 1 Turk, žapan.
MT Naprodaj je ~mm
Ribnici nm Kranjskem nasproti cerkve ležeča
V
z gospodarskimi poslopji, lepim vrtom in obširnim zemljiščem.
Pojasnila daje dr. Iv. Merhar v Trstu, Via Montfort št. 8. 670—8
Veliko presenečenje]!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. 180.
1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, l elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat moSnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manSetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz doublezlata s patentiranim zaklepom, mičen album 8 36 prekrasnimi slikami, B Šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, i:0 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in Se črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 1*80. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če 739 se denar naprej poSlje
Dunajska razpošiljalna tvrdka
Ch. Jungurirth, Krakov št. 105.
NB. Za nengaiajoCe se vrne denar.
Jutri, v sredo, dne 8. marca 1905
velika slanikova pojedina
v kolodvorski restavraciji
v zvezi
s 3soaa.certoa2Q.
godbe c. kr. pehot, polka kralj Belgijcev št. 27.
Obenem se bo nastavilo svetovno znano Salvatorsko pivo iz Salva-torske kleti v Monakovem, kakor tudi priljubljeno plzenjsko pivo in pa Reininghausovo marčno pivo. Točil se bo tudi pekrčan, laški rizling iz kleti grofa Merana, grincinško vino in dobro znani cviček Martin Colaričev ter bizeljec g. notarja Veršca in g. Tisla. Za udobnost je na razpolago novo zgrajeni stekleni salon z dobro ventilacijo.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin.
Mnogobrojnega obiska prosi vljudno
JOS. Schrey, restavrater.
733—1
Za razsvetljevanje
* vil/ gradov, hotelov, tvornic, kavarn itd., povsod kjer ni plinarne ali električne centrale je najbolj pripraven in od strokovnih avtoritet priznan
99
aparat za zračni plin
i riu
Obrat absolutno^brez nevarnosti. Eksplozija izključena. Najcenejši obratni stroški.  Postavi se brez koncesije v vsak prostor. Na stotine referenc. 565-5 =====   €Vno\iiiUl  gtratisu =====
F. BOTHE & Cie., Dunaj IV., Schaffergasse št. I3a-
6«. 520. • ■ 723
Razglas.
Vsled dovoljenja c. kr. deželne vlade se bo letos vršil
letni semenj v Škofji Loki
namesto na dan sv. Jurija na veliki četrtek, dne
20. aprila.
To se objavi s pristavkom, da naj odslej semnarji, ki rabijo sejmske stane (štante), s Bebo j pripeljejo strešno platno (plahto) ker so se dosedanje tržne ute z lesenimi strehami odpravile.
Mestno županstvo v Škofji Loki
dne 4. marca 1905.
Lepota stasu.
Razkošno nedrije je nenadomestljivo vsaki ženski, ki ji je mar svojih čarov, vsaki, ki bi rada bila mikavna in oboževana. Da se pa doseže ta uspeh v enem mesecu brez pogosto Škodljivih pa nikdar uspešnih tajnih sredstev in brez posebnega zdravljenja, ni ničesar boljšega nego slovito
A00NIS0V0 MILO (koncentr. zeliščno milo)
4m aflfe napravljeno iz izvlečka 72 zeliSč. Edini preprosti izdelek, pripravna tajna poraba z več nego IO.OOO atesti potrjenega uspeha Poskusite in čadili se bo-dete doseženemu uspehu. Pripravno za mlada dekleta takisto kakor za žene z nerazvitim ali zaradi otroSke postelje usehlim nedrijem Adonisovo milo razpošiljajo z natančnim navodilom v kosih po 250 gr. Karton s 3 kosi stane K 10, 6 kosov K 1B,12 kosov K 30, poštnine in carine prosto po povzetju ali če se denar naprej posije.
Naročila naj se poSiljajo edinemu upravičenemu tvorničarju
LODOVICO POLLAK v MILANU (Italija).
Pisma stanejo 25 h, dopisnice 10 h. Dopisuje se v vseh jezikih. 4)6—3
Na pepelnično sredo dopoldne
732
Zajtrkovalnica J. C. Praunseiss
Trgovski pomočnik g
špecerijske in delikatesne strtke se ponuja za etabliranje v središču mesta s prevzetjem za to jako pripravnega pohištva in primernih prostorov. Dovedejo se tudi odjemalci. Ponudbe Adolfu Haupt-mannu v Ljubljani. 727—1
Stenograf
amožen nemške in slovenske stenografije, se takoj sprejme. Reflektanti, ki so že verzirani v odvetniški praksi, imajo prednost.
