H../-V.-.4 hM 1 OLAeiLO SLOVENSK® NARODNE PODPORNE JEDNOTI j^,:- j," 1 L .....-— ■ »jfm M Prvi dtf oo prisodi ne površje leti trupeL Ogenj In plini ovirajo rešilno dele. Gover ner j« poslal vojaške tete as lice Coal Glen, N. C, 28. maja.— gazstrelba v premogovniku Ca-rolina Coal kompanija je včeraj pred poldne pokopala najmanj 60 rudarjev. Rudarji v aooednjih premogovnikih ao takoj puatili delo in šli na pomoč zasutim tovarišem, toda ogenj in etrupenl plini ao preprečili vstop v jamo $ele pozno v noč je skupina mož prodrla tako daleč, da je našla in prinesla na površje šest mrli čev. , Med ponesrečenci je 40 belo-kožcev in 20 zamorcev. Neki delovodja je sinoči poročal, da manjka 71 rudarskih svetilk v preoblačevalnici. Iz tega je oklepati, da je število žrtev morda večje. Razstrelba je deloma porušila glavni jamič; tir je zamtetan s Btebrovjem, ki je bilo kmalu v ognju. Drugega uhoda v jamo ni, razen šah ta za ventilacijo in neke stare, opuščene luknje, ki je že napol zaauta. Upanje, da ao pokopani rudarji še živi, je izginilo še sinoči. Dim in plini so nedvomno zadušili siromake kolikor ni bilo ns mestu ubitih vsled eksplozije. Bili sta dve razstrelbi. Prva •e je pripetila 600 čevljev od ustja jame, druga čez pol uro pa 1000 če odigravajo običkjne tragične acene. Mnoftlca Žena in otrok je stala tamkaj vso noč in čakala na svojce, katerih najbrž ne bo več videla živih. Reševalno delo ae danea nadaljuje in upati je, da bodo vsi mrliči zunaj pred nočjo. Preive-trovalnica, ki je gonila svež« zrak v jamo vso noč, je mogoče isčiatila rove dima in plinov. Govemer McLean je poslal četo miiičarjev na lice mesta, da skr-be za red ln pomagajo pri delu, TrookiJ jt porazil Zinovjm Imenovanje bivšega vojnega komisarja v prosidij vrhovnega ekonomskega sveto je Stali-nova zasluga. Zopet eksplozija v niku, topot v Severni Karolini, 60 rudarjev je izgubilo življenje. Devetinpetdeset rudarjev aretiranih v West Virginiji radi kršenja "indžunkšna". Mrtvilo je zavladalo v Beli hiši. Železniški kralji konferirajo glede motorne konkurence. Mnenja v New Yorku, da Je Amundsen zabredel proti Alaaki. Posvetu. Barbarsko javno obešanje v Bolgariji. Francoski socialisti zahtevajo mir v Maroku. Imenovanje Trockija na odlično mesto v vladi pomeni, da je Zinovjev pogorel. Švedska je zmanjšala armado. Teden dni je minilo odkar je amell polarni raziakovalec Izginil a petorico drugih moš v severnem ledu In snegu. Moekvs, 28. maja—Včeraj je bilo uradno naznanjeno, da je Leon Trocklj, bivši vojni komiki", ki se je bil zadnje čaaa aprl z voditelji tretje internacionale, imenovan članom prezidija vrhovnega ekonomskega sveta in predsednikom splošnega odbora za konceaije. Imenovanje Trockija sa to odlično mesto je smaga Stalina, komiaarijata narodnih manjšin, ki vedno deluje za alogo v sov jot-»ki vladi. Obenem je poraz Zi-»ovjeva, predsednika izvrševalce odbora tretje internacionale. ki je hotel na vsak način poriniti Trockija v privatno življenje in pozabnoet Toda Tro-«kij ne bo imel doeti čaaa za politično delovanje. Njegove nove tluibe so take, da bo vedno sa-poslen z važnimi rekonstrukcij »kimi, ekonomskimi in indus trijakimi problemi. Za svoje d,,|o je odgovoren DžeitHfnske-mu- predsedniku vrho^iega eko-n,»makega sveta. Oslo, Norveška, 28. maja. — Norveška vlada bo najbrž že jutri apelirala na ameriško vlado, naj pomaga pri iskanju Amund-senove ekspedicije. Iz Berlina poročajo, da je nemška vlada pripravljena poslati cepelin na severni tečaj sa iskanje izgubljenih letalcev. New York, N. Y„ 28. maja. — Danes je preldo teden dni odkar sta Amundsen ln Ellsworth poletela z dvema eroplanoma Iz Kings Bajra aa Spitsbergenu glasu. Vzela sta seboj vsak po dvs moža in dovolj gasolins ter drugih potrebščin ss tja in nazaj. Naznanila sta. da as vrne-ta v 24. urah. Minilo je cedem dni in še ae niata vrnila. Kaj je zadržalo šeat mož na Isdnlklh severnega tečaja? Ali ao sploh dospeli na severni tečaj ? Ako so, kaj delajo tam toliko čaaa? Ako niso, kaj ae je zgodilo ln kje? To ao vprašanja, ki jih ssatov-Ijajo vsi, kateri se zanimajo za Amundsenovo ekspedieljo. Vernon S. Prentice, newyorški borzijan in avak Lincolna Ells-wortha, je dejal včeraj, da je Amundaen nameraval obiskati neznan teritorij med severnim tečajem in Alaako, če bo dopuščalo mirno vreme. Prestlce šo vedno upa, da je vse v redu z ekspedieljo. Eroplana sta nedvomno dospela na eeveml tečaj še tiati dan. Znanstveno opazovanje je vzelo okrog 10 ur, lahko pa tudi dan ali dva. Ko je bilo končano, in če je bilo lepo vreme, ae je Amundsen najbrž odločil za zračno križarjenje ruui do danes še neznanim ledenim krajem, ki leži mod tečajem ln Alaako. Na U način sto letali zabredli proti jugo-sapedu In zdaj mogoče krožita kje nad skrajnim severnim koncem Alaako. Tako Prentice. Oslo, Norveška, 28. maja. — Norveški uradni krogi gs pe e-nem tednu čakanja prišli do zaključka, da je treba organ./1 rati ekspedieljo, ki pojde iskst polarne letalce. Rolf Jaeobsen, domobranski minister, Je rekel včeraj v IntervJuvu, da bo vlsda kmalu storila potrebna korake. Učiteljice Imeti isljla Chicago__Cikaškl šolaki so- i- rmtendent McAndrews je ST maja odredil, da morajo nčKelji-" v javnih šolah v ti nekolika daljše ia obleke. Kratka in oaka krila ae "podobijo v razredu, prsvi XcAndrew* Vladna kriza v Belgiji ee nadaljuje. ^ Bruselj, 28. maja^-BruselJ. ski župan Maz je včeraj infor-miral kralja, da ae »nore organi zirati niti "blzniške" vlade. Američani l-pejeja ***** London, 28. maja—Lee Shu-Urt iz Amerike Je pokupU po-lovične interese v šestih londonskih gledališčih._ Chlcago, DL, petek, 29. rirJr (May 29), 1925. y fer ftn earttee lisa. Aet ef OeL B, 1B1T, aolfceHeei ea in* 14. 1B1B. 8TKV.—NUMBKR 126 v beli hiši je zavladalo mrtvilo KRIVDO JE PRIPISOVATI IZJALOVLJENEMU POZIVU ZA PORAVNANJE DOLGOV. Zadeve bo kongres morda vzel v roke decembra. Waahington. — Poizkus dr-iavnega tajnika Kellogga, da ko-lekta vsaj dol evropekih vojnih ln povojnih dolgov in spravi denar v zvezno zakladnico, as je pokazal kot člato ponesrečena reč. Nihče ne mara rosno razpravljati radi plačila, dokler ne vidi, da je tudi Francija pripravljena k temu. Francija pa, ki Je na*-vihano razdala med ameriške žurnaliste, bankirje in univerzitetne profesorje vojaška odlikovanja, je kar prezrla opozorilo radi plačanja. Zdaj je razvila veliko kolonijalno vojno avanturo v Afriki ter kliče vea avet na pričevanje, kako je aama potrebna denarja in novih posojil iz Wall Streeta. Senator Borah. ki je podlgal Kellogga, naj prične terjati Francijo, dobiva cele kupe ae preveč laskavih pisem Iz Francije. Nekateri ga nazlvajo eelo tepca, drugi vidijo v njem nevarnega agenta iz Moakve, ki namerava uničiti zapadno civilizacijo, mnogi ga imenujejo povprečnega provincljalnega poll-tičarja, a nikdo ps ne pošlje čeka. V Beli hiši vlada mrtvilo. Kellogg ni dobil nikake opore pri svojem neuspešnem kolektanju. Mellon. Monran