Leto II • Št. 343 Informacijski In socialne ruševine Le z velikim nar porom sodelovanja lahko uničimo ta strup. S sestavo pravičnih mirovnih pogodb bomo napravili prvi korak na tej dolgi poti. «Skušano pospešiti vrnitev rednih odnošajev med narodi in pr vesti v zbor evropskih naordov pet članov, ki so ga bili zapustili. Narodi teh petih držav niso prvenstveno odgovorni za to, kar se je dogodilo, toda z njihovo podporo in pritrditvijo so se njihove vlade pridružile napadu na civilizirane narode#. V Izvajanju o predlogih, ki jih bo morala preučiti konferenca, je Attlee izjavil: «Ne bomo se smeli posvetiti preučevanju zgodovinskega povračevanja in domnevnih koristi posameznih narodov. Zavedati se bomo morali preproste stvari, da izkoreninimo iz duha običajnega človega prikriti strah pred novo vojno (živahno ploskanje). Dvakat v mojem, življenju je svet okusil strahote svetovne vojne. Narodi Amerike, Azije. Afrike tn Avstralije so bili pahnjeni v vojno. V obeh primerih je b i glavni vzrok vojne pomanjkljivi poskus evropskih narodov, da bi živeli v soglasju. Torej je prav, da se morajo oni, ki žive na drugih celinah, pridružiti zastopnikom evropskih držav, da poiščejo In najdejo trajni mir. «Z večjim delom vsakega Izmed osnutkov .Štirih velesil soglašam. Ker smo se o teh osnutkih v glavnem sporazumeli in se sporazumeli med nami samimi, jih bomo na konferenci naravno podprli. Toda zelo želimo slišati mnenje drugih 17 držav, katerih sodbi so zdaj prepuščeni. Tu stavljena kritike in priporočila bo treba polno upoštevati, ko bodo Izdelani končni osnutki. O mnogih člen h nlmo dosegli sporazuma. Ti so zdaj predloženi vam ln ne dvomim, da bodo tukajšne razprave mogočen činitelj pri dosegi sporazuma. Štiri velesile ne smejo ln v resnici ne morejo prezreti želja drugih narodov, zlasti tistih, ki so k zmagi prispevali tako velik delež. VANG SIH CIEH Za Attleejem je govoril kitajski zunanji minster dr. Vang Sih Cieh, ki je izrazil mnenje svojega odposlanstva, da bo zelo koristno, da bodo z dolžnim, upoštevanjem poslušali in obravnavali vse nasvete in predloge, ki jih bo predložilo katero koli odposlanstvo. Dodal je: «Kar se t če mirovnih pogojev, bi hotel vztrajati na dveh točkah, ki po našem mnenju zaslužita posebno pozornost, če naj ta in na-daljne mirovne konference uspejo. Prva točka je, da se morajo zmagovalci strogo držati prevzetih obvez in med vojno proglašenih načel o spornih ozemeljskih zahtevah. Na primer ne smemo pozabiti Atlantske lstine ali poskušati omejiti njeno uporabo. Druga točka Je, da zmagovalci ne smejo naložiti takih pogojev, ki bi mogli dati reakcionarnim elementom v premaganih državah možnost, da sc spet dvgnejo ali vzamejo demokratskim silam možnost, da ostanejo pri življenju in se utrdijo. «Upam — je zaključil dr. Vang — da bo konferenca s svojimi zaključki lahko zadostila splošni želji preprostih ljudi in razpršila njihov strah, tako da bo mir, ki ga pripravljamo, mir navadnih ljudi, ne pa samo mir zastopnikov raznih vlad, kakor se je često zgodilo v preteklosti#. . Po govoru kitajskega zastopnika je konferenca odobrila poročilo odbora za poverilnice, ki ni našel nobenih nepravilnosti v poverilnicah. Na današnjem zasedanju, ki bo posvečeno splošnemu razpravljanju, bodo govorili Molotov, Evatt ter zastopnika Brazila in Bele Rusije. Posebni o'"bor, ki so ga za sestavo statuta za mednarodno področje Trsta na konferenci ustanovili zunanji ministri, se je večkrat sestal in je moral po vesteh agencije «Rcuter» premagati štev lne težave, da je spravil v soglasje stališče Sovjetov in stališče zahodnih zaveznikov v pogledu poslovanja mednarodnega nadzorstva. Ne vedo Se, kdaj bo odbor svoje predloge lahko predložil konferenci. Italijanski veleposlanik v Parizu je izročil glavnemu tajniku konference spomenico, ki vsebuje italijansko stališče o pomorskih klavzulah v mirovni pogodbi. Moskovska radijska postaja je kritizirala govor, ki ga je Imel predvčerajšnjim avstralski odposlanec dr. Evatt, in v katerem se je zavzel za to, da bi manjše države dobile večji vpliv. Moskovska postaja je izjavila, da so njegove izjave vzbujale vtis neolikane igre ter dodala, da so njegove tesne zveze z glavnimi državami anglo-ameriškega bloka prav dobro znane, ravno tako pa tudi njegova pripravljenost, da podpre eno ali drugo izmed zahodnih držav. Francosko stališče o »nemški im©vini“ v Avstriji Britanija se ne bo izrekla DUNAJ, 31. julija. — Francija je te dni obvestila avstrijsko vlado, da misli v pogledu vprašanja nemške imo-vine v francoskem zasedbenem področju Avstrije ravnati na ugoden način in da je napravila korake, da bodo pri upravi te imovine lahko sodelovali tudi avstrijski funkcionarji. Francoska nota pravi, da se toliko časa dokler vprašanje ne bo dokončno rešeno, te imovine ne bodo dotaknili. Velika Britanija je zdaj edina izmed štirih zasedbenih sil, ki Avstrije ni obvestila o svojem stališču do vprašanja nemške Imovine. Odgovorni britanski funkcionar za Nemčijo in Avstrijo John Hynd je ob priliki obiska na Dunaju izjavil, da Velika Britanija o gornjem vprašanju ne mleli dati izjave, ker je mnenja, da morajo to vprašanj« rešiti štiri velesile skupaj, ne pa z ločenimi postopki. Sovjeti so z nedavnimi notami poudarili, da imajo na podlagi potsdamske izjave nemško Imovl-no v Vzhodni Avstriji za sovjetsko last, Američani pa so istočasno začeli avstrijski zaupni upravi iz. '■-•očati nemške naprave v svojem zasedbtnom področju, čeprav so si pridržali pravico, da se kesneje dokončno izrečejo o lastnini. USODA KRUPPOVIH TOVARN London, 31. Julija Zavezniški nadzorstveni svet v Berlinu preučuje britanski načrt o uporabi dela Kruppovih naprav za mirnodobsko proizvodnjo, posebno za proizvodnjo domačih predmetov in drugega orodja. Kruppovo topilnico jekla bodo na podlagi potsdamskega sporazuma porus’ili. Členi pogodb, o katerih se še niso sporazumeli Ameriški predlog meje med Jugoslavijo in lialijo Pariz, 31. julija Sinoči so v Parizu objavili člene mirovnih pogodb, o katerih se zunanji ministri 4 velesil niso sporazumeli. Združene države ao predlolile, da bi vnesli sledeči člen, ki o njem zunanji ministri še niso razprovlja. li, po členu v italijanski pogodbi, ki označuje ozemlje vzhodno od s/rancoske črten, ki ga bo Italija ■morala odstopiti Jugoslaviji: sMeja med Italijo in Jugoslavijo bo morala slediti črti, ki bo od spojne točke meja Avstrije in Jugoslavije, kakor so bile 1, januarja 1038, šla južno od meje 1938 med Jugoslavijo in Italijo do spojitve z mejo med italijanskima pokrajinama Furlanija (Videm) in Gorica v smeri jugoz‘hodno ter prekoračila Predilski prelaz pri gori Mangart in dosegla Kanin ter bo potekala po meji med pokrajinama Furlanije in Gorice do točke približno 0.5 km severno od vasi Mišček (Mlscecco) v dolini Judrija. Na tej točki zapušča črta pokrajinsko