Leto II • Št. 343
Informacijski <dn@onik A. L S.
Cena 4 lire
TRST, sreda 31. julija 1946
UREDNIŠTVO! VI« A. Pelilco 12 Telefon it 933M tn »4443
UGLASI: Cena za milimeter vlalne (ilrlna ena kolona); trgovekl L. 27, mrtvaaki I* 66 (osmrtnice 1* 100), objave L. 20, finančni In pravni oglasi L. 45. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet Plačljivo v naptej. Oglase sprejema Izključno: S.P.I., Socleti per U Pubbliclti in Halla, Trst ut Silvio PeUlco št 4. tet 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo.
Byrnes in Attlee o nalogah
JAMES BYRNES
LA GUABDIi NA DUNAJU
O DOMNEVNIH TATVINAH DOBAV USTANOVE UNRRA V TRSTU
Frankfurt, 31. julija
Kot poroča ameriška obveščevalna služba v Nemčiji, je glavni ravnatelj ustanove UNRRA Florello La Guard a prispel (z Beograda na Dunaj. Razpravljal bo s poveljniki štirih zavezniških zasedbenih področij o avstrijskem prehranjevalnem položaju. Preden bo nadaljeval pot v Nemčijo l.i Francijo, se bo poleg tega sestal s člani avstrijske vlade.
Kakor poroča «Tanjug», so na tiskovni konferenci, ki jo Je Imel La GuArdia v Beogradu, razpravljali tudi o vprašanju domnevnih tatvin dobav ustanove UNRRA v Trstu, ki so namenjene Jugoslaviji.
Ko so ga vprašali, ali ve za tatvine blaga ustanove UNRRA, ki se dogajajo v Trstu, je La Guardia •— kot poroča omenjena agencija — odgovoril, da je vodstvo ustanove UNRRA obveščeno o teh tatvinah, ki se dogajajo v Trstu in "■šd prevozom proti Morganovi £rti ln da je ustanova napravila Potrebne korake, da te poneverbe Prepreči. «Vendar — je dejal La Guardia — se položaj ni Izboljšal.* Dodal Je, da upa, da britanski in ameriški višji častniki v Trstu ne želijo trditi, da ne morejo napraviti konca tem tatvinam. «Tanjug» pojoča, da je La Guardia dejal: «Dvajset newyorških policistov bi zadevo kar hitro rešilo.*
BOLGARIJA ZAHTEVA
IZROČITEV CANKOVA
Beograd, 31. julija opisnik «Tanjuga» iz Sofije poro a, da je bolgarski zunanji mlfi!-8 ®r Kulišev izjavil, da si še dalje prizadevajo, da bi dosegli izročitev vojnega zločinca profesorja Aleksandra Cankova.
mirovne konference
Govor kitajskega odposlanca
Odboru za postopek bo predsedoval Spaak
j PARIZ, 31 julija — Včeraj je bilo drugo plenarno zasedanje pariške mirovne konference, na katerem so govorili ameriški, britanski in kitajski odposlanec. Konferenco so nato preložili na današnji dan; sestala se bo ob 17. uri. Prvi bo danes verjetno govoril sovjetski zunanji minister Molotov.
Včeraj dopoldne so se zasebno sestali voditelji odposlanstev, f!a bi razpravljali o določilih postopka. Ob tej priliki je prišlo do živahnega nastopa med avstralskim odposlancem dr. Herbertom Evattom in sovjciskim zunanjim ministrom Vjačeslavom Molotovom. Evatt je namreč za predsednika tdbora za postopek predlagal belgijskega odposlanca Paula Henrija Spaaka. Molotov se je takoj dvignil in se temu predlogu uprl. Izjavil je, da je za to mesto sposobnejši voditelj jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj. Sledilo jo živahno razpravljanje. Opoldne je po dveurnem razpravljanju zasedanje še trajalo.
Kesncjs je prišlo do volitev. Za predsednika«odbora so izvolili Henrija Spaaka; zanj je glasovalo 13 odposlancev, 7 jih je glasovalo proti, eden pa se je vzdržal. Za podpredsednika so izvolili Edvarda Kardelja. Zasedanje je bilo tajno. Zvedeli smo, da odbor še ni razpravljal o načinu glasovanja o bistvenih vprašanjih, v pogledu česar bo verjetno prišlo do nasprotij. Odbor tudi ni sklepal o tem, ali bodo njegovim zasedanjem lahko prisostvovali zastopniki tiska.
V včerajšnjem govoru na ple-
BRITANSKI UMIK IZ KAIRA
Aleksandrija, 31, julija Poročilo glavnega stana sira Mi-lesa Demp»eya vrhovnega poveljnika sli na Srednjem Vzhodu, je voeraj zvečer Javilo, da bo glavni stan britanskih sil v Egiptu pred koncem septembra zapustil Kairo, ln se bo preselil v področje Sueškega prekopa, kar bo prva faza umika britanskih čet iz Egipta.