in komoanlie ss nikakor ne ogrevajo za to. da bl Franeija, Belgija, Rumunija in druge naložile še višje davke na svoja ljudstva v svrho plačevanja, kar dolgujejo zakladnici Združenih držav. Naši mednarodni bankirji so izvozili tako veliko kapitala v Evropo, da se jim sdi kskor bi sami imeli prvovrstno vknjižbo ns dolgujoča ljudstva. Strinjajo ae aiosr s tem, ds bi evropske države ne smele več rabiti denkvja za vojskovanje, a hočejo pa dobiti ftm-več profita na račun poeojil, Klement v kongresu, ki n vodi Borah Ur zahteva, da Francija, Italija In Belgija pričnejo plačevati, zdaj prizna, da ns bo atorjenega najmanjšega pl^fttta, dokler gadove ne bo vzel v reke kongres sam. Pripravlja ss M prihodnjo sejo v decembru, ds sprejme zakon, kateri bo prepovedoval ameriškim bankirjem dajati še kaka poeojlla tako dolgo, dokler no bodo tuje vlade Ameriki vračale dolga. To je lahko sprejeti kot dodatek k zakonu, ki se nanaša na federalni rezervni sistem ,kateremu apa-dajo veliki bankirji. To bi bila nekaka blokada okoli tujih dolžnikov. 1 Kakor hitro bodo pa Mellono-vl bankirji spoznali, da Je kongres trmast v svoji zahtevi, bodo pa pričeli moledovati in ne-giašali bodo dejstvo, da je za-padna Evropa z balkanskimi državami vred uničena po vojni ter da Nemčija ne more plačati dolgov Franciji, Belgiji in Italiji. Na kongres bo prišel apel sa črtanje evropejeklh dolgov, češ, da ne bo evropski polom uničil evropejske kakor tudi ameriške trgovine in industrije. Borah pravi, da bi Francija In Belgija lahko plačali brez oslra na carinsko steno, ki obdaja Združene države, la brez eaira na nemške reparacije. Zatrjuje pa, da bi bilo sa Anglijo tetje, <«prav so vidi, da bi bile ona še najbolj zmožna, če bl le povišala kavčuka, ki ga od nje kupu-Amerika. kakor tudi po njo-trdnem drtaaju oljnih vrelcev po vsem svetla VREME. Chlcago in okolico: V šfMra* S;lt, zaide pb 8:18. Ostra debata v francoskem parlamentu. Seja Je bila protr-gena. ko ee komaalatl peli nnternscieaale.1* 28. maja.—Burna de-o maročanaki krvavi kam-I jo zdaj v teku v francoski ■ zbornici. Razprava je bila otterjena Že včeraj popoldne, toda končala je med kravall. Višek nemira je bil dosežen, ko ao komunistični poslanci zapeli "In-temacionalo." Tedaj je zbornični predsednik Herriot zaključil sojo. Debata se suče okrog vladlne zahteve, da parlament dovoli 80 milijonov frankov kredita ss nadaljevanje vojne v Maroku. Socialisti ln komunisti ao zahtevali. da vlada takoj aklene mir s Hifljanci. Pierre Renaudel. aoSialiatični voditelj, je dejal, ds maročanska vojna lahko lesove mednarodne komplikacije. Socialistična stranka ne zahteva. da Francija izprazni kolonijo, zahteva pa, da jo takoj konte vojne za prestiž. Frsncoski delavci so proti tej vojni. Čemu pošiljati Francoze v klavnico samo sa čast Francije? Zakaj trositi milijone v času velike finančne krize?—Renaudel je rekel, da Francije bl ne smelo blt| prav nič aram atoplti v mirovna pogajanja s Abdel-Kri-mom. Zakaj Francija ne poveri te nadeve ligi narodov v rešitev? Komunist Doriot je dejal, da je prejel pismo od nekegs francoskega vojaka v Maroku, ki so pritožuje kako grdo postopajo a njimi častniki. Tega mora biti je priprav mu ne drama v Maroku je delo Španalco-fran-coskega sindikata, ki hoče izkoriščati maročanaka naravna bogastva Doriot je tudi omenil barbar-ska početja fraaeoskih poveljnikov v Maroku. Franoosi ao pred kratkim paradirali po Fesu, glavnem mestu francosko kolonije in noeili na kolih glave ubitih Rifijancev v svrho, da opiašljo domačine, ki so kazali atfad^a IA rajeslrsls VVVSMB J9 B VVBBOBVBBBBB Parlament je eprejel odredbo eo-claRstlčae vlade aa zmanjša-s Je oberošenlh sil na suhem la vadi. Steekkolm, 28. maja. — Obe zbornici švedskega parlamenta sta s malimi (spremembami sprejeli načrt socialistične vlade ss zmanjšanje armade in mornsrl-u Nižja zbornica Je odobrila načrt a 187 proti 86, višja pa a 86 proti 60 glasovom. d vedska bo zdaj reducirala svoje oborošene sile na minimum. Švedska armada postane policija, ki bo skrbela le za notranji red ln mednarodne obligacije državo. REHOLUCUA ZA PIVO V čl-KAftKEM HVETIJ. Chlcago. — Alderman John Toman je v sredo pred ločil resolucijo, ki se glasi, da čikaški občinski svet spellra na legialatu-ro, aaj dovoli ljudstvu v Illlnoi-su. da so z referendumom izreče, če se strinja, da ae vrneta pivo in vino. Glasovanje o resoluciji se vrši v kratkem. Istočasno Je poslanec Weber v springfleldski krgislaturi predložil resolucijo, s katero zbornice apelira na kongres, naj uve-i splošno ljudstvo glasovanje po vsej dešeii glede prohibicije. NAROČNIKOM. Vsled Ja Da f) r la rs tatfe. ( sbsJs v chica86 OBDRŽAVAJO JO l.AHTNIKI TOVORNIH AVTOMOBILOV IN ŽELEZNI&KI PODJETNIKI. Konkurenca s "truckl" po srednje ri sapadu Je občutna se ie-letnice. Chlcago, IU. — Pennsylvan-ska ieleaaiška družba se hitro vživl v razmere. To se vidi zlasti iz zatrdila njenega zaatopnika na konferenci v hotelu "l železniški ravnatelj za okraj Cook, v katerem ae nahaja mesto Chlcago, Je tudi na konferen d. Priznal Je na sborovanju, da je v resnici Chlcago najbolj sa-gačeno mesto aa svetu. Ceatnlh izhodov ims bore mslo ln šs tleti ao nezadostni. Zato je promet na Izhodnih cestah ln mesta naravnost neznosen. Izdelali so načrt, po katerem naj bl na avoj način mesto • predmestji zgradilo eeste, ki bodo zadostovale vedno rastočemu prometu. V člkaško mesto se vsaki dan pri vhodih pelje ven in notri povprečno 110,000 motornih vozil, kar je 86 odstotkov vseh registriranih v Chicagu. Izmed teh je kakih 6000 tovornih avtomobilov, ki prevozijo vsaki dan najmanj 6,600 ton blaga. Ugotovljeno je, da pri izdajanju licenc In drugih obdavčenjih avtomobilisti dosti več plačajo meatu kakor pa ono v resnici potroši zs ceste, tako da mestu $4,400,000 na leto. ta ogromen promet pa dokazuje, da Je Izhodnih cest Is Chlcags premalo ter bo v bližnji bodočnosti grsditl še veliko tlakovanih ceat. * TaJnJk za poljedelstvo N. Jar-dine je izjavil, da se teleznlšklm družbam ni trebs bati razvijajočega ae prometa s tovornimi avtomobili. On tolaži s tem, ds tovorni avtomobili konkurirajo samo pri kratkih razdaljah Is mest. V resnici pa je ravno pri kratkih rasdsljah tudi na železnicah veliko prometa, in če ko U odtegnjen, bodo trmaste telesni-ške družbe spoznale, da Je le nJim v škodo, ako niso poaaale moje pri višanju prevorninakih prialojbin. Po vsej deželi, zlasti ps po srednjem zepadu se farmarji organizirajo v malih zadrugah In si tako nabavljajo tovorne avtomobile, da morejo svoje blago dostaviJetI direktno v mesto konzumentom ali malim trgovcem ter Istočasno ps nakupijo svoje potrebščine in Jim ai tre-be plačevati drage tovorniOe. Zeveet, ki se pričenja širiti med poljedelci, da ao morajo organizirati v zadrugah ter ae tako ro-SiU odvisnosti od prekupcev ia prihranijo Vea ta ogi •Mail« v Sofiji Trije komunisti ssdavljenl vpričo veliko množice. Nihče pa al hetef prevzeti elušbe rahlja. Poročila pa ae ne sjesasje, ker drugs veat ss glasi, da ao cigani is vršili rabeljeko alušbo. Nevo smrtne eheodbe. Sofija. Bolgarija. 