Ponudbe naj se pošiljaju dr. Henriku Haasu, odvetniku
v Mariboru. vrg-a
g    Opustitev trgovine. g
S[ Podpisanec javlja cenjenim odjemalcem, da je svojo trgovino jjj
J£   prostovoljno opustil in se vljudno zahvaljuje za naklonjenost ves čas J
g Tka Hinko VVibbe. g
Šola v Sostrem se bo zidala.
Dela so  cenjena na  17.380 E, katera se bodo oddala na posamezne obrtnike.
Načrti, proračun in pogoji ležijo v pregled pri predsedniku stavbnega odbora Franc Itipahu v Dobrunjah št. 67 od 5. do 20. t. m.
Zapečateni oferti bodo poslati predsedniku
do 20. t. m.
z 10% varščino.
714—2
Stavbni odbor za zgradbo nove Sole v Sostrem
Franc Lipah.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod Iz TrozrLegra reda.
Veljaven ođ dne 1. oktobra 3904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju?.. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoči osobn ▼lak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee. Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dasaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijme .Tare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budej9vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vire, Prago, direktni voz I. in II razr.1, Lipsko, na Dona) čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz 1 in H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni ?laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop, istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in U. razreda), Francove vare, Karlove var->, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljub na, Seizthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-Reifling, ia Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in pravnikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki ie za 2 min. ored krajevnim časom v Ljubljani 1
Natečaj.
Pri stolni cerkvi v Djakovem se ima čim preje popolniti eno
koralistiško mesto.
Za popolnitev tega mesta se razpisuje natečaj
do 15. aprila t. I.
s sledečimi dohodki:
1. ) Letna plača 1200 kron.
2. ) Naturalno stanovanje s prostranim vrtom.
3. ) Šest sežnjev (24 kub. metr.) drva.
Prošnjiki naj pošljejo prošnje na preč. stolni kapitel v Djakovo do gor njega roka, s prilogami, prošnji priloženimi, naj pa dokažejo, da niso prekoračili 40 let, da so telesno zdravi, da znajo hrvaški ali pa kak drugi slovanski jezik, osobito pa da so popolnoma vešči orglanja in koralnega petja. V prošnji imajo izrecno izjaviti, da so pripravljeni, ako bi se od njih zahtevalo na svoje stroške priti v Djakovo na predhodnjo poizkušajo in se potui stroški povrnejo prosilcu, ki je sprejet.
V Djakovu, dne 28. februarja 1905.
Stolni kapitelj:
Gabro Babic
693-2
velepredstavuik.
ItfajbolJ&l
maršala
m
vino Ver
dobavljeno direktno iz Halje.
Na zahtevo se dopošljejo vzorci.
Franc Cascio
«66-3     Hilšerjeve ulice 3.
NOVO
3 van Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu ,,Hiša Marije Pomočnice 1 in brani svoje umetniško stališče. Izza Prešernove ,Nove pi-sarije" ni bila pozneje več napisana nobena boljSa in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu, 23—26
Cena: broS. 2 K; po poŠti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v.; po poŠti 3 K 30 v.
Založništvo
£• Schwenlner
v Ljubljani
Prešernove ulice št. 3.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
99
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje In prodajat
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 1,000000__
Zamenjava li ekskomptuji Daje predujma aa vrednostna papirja
izžrebane vrednostne  papirje in    Zavaruje srečke »roti vnovCuje zapale kupone. kurzni lz^a.Tolf
Vmkuluje in dovinkuluje  vojaške ±onitninske kavcije ttdT   E-kompt in lnkauo ■»•ni«,   -g* Bor.ua u«r<x 11»
Podružnica v SPLJETU.
Denurne   vlojge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.    * 8—27
Promet s čeki in nakaznicami.
P. n.
V svoji na novo restavrirani hiši na Marijinem trgu štev. 1 V Ljubljani sem otvoril ^ZZZZ^I^^ZZZZ^ZZZZZZZZZZIZZZZZZZZZ^Z^^
trgovino z barvami, f irneži, laki « čopiči
in vsemi drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami.