mejo, se obrne proti vzhodu do točke približno 0.5 km od vasi Vrholje pri Kolbani in nato proti jugu med dolinama Krnice in Koibane do točke približno 1 km jugozahodno od vati Fojane, ter pusti tako Jugoslaviji cesto Kožbana-Dobrovo preko Nebla. Črta gre potem proti jugovzhodu, preide problilno 0,77 km. južno od Vipolž in pusti Jugoslaviji vasi Medana in Cerovo. Gre približno 0,5 km severno mimo iIteverjana in dospe do Sabotinske gore ter pusti Jugoslaviji Podsabotln. Črta se naravna nato proti jugu, prekorači reko Sočo in pusti Jugoslaviji Solkan in preide približno 2.2 km vzhodno od središča Gorice in pusti Jugoslaviji glavno cesto Salkan-Ajievica in kraj St. Peter Italiji. Od točke takoj jugovzhodno od kraja St. Peter se črta obrne na jugozahod do točke med krajem Miren in državno cesto št. 55 Go-rica-Trst in pusti Jugoslaviji Vrtojbo in Miren. Od tod nadaljuje črta proti jugu preko Kraške planote približno 1 km vzhodno od ceste št. 55 In pušča Jugoslaviji Opatje selo in Italiji vas Jamlje. Od točke približno 0.3 km vzhodno od Jamelj sledi črta meji med italijanskima pokrajinama Gorice in Trsta do svojega spoja z mejo svobodnega ozemlja Trsta približno 2 km severno-vzhodno od Stivana*. Na osnovi drugega predloga Združenih držav, o katerem še niso razpravljali v sretu zunanjih ministrov, bi morali po členu, ki določa mejo med lialijo in svobodnim. ozemljem Trsta, dodati sledeči paragraf: «Meja med svo- bodnim ozemljem Trsta in Italijo bo sledila črti, ki bo šla od točke meje med italijanskima provincama Gorice in Trsta približno 2 km severovzhodno od Stivana, tekla bo jugozahodno do točke ob državni cesti št. 14 in približno 1 km se-vernozahodno od križišča med državnima cestama št. 55 in 14, ki spajata Gorico, odnosno Tržič s Trstom. Črta se bo nato nadaljevala proti jugu do točke Tržiškega zaliva, ki je enako oddaljena od rtiča Zdoba na izlivu Soče in starega Devinskega gradu ter se bo približala morju približno 2 km zahodno od Devina. Črta se nato nadaljuje proti visokemu morju ter se drli enako oddaljena od italijanske obale in svobo ln ga ozemlja Trsta*. Na osnovi nekega drugega predloga Združenih držav, o katerem še niso razpravljali, bi morah po členu 5, ki pravi, da bodo komisijo za mejo morali sestavljati zastopniki obeh zainteresiranih vlad, dodati sledeči člen: «V namenu, da bi na kraju določili mejno črto med svobodnim področjem Trstom in Italije na eni strani ter Jugoslavijo na drugi strani, bo Varnostni sve*. imenoval tretjo komisijo, ki bo easlopcCa svet pri komisiji za mejo*. Na osnovi istega ameriškega predloga, bi morali stroške za komisijo, pooblaščeno za doloritrv meja svobodnega ozemlja Trsta, razdeliti med obedve zainteresirani vladi in Varnostnim svetom Zuru-ženih narodov. Neki drugi dodatni člen, ki so ga predložile Zdruiene driave Popolna besedila 5 načrtov mirovnih pogodb z Italijo, Finsko, Bolgarijo, Madžarsko in Romunijo ki so jih objavili sinoči, tvorijo temeljne dokumente pariške konference. Predstavljajo uspeh dela enega leta Sveta zunanjih ministrov s poizkusi urediti mir z Italijo in z ostalimi štirimi državami, bivšimi sateliti, ki so se borili ob strani Nemčij«. Konferenca 21 držav bo vzela v preučevanje načrte kot enoto. Dejstvo, da so »e o eni točki sporazumeli predstavniki 4 velesil, ali pa se niso, ne zmanjša pravice katerega koli delegata, da razpravlja al! poda prvotne pripombe o vsaki podrobnosti ene izmed pogodb. Načrti mirovnih pogodb predvidevajo podpis s strani zavezniških držav na sledeči način: Z Italijo: Sovjetska zveza, Velika Britanija, Združene države, Kitajska, Francija, Avstralija, Belgija, Bela Rusija, Brazil, Kanada, Ce- Na drugi strani objavljamo načrte mirovnih pogodb z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko. V pogledu zadnjih Štirih velja Se naslednje: Vse pogodbe vsebujejo člen, da mora država, na katero se poedina pogodba nanaša, brez razlike rase, spola, jezika in vere jamčiti vsem osebam pod svojo jurlsdikcijo, uživanje človeških pravic in bistvenih svoboščin, med njimi svobodo besede, tiska in objavljanja, svobodo vere, političnega mnenja in javnega združevanja. Vse pogodbe vsebujejo člene, ki določajo, da bodo za čas, ki ne presega 18 mesecev jro vstopu pogodb v veljavo, veleposlaniki in ministri ali voditelji misij velesil v zadevnih prestolnicah zastopali zavezniške in zdruiene driave v vseh vprašanjih, ki se tičejo izvrševanja in tolmačenja pogodbe. Vse pogodbe vsebujejo slične člene, kot jih ima člen v pogodbi z Italijo, ki se nanaša na ravnanje z onimi, ki so bili naklonjeni Združenim narodom, na aretacijo vojnih zločincev, na razpust vseh vojaških sil, razen dovoljenih, na nadzorstvo nad oborožitvijo in nad vojnim materialom, na vrnitev v domovino vojnih ujetnikov, na vrnitev lastnine in na splošna gospodarska vprašanja. pravi: «V določanju na licu mesta mejne črte Italije in Jugoslavije s svobodnim ozemljem Trsta ter svobodnega ozemlja Trsta z Jugoslavijo, bodo imeli člani komisije možnost oddaljiti se za 0,5 km od določene črte v tej pogodbi na način, da bi črto lahko prilagodili krajevnim gospodarskim (s geografskim pogojem, razen izjeme za dele, v katerih sledi črta italijanskim pokrajinskim mejam toda vedno take, da ne sne jo te spremembe črte, določene v pogodbi, obsegati vasi z nad 500 prebivalci, in važnih virov elektrižne sile alt železniških prog ali državnih cest vode*. škoslovaska, Abesinija, Grčija, Indija, Nizozemska, Novi Zeland. Poljska, Ukrajina, Južnoafriška zveza ln Jugoslavija. Z Madžarsko: Sovjetska zveza. Velika Britanija, Združene države, Avstralija, Bela Rusija, Kanada, Češkoslovaška, Indija, Novi Zeland, Ukrajina, Južnoafriška zveza in Jugoslavija. Z Bolgarijo: Sovjetska zveza, Združene države, Velika Britanija, Avstralija, Bela Rusija, Češkoslovaška, Grčija, Indija, Novi Zeland, Ukrajina, Južnoafriška zveza ln Jugoslavija. S Finsko: Sovjetska zveza, Velika Britanija, Avstralija, Bela Rusija, Kanada, Češkoslovaška, Indija, Novi Zeland, Ukrajina in Južnoafriška zveza. Z Romunijo: Sovjetska zveza, Velika Britanija, Združene države, Avstralija, Bela Rusija, Kanada, Češkoslovaška, Indija, Novi Zeland, Ukrajina ln Južnoafriška zveza. Kdo bo podpisal pogodbe \ Te! A vira so medli strogo policijsko aro Odkritje izdelovali lice bomb LONDON, 31 — Poročilo iz Jeruzalema javlja, da so v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah v Tel Avivu uvedli policijsko uro ter baje zasedli prostore t.amoSnjega židovskega dnevnika. Ukrep je posledica odkritja tajnega laboratorija v Tel Avivu, v katerem so izdelali bombe, ki so pretekli ponedeljek razrušile sedež palestinske vlade. TAJNE BROŠURE V BERLINU London, 31. Julija Ameriške vojaške oblasti v Berlinu so, kot poroča frankfurtska radijska postaja, v soboto zvečer naznanile, da so v soboto v štirih zasedbenih