28. maja. — Trije komunisti, ki so bili obsojeni na smrt pred vojnim sodiščem kot glavni povzročitelji raastrelbe v cerkvi av. Kralja, so bili včeraj ajutraj ob oamlh obešeni javno na trgu. Na tiao-če ljudi Je gledalo obešanje. Zdelo se je, da so bili val prebivalci Sofije zbrani na trgu. Močan kordon vojaštva ln pollolje jo obkrašal oder, na katerem ao stala vešala. Oblaatnlkl vojnega sodišča so naznanili občlnatvu, da ae lahko vaakdo prijavi aa rablja. Klloall so sorodnike ubl-tih v cerkvi, naj ae maščujejo ln zadrgnejo vrat obaojenoem. Nihče se nI hotel oglasiti. Končno je bil pozvan uradni krvnik Demlr, star rabelj. ki Je Izvršil ekaaku-cijo. Obešeni so bili: msšnar Peter Zagorski, odvetnik Marko Frled-maiui ln polkovnik Kojev. Vojno sodllčs je obsodilo na smrt francosko šano M al let NI-kolovo, švicarskega državljana Legeaa ln kmeta Peršemljeva. Obtošenl so bili, da m skrivali v svojih stanovanjih one, ki so bili včeraj obešeni. Legesova šena in sin Nikolovo sta bila obaojena v dosmrtno Ječo. (Drugo poročilo Is Borilna, ki noai datum od srede, ae glaal. da Je 80,000 oseb glsdalo obešanje. Trojna vešala so stala na trgu aa šldovsklm pokopališčem In val trije obsojsncl ao bili obe-leni hkratu. Vojaški častniki, ki eo vodili sklekuoijo. ao nsJeU tri cigane v narodnem koatumu sa rablje. Cigani so med smehom nataknili raošem Banko okrog vratu. Vsak je stal na eni mlal. Ko so bile zanke na-taknjene, ao cigani potegnili mizo Izpod nog obsojencev ln zadnji ao.se davili na vrvi, dokler nlao nehali gibati. Večina gledalcev Je anela klobuke ■ glav, ko so komunisti umirali, tods več ato ljudi ja divje ploekalo In vpilo:. 'Tako Jel Prav vam Je I Crknite, avl-njp I"—Friedmsnn ln Kojev ato Izjavila pred smrtjo, da ato ne-dolšna. Cigani ao dobili ia avoje krv« nlško delo sto lovov vsak.) 68 RUDARJEV VRŽENIM ZAPOR. 64 drugih je plačalo 91 giebe, ko ae kršili sodntjsko prepoved v Weet Vlrgtnlji. rnmmmmmmtm Psi r mont, W. Va. — 118 rudarjev Je bilo v sredo sretlrsnlh ns obtošbo, ds so kršili "Injuno-tlon", ki je ns por Jen proti stov-kujočlm rudarskim delavoem. Kršenje obstoji v tem, da so rudarji piketlrali In nagovarjali neunljske delavce, naj pristopijo k organizaciji. Hodnik W H. Meredlth je ob-sodil vse aretirance na 91 denarne kazni In povrnitev sodnih stroškov, 64 rudarjev je plačalo globo, oetallh 60 se Je pa uprlo In sodnik Jih Js poslal za deset dni v zapor, Knajst žensk, ki so bile aretiran* i možmi vred, Je bilo oproščenih. RURKI PRORAČUN JR DOLOČEN. I Waahlagt4M. Poročilo ad komiaarijata Sovjetskih unij po-kazuje, da Je sovjetska zaklad niča slednjič dovolila uniji republik ustanoviti določen proračun sa tekočegs pol leto. Vladni dohodki v zadnjih šestih mesecih so znašali 168.000,000 več kakor pričakovano. Ts prebitek bo šel ss rasvoj Industrije in poijedeietvs kakor tudi as kreditiran je elektrifikacije. železniških druib. tudi ae ugaja šelesniškim družbam, t novimi odredbami aa konferensl ki re* de is jezile (g konkurenčni Jss. PROSVETA 0LA81L0 SLOVRN*« NARODNE PODPORNE JKDNOTB LASTNINA SLOTVfgKB NARODNE POSNMM Cen* offlsse* e« šosovorm. Rsksslsi ss ss vrstejs. Cs. Kistoiss: tiilislnss drftsvs iiM CUss«s) UM ss Ists, $Ut iets in »1.25 ss tri »ssses; Cbiesgo ia Ciesro $6JO ss Isto. 6SJI SS f] M t* tri siesses, In ss taofhossslsfvo $8.00. e* MsSMe ss vsa, kar Uss slik s fctoi -PROSVETA" mr-59 Ss. Lsvsdsls Atmim, Chirspi. OMasls. "THE ENLIGHTENMENT^ Orgss of tke atsvtelc Itstlsssl Bssrftt 0scMf. OwS*e h «ke Msvssk Nstbsd Bsssfk ImMt. Advsrtisinff rstss on sffrssmsut fW Bntferiptkm: Unltsd 8UUm (exrept Chlcsr») Cmnmd* UM i Cbksffo $6.50, snd turtign eouStriss $8.00 psr jrssr. 'h "MLMBEB of Ths FKDEBATEO PBB88" wm UNION LABEL APPLIED FOR Dhtsm f okUpsJs a pr. (Aprfl IO-ie2S> pel« vsis»s immm as Mtovš pesiesl. ds vsm J« ■ tssi dssvosi potskls asroteiaa. Psmt** |s prsvslssss. ds ss tssi »s sstsrl list. __ _ _ IN KAM PLOVEJO V JUGOSLAVIJI? V razvoj, bi se lahko odgovorilo nakratko nato vprašanje. Ampak temu odgovoru je treba takoj dodati, da bo v Jugoslaviji še na tisoče žrtev hi žrtev, preden pride .hfgoslavija na pravo pot razvoja, t j. na pot, na kateri se zagovorniki napredka in reakcije med sabo kosajo le t uma svitlim mečem, na katerem se gospodujoči režim ne poslužuje več izjemnih zakonov, ječ hi pogonov, ampak skuša zajeziti napredek s protiargumentL Jugoslavija se danes nahaja tam, kjer so bile druge evropejske države na severo-zapadu in zapadu v minolem stoletju. To ni nič čudnega. Jugoslavija je poljedelska dežela in sicer dežela, v kateri pravi še ogromna večini poljedelskih triftov, tako je delal moj oče in tako bom delali tudi jaz. V deželi, v kateri so take razmere, je ndcaj nalivnega, ako se gospodujoči sloj poslužuje sredstev za zajezenje napredka, o katerih čitamo, da so bili v naprednih deželah v navadi pred enim stoletjem ali pa še reč. Delavstvo v Jugoslaviji je tista sila, ki se bojuje za napredek. Režim je pa v rokah tistih, ki so naravni nasprotniki vsakega napredka. Večinofna So sinovi nolie-dele«? in uradnikov, ki Imajo odložilno beaedo PH ^g^STSffl Vzrasli so v razmerah, v kakeršnih so ostali njih bratje in sestre, ki še obdelujejo polja, ali so pa poslušali nauke svojih očetov—birokratov, ki ne verjamejo v Darwhiovo teorijo, da napredek prične od zdolaj navzgor, ampak da napredek pričenja v človeški družbi od kronanega vladarja nizdol. Za njih očete je bil Francjožef napredek vseh napredkov ne radi tega, ker mu je bilo ime Francjožef in ker je bil Habsburžan, ampak zaraditega, ker je bil kronan vladar. In tako tudi danes pričakujejo vse od vlade, od vzpostavljenja režima. Njim je vseeno, ako je na krmihi režima—vlade Pašič ali pa kateri zamorec iz srednje Afrike, samo da se imenuje ministerski predsednik. Kajti njih možgani so prepričani, da komur je Bog podelil urad, tistemu je dal tudi pamet. In kjer so take razmere, se ne smemo čuditi, ako se mislijo uVcsti ogrske volitve. Z drugimi besedami to pomeni, da se odpravijo tajne volitve ln se nadomestijo z javnimi volitvami. Ti kratkovidneži pač računljo s tem, da se bodo kmetje bali izgovarjati ime opozicijonalnega kahdldata v pHJujočnosti vladnega komisarja. Ljudstvo namreč sodijo po sebi, čes, da je strahopetno, ker ne gredo nikdar med ljudstvo in ga ne poslušajo, kadar se razgo-varja med sabo.' Tako so delali ftkrici tudi v minolem stoletju v scvemozapadnih In zapadnih evropejskih državah pred ljudskimi viharji. Posledica tega je bila, da so jih ljudski viharji zajeli nepripravljene in da so morali v nekaj dneh priznati, čimur so se vpirali skozi desetletja. To pride tudi v Jugoslaviji. Zdaj se režimovci trudijo poslabšati tiskovni zakon. V svoji zabltostl si domišljajo, da ustavijo napredek, ako poslabftajo tiskovni