Poročilo dodaja, da bo glavni stan Srednjega Vzhoda Izvršil podobno preselitev koncem tega leta.
govoru
narnem zasedanju mirovne konference je ameriški zunanji minister James Byrnes omenil, da so po prvi svetovni vojni nasprotja med narodi oslabila in uničila njihovo voljo, da sodelujejo pri vzd:'zevanju miru. Združene države so se nespametno odločile za vrnitev k izola-cionistični politiki, namesto za sodelovanje in za izboljševanje miru, ki je razočaral njihova pričakovanja. Tudi druge vlade — je nadaljeval Byrnes — so končno »prejele izolacionistično politiko. Te zmote se ne smejo ponoviti. Kakršne koli težave bi se postavile proti mednarodnemu sodelovanju, Združene države se ne bodo vrnile k izolacionistični politiki. Vedno moramo poskušati, da se razumemo čeprav ne moremo najti temelja za sporazum.
Byrnes je nato nadaljeval: »Nikdar ne smemo misliti, da obstoječih sporov ni mogoče poravnati. Sodelovati moramo da najdemo primerno rešitev. Ce glavne zavezniške države pred to konferenco ne bi bile poskušale spraviti v sklad svojih staliJč, kdo ve, za koliko mesecev b* se konferenca zavlekla, da bi zedinili vsa stališča.
Na tem svetu, na katerem narodne države ljubosumno branijo svojo suverenost, doslej ni možnosti, da bi kako državo prisilili, da sprejme in odobri mirovno pogodbo.*
Byrnes Je nato dejal, da bo konferenca svobodno stavila predloge k osnutkom mirovnih pogodb. Izrazil Je upanje, da bodo vs.a zasedanja konference ln odborov javna. Fo Izjavi, da bodo Združene države vztrajale pri sklepih, sprejetih na konferenci zunanjih ministrov, je Byrnes dejal: «Ce pa bo konferenca z dvetretjinsko večino glasov stavila druge predloge, kot so jih odobrili štirje zunanji ministri, bodo Združene države zastavile ves vpliv, da bo te predloge sprejel tudi Svet zunanjih ministrov.*
»Danes smo svobodni ljudje — je nadaljeval Byrnes — ker svoboda, za katero smo se borili, ni bila samo svoboda za nas same, marveč svoboda za vse človeštvo. Po aestih
letih vojne narodi sveta ničesar bolj ne želijo kakor vrnitev k miru. Hočemo, da se naši vojaki vrnejo na svoje domove, k svojim družinam. Hočemo, da tudi tisti, ki so bili v svojo nesrečo na strani osi, vedo, kaj pomeni ta mir in svoboda. Medtem ko moramo biti na straži, da nacizem in fašizem spet ne dvigneta glave, moramo dati demokraciji možnost, da se tam, kjer jo je tiranija poteptala, prerodi. Demokracije ni mogoče vsiliti ali naučiti s ostmi bajonetov. Kot nasilje rodi nasilje, tako dobra volja rodi dobro voljo.*
Ko je poudaril, da zavezniki ne želijo povračilnega miru, je Byr-nes nadaljeval: «Zasejati hočemo seme bodočega miru, ne pa bodočih vojn. Zlasti se moramo čimprej vrniti k mirnemu stanju. Podaljšana zasedba premaganih držav, ko so bile dejansko razorožene, ni najboljši način za ohranitev miru.*
Po pripombi, da Je po šestih živčnih vojnih letih za vsak narod
težko vživeti, se v to, da njegove zamisli ne smejo biti pred mirom, je Byrnes nadaljeval: »Ko je sovražnik pobit, so spori o zgraditvi miru nujno spori med zavezniki.*
Nato je znova poudaril, da bo konferenca ne samo svobodno preu-č.la osnutke mirovnih pogodb, marveč bo po potrebi stavila o njih tudi nove predloge. Izrazil je upanje] da bodo zastopniki malih in velikih narodov lahko s polno svobode Izrazili stališča svojih vlad o načrtih mirovnih pogodb. Byrnes j^ zaključil: «Svet, ki zaskrbljeno pričakuje mir, nam ne bi odpustil, če ga pri iskanju ne bi uspeli obdržati. Zgodovina ne bo sodila načih naporov na podlagi tega, koliko bomo na tem zasedanju govorili, marveč na podlagi tega, koliko bo-mo uresničili.*
Po splošnem ploskanju je ameriški zunanji minister zapustil tribuno ter naredil prostor britanskemu ministrskemu predsedniku Clementu Attleeju.
Dve točki
Uničimo sirup.