področjih Berlina razširili brošure, ki močno napadajo zaveznike in pozivajo na prerod nacionalizma v državi. Radijska postaja pristavlja, da napada brošura, katere so doslej razširili 500 do 600 izvodov, zahodne velesile in katoliško cerkev, ker »niso zaustavili boljševizma*. ZASEDANJI USTANOVE UNRRA Washlngton, 31. julija Voditelj ameriškega odposlanstva na zasedanju sveta ustanove UNRRA, ki se bo pričelo 5 avgusta v Ženevi, bo tajnik za gospodarske posle Williar L. Clayton. Predsednik Truman je cdobril sestavo ameriškega odposlanstva, v katerem bodo zastopn kt zunanjega, kmetijskega in zakladnega ministrstva, poleg tega pa tudi zastopniki Urada za preračun in Zvezne komisije za varnost. Prvi Claytonov namestnik bb njegov zasebni pomočnik C. Tyler Wood, drugi pa svetovalec zunanjega ministrstva za pomot in obnovo Dallan W. Dort SMRT AMERIŠKE PISATELJICE London, 31. julija Včeraj ao javili, da je v Parizu umrla znana ameriška pisateljica G. Steinova. Pokojnica je 40 let živela v Franclji. Stara je bila 72 let. NEMŠKI STROJI ZSSR London, 31. julija Iz Bremena je odplul sovjetski parnik, ki je odpeljal preko 2.000 ion strojev opreme pomorskih delavnic. \ Poleg tega so včeraj zjutraj začeli s širokopoteznimi vojaškimi in policijskimi akcijami, katerih namen je bil, da bi izsledili člane židovskih terorističnih organizacij »Irgun Zwai Leumi# in «stern». Policijska ura, ki so jo uvedli ob petih zjutraj, je najstrožja, kar jih je bilo doslej. Uradni razglas pravi, da morajo ena vsakogar, ki bo ob času policijske ure zunaj, streljati takoj, čim ga opazijo#. Vsi Izhodi iz Tel Aviva so zaprti z ovirami. Zidovska policija v področju, v katerem so uvedli policijsko uro, le prejela ukaz, da se ne prikaže na ulice, »dokler ne bo uradno pozvana#. Policijsko uro bodo prekinili le za dve uri, da si bo prebivalstvo lahko oskrbelo potrebne stvari. V teku dopoldneva se je s padali spustila v Tel Aviv šesta britanska divizija, ki je zasedla strateške položaje. Kot je še v spominu, so v Tel Avivu pred nedavnim ugrabili pet britanskih častnikov, ki so jih pridržali kot talce. Danes se bo pričela v britanski spodnji zbornici debata o palestinskem vprašanju, katere pa se ministrski predsednik Attlee, ki se mudi v Parizu, ne bo udeležil. Podrobnosti načrta, ki so ga izdelali anglo-ameriški strokovnjaki za Palestino, in ki še ni bil uradno objavljen, bo pred zbornico obra- zlož i lord predsednik sveta Herbert Morrison, ki vrši posle ministrskega predsednika. «New York Times# poroča Iz Pariza, da se je ameriški zunanji minister Byrnes odločil, da bo predsedniku Trumanu priporočil, naj bi Amerika odobrila predlog o razdelitvi Palestine na arabski ln židovski del ter nakazala 300 milijonov dolarjev za »ustanovitev arabskega sveta#. PREDLOG ZA USTAVITEV DOBAV MATERIALA ZSSR Washington, 31. julija Ameriški zunanji m nlster Byr-nes je na petkovi tiskovni konferenci izjavil, da j« osebni zastopnik predsednika Trumana za vprašanja reparacij Edw n Fauley predsedniku in njemu predlagal ukinitev pošiljanja nemških naprav ln materiala iz ameriškega podri čja v Sovjetsko zvezo, ln sicer kot »represalije* za škodo 2 milijard dolarjev, ki »o jo kot trdijo, povzročili Sovjeti v industriji v Mandžuriji. Vendar je Byrnes dodal, da o vprašanju Se ni razpravljal a predsednikom Trumanom ln da za zuaj ne misli napraviti nobenega zadevnega ukrepa. Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV 31. julija 1946 Načrti mirovnih z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko, Finsko WWVW>- DOLOČILA ZA ITALIJO Italija bo imela meje, kakršne je Imela I. Januarja 1938 z naslednjimi spremembami: Mejo med Francijo in Italijo bodo spremenili takole Prelaz Malega »v. Bernarda Meja sledi razvodnici ter se 'Odkloni od sedanje meje na točki, ki Je približno 2 km severozahodno od zatočišča; nato gre približno 1 km severovzhodno od zatočišča čez cesto ter se spoji s sedanjo mejo približno 2 km Jugovzhodno ca zatočišča. Planota Moncenlsio Meja se bo oddaljila od sedanje meje približno 3 km severozahodnj od vrha Roccia Melone, prekoračila cesto približno 4 km Jugovzhodno od zatočišča t-.r se spojila s sedanjo mejo približno 4 km severo vzhodno od Mont Dembina. Mont Thabor-Chaberton Na področju Mont Thaborja se bo meja oddaljila od sedanje meje približno 5 km vzhodno od Mont Thaborja, nato bo tekla v jugovzhodni smeri ter se s sedanjo mejo spojila približno 2 km zahodno od Pointe de Charra. V področju Cha-bertona se bo meja oddaljila od sedanje meje približno 3 km severno od Chabertona, tekla vzdolž njegove vzhodne strani ter prekoračila cesto približno X km jugovzhodno od Monginevra. Doline Alta Tinea, Vesubia in Roja Meja se bo oddaljila od sedanje meje v Colla Lunga, sledila razvodju in črti Mont Ciapier - Col di Tenda - Mont Marguarels, kjer bo tekla v smeri jug črte Mont® Sac-carello - Monte Vacchi - Monte Pietra Vecchia - Monte Lega ter dosegla točko približno 100 m od sedanje meje pri Colle Pegairolle, približno 5 km severovzhodno od Brei-la. Nato bo tekla v Jugozahodni smeri ter se spojila s sedanjo mejo v Pas de Strafourche približno 6 km jugovzhodno od Sospela. Točen potek novih meja bodo v teku 6 mesecev na lcu mesta določile komisije za meje, v katerih bodo zastopniki obeh zainteresiranih vlad. Italijanska vlada se obvezuje, da bo s francosko vlado sodelovala pri morebitni vpostavitvi železniške zveze med Briansonom in Modane preko Bardonecchia. Da bi Italiji zagotovili isto količino hidroelektrične sile in uporabo naprav za vodno preskrbo iz Mon-cenisijskega jezera, ki jo je uživala pred odstopom pokrajine Franciji, bo ta dala določena tehnična jamstva. Podobna Jamstva bo dala tudi v pogledu električne sile okraja Tenda. Italija se bo sporazumela z Avstrijo v pogledu zagotovitve svobodnega gibanja potnikov in blagovnega prometa med Severno in Južno Tirolsko. Meja z Jugoslavijo Vse ozemlje, ki leži vzhodno od »francoske črte«, bo Italija odstopila Jugoslaviji. Svobodno ozemlje Trsta bo obsegalo ozemlje, ki je znotraj francoske razmejitvene črte in omejeno na severu s črto, ki teče od Devina do francoske črte. Italija odstopa Jugoslaviji občino Zadar in vse otoke, ki leže v sledečih področjih: A) Področje, ki meji na severu na 42“ 50’ severne zemljepisne širine in na Jugu na 42° 42’ severne zemljepisne žime, na vzhodu na 17» io’ vzhodne zemljepisne dolžine in na zahodu na 16° 25' vzhodne zemljepisne dolžine. B) Področje, ki na severu meji na 45° 12’ severne zemljepisne Širine, in na Jugu 44° 23’ severne zemljepisne širine, na zahodu črta, ki dosega sledeče točke: 45° 12’ severne zemljepisne širine; 14° 17’ 30’ vzhodne zemljepisne dolžine: 44“ 40’ severne zemljepisne širine; 14° 9* 10" vzhodne zemljepsne dolžine; 44“ 23’ severne zemljepisne širine; 14° 18’ 30” vzhodne zemljepisne dolžine; na vzhodu otoki