zakon tako, da bodo lahko poslali vsakega urednika v ječo, ki ne bo tako plesal, kot mu bodo brenkali na tamburiec. V poostrenju tiskovnega zakona vidijo ti kratkovidneži, ki nmatrajo sebe za zelo razumne državnike, sredstvo, s katerim ukinejo ves napredek v Jugoslaviji. Pripravljajo se tinji, da poslabšajo aborovalni ln društveni zakon. Ubogi siromaki na duhu! Stara črnožolta Avstrija je imela tiskovni znkon, da je nad uredniki vedno visel Da moklejev meč. Imela je zborovalni in društveni zakon, kl nI Imel drugje para v Evropi kot v carski Rusiji. In kje je danes čiUMolta Avstrija in Habsburžani, za katere so molili duhovni vseh ver, posebno pa katoliški pri litanl jah? Vse je vzel vrag, ljudstvo, za katerega duhovni niso molili nikdar, je pa še danes tukaj, in se bojuje sa boljše razmere, katerih ne marajo režimovci. Kežimovci seveda ne vidijo tega. Slepi so, kot so bili režimovci v nekdanji habsburški Avstriji. V njih očeh je vsakdo puntar, ki priporoča, kar njih trhli in razjedeni možgani ne morejo zapopaeti, da koristi Jugoslaviji. In punta rje je treba po reftimovski logiki seveda kaznovati. Kolikor bolj trdo se kaenujejo grešniki, kl ne soglašajo r. režimovci, toliko bolj trdna je Jugoslavija po mislih teh okostnolih In srednjeveških toiimovcih. Ampak Jugoalavija kljub temu plove v napredek! Režimovci Je ne bodo zadržali! ttoklr h pikaj Amerika je dane« Največja posojilnica na svetu. Več ame rHRp ciermrja je ohim* iii vu- stlransga v inozemstvu kakor in veliko več kot francoskega, nemškega ett i tali- I janskefta. Kjerkoli Kudfe «*j<> toda to se male izjeme J ^ ^ Večji del Južne in Srednje Ame- rike je bil piemagan ln okupiran ne drugi način. Ltsmknova denar — na Kitajskem, v Vzhod ni Hm. Juftni Ameriki ali rulniranih deželah Evrope — jx>-obračajo na naš W«H strect za pomoč. In naš Wall street, ki poeojuje denar, na desno in levo, narekuje dežnikom pogoje kako se morajo razvijat i in rekonstruirati. O, biti Amerikanec, je danes velika reč! Nai denar je najtrdnejši in posodimo ga več kot katera druga deŠela na svetu; mi financiramo in "stabiliziramo" svet. Naš trgovinski department baha, da imamo enajst milijard dolarjev investiranih v i-nozemstvu in te milijarde "nam" prinesejo vsako leto blizu mili- ^ vlada pomaga privatnim ka- jardo v obrestih. Noben Imperij v zgodovini sveta Se ni bil tako bogat in mogočen. Kar "tal" rečemo, to Je. Bahamo ae — pri tem moramo pozabiti na indijanske vojne — da smo vso našo moč dosegli mirno, brez starih brutalnosti vojne. Nismo Sli v vojno za teritorije. Naša sreča je — tako se bahamo — ker smo dobro izkoristili trgovinske prilike* Priznati jč treba, da nas je narava precej obdarita, imamo fofaaj lest odstotkov prebivalstva na svetu fn sedem odstotkov površine sveta, toda aa naši sedemodstotni površini prodUcframo dvajset odstotkov zlata, 26 odstotkov pšenice, 40 odstotkov železa In jekla, 53 ! odstotkov premoga, SO odstotkov bakra ln bombaža, 66 odstotkov petroleja in 86 odstotkov avtomobilov. Navzlic temu ee ne zadovoljujemo z našimi proizvodi, temveč ,, IL t- . ■--- - .. /1-------- 1 —- i M nin nogastev.« uuggenneimi so vtaknili mftijone dolarjev v bakreno rudnike v Chilu, United Fftrft Compeny kontroliraj fak-tično vso trgovino vseh republik Centralne Amerike, sladkorne družbe, ki so grupirane okoli Na-tional City banke v New Yorku, so naredile iz Kube najbogatejšo provinco na svetu; naše pe-trolejske kompanije, katerim je generozno šel v roke mr. Hughes, so primorafe Angleže, da so odstopili svoj monopol olja v Mezopotamiji in Perziji ter imajo svoje iskalce petroleja po vseh kontinentih aveta; končno so naši veliki bančni zavodi posegli v srca starih imperijev in kupujejo kar cele kombinacije, katere so pred vojno izkoriščale i>olj zaostale evropejske dežele. Ta naša sik je tako nova, da se je Se ktfftftj zavedamo. Pred vojno smo se pečali z razvojem naSth lastnih industrij in teritorijev. Vojna Je pa bila Revolucija v naši ekonomski zgodovini. Obrnili smo oči po svetu. Naša prva posojila so bila v španski Ameriki. Prvo večje posojilo je Šlo iz Amerike tekom rusko-japonsko vojne. Ampak še to je bila malenkost. Ko se je A-merfka opomogla iz krize v letu 1907., je nadaljevala s posojili. Ob koncu leta 191S so vsa poso-jila znašata $180,000,000. Toda v letu 1920 je vsota znašala $464,000,000, leta 1021 $660, 000,000, leto kasneje $000,000. 000 in od tedaj investiramo mi lijardo dolarjev vsako leto. V zadnjih šestih letih je Amerika naložila zunaj več kapitala kakor Anglija v sto letih. Celo Angli ja je bila Invadiranat Njeni do-minlji dolgujejo nam, ne materi Angliji! V industrijah Kanade je danes trikrat več ameriškega kakor angleškega kapitala. Pred vojno je naš denar kon kurlral k denarjem drugih delal Republika v španski Ameriki je lahko vprašala ta posojilo v Londonu, Paritu, Berlinu, Rimu ali New Yorku, kadar ga je rabila Konkurenčne razmere so bile take. da nobena grupa bankirjev ni mogla dobiti t»gojev, ki bi ji bili zagotovili kontrolo nad vlado dolžnika. Res je. da polastili Nfcarague leta 1912. ampak šele vojna nam je dala prvo priliko, da smo poslali vojaške čete na Halti in Santo Do-mingo ter prisilili ondotne vlade, da so vzele posojilo na podlagi pogojev t rezultatom, da sta U dva otoka danes provinci Well streeta. Po vojiii nismo več biH grobi. Ameriški bankirji, rta je šel državni dej lepo na roke, so se nih metod in dosegli, da po do-tfrli pod svojo kontrolo cele dežele brez oborožene sile. Od časa do čaaa seveda pošljemo vojaške čete v Honduras in Guale-mak> v svrho, da zasadimo merico "bosega strahu" v srca re- fiitar^ha tvrdka je dobila kontrolo v tepfibliki Salvador brez orožja in sindikat Equitable je prevzel ves finančni sistem v Boliviji v svoje roke, ne da bi bila vlada v Waahingtonu količkaj intervenirala. Pdtek teh naših akcij v ma-lih republikah Centralne in Južne Amerike je značilen, ker kaže smer ameriškega finahčnCga osvajanja drugih dežel, če bo ljudstvo še nadalje prepuščalo zunanjo politiko Wall Strcetu. Ameriško ljudstvo malo ve, ka- i očitali. da je polovičar. Tudi naš goepod župnik je vabil aa nedeljo dne 24. maja vse katoličane in nekatolfcane — torej tudi rdeče rogače v svoj hram, da poslušajo pridigo, da kadar bosta bolševizem in prohibicija splošna, bo raj na zemlji. Tako stoji črno na belem na malih letakih, ki jih je razdelil. Seveda rogači ne nasedajo na take poteze. Nekaj je narobe in gotovo kaj manjka, da se spravljajo tudi rogači na limanice. Tako je tudi z našim poročevalcem. Čudno se mi vidi, odkdaj je prišdl do spoznavanja, da smo vsi enaki, čeprav rdečkarji, bratje in sestre enega naroda. Kdaj je spoznal, da je taka edina pot za dosego sporazuma — da je Šele tedaj misliti na boljšo bodočnost našega naroda in kulturnf razvoj. Uvidel je, da je pbtreb- pitalistom razvijati trgovino v tujih deželah. Ih če kaj izve, tedaj misli, da je to patrijotično