Ker stoji moja hiša, v kateri je trgovina, v središču mesta in glede prometa na najugodnejšem prostoru v Ljubljani, upam, da bo to mojim p. n. odjemalcem pri nakupovanju veliko bolj priročno.
Kakor v svoji stari trgovini, ki obstoji od leta 1832. in ki bo obstojala še nadalje, tako hočem tudi v novo otvorjeni trgovini prodajati le solidno blago in po dosedanjih cenah, ter sem uverjen, da mi ne ostanejo zvesti samo moji dosedanji p. n. odjemalci, nego da si pridobi moja nova trgovina še novih.
Z odličnim spoštovanjem
Adolf Hauptmann.
724—1
Itpvjtt pomoči
mešane stroke, slovenskega in nemškega jezika zmožen, Seli s^ojo službo spre meniti.  —  Naslov  pove upravnU;, „Slov. Naroda". 737-j
Pri boljši rodbini se sprejme
■v
na hrano in stanovanje. Posebna*sobica.
Ponudbe  na  upravniŠtvo »Slov. Naroda". 738-i
wm~ Pijte ~Wt
Klauerjev j
„Triglav
najzdravejši vseh likerjev,
Gorki
se imenuje najnovejša ruska jopica za.......gld. 12*—
oblika spenzer................6"—
plašči (Gehrick Brunnenmante ), črni in v vseh barvah .   . 7*—
Največja izbira zadnjih novosti za spomladansko sezono.
Sem.za.ci j sel
Originalno angleško blago iz posebno lepega desina z apartnim veleelegantnim krojem za obleke in svršnike. Telovniki iz angleškega pikeja, svile ali žameta najnovejše mode brez konkurence.
Naročila po meri za gospode in dame se izvršujejo iz najfinejšega francoskega in angleškega blaga po čudovito nizkih cenah.
Oroslav Bernatović.
701—3
„Angleško skladišče oblek'
Izjava.
Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za kakršnikoli dolg svojega zeta Franca VonČina.
V Idriji, 4. marca 1905.
731-2
Ivana Serjun.
*4sjža- ^affcžžtt^a^fe^ft&^a^b^^MEŽa^ka^
Izora tuna
u
se sprejme za parno kurjavo v deželni bolnici v Ljubljani. Plača 1080 kron in prosto stanovanje.
Prošnje in izpričevala je vložiti osebno do 15. marca pri upravi dež. bolnice. *       672 -2
Zahvala in priporočilo.
Vsem Častitim gostom ŠkrjanČeve gostilne se tem potom naj-iskrenejše zahvaljujem za izkazano mi zaupanje za Časa mojega bivanja v imenovani gostilni. 665—3
Obenem pa javljam slavnemu občinstvu, da prevzamem
v nedeljo, dno 5. mavca. t. 1.
itaroznano gostilno
ff
Vodnikov hram"
Pred Igriščem štev. 1.
Točil bom vedno dobra in naravna dolenjnk«, Štajerska in goriftka vina, vedno sveže marčno pivo iz Združenih pivovarn Žalec La*ki trg ter »krbel tudi aa dobra, vedno sveža, gorka in mrzla jedila. Sprejemam tudi abonente na kosilo In večerjo. Osobito priporočam fine kranjske klobase, delane na edino pravi Škrjančev način.
Za prav mnogobrojni obisk se priporoča
Alojzij Jerala, gostilne*
0 soboto, dne 4. marca
: se prične zaradi popolne
opustitve trgovine
3{er blago hitro pohaja,
ne razpošiljamo vzorcev,
ogleda si pa lahko vsakdo.
prodaja se: najnovejše blago za damske spomladanske obleki, svilnato blago za bluze, paletoti, plašči (Brunnenmantel), okoli 200 (zgotovljenih svilnatih bluz od gld. 3*50 višje, fini franc. batiSti in pralni zefiri od 16 kr. višje, posteljna pregrinjala in garniture, plišaste preproge
od gld. 1*65 višje ter iensko in moško perilo. m-*
prostovoljna prodaja.
JKestni trg št. 25.   JntOH ^HmoŽic, Ljubljana.   JKestni trg št. 25
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen".
uno je BmW zajamčeno cisto in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno.
Kdor hoče dobiti zares jam če no pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime]
„SCHICHT" iD varstveno znamko „JELEN".
1082-54
Dobiva se povsod!
lidajatelj in odgovorni vodnik: Dr. Ivan Taviar.
ktiitninm m tu k .Narodne tiskarne1