in celina Jugoslavije. Italija odstopa Jugoslaviji otok Pelagruž, ki ostane demilitariziran, medtem ko ostanejo zajamčene pravice italijanskih ribičev. Italija odstopa Grčiji Dodekanez, ki bo ostal demilitariziran. Prenos bosta določila Združeno kraljestvo in Grčija. Tuje čete bodo umaknili v teku 90 dni po času, ko bo pogodba stopila v veljavo. Italijanski državljani, ki so imeli 10. junija 1940 domovinsko pravico na ozemljih, ki jih odstopa Italija drugim državam, postanejo s polnimi pravicami državljani države, katera je dobila ozemlje, razen če ne optirajo za Italijansko državljanstvo. Od tistih, ki si bodo pridržali pravico opcije, bodo lahko zahtevali, da se v enem letu preselijo v Italijo. Nedotakljivost m neodvisnost svobodnega ozemlja Trsta bo zagotovil Varnostni svet Združenih narodov. Posebna komisija zastopnikov Štirih velesil sveta se bo posvetovala z Jugoslavijo in Italijo ter bo mirovni konferenci predložila predhodne nasvete. Stalni statut bodo predložili Varnostnemu svetu, ki bo o njem poročal glavni skupščnl Združenih narodov. Mirovna konferenca 21 držav bo podala nasvete za začasno vlado in stalni statut. Varnostni svet < bo po posvetovanjih z Italijo in Jugoslavijo imenoval gu- VojaSke Utrdbe in italijanske vojaške naprave vzdolž francosko-ltaliJanške meje bodo uničene ali odstranjene. Uničenje ali odstranjenje Je omejeno na razdaljo 20 km od meje. Prepovedana Je gradnja stalnih utrdb, kamor bi lahko namestili orožje, ki bi utegnilo doseči objekte na francoskem področju in v francoskih teritorialnih vodah, prepoved pa ne obsega naprav notranjega značaja ter naprav za krajevno obrambo meje. Na obalnem področju do 15 km v globino, kjer se steka francosko-ita-lijanske meja na 9° 30’ vzhodne zemljepisne dolžine Italija ne bo smela graditi novih pomorskih oporišč ali pomorskih naprav ali razširiti kakršno koli pomorsko opori, šče ali trajno pomorsko napravo. Iste odredbe, kot veljajo za francosko mejo in pomorske klavzule, veljajo tudi za italijanske utrdbe vernerja. Zakonodajno in izvršno oblast bodo ustanovili po demokratskih načelih ter uvedli splošno vo-livno gravnico. Guverner bo predložil letna poročila Varnostnemu svetu. Italija se odpoveduje vsem pravicam in naslovom do svojih ozemeljskih posesti v Afriki:-Libiji, Eritreji in.Italijanski Somaliji. Končno usodo te posesti bodo določile Sovjetska zveza, Združene države, Združeno kraljestvo in Francija v teku enega leta po času, ko bo stopila pogodba v veljavo. Italija se odpoveduje v korist Kitajske vsem dobroimetjem in privilegijem, ki so razvidni iz končnega zapisnika, ki so ga 7. septembra 1903 podpisali v Pekingu. Italija pristaja na razveljavljenje najemniške pogodbe s kitajsko vlado, na podlagi katere so ustanovili italijansko koncesijo v Tientsinu. Italija se odpoveduje v korist Kitajske pravicam po mednarodnih napravah v Šanghaju in Amoyu. Italija priznava suverenost in neodvisnost Albanije ter pripadnost otokov Saseno k albanskemu ozemlju. Italija se odpoveduje vSem zahtevam in posebnim interesom ali vplivom v Albaniji. Ital Janški dr-žaljani v Albaniji bodo uživali enak pravni položaj kot drugi tuji državljani, Italija pa priznava zakonitost vseh albanskih ukrepov, ki razveljavljajo ali spreminjajo koncesije ali posebne pravice. Italija priznava suvemost in neodvisnost Abesinlje ter se odpoveduje vsem pravicam in zahtevam po posebnih interesih in vplivu v Abesiniji. Italijanski državljani v Abesiniji bodo uživali isti pravni položaj kot drugi tuji državljani. Italija bo vrnila vsa umetniška dela, verske in zgodovinske predmete, ki jih je odpeljala iz Abesinije. Italija se odpoveduje vsem pravicam iz mandatnega ustroja, priznava dispozicije končnega akta z dne 31. avgusta 1945 in francosko-britanski sporazum iz istega dne, ki se nanaša na statut Tangerja; obvezuje se, da bo sprejela vsak sporazum, ki bi mogel biti zaključen za spremembo pogodb, ki se nanašajo na bazen Kinga, da se bo skladal z listino Združenih narodov. Italija bo storila potrebne korake za aretacijo oseb, ki so obtožene vojnih zločinov, izdajstva ali ko. laboraclonizma in bo skrbela, da bodo na razpolago razpoložljive priče. naprave vzdolž Jugoslovanske meje v globino 15 km od meje med Italijo in Jugoslavijo na 44° 50. severne širine iti ob bližnjih otokih. Prepovedano Je razširjanje ali gradnja vojaških pomorskih ali vo-jaško-letalskih naprav na polotoku Puglio, zahodno od 17° 45’ vzhodne dolžine. Pantelerija m Pelaški otoki (Lampeduza, Lampione in Linosa) ter Pianosa (v Jadranu) bodo demobilizirani. Na Sardiniji bodo morali odstraniti ali uničiti vse stalne postojanke obalnega obrambnega topništva in pomorske naprave do 30 km od francoskih teritorialnih voda. Na Siciliji in Sardiniji bodo morali odstraniti ali uničiti vse stalne naprave za vzdrževanje skladišč torpedov, morskih min ali bomb. Ne bo dovoljena nikala razširitev utrdb na Siciliji in Sardiniji; Italija ne bo mogla graditi nikakih naprav ali utrdb, razen za notranje namene. Italija ne bo mogla posedovati, graditi ali delati poizkusov niti s sambgibnimi izstrelki niti z letali, ki so v zvezi z njih odmetom, s topovi, katerih radij Je večji od 30 km, z morskimi minami, ki se ne dajo sprožiti na razdaljo in s torpedi, ki Jih morejo voditi ljudje. Prepovedan je nakup vojaškega materiala nemškega ali Japonskega izvora ali njega izdelovanje. Italijansko brodovje bo skrčeno na 2 bojni ladji, štiri križarke, štiri rušilce za visoko morje, šestnajst torpedovk, dvajset korvet in na takšno število manjših in pomožnih enot, da bo moglo imeti in obdržati največ 2500 mornarjev in častnikov. Italija bo dala nekaj manjših pomorskih enot na razpolago Sovjetski zvezi, Združenemu kraljestvu, Združenim državam in Franciji. Površinske edinice, ki niso namenjene Izročitvi, bodo potopili v globini več kot 50 komolcev (okoli 90 m). Ladje v gradnji bodo uničili ali poškodovali, da bodo dobili kovino.. Podmornice, ki niso predvideno za izroditev, bodo potopili v globini več kot 100 komolcev (okoli 180 m). Ladje, ki so potopljene v italijanskih pristaniščih in prekopih, in ki onemogočajo promet, bodo morali uničiti ali dvigniti ter potem potopiti v globini več kot 50 komolcev (okoli 90 m). Za vojne ladje, ki so potopljene v italijanskih plitvih vodah in ki ne ovirajo prometa, bo treba poskrbeti, da jih bo v bodoče nemogoče dvigniti. Ladje, za katere ni te možnosti, je treba predelati za civilno uporabo ali pa jih uničiti. Italija ne bo mogla niti graditi niti kupovati bojnih ladij. Italija ne bo mogla graditi, kupovati, zaposlje-vati in uporabljati za poizkuse letalonosilk, podmornic, motornih torpednih čolnov ali posebnih tipov napadalnih edinic. Celokupni stalež vojaških edinic italijanskega vojnega brodovja — bojne ladje izključene — ne bo mogel presegati 67.500 ton. Nadomestitev