delo. I/kratka; Amerika postaja v interesu Wall ritreeta poltCaj vsega sveta. Danes policlramo in žahdarimo na Kubi, Haltiju, Santo Domingu, v Panami in Hondurasu. Nati kapitalisti imajo faktično kontrolo v Guatema-Ii,( Salvador ju, Boliviji, Colom-biji, na Kostariki in do gotove eje v Peru vi j i. Vmešavanje v ehiki je stara povest, ki ni ponavljanja. In zdaj se ŽandSrska služba razširja tudi na Azijo ih Evropo. Kdaj smo Kit žartdarit v Azijo? AmeriSka javnost ve malo ali nič, da je kongres preteklo zimo sprejel odredbo, ki je bila na pretkan način prilepljena k mornarični apropriacijski predlogi (to je predloga, ki daje vladi pravico troSiti toliko in toliko denarja za bojno mornarico). Odredba se gTasi, da mornariški department lahko zgradi šest redkih topničark, ki se pošljejo na kitajske reke v svrho, da tam Ščitijo ameriške državljane in ameriSke interese pred kitajski ml banditi in kitajskimi revolucionarji! Vsaka teh topničark stane brez topov $700,000. Senatorjem je bilo pojasnjeno, da bodo topničarke v glavnem kri Žarile po reki Jangtse, ki seže najdalj v notranjost Kitajske. Pet milijonov dolarjev na boj ne ladje, ki bodo tfatruljirale notranjo Kitajsko! Kaj še pride? Ali bo kaj čudnega, ako prihodnji kongres dovoli denar za bojne ladje ,ki pojdejo patruljirat Donavo in Reno v interesu Wall streeta? Nič ne bo čudnega. Logična posledica bo tega, kar delamo zadnjih deset let. Najprej posodimo denar. Nato Intervenira državni department. Potem sledi bojna mornarica. Tak je zgodovinski razvoj imperija. Svetovni bankir postane svetovni policaj. — "The Nation". MAJJL JAVNA GOVORNICA Eveleth, Minn. — Dnevi gredo svojo pot in leta končavajo njih tek. To je naše življenje. Usoda nekomu poteče v veselje, driigega vodi v Žalost. Dne 2. junija poteče leto dni, kar smo izročili materi zemlji nepozabno hčer LUly, članico društva "Eveleth" št. 180 8. N. P. J. v nežni mladosti 16 let in šest mesecev. Izguba dobre in pridne hčere nam je res težka in nepopisna. Bila je mimo, skrbno in premišljeno dekle. Znala je potrpežljivo prenašati grenkosti in težave življenja. Sorodniki in znanci so nam izkazali sožalje v grenkih urah, okrasili so krsto ljube pokojnicc z venci in cvetjem. Zahvaljujemo se jim za to. Članice druStva so se udeležile v velikem številu pogreba. Prijateljsko njih sočutje nam je bilo velika uteha. Nepozabni hčeri blag spomin. — John In Mary Jane, starši; John William, France« in Juli, bratje in sestre. develand. Obla. — V nekem tukajšnjem Hstu sem čital zanimivo poročilo is Colltavroods. kjer dopisnik piše bolj miroljubno. Čudno ae mi vidi. od kot izpremembe. Postal je mile j Si napram rdečemu elementu. Kaj je verok nenadnemu preobratu, novem. Nekaj je gotovo, aH je bil strah pred strogo cenzuro, da PdŠdo v koš, kakor prejšnji, ali na sloga in ako se boj opusti, potem je še mogoče oživeti družabno življenje. F? Ne verujem pa preveč na take poteze. Počakam rajši, kaj nam bo bodočnost prinesla. Razvidno bo iz nadaljnega razvoja. Nisem nasprotnik izvanred-nih sej. Dobro je, ako društva razpravljajo o točkah pravil in drugih priprav za konvencijo S. N. P. J., ali' ni umestno, ako razi-pravljajo društva za bodočnost, katera so še sedaj nasprotna načelni izjavi S. N. P. J. Kaj moremo pričakovati Od članov, ki s6 nasprotni, da bddo napravili reS kaj koristi? Gotovo ne. Res je, da se nahajajo med nami bratje in sestre, ki imajo dobre ideje ih nasvete, alt žal, kaj so nasveti in ideje, kateri se rfe vpoštevajo. Ako kdo pove kaj pametnega, kar je v korist jednote, že kriči: "Diktator, dol z njim, ali pa v kol žnjim! Gotovo bi prišli na dan z dobrimi in stvarnimi nasveti in idejami, ker se zavedamo, da je naša jednota na koristna, največja, in naSa dol nost je, da jo povečaiho ter da v resnici dobi vsak član enake pravice. Ako je društveni odbor me-rodajen faktor, kateri ee ne ozira na glavni Odbor, ne na načela organizacije, temveč je absoluten gospodar, se to ne more I-menovati dostojnost. Ako je na sej4h ogromen dnevni red, in se delo da izvrtiti v par urah, ako gre po parlamentarnem redu, ne morejo priti na dnevni red stvari, katere spfoh ne spadajo na sejo in nfmajo stika z druStvom ter jednoto. Prazna slama naj se mlati cele ure! Nas ne briga M k trv jai tri mesece, se zaključi t 31 majem. Prispevki, ki bodo uJj na poštnem pečatu datum 31 maja, bodo še upoštevani J znejši ps ne več. Imena treh prlspevateljev nsj boljSih dogodkov, ki dobe nag* do, bodo objavljena šele IK>t(.m ko bode priobčeni vsi i^Uni do! geti* ki pridejo do 1. jUnijJL Teh bo dovolj do srede mene* julija. Dogodki, ki so bili ,WH|a ni v maju, %e niso priftli na vr. sto; tudi iz aprila še niso vsi objavljeni. Stev. 85, ki je v fe. našnji koloni, je datiran 16. prila. Toliko do znanja vaetn 0. nim, ki mi-pišejo kaj « njihovimi prispevki, ker jih toliko čas« n« vidijo v koloni. Mnogi jih sploh ne bodo videli, ker niso za pri. občitev. Hvala lepa kontestantom u obilne prispevke. Po pravici vin povem, da nisem pričakoval tolikega odliva. r~ s * • niti cerkev niti njih Šole. Spametovati se je treba in prepustiti take zadeve onim, v katerih področje spadajo, ne da bi delo pri društvu zaostajalo. Pri društvu, kjer so odborniki "bogaboječi" — torej da jim niso koristi društva prve — se ne dajo doseči pravi uspehi. Delovanje pri društvih mora biti tudi stalno, ne samo takrat, ko pride od kje migljaj, da je čas prijeti, in se izkazati, ko je tik pred konvencijo. Kjer je bilo čuječe članstvo se je Še vsikdar o pravem času pokazala nakana nasprotnega elementa. Vsak razumen človek mora zapopasti tudi to, da Član organizacije ne more biti iSkren, če pri seji enkrat dela za Organizacijo, drugič pa za drugo kako cerkveno, katera je prvi nasprotna. Z drugimi besedami — dvema gospodarjema je ne mogoče služiti. Prosil bi, da bi prišli drugič bolj stvarno na dan in bi ne skrivali notranjega mišljenja. V bodoče naj priobčujejo take stvari v uradnem prlasflu jednote, kamor spadajo. Ctsa je dosti ln glasilo napredne organizacije tudi ni kužno, da bi se belili njem priobčiti. — Poročevalec. BROOKHART OSTANE SENATOR. Washlagton, D. C—Končano ponovno štetje glasov, oddanih za senatorske kandidate v Iowi pri volitvah v zadnjem novembru, je ugotovilo, da je bil senator Brookhart, progresivec, izvoljen z večino 622 glasov. Nov Apolonov kip odkrit V FsespejHi. Rim, C H meja.—Nov bronast Apolonov kip je bil odkopan v Pompejih Ktp, ki je šest čev Ijev visok, je čudovito dobro ohranjen. Profesor Hal uri. kl nadzoruje odkopa van je, pravi, da kip predstavlja najfinejše grško umetniško delo. Naš čevjšk. Zarlcometu: V Cfevelandu k bomo menda sprijeli in doktuli Plain Dealerju, da je mr. Pupin naš človek. Čarugo že lažje odstopimo Madžarom. — Jugosio- ven, Clevelsnd. s s s Se ene iz Clevetaiids. Cenjeni K. T. B.! Čitali 8IB0 pritožbo, da ne piše* nič dobrega o Jugoslaviji. Kaj pa delaš? Pi-Si, piši o ljubezni med klerikalci ih liberalci, republikanci in monarhisti, radičevci in pašitev-ci, Turki in katoličani, komunisti ih jugofašisti ter o drugih dobrih Činih! Piši o lepoti Trfelavi, Bleda in planin! Mi sicer veno 0 tej lepoti, toda Amerikanci, ki čitejo tvojo kolono, Se ne vedo! In končno, aM Se ne veš tega, dt je gospoditte Pašič naš sv. Mi-Wav«?