vojnih edinic s strani Italije mora biti izvedena v mejah dopustne tonaže. V pogledu pomožnih edinio ne bo omejitev. Italija se obvezuje, da ne bo niti kupila niti pričela graditi vojnih ladij pred 1. jt nuarjem 1950 z izjemo, da nadomesti ladje, ki bi jih po nesreči izgubila; v tem primeru pa tonaža nove ladje izgubljene ne sme presegati za več kot 10%. Celotno število osebja italijanske vojne mornarice — razen osebja mornariškega letalstva — ne sme presegati 22.500 častnikov in mornarjev. V obdobju uničevanja min, kar Je potrebno zaradi vojne, bo Italija pooblaščena zaposliti dodatno število častnikov in mornarjev, ki ne bo presegalo 2500. Stalno mornariško osebje bo znižano v teku Jestih mesecev po vstopu pogodbe v veljavo na 27.500 mož, po devetih mesecih pa na 22.500. Pomorsko vežbanje je prepovedano za vsakršno osobje razen osebja, ki Je omenjeno zgoraj. Italijanska vojska, vstevsi obmejne straž«, n« bo »mela presegati 185.000 mož borbenega in pomožnega osebja ter 65.000 mož orož-ništva. Eno in drugo iJ.evilo lahko varira za 10.000, dokler ni doseženo skupno število 250.000. Oborožitev ne sme znašati več kot 200 srednjih in težjih oklepnih voz. Edinice italijanske vojske, ki bi presegle določene omejitve, je treta v šestih mesecih po vstopu pogodbe v veljavo razpustiti in osebje, ki ne sodeluje v Italijanski vojski ali pri orožništvu, ne sme dobivati nikake oblike vojačkih vaj. Italijansko vojaško letalstvo, vštevšl mornariško letalstvo, bo o-mejeno na 200 lzvidniškjh in lovskih letal ter na 150 prevoznih, rešilnih, veibalnih (solski tip) in letal za zvezo. To število obsega tudi rezervna letala. Vsa letala, razen lovskih in lzvidnišklh, bodo razoro-žena. Organizacija in oborožitev italijanskoga vojnega letalstva in razporeditev edinic bo določena tako, da bo odgovarjala samo potrebam notranjega značaja, krajevni obrambi in obrambi pred letal-skmi napadi. Italija ne bo smola imeti nikakega letala, ki bi bilo posebej namenjeno bombardiranju, ali letala, ki ima naprave za prenos bomb, Osebje italijanskega vojnega letalstva bo omejeno na 25.000, všteval letalsko in pomožno osebje. Edinice Italijanskega vojnega letalstva, ki bi presegle določene omejitve, bodo v teku šestih mesecev razpuščene. Ves italijanski vojaški material, ki oi dovoljen za uporabo oboroženih sil, bo dan na rapolago Sovjetski zvezi, Združenim državam, Združenemu kraljestvu in Franciji. Ve« zavezniški vojaški material, ki ni namenjen za uporabo oboroženih sil, bo dan na razpolago zainteresirani zavezniški ali njej pri- #ttri velesile so sinoči objavile člene načrtov mirovnih pogodb z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko, o katerih so se že sporazumele. Načrte je sestavil Svet zunanjih ministrov Velike Britanije, Združenih držav, Sovjetske zveze in Francije; o njih bo odločala pariška mirovna konferenca. Konferenca bo morala poleg tega spraviti v soglasje člene, o katerih se predstavniki štirih velesil doslej niso sporazumeli. V naslednjem prinašamo sprejete dele, ki tvorijo osnovo načrtov pogodb. druženl sili. Ve« nemški in japonski vojni material, ki ni vsebovan v dovoljenem materialu, vse prototipne skice, poizkusni material in nemške ter japonske načrte bo treba staviti na razpolago Sovjetski zvezi, Združenemu kraljestvu, Združenim državam in Franciji. Italija se obvezuje, da bo v polni meri sodelovala z zavezniškimi in njim pridruženimi silami, da zagotovi, da Nemčija in Japonska ne bosta mogla storiti korakov za ponovno oborožitev izven namških in Japonskih ozemelj. Italija se obvezuje, da ne bo kupovala civilnih letal nemškega in japonskega modela Italijanski vojni ujetniki bodo re-patriirani čimprej mogoče. Vse stroške za prevoz bo noeila italijanska vlada. Vse oborožene sile zavezniških in njim pridruženih sil bodo umaknili iz Italije ne pozneje kot 90 dni po vstopu pogodbe v veljavo. Vse italijansko imetje, za katero ni bila plačana protivrednost, in ki je v posesti zavezniških sil v Italiji, bo vrnjeno v istem časovnem obdobju ali pa bo plačana protivrednost. Tekoča gotovina v kankah, ki so v rokah zaveznikov ali njim pridruženih sil, dobljena brez protivrednosti od italijanske vlade, bo vrnjena ali pa bo odprt v korist italijanske vlade kredit v odgovarjajoči vrednosti. Vojna odškodnina Italija bo plačala Sovjetski zvezi vojno odSkodnino v skupnem znesku 100 milijonov dolarjev (25 milijonov šterlingov), in sicer v sedmih letih. V teku prvih dveh let ne bo Izročitev tekoče industrijske proizvodnje. Veleposlaniki Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav in Franclje pri italijanski vladi bodo določili vrednost italijanskega imetja. Na sedežu mirovne konference bodo vzeli v pretres zahteve po vojni odškodnini s strani Francije, Jugoslavije Grčije, Albanije in Abesinije. Italija sprejema načela izjave Združenih narodov z dne 5. januarja 1943 ter bo vrnila imetje, ki ga je odpeljala iz področij Združenih narodov. Italijanska vlada se obvezuje vrniti zainteresiranim Združenim narodom ves zlati denar, ki so ga Italijani odnesli ali zlorabno poslali v Italijo. To ob^ veznost je priznala italijanska vlada ne glede na vsak prenos zlata iz Italije v druge osne države ali v kako nevtralno državo (Ameriško odposlanstvo pristaja na ta zadnji ukrep pod pogojem, da bodo odpravljena obstoječa nesoglasja). Italija se odpoveduje, da bi zavezniškim in njim pridruženim silam italijanska vlada in italijanski držav- ljani stavljali kakršne koli zahteve, ki izhajajo neposredno iz vojne, če bile ali če niso bile zavezniške ali njim pridružene sile v odgovarjajočem obdobju v vojni z Italijo. Italijanska vlada »e obvezuje, da bo izplačala v Urah osebe, ki so na podlagi zaplembenlh ukrepov nudile imetje in služile zavezniškim in pridruženim oboroženim silam na italijanskem ozemlju in da bo zadovoljila zahteve po izplačilu škode, ki ni nastala zaradi vojaških operacij proti zavezniškim in pridruženim silam. Določila tega člena se ne nanašajo na lastnino podmorskih kablov, ki jih poseduje italijanska vlada in italijanski državljani (Sovjetska zveza in Združene države sl pridržujejo pravico predlagati spremembe o podmorskih kablih, ko bodo preučile pravne vidike vprašanja). Zavezniške in pridružene sile bodo imele pravico prisoditi sl ali pridržati posest vseh lastninskih pravic in vseh interesov, ki pripadajo Italiji ali italijanskim državljanom in se jih bodo poslužlle, da zadovoljijo zahtevam do Italije ali italijanskih državljanov. Vso lastnino, ki bo presegala znesek teh zahtev, bodo vrnil. Italijanska vlada se obvezuje, da bo izplačala Italijanske državljane za lastnino, ki je o njej govora v tem zadnjem členu. Italijanska lastnina Za zavezniške in pridružene sile se n« ustvarja nikaka obveznost vrnitve industrijske, literarne ali umetniške svojine, niti se ta svojina ne vključuje v določeni znesek, ki more biti pridržan. V lastnino, ki je predvidena v teh paragrafih, ni vključena lastnina italijanske vlade, uporabljena za konzularno in diplomatsko službo, imovina za verske in dobrodelne namene, lastnina italijanskih državljanov, ki Jim je dovoljeno bivati na področju ali v državi, kjer je lastnina, ali drugje na ozemljih Združenih narodov; v to tudi niso vključene lastninske pravice, ki so bile pridobljene po obnovitvi trgovinskih odnošajev med Italijo in zavezniškimi silami. Niso mnenja, da bi obstoj vojnega stanja samega vplival na obveznost plačila denarnih dolgov, ki izhajajo iz obvez in pogodb pred obstojem vojnega stanja. Ako ni drugače določeno, ne bodo mogli v pogodbi ničesar tolmačiti na način, da prejudicirajo odnos med dolžnikom in upnikom, ki sledi iz predvojnih pogodb, ki jih je sklenila vlada ali italijanski državljani, ni. V pričakovanju sklenitve pogodb in sporazumov med Italijo in Združenimi narodi bo italijanska vlada v 18 mesecih po vstopu pogodbe v veljavo vsakemu izmed Združenih narodov, ki bo pristal na recipročno postopanje z Italijo, dovolila naslednji postopek: Združenim narodom bo brezpogojno dovoljen postopek najbolj favoriziranega naroda, kolikor se to tiče pravic uvoza in izvoza ter notranjega obdavčenja uvožnega blaga. V ostalem Italija ne bo delala samovoljnih razlik v pogledu blaga, ki je dospelo ali je namenjeno za katero koli področje katerega koli izmed Združenih narodov v nasprotju z blagom, ki prispe in ki je namenjeno kakšnemu drugemu Združenimu narodu ali drugim narodom; državljani vseh Združenih narodov bodo uživali postopek državljanov najbolj favoriziranega naroda. Vojno odškodnino bodo črpal! iz naslednjih virov: a), del italijanskih zgradb in naprav, namenjcrtih tna izdzflovianjie vojnega materiala, ki niso potrebne pa vojni potencial, ki Je dopuščen po določilih sedanje mirovne pogodbe in ki jih ne bo mogoče hitre predelati za Izdelovanje civilnega blaga; b) . italijanska Imovina v Romuniji, Balgoriji in Maržarski; c) . To lmovino bodo izbirali tako, da to ne bo oviralo italijanske gospodarske obnove in da ne bo povzročalo nadaljnjih bremen zavezniškim in pridruženim silam. Sovjetska zveza bo dobavljala Italiji pod trgovskimi pogoji material, ki ga Italija redno uvaža in ki Je potreben za Izdelovanje v poštev prihajajočih dobrin. Plačilo vojne odškodnine bodo lzvaljaU na ta način, da bodo od računali vrednost tega materiala od vrednosti izročenih dobrin. Nekoč je Uvela v kraljestvu ob morju kraljična. Ime ji je bilo Lenora in itela je 10 let; bila je v enajstem. Nekega dne je zbolela, ker je sladkosneda pojedla preveč jagodnih kolačev. Dvorni zdravnik je priSel, ji zmeril vročino, zmeril utrip srca in pokazati mu je morala jezik. Bil je zaskrbljen In poslal je po kralja, Lenorinega očeta. Ko je kralj priiel, sta se resno pogovarjala. «Vse ti dam, kar si tvoje srce poželiš, je dejal kralj Lenori, nima! kakino željo? » ° oddaljen. Ti mi lahko narediš to, da zaigraš žalostinko na svoj pravijo da je me-al dvorski nore ■ ?» lister pravi, da uilnmetrov in vesi i • Kako se porajajo vulkani Z NATANČNIM PREUČEVANJEM PORAJANJA IN DELOVANJA MLADEGA MEHIŠKEGA VULKANA PARICUTINA SO AMERIŠKI GEOLOGI PRIŠLI DO NOVIH IN SKORAJ DRZNIH UGOTOVITEV O VULKANSKIH SILAH IN ZEMELJ 111 Kot da bi se hotela ponorCevatf iz ljudi, ki z začudenjem In zapre-paščenjem opazujejo silno razdiralno silo največjih bomb, katere utegnejo v eni sami noči uničiti cela mesta, jim je mati narava nedavno pripravila prizor, ki zgovorno dokazuje, kako pičli in skromni so uspehi, ki jih je doslej doseglo človeštvo na področju razdiralnih ril. V bližini sevemomehISke vasi Parangaricutlro je namreč pred dobrimi tremi leti nastal nov vulkan. Seveda to ni kak bogve kako znamenit dogodek, toda izredna važnost tega dejstva je v tem, a je bilo tako porajanje kot razvijanje in rast tega vulkana pod stalnim strokovnim nadzorstvom, in preučevanjem slavnega znanstve-nika-vulkanologa. Novi vulkan, ki so mu dali Ime Parlcutln, je nastal na neki planoti in Je doslej zrastel že do višine 500 metrov in Se vedno nič ne kaže, da bi se izčrpal. Na minuto izbruha povprečno po 2.700 ton lave ter je napravil na tisoče izletnikov silno globok vtis. Celo IzkuSeni vulkanologt so morali priznati, da jih je ta prizor močno pretresel. Dr. Foshag s Smithso-nian Institutlon je izjavil: »Prepričan sem, da je delovanje Pari-cutlna tako močno, kct je bilo Ve-zuvovo, če ni v nekaterih obdobjih Se celo močnejše.* Izredni vtis, ki ga je Parlcutin napravil na znanstvenike, je treba pripisati dolžini In sili eruptivnih dob In dejstvu, da je to prvi vulkan, ki so ga natančno opazoval; že od njegovega nastanka. Ulovi vulkan i#-. Parlcutin je nastal v močno potresnem področju, kjer je že v preteklosti prišlo do številnih Izbruhov. Ko Je 20. februarja leta 1943 kmet Pulido oral na svoji njivi, je v zemlji nenadoma zasllSal zamolklo bobnenje ter takoj nato zapazil, kako je iz zemlje švignil steber dima. Takoj je zdirjal v kake tri km oddaljeno vas k župniku. Ko se je župnik z množico kmetov vrnil na kraj, so že videli, kako Je novo žrelo bruhalo lavo in žareče kamenje. Po enem tednu Je stožeo dosegel viSlno 150 metrov in po kakih 10 tednih celo 300 metrov. Nato so iz žrela in lz Vulka novih bokov pričeli Iztekati Pravi potoki lave, ki so se razlivali po okoliških poljih. Lava se je pomikala s hitrostjo 6 metrov na uro in je kmalu pokrila področje 12 kvadratnih km ln upepelila dvoje vasi. Medtem pa je vulkan prekril z nekakšno črno pepelnato prevleko okoliško ozemlje a premerom 55 km, Vulkanski pepel, ki je padal kot sneg, je pokrival obraze ljudi, v debelih plasteh sedal na strehe, ki so se pod njegovo težo rušile, uničil rastlinstvo ter se na nekaterih krajih nakopičil v tako debelih plasteh, da so dosegale strehe Poslopij, v bližini žrela, kjer delujejo znanstveniki, ki morajo paziti, da jih ne zadene padajoče kamenje in vulkanske bombe, se Iz številnih fumarol vale proti nebu oblaki dima in pare. Dr. MacGrew je dejal, da se mu je zdelo, kot da bi za trenotek pogledal v pekel. Pri vsem tem pa je silno zanimivo naslednje: dasi Je »Pošast*, kot imenuje okoliško Prebivalstvo ta ognjenik, silno oplašil domače prebivalstvo, se ga Pogled na javanski ognjenik Ngauruhoe v prvem obdobju bruhanja, v f ko se iz njegovega žrela vade oblaki dima in pare. ptfči in druge živali prav nič ne boje; še več, ptiči se živahno spreletavajo med strnjeno lavo in pajki še kar vnaprej pridno predejo svoje mreže med kupi pepela. Dr. Frederic Pough iz Newyrške-ga Ameriškega muzeja za naravo-znanstvo, j® bil srečni znanstvenik, ki je mogel opazovati ves potek od prvega izbruha dima, ki Je slišal kako se je zemlja tresla in kako je bobnelo v njenem osrčju, ki Je zmeril temperaturo novorojenca, ki je