—©h Spoofer, Clevetiad, s se .1 Kaj je aa tečaja? Amundsen je poletel ns severni tečaj. Upam, da se srečno w-ne. Želim mu resnično slavo, m pa take, kakršne je bil delefci naš dr. Cook. Potovanje na m-verni tečaj ni Sala. Slabše jeb kOT plezanje na Mt. Evereet. h vendar ljudje silijo tja; nekij jih je že plačalo z življenje*. Nedvomno je pot po zraku k j najvarnejša. Vprašanje Je, kaj sili človeka na severni tečaj. Saj ni nič tam. razen večnega ledu in snega. Tečaja pravzaprav ni, le teoretična točka je, kjer se strnejo vii meridijani našega planeta v e-no piko, na kateri ni več severi, zapftda in ne vzhoda, le jug j« na nasprotni strani. In zaradi tega, da faktično stopijo na to piko, ljudje tvegajo svoja živ-ljeftfa! tfečedovaOja vredna je človeška ambicija, bi to je prav! Dokaz je, da Je človek še vedno na lestvi razvoja in napredka .. . e. • Js,, Dogodek it. 8S. Leta 1904 sem služIl pH 17. polku. Bili smo na manevrih ia jaz sem bil pri stanovanj »krm oddelku. Ko pridemo v Kranj»k» goro, sem iskfti stanovsnja u vojake. Vse Je bHo že polno. Kir zagledam blizu fafovža lep ** denj in mahnem naravnost v liro vž. Odpre (hi gospa kuharica Vprašam, kje Je častiti. Ona pr* vi, da ga ni doma. ftečem ji. ■ bi rad vzel skedenj za vojake Kuharica se Je izgovarjala, 0 vabi. naj sedem k m^l VW* je bila pred menoj pečenka ^ steklenica vina. Dobro nem » aajedel ln napil, In vo*1l lahko noč. — Jea. Ocep*. jJ^lJBSj^mH » ^ A /.al O pa New Yotk. — CaeopUje pod-jetnikov oblačila« in predilniške industrije ja informirano iz Berlii« od svojupt poročevalca 1'erkinaa. da nemško delavstvo ni nič več tako mehko in pokorno kakor Je znalo biti pred vojno. Perklns Zagotavlja časnikarje, da fte ho nemško delavstvo postavilo po robo in se uprlo železni pesti generala Hindfenbur-ga, katero baje nameravajo uporabljati po mnogih industrijskih okrajih. Vsekakor pa velepod-jctniki z gotovostjo računajo na generala, da bo uspel in discipliniral delavce kakor je nekoč vojake. Z veseljem RoroČevalec še ugotavlja, da bo ameriškim kapitalistom še ugajala izvolitev militarista, pod katerega vlado bodo lahko Izvršili Se več obre-titonosnih posojiL I Poročevalec nadaljuje: "Princip železne pesti naletuje na organizirano opozicijo, ne toHko radi tega, ker princip prihaja od nacijonalistične stranke, temveč ker je to naskok na pravice, ki si jih je pridobilo nemško delavstvo od leta 1M9. Nemški industrijalci tudi upajo, da Hindea-burgova Izvolitev ugaja gospodom na Wall Streetu, kjer se veliko nemških podjetij namerava pogajati za posojila. Menijo, da morajo tudi ameriški kapitalisti zapopasti, kako potrebno je v Ukih razmerah, da zopet zavlada Bismarckov duh. A to je bolj upanje kakor prerokovanje." Govoreč o tekstilni industriji pravi, da uslužbenci, ki so v veliki meri zaposleni na domih, prejemajo po |6 tedensko, dočim po nekaterih oddelkih plačujejo tudi po šest mark na dan, kar znese približno $9 na teden. LIGA ZA PORODNO KONTROLO APELIRA NA DELAVCE. napr-TM? ■ v * ! • T< 'T mt^ti ■ mmrnim ™ — taprte tovarne. PaM River, Maaa. — Narra- ganaett tovarna je uatavUa še 860 nadaljnih tkalnih strojev. Union Manufacturing Co. je za-prla tri tovarne za nedoločen čas.. Paaaaic, N. J. — Botany Wor-sted Mills, največja volnopredil-niška tovarna tega okrožja, je začasno zaprla. Devet sto tkalcev in mnogo drugih delavcev Je ob delo. KUKLUK3KLANSKI IZGREDI. Clinton, Mass. — Krvavi izgredi med kukluksi in nasprotniki so izbruhnili v sredo v tem kraju. Kukluksi so imeli v bližnjem Berlinu ponočno zborovanje, s katerega so se zjutraj vračali peš in v avtomobilih našemljeni v haljah in s kapucami. Nasprotniki so napadli na-šemljence s kamenjem in opekami. Vnel se je boj. v katerem je bilo okrog 50 oseb ranjenih. Jugoelovaneko-grška krisa. Atene. Grčija/ 28. maja. — Pogajanja med Jugoslavijo in Grčijo aa nov pakt so abruptno prenehala. Jugoslovanska vlada zahteva preveč glede solunske železnice in proste cone v Solunu. Pogajanja se vrše v Belgra-du. New York. — Buletin "Orge- nized Labor and Bfrth Control", ki ga je izdala Ameriška liga za porodno kontrolo, pravi, da hočš, da pride ligina poslanica do organiziranega ameriškega delavstva. Potem ko bulettn razjasni, da naše fctfadfne imajo bogataši ie dolgo razna preprečevalna sredstva, a le delavstvu ista pravica odrečena, nadaljuje: "Podjetniki, ki vpoelujejo po-ceni delavstvo, kakor ttflSl miliU-risti, nočejo, da bi mase vedele, kako uravnati število svojih družin. Zakoni ao Mli sprejeti, toda t>ogatini jih prezirajo." Liga pravi, da ji je bilo po zakonu mogoče postreči 4,000 delavskim ženam, ampak da je morala odreči številhfm pfrošnjafn delavcev, ki tudi potrebujejo pomoči. Organizirano dčlavstvo je naprošeno, da dovoli liginim govornikom nastopati na njih jah, da se tako delavstvo še bolj seznani z vprašanjem porodne kontrole ter se tako pridobi na ligino stran delsvaka maaa. Na ta način bo mOgoče dobiti zakon, ki bo postavno dovoljeval zdravnikom izdajati informacije preprečitvi in bo dovoljeno ustanavljati klinike za delavke, ki si radi slabih razmer ne morejo privoščiti privatnih zdravnikov. SUOtt NASELBIN Ely, Mhtn. — Naše društvo "Sokol" št. 20 Je obhajalo dvajsetletnico obstanka. Priredilo je veselico in ples na soboto 28. maja. Društvo šteje 188 članov in članic odraslega oddelka. Bil sem skoraj popolnoma siguren, da se udeležijo v polnem številu vsaj te slavnosti vsi. Pa sem se zmotil. Bil sem navzoč celi čas in nisem mogel naših članov našteti več kakor celih dvanajst, kar je "lepo" število od 188, še ne šest procentov. Jako žalostno je; prvo sklenejo, da se priredi ples in naložijo uradnikom delo in skrb ter obenem društva stroške, udeležiti se pa nočejo. No pa vfeeeno smo imeli precej dobro udelefbo nečlanov in KAZKOBANJS ILLINOIBA \ DVE DR2AVL Springfield, IIL—Senator Den vir, demokrat iz Chicaga, Je 27. maja predložil spomenico na kongres sa rasdelitev IHInoisa v dve državi. Severni in Južni Illinois. Severni Mlnola bi po nje-ffovem načrta obsegal o« "krsjev: Coek (kjer je Chica-jro), WiH, Dupage, Lake, Kane Mcllenrjr, Dekalb ln Boone — Knaka spomenica Je bil« predložna pred par leti, toda bila Je H^ražena. Kentland, Ind. — Okrog 10 "'farjev, ki oo se priHJeM in "dpeljali v avtomobilu, Je v sredo pri belem dnevu okupiralo 1'litnje mestece Brook. Prerezali so telegrafske in telefonske li ce, udrli v edino banko, razstrelili blagajno in odnesli $2600. Na «*tl pred banko je stala roparska straAa s pnškm •o videli rop, toda niso se fanftt Zahvalim se našim bratom u-stanoviteljem društva Joe Seli-škarju, prvemu