zbral in analiziral različne sestavine izbruhanega materiala in ki je opazoval, kako Je novi. vulkan rastel in se razvijal kot kaka goba. Dr. Poughove ugotovitve so načele prastaro in že toliko premlevano vprašanje nastanka vulkanov. Nikogar ni več, ki bi še vedno mislil, da je vulkan nekak kamin,^ ki se od površja širi V globino do žarečih plasti zemeljskega osrčja, kot so do nedavna običajno menili. To mnenje so utemeljevali z domnevo, da osrčje zemlje predstavlja ognjena in tekoča gmota. V zadnjih letih je bilo to vprašanje predmet številnih, potrpežljivih in natančnih preučevanj; večji del novih ugotovitev o sestavu notranjosti zemlje je omogočilo raziskovanje z radijskimi valovi. Te ugotovitve so dokazale, da vulkan nima nič skupnega z osrčjem zemlje. Bistvo vulkana tiči le v motnjah, ki se omejujejo na zemeljsko površje; verjetno je, da njegov izvor ne sega nikdar globje kot 1.200 km pod površino. (Zemeljski, _ prepjep, „?paša okrog 6.300 km). Gotovo je, da nastanek vulkana povzroče posebni kemični in radioaktivni pojavi, katerih bistvo doslej še ni dodobra raziskano in ugotovljeno. Radioaktivne bombe Iz kakršnega koli razloga nastanejo pod zemeljskim površjem kemične ali radlotktivne bombe; te začno raztapljati bližnje skalovje ter se s porastom njihove delavnosti veča tudi njihov obseg; naravno je, da mora raztopljeno skalovje, pepel in drugo nagrmadeno gradivo, ki je nastalo zaradi izgorevanja, najti preko zemeljskih razpok pot na površje, s čimer ustvari to, kar navadno imenujemo vulkan. Pri takšnem dogajanju se razvija silna energija: neznanka, ki Jo mora znanost še ugotoviti, tiči v začetnem kemijskem procesu, v tem, kaj spravi vso to gmoto v gibanje ln kako bi mogli ves ta razvoj znanstveno nadzorovati. Ko bo znanost dobila odgovor na vsa ta vprašanja, bomo verjetno prišli do odkritja sile, ki bo v bodočnosti predstavljala najcenejšo gonilno silo za tehnične naprave. Odkar se je zemlja ločila od sonca in nastopila svojo dolgo planetarno pot, je njena nežna površina doživela nešteto erupcij, ki so se pričele porajati kot brezpomembni tvori, a so kasneje iz njih zrastle mogočne gore. To naraščanje je pripisovati neke vrste izcejanju tekočih sestavin iz osrčja, ki je sledilo ogtljenim izbruhom, podobnim snopom umetnega ognja; ko se je ta‘gmota počasi ohladila, ; se jc spremenila v trdno skalovje' iz katerega so počasi nastajala gorovja. Večkrat je takšna tekoča gmota pridrla na površje s tako silovitostjo, kot da bi jo vrgla* na dan kaka močna eksploEija'; tem« znanost pripisuje nastanek pitnih alpskih vršaaev in skladov. Drugič zopet pa jp gmota počasi, in mimo prapicfila, ta površje, preplavila prostrana področja in ustvarila izredno gosto prevleko iz lave, ki ponekod pokriva stotine in tisoče kvadratnih km zemeljskega površja. Potrcsnmersba poročila so osnova raziskovanj Nobenega upanja ni, da bi mogli kdaj s svojimi očmi videti, kaj tvori osrčje našega planeta; pač pa bomo mogli videti s svojimi očmi le vrhnjo plast zemlje, ki je debela le nekaj km. Najgloblji jaški, ki so jih doslej izkopali v zemljo, niso nič drugega kot je neznatni šivanskini uhodi v kožo našega planeta. Toda znano je, da to, česar sicer ne, moremo -videti, čeato lahko čutimo ali slišimo. Usedanje zemeljskih skladov povzroča tresljaje, katerih valovi se širijo preko vse zemeljske gmote in povzročajo potrese. Ti tresljaji se širijo z večjo ali manjšo hitrostjo, kar pač odvisj od gostote materiala, preko katerega se širijo; njihovo razširjanje skrbno beležijo Bilanca zavezniškega bojevanja na Srednjem Vzhodu po Wavellovem poročilu SESTAVU i~f\J ▼ lij f/1 posebpi instrumenti — potresomeri -i- s katerimi natančno zasledujejo njihovo smer, moč in hitrost. Na osnovi teh poročil, ki so jih skozi dolgo vrsto let zbirali najrazličnejši strokovnjaki in znanstveniki vsega sveta, so ugotovili, da je zemlja od središča pa do 'površine popolnoma trdno telo. S pomočjo teh poročil so tudi ugotovili, da je v zemlji več slojev z različnim ustrojem in z različno gostoto, ki postopoma narašča od lahkega površinskega skalovja pa do težkega osrednjega jedra. Tako Imenovaria zemeljska skorja ni nič drugega kot tanka skalnata obloga, ki je debela 80-130 km ter jo v prvi vrsti sestavljajo silikati-material, iz katerega izdelujejo steklo. Pod to plastjo so gostejši sloji, ki segajo v globino 1.600 km in so sestavljeni iz težkih, a še ne dodobra raziskanih spojin, ki tvorijo nekakšen ovoj okoli jedra našega planeta. Zaradi velike gostote tega jedra domnevajo, da je sestavljeno iz železa in nikla. Okoliške plasti iniso strogo ločene druga od druge, ampak teže za postopnim spajanjem druga z drugo, kot moremo videti pri lepo dozorelem sadežu, če ga razpolovimo. Domnevajo, da raztopljena snov, ki jo bruhajo vulkani, Izvira lz silikatnih plasti, ki leže pod zemeljsko skorjo. Toda človek, ki je naravi iztrgal že toliko skrivnosti, tod zaman išče točni odgovor na vprašanje: »Katere so tiste ne- vidne sile, ki raztapljajo ogromne količine trdnih silikatov in ki to raztopljeno maso poganjajo proti površju?* Vsi odgovori na to vprašanje so doslej le zgolj hipotetične narave; o sestavu našega planeta vemo mnogo več. Vsekakor pa je to teorija, ki Ima mnogo pristašev. Odkritje radiotktivnostl je jasno dokazalo, da se številne kemične prvine same od sebe presnavljajo in spreminjajo v druge sestavine. Pri tem postopku nastaja znatna količine toplote. Radioaktivne sestavine so v skalovju zemeljske skorje močno razširjene. Vendar menijo, da se njihova razširjenost v globljih plasteh zmanjšuje ter nastaja največja toplota v silikatnih plasteh, odkoder Izvira vulkanska lava. Ta toplota, ki nastaja sicer počasi, a vztrajno in stalno, se nabira toliko časa, dokler ne raztopi okoliških plasti. Silna vročina takšne tekoče mase raztaplja oddaljenejše plasti, s čimer se obseg tekoče mase stalno veča in nastajajo pravi potoki žareče mase. Poleg tega verjetno tudi različni drugi kemični procesi proizvajajo znatne količine toplote. (Nadaljevanje na i. straniJ Zadnje britansko poročilo o ope- \ racijah na Srednjem Vzhodu govori' o osni protiofenzivi, ki je slotila veji ki zmagi lorda Wave lla, vstaji v Iraku, umiku v Grčiji, obrambi Krete, akciji v Siriji in poletnim operacijam v Zahodni puščavi. Politično ozadje teh vojnih dčgodkov je obdelano zelo podrobno, zato povzemamo le nekaj najvažnejših točk. V januarju leta 19ki, ko so bila razpoložljiva sredstva zelo pičla, je Velika Britanija ponudila Grčiji pomoč v oklepnih silah in topništvu. Grčija je ponudbo odbila, ker se je bala, da bi nadaljnje izkrcanje britanskih sil na grškem ozemlju izzvalo nemSki napad, katerega pa skupne britansko-grSke sile ne bi mogle vzdrlati. Oe bi Grki ponudbo sprejeli, bi se zaradi oslabitve sil na libijskem bojišču britansko prodiranje skozi zahodno