predsedniku, in Jaeku Butalatu. Naredila sta nam sanimiv govor in povedala težkoče ln vsakovrstne zapreke, zakaj pred 20 leti ni bilo tako, kot je danes. To mi vsi dobro vemo. Oni eo orali celino, mi smo prišli na obdelano. V imenu celega društva se Jima sahvalim. Dalje se imam zahvaliti bratu Pakižu, članu so-ra društva iz Chisholma, Minp., kateri je tudi držal precej sanimiv govor in povedal o požrtvovalnosti telovadcev, kateri so nastopili naslednji dan v veliki dvorani nove šole. Tn se je videla pošrtvovalnost chisholmskih Slovencev, telo- _ in tetovadk. Nastopilo jih Je 86, da Je bilo nekaj krasnega, kar še nikoli ni bilo mogoče videti na Elyju. Vsak, kdor je videl, se Je Izrazil, da mu ni skoraj mogoče verjeti. Najbolj zanimivo ao igrala deklet«. Morda bo kdo rekel, da se potegujem, ko rečem, da "ladle* flmt" Zato se mi naj oproeti. da ne bo kateri telovadcev s tem užaljen Vsi so vršili svoje vaje Izborno, in se jim v imenu društva "Sokol" št. 20 'zahvalim za trud in požrtvovalnost. Želim Jim obilo uspeha pri njihovem napornem delu. Chisholmski Slovenci so res lahko ponosni na svoje telovadce. Udeležba Je bila precej agod na, seveds bi bila lahko večja Deloma Je vzrok, ker smo premalo agitirali, nekaj pa, ker je bila tu stvar nova, ter se IJud stvu težko dopove. Jaz mislim, ds drugi pot bi bila udeležbs večja. Sedaj J« biio v^ udeležencev od zunaj kot domač«*, največ Jih Je bWo iz Chfshohns Posdrsv chiebolmskim sokolom m vsemu naprednernu delavstvu. — Merite Crehek, tajnik d rušiva št 20. Leedviie, Tale. _ T>ne 28. e-prila Je nemila smrt pobrala rtv in nobreta Johna Kelsasa . , j«ka in nobrata joima JZ2L Bil je dober član dveh društev, pa št. 278 S. N. P. J., skupaj 12 let in pa dr. it 66 K. S. K. J. BU je mirnega in poštenega značaja. star je bU 66 let. Tukaj sa-pušča ženo in osem otrok, od katerih je pet še nedoraslih. Vsrdk smrti je bil kapitalistični lakom-pi mošnjiček, kateri ni nikdar poln. Mogotci ne skrbijo sa varnostne naprave, pač pa sa njih mošnjiček, ker ikpeško življenje jim je deveta briga. Ismos-_ ijo ljudi, napolnijo jih a prahom in strupenim dimom, kakor omenjenega člana, da mora potem sapustiti Še majhne otro-čičke in iti v pre rani grob. 1'okopall smo ga 8. maja. Obe dve društvi sta ga spremili do groba s sestavami, kar je zelo lepo. Vaak umrli član S. N. P. J. bi se moral tako spremiti; skesati mu zadnjo čast, neglede če je pogreb cerkven ali civilen. Vea-kega brata je dolžnoat, da ee u-deleži, ako nima posebnega vzroka. Samo v cerkev ee ne sme siliti, pač pa se mora zopet od cerkve naprej udeležiti eprevoda. V ti točki ao pravila S. N. P. J. po- J^j manjkljiva, ki ne določajo podrobnosti, kar bi se morata na prihodnji konvenciji popraviti, da bi se moral bres posebnega vzroka udeležiti vsak Član civilnega ali cerkvenega pogreba. Naša S. N. P. J. Je narodna in prejema tudi katoličane, ali naj potem, ako je Šelja našega brata ali njega sorodnikov, da M bil cerkveno pokopan, da ga zapustimo in se od njega obrnemo samo zato, ker je katoličan. Nikakor ne! Bratje smo, in to je glavno. Katoličan ali socialist, vsakega brata je dolžnost, da se udeleži pogreba za svojim bratom in mu skaže zadnjo čast. Ravno ko sem pisal te vrstice, se je pripetile zopet nesreča. Jo-seph Fabijan iz Kočevja, pa popolnoma vešč slovenskega jezi ka, se je podal 6. maja zjutraj na delo v rudnik, v katerem je iskal sreče s tremi drugimi sodelavci, ki so kot partnerji imeli zakup z namenom, da mogoče najdejo srečo. Namesto sreče je našel nesrečo. Ko Jih Je dvigal z dvigalom h kosilu, se je odtrgal velik koe ledu, kateri se je držal na strani šahta, se pregrel od pomladanskega solnca In Je padel Josephu Fabijanu na glavo s tako silo, da je omahnil nezavesten. Sodelavec ga Je prestregel In ga tako pripeljal na površje. Odpeljali so ga v bolnišnico. Društva m sorodniki so se selo trudili, da bi mu rešili življenje in ga poslali k najbolj šemu zdravniku v SaHdo, Golo Tam so ga operirali in prenalli. da ima protrtano lobanjo, in kri mu Je zašla na možgane. Vsaka pomoč je bila izključena. Tak" Je umrl dne 1«. maja še zmerom v nezavesti. Pokopali smo ga 19 maja. Bil Je član tudi dveh slovenskih društev, In sicer dr. Zarja Svobode" št. «78 B. N. P J. in dr. sv. Jošefa št 66 K. 8 K. J., katera so ga spremila do groba z zastavami. Bil jo oči* Šestnajstih otrok, od katerih jih deset živi. Bil Je mirnega znača Ja in selo priljubljen v okolici Skoraj ga ni bilo človeka, kl b ae vračal s pokopališča br^f solz v očeh. Tako sta bili dve društvi ln dve Jednoti hudo prizadeti v na ši naselbini v kratkem času. Ta alučaja pokažeta. koliko ao vred na droštva za družinskega očeta. Kaj bi počela vdova s deseti mi otroci, od katerih Je sed«»n še nedoraslih, ko bi ne bil njen mož tako dobro zavareVan. To rej savarujte ae, dragi rojaki, dokler Je čka. Mati S. N. V. J. skrbi za svoje Člane v bolezni, nesreči in smrti. Tako tudi posamezna društva skrbijo za svojega brata v bolezni, nesreči in v slučaju smrti ga spremijo k večnemu počitku. Naj obenem tudi nekoliko pi-iem o veaelju. Društvo "Zarja Svobode" Je priredilo veselico dne 12. aprila na veliko nedeljo. Ker nismo bili zadovoljni z nim večerom, Je društvo poteg nilo kar za dva skupaj, 12. in 18. aprila, da se bomo enkrat napi esal i. Naredilo Je še precej do-bro. dohodki eo bili skupaj npd f1000. Igrala Je Jermanova godba iz Pueble, zato so bili prece veliki stroški sa našo oddaljeno naselbino. Vseeno smo napravil čistega 1401M CaatiUmo rojaku Jermanu In sjefovi godbi zs dober uspeh. Razvidno Je. da l>eodvilčan nismo še brez cvenka v žepu pač pa denarja kot toče. pa tudi ae. saj zlo n i iii n gjgrtMM^fr_. tako bo šk) vso v najlepšem redu in zadovoljstvu. Pozdravljam čKatelje širom Amerike. Prosveti pa šeltm dosti novih naročnikov. — Ksank Oke-u član društva "Zarja Svobode" št. 278 8. N. P. J. JLmmL VinJu a ii ni KajlsrszkiiUs) Solnčne svetloba je najboljše razkuževalno sredstvo (diainfec-tant). kajti bolezenske klice bakterije) mre Jo takoj, čim ao direktno izpoatavljane aolnčnim žariiom. Tako je trdil zdravstveni komisar drftave New York, dr. M. Nicolls, v svojem sadnjem ra-dlo-predavanju. Tekom svojega govora je predavatelj tudi opo-soril ns dejstvo, da mnoga domača razkužila, ki so na prodaj, eo le malo vredna, in dal je svojim poslušalcem nekoliko praktičnih podukov o pomenu diain-fekcije. "Da ste v stanu odgovoriti mi 4s svojih radio-aparatov," je re-| predavatelj svojem nevid ntm poslušalcem, "in jas bi vaa naenkrat vprašal: Kaj je razkužilo? — bi is tisočerih ust zadev nel odgovor: Vsaka etvar, ki u bija klice. Ali ako bi vas vpra-Šal: Kako morete redi, da li je kaka snov reskuževalna ali ne — bi sledila velika tišina, rasun a-ko bi kak pogumnež odgovoril: Treba pogledati na napis. — fcs-Nbog pa napisi ne povejo vselej "resnico, vso resnico in samo resnico.' Ker jo temu Uko, sledi, da se moramo zanašati na izjave znanstvenikov, ki