puSčavo verjetno ustavilo pri Tobruku, kar morda ne bi bila slaba stvar. V februarju ’kl so bile v Palestini, Egiptu in Libiji vsega skupaj k- avstralske divizije, 1. novozelandska, e. in 7. britanska oklepna divizija in 6. divizija. Večina edinio je bila utrujena, komaj osnovana ali Sele v formiranju in oprema 7. divizije je bila celo v popravilu. Dve dobri diviziji, namreč 4. in 5. indijska divizija, pa sta bili zaposleni na bojiSču pri Keremu v Eritreji. Torej silno malo vojske za varstvo tako vatnega in obširnega ozemlja in kaj malo teh sil je bilo mogoče pogrešati. Pomoč zavezniški Grčiji Meseca februarja so Grki ponovno načeli vprašanje britanske pomoči. Britanski vrhovni poveljnik je obiskal- generala Papagosa, ki je bil mnenja, da bi bila obramba na nemSki napad iz Bolgarije nemogoča, ker je grSko ozemlje med grško-bo{yarsko mejo in morjem, preozko. Zp*o je mislil glavno obrdmho poktaiHtl Db bok na eAliakhmonovo črto» zahodno od Vardarja. Imenoval jo je Aliakhmonovo zato, ker so položaji delno tekli vzdolž reke Aliakhmo-na. NdmercCvdl jS tudi odtegniti del sil z albanskega bojišča in jih razmestiti na Aliakhmonovi črti. Ko pa sta takratni zunanji minister Eden in general sir John Dill iz Turčije, ki je odrekla pomoč Grčiji za primer nemškega napada, priSla v Grčijo, je general Papagos izmenjal svoje namere. Ni. hotel odrediti evakuacije vzhodne jkakedonije, niti umakniti rezerv iz Albanije. Predložil je, naj bi se Britanci izkrcali v Solunu in prevzeli obrambo položajev proti Bolgariji, to je obrambo tistih položajev, za katere je sam rekel, da jih ni mogoče braniti. V začetku maroa so le dosegli sporazum, po katerem so Grki pustili v vzhodni Makedoniji tri divizije, tri nadaljnje pa postavili na Aliakhmonovo črto in jo drZali do prihoda Britancev, ki so se izkrcali v glavnem v Pireju. Ta nesporazum je bil nerazumljiv; domnevali pa so, da je grški general, sposoben in izkuSen poveljnik, podlegel premočnemu pritisku vlade, ki je bila no oblasti od smrti generala Metaiasa. General Papagos je bil načelnik glavnega stana Ze pred vojno in je delal obrambne načrte na osnovi, da vzhodnih pokrajin ni mogoče braniti proti bolgarskemu napadu in Se manj proti nemškemu. Toda kaj če bi Nemoi vdrli v Grčijo iz Jugoslavije, skozi dolino Črne ali Bitoljt Po državnem udaru v Jugoslaviji, ki je pomenil odpor Jugoslavije proti Nemčiji, je general Dill odletel v Beograd. NaSel je Jugoslavijo nepripravlje- no in brez praktičnega načrta. Takoj nato so Nemci udarili in med jugoslovansko vojsko in Britanijo ni bilo več nadaljnjih stikov. Tako so se znaSli Britanci v Grčiji z nezadostnimi silami, vendar večjimi kot bi jih lahko pogreSali, z glavnino grSke vojske v Albaniji, s slabimi, drugovrstnimi oddelki na Aliakhmonovi črti in brez navodil za obrambo dohodov iz Jugoslavije. Nazaj v Libijo Lord Wavell je nato odiel nazaj v Libijo, kjer so se v marcu pojavile nemSke oklepne sile. Pristanišča Bengazi zaradi jakosti nemi kih zračnih napadov in ker so biii britanski lovci in protiletalsko topništvo zaposleni na grSkem bojišču, ni bilo mogoče več uporabljati. Britanske zaščitne sile pri El Agheili so tvorili deloma oddelki 2. oklepne divizije, toda ena izmed brigad te divizije je bila v Grčiji in eden izmed ostalih polkov je bil oborožen z zajetimi italijanskimi tanki. Druga dva polka sta imela v akciji po lahkih in tS teZkih tankov. Sovražnik je napadel Sl. marca z eno nemško in eno italijansko oklepno divizijo in eno italijansko motorizirano divizijo. Sledila je vrsta nesreč in edini umik, ki je v celoti potekal po načrtu, je izvedla 9. avstralska divizija do Tobruka, katerega je lord IVav-ll hotel držati. Ko pa so Nemci potisnili do Solluma vse tiste ostanke 2. oklepne divizije, ki so ušli zajetju, je bil Tobruk obkoljen. Polom, ki je zadel Tobruk, je v glavnem povzročila opustitev Ben-gazija kot pristanišča. V Grčiji je prve britanske položaje držala novozelandska divizija na desnem krilu, ki je krila dva prehoda na Olimpu, 6. amtralska divizija je z eno brigado branila DUKE ELLINGTON ČRNI KRALJ AMERIŠKEGA JAZZA' Japonsko otočje je znano po svojih Številnih ognjenikih- Tako po viSini kot po moči delovanja velja za največjega vvikan FudMjama. IN MESEC STARO. SKRAJŠANA IZ KNJIGE PISATELJA JAMESA THURBERTA trov in dvakrat tako velik kot ta Palača. Moj matematik pa trdi, da Je oddaljen 600.000 kilometrov in tako velik kakor polovica mojega kraljestva*. Dvorski norec je zamišljeno brenkal na strune. «Vsf so modri možje*, je menil čez nekaj časa, Kzato se najbrle nobeden ne moti. Ce se nobeden ne moti, potem Klora biti mesec tako daleč in tako velik, kakor si ga vsakdo >am predstavlja. Izvedeti moram s“wo le, kako misli kraljična kenora». «Tega nisem nikoli pomislil», je dejal kralj. eSel bom ka njej in jo vprašal*, te dejal dvorski norec in izginil. Kraljična Lenora se je zelo razveselila obiska, toda njena lica so alla bleda in glas slaboten. < | ' . ’ - ■>>; j " V Kljub temu, da se stari ljudje v svetu jazza le s težavo uveljavijo, velja 56 letni kornctist Bunk Johnson za najboljšega moža v vsem orkestru. Izvrsten je tudi le malo mlajši pozavnist Jim Robinson. Oba sta člana enega izmed najboljših orkestrov na svetu. bojevali z največjim junaštvom in veliko vojaško spretnostjo. Wa-vellov odgovor je gotovo pravilen: ko so videli, kako nepričakovano slabi so bili Britanci, so poklicni vojaki uvideli, da je bila možnost rešiti to, kar so imeli za vojaško čast. Nova ofenziva ? Cirenajkl Sredi maja je lori Wavell napadel na bojišču in zavzel Sollum in Capuzzo, toda naslednji dan so se morale čete, ki so ta napad izvedle, umakniti. Tedaj Je dobil nekaj ojačanj v tankih in 15. junija je začel z novo ofenzivo, ki se je v prvi fazi pokazala za uspešno in je merila na eventualno oprostitev Tobruka. Spet pa so se morali Britanci po nekaterih začetnih uspehih umakniti. Izgubili so 100 tankov ter nekaj 1.000 mož, zajeli pa so 500 Nemcev in Italijanov. V začetnem obdobju vojne so kritiki skovali frazo, ki je učinkovito zvenela in Je opisovala reakcije Britancev na nemška in japonska dejanja: ePremalo *n prepozno*. C g to pomeni — kar v splošnem brez dvoma lahko rečemo — da bi bila reakcija lahko hitrejša in močnejša, je bila fraza popolnoma neupravičena. Dejstvo je, da so pri premajhnih silah pričakovali preveč. Vojno vodstvo Je bilo prvi vrhu v zadregi, posebno zaradi tega, ker sta mornarica in kopna vojska na Srednjem Vzhodu In v Sredozemlju na splošno pogrešali zračno podporo. V pogledu moralnih osnov ekspedicijo v Grčijo Britanci lahko upravičijo; iz čisto vojaškega stališča je ne morejo. Nekaj dvoma je, ali Je bila premestitev 4. in 5. indijske divizije, čisto gotovo pa premestitev k. — v Eritrejo upravičena. Se bolj pa lahko dvomimo, ali ne bi bilo bolj pametno, če bi se prej v Libiji potuhnili