so predsodkov ali trgovskih interesov in kl na podlagi eksperimen tov znajo, kaka snov Je v stanu ubijati klice pod gotovimi oko! ščlnami. Na primer, tekom mnogih let Je bila na trgu neka ras topina, ki je bila obširno ogla-šena kot splošno domače rasku žilo. Ponovne ptpizkušnje so pa pokazale, da ta snov js bila le jako mil antiseptik in poleg tega da je bila učinkovita le po podaljšani dotiki. Tovarnarji so Jo celo oglaševali, da je v stanu o-čistiti zrak v hiši, ako se nekaj te tekočine vllje v lonec vode ali pa v peč. Resnično ni bilo v njej ničesar, kar bi moglo izhlapett v zrak — razun vode, v kateri Je kšmična zmes raztopljena, f '"V rabi besed 'disinfecUnt' in •sntiseptic' prevlsduje precejšnje zmešnjava, ^ntiaeptik j« snov, ki preprečuje raat klic, do čim disinfektant (raskužilo v pravem pomenu besede) Je snov, kl' dejsnsko ubija klice. Na pri mer. raztopine (solutlons) borove kisline ln jako močne rasto-pine navadne soli so dobri anti-septiki, ali nikakor niso dobra razkuževalna sredstva. Na drugI strani Je za nekatero snov treba le ojačltl dozo, da antiseptik postane dobro razkužilo. "Mnogi ljudje bržkone ši predstavljajo, da razkuževanje Obstoja v tem, da se nekaj zažge, kar povzroča odporen »smrad, kakor se to godi v bolnikovi sobi v slučaju kake nalezljive bolezni. Pred leti Je bila navada žgatl žveplo v Ukih prilikah. V zadnjih letih se mesto žvepla rabi formaldehyde, kl Je bolj učinkovit In dela manj škode blagu, kl Je v hiši. Ali naš|o se Je, da U način razkuževanja po nalezljivih boleznih Je več aH manj nepotreben? glavni vir nevarnosti Je bolnik sam ln ne toliko njc-i«v okoliš. V času, ko Je otrok fte okreval od oaepnic ali oslovskega kašlja, ne preti drugim nič več nevarnosti od dotikanja stvari, s katerimi Je bil bolnik v stiku. Klice device, škrlatke. kos m tuberkuloze ps utegnejo živeti še precej časa dalje v kakem temnem kotu. Na drugi strani pa tudi klice teh bolezni poginejo takoj, čim se ieposUvijo direktni soinčni svetlobi. Popolno prezračevanje ln soinčenje je najboljši način razkuževanja bol. nikove sobe. "Dlninfekeija ne pomen Ja le razkuževanje prostorov, marveč vsako metodo ubijanja khe. Vaak M se morsl zanimati, da sna. kaj je dobro razkužilo sa domače potreba. Mnogs razkužila na trgu so maiovredna. "Kar ae tiče rok, eno izmed najboljših razkužil za navadno rabo Je milo In vroča voda. Ako okolšHne zahtevajo močnejšega razkužHa, alkohol, kakršen ee rabi na maaaaje ah drgnjenje, prav dobro al uši. Nekateri preparati is promagove smole, ki dajejo oni mlačneti videz vodi, ako ae k njej primešajo, ao tudi dobri, ako se človek revna po navodilih. Perozid vodika ni Bo* 10J. Jokaatovn. Pa.! «1. SU. Navakt eL bUz.jnlk aarafileU flaalU Filip Uodi olivni «ta»« mu* na umuški ava, bvrlevthii odbor: • ' *f UPfcAVNI OD8EK: Vlaeent Catnkari i>«xl|>r«tfMMtnik Aadrev VMrtck. R. P. D. T. Udalk Msltkear Tark; ta talk botaUk«ea «*H>lka ^ Ja^a V afrlsk) aml.uk glasit Ješa Zaver mik. POROTNI ODSEKt Martin fcletiUkar. pr«U«tfilk. B»s 17«.' lUrbarien. Okla t Prenese A. Tanchar,. MIT 8. HUf«way A*.. Cktrase, IILi Joks KrilaunM!. 13111 He-Ave. W«at Fark. Okla« »sry USuvkh, Mtl R. KMimi Av^ Cki-IU.I Jate TarčeU. Uaa M. Birakaae, Pa. BOLN18KI OOBKRi Blaa Novak, »redeednik. HIT-il ft. UvsdMs Ave^ Ckk**», 111. Jartib AnkrulU, Bas IM, Meon Run. Pa. JtM«pk Z»rk«». RKD. t. Baz 114. Wast Nevtea. Ps. Anton Aular, Bo* 1S4, (irosa Ksaa^ sa |aff«isapa4. Prask Rkin, Bo t 399, ( klsknlei. Mim» aa aaf. aaa. Jaka Colok, Bus 144. Kuck Sprlaa«. .Wye. Nndsorni odbor: P Paal Bar ter, pre4aedalk. 141 WHWw Ht., Cklaaga, IU.» Makard I. Ra- vertalk, R. Na. I. Klaašale. IIL; Praak Zal«. I«3S W. Mtk 8U Ckieace. IIL Zdmittveni odbor: OSKKDNJI ORROtJRi VZBODNO OKROftJBt 1APABNO OZROlfR: I Pradaadnlk: Frank Alaš. Z1Z4 8». Craefard Are.. Cklcago. Ill.t Jaške Ovaa, SUŠ W. Mtk Rt, Cklcaga. 111. ( Juka Ollp, I4M tla. Cllftoa Park Ave^ €kkara,m VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. F. J. Ksm, ttta It CMr Ara. Clevelaeš. POSORI — Kereapoadaaca s llavalad adboralkl, ki iaUle v |la uradu, ae vrši Iskala i VSA PISMA, kl sa aaaašaje aa poala «1. pradaešnlka ae aaalevet Pred« sešalltva Z. N. P. J.. MIT-M Bo. Uwn4sla Ava. Cklcave. IIL VRB RADRVR BOLNlftKK PODPORE 8R NASI.OVR: Belalške tajal. Itve 8. N. P. J. MA7.M Sa. Uwn4ale Ava..'iklcafo, Ul. DBNARNR POdlUATVV IN STVARI, U ae Uš^a zL lavrševslneca ea In lešneta voMa ae naaleva: Tslaištvo 8. N. P. J« SMtJI Se. Uvn. dale Ave* Cfctaafo, UL V8R BADBVB V ZVEZI 8 BI.A(lAJNlftKIMI PORU M____ uvi Blagajalštva R. N. P. K MA7-M Re. Uwn4als AvaH (%laa«a. I Vae pr koške vlade poalovaala v fL IsvHevalneni edkam M Mi pašllaie Paul Bergerju, pra4aadatka našaernaea adkara, Mgaf analov |a sgeral. i Msrtši aakm* sešlljalo Aaago« UL Val prlaivl na gL porot al ešaek as asi pešlljale nflar, Bas ITS, Barkerton, Okla. Vsi šoplal In dragi spisi, aasnaalla -____________________ oslasl, aa |p v svaal s glasilom leda*a. aa) ae peŠIIJa aa M674I So. Lswadale Ave., Cktaago, IU. asrelalaa la mprosvsta", ljlvo raskužilo, ker hitro izgublja na moči, čim se steklenica odmsši. Ds se raskušijo oblačila In odeje, treba te stvari zavreti. Za nekatere svrhe, kot sa razkušanje bolnikovih izmečkov, utegne biti potrebna raba kar-bolične kisline v Jskosti do 6 procentov. Ali v teh slučajih bo še zdravnik naavetoval, Kaj in kako naj se rabi. "Nekaj pa, kar treba (meti vedno pred očmi, Je to, da raz-kušila ao strupena pri nqtf*njl rabi. Radi tega treba jih vedno držati v takem kraju in v Ukih posodah, da Jih ne pomošamo z drugimi leki. Na poaotji naj bo vodno napis. Zlasti treba (laziti, da ne pridejo v roke otrokom. Slučaji zastrupljanja so Jako pogpsti." — P. L. I. B. i ■ Vtsti Iz Jifoslavlji Prepeluh In PucelJ sU se združila, Uko je nasUla is slo-veneko republikanske (Prcpelu-hove) stranko po Hudičevem vzorcu ln slovenskih samostoj-nešev (Pudjevo stranko) nova strsnka, katere ime še ni znano. Zadnjo nedeljo, 3. t. m. Jo bil občni zlior samostojnežev, na katerem so to zdrušitev proklami-rali, tiho so se pa že prej pripravljali na to. Za politično življenje na Hlovenakem Je to pridobitev. Obe atranki sU izraziti sasUpnici velikih In srednjih Idnetskih posestnikov in pode-ftetskth obrtnikov. Obe sU za privatno lastnino, torej IcsplU-lističu i Želeti bl bilo še, da bi vodila nova stranka tudi res kmetsko politiko,-ker se bo tako še prej pokazala nujnost, da i-mamo š<« vedno preveč strsnk, mali kmetje bodo pa najprej u-videli, da je njih pravo mesto le v skupni stranki s industrijskim In drugim proletarijatom v »ocl. allstlčnl stranki. |f 4 Maribor, (ftkofova posestva K* Maril>oru.l Na najh pšem p«»-v predmestju Marlliora leži dedno vek'po«ŠNdvo mariborskega škof s, z veno Hodna ve. Za da-našnje čaae Je to posestvo v za-ameb demokraciji, napredku dn socialni pravici. Posestvo meri nad 200 oralov, katerega; velik del ao gozdovi in |iarki na rava-nl naJpl