Anglo egiptovskih pogajanj niso prekinili
Vprašanje umika britanskih čet
LONDON, 31. julija — Neka oseba, ki je v tesnem stiku z britansko delegacijo, je izjavila, da anglo-egiptovskih pogajanj s o prekinili. Razgovori se redno nadaljujejo. Voditelj delega-'■'jo lord Stansgate bo ostal še nadalje v Egiptu in se ne misli, k°t so poračali, vrniti v London.
Funkcionarji kairskega veleposlaništva so v ponedeljek odločno z°nlkali govoric«, po katerih naj bi bil na lorda Stansgatea lzvr-atentat.	1
Ne izključujejo, da bi britanski unanji minister Bevln obiskal lednjt Vzhod In sam podpisal
trebnoP°d°<lb0- PoroCajo' da J« P0' Hv, tudi* Vodll° «razgovore poea-
lripravljaPOv8odbo 12 leta 1936 80 TrHHn ® mesecev.
vest. da'bi Veltk k«kega raZ'°ga za nedavno predlog ‘tanlJa EJ?PtU Spočetka je Brila* "T ^	'e'
SSTZSf' e8,p“aSdT
brotlpredtoge. Zdaj ^rav^ajo'11 omenjenih predlogih , “ Predlogih.
Sporazumeti se morajo še 0 raz-mr. točkr.h, ki se tičejo evakuacije ratanskih čet, posebno pa o čajU,
o
proti-
ki je potreben za njih popolni umik.
Kar se tiče predloga o mešanem obrambnem svetu, priznavata obe stranki njegovo korist, ne moreta pa se Še sporazumeti, kdaj in v katerih okoliščinah naj bi pričel delovati.
Vprašanje časa umika britanskih čet in mešanega obrambnega sveta sta glavni oviri napredovanja anglo-egiptovskih razgovorov. Čeprav Je poročevalec britanskega zunanjega ministrstva zanikal vest o prekinitvi pogajanj, Je videti, da je malo verjetnosti, da bi uradna pogajanja napredovala, dokler ne bodo rešili teh dveh osnovnih vp.a-šanj.
CLEMENT ATTLEE
Pozdravljen od ploskanja zbornice ob začetku in koncu govora je britanski ministrski predsednik govoril približno 15 minut. Dejal Je «8ovražnik je zlomljen in ponižan. Čeprav državi Nemčija in Japonska zdaj ne pomenita n'č, ne smemo pozabiti, da še obstajata in da njuna sposobnost, povzročiti nemire še vedno obstoji, če ne bi bilo enotnosti med 'zavezniki. Pozabiti tudi ne aremo, da to, kar nas je med vojno združilo, ni bil toliko napadalec, kakor duh, ki je stal za napadalcem. Ta duh vojaškega totalitarizma in nacionalizma, ki je podžigal Hitlerja, Musolinija in japonske vojne povzročitelje, še ni popolnoma premagan. To je strup, ki še obstaja in zemljišče, ki ga lahko redi, so lakote, bolezni > In socialne ruševine Le z velikim nar porom sodelovanja lahko uničimo ta strup. S sestavo pravičnih mirovnih pogodb bomo napravili prvi korak na tej dolgi poti.
«Skušano pospešiti vrnitev rednih odnošajev med narodi in pr vesti v zbor evropskih naordov pet članov, ki so ga bili zapustili. Narodi teh petih držav niso prvenstveno odgovorni za to, kar se je dogodilo, toda z njihovo podporo in pritrditvijo so se njihove vlade pridružile napadu na civilizirane narode#.
V Izvajanju o predlogih, ki jih bo morala preučiti konferenca, je Attlee izjavil: «Ne bomo se smeli posvetiti preučevanju zgodovinskega povračevanja in domnevnih koristi posameznih narodov. Zavedati se bomo morali preproste stvari, da izkoreninimo iz duha običajnega človega prikriti strah pred novo vojno (živahno ploskanje). Dvakat v mojem, življenju
je svet okusil strahote svetovne vojne. Narodi Amerike, Azije. Afrike tn Avstralije so bili pahnjeni v vojno. V obeh primerih je b i glavni vzrok vojne pomanjkljivi poskus evropskih narodov, da bi živeli v soglasju. Torej je prav, da se morajo oni, ki žive na drugih celinah, pridružiti zastopnikom evropskih držav, da poiščejo In najdejo trajni mir.
«Z večjim delom vsakega Izmed osnutkov .Štirih velesil soglašam. Ker smo se o teh osnutkih v glavnem sporazumeli in se sporazumeli med nami samimi, jih bomo na konferenci naravno podprli. Toda zelo želimo slišati mnenje drugih 17 držav, katerih sodbi so zdaj prepuščeni. Tu stavljena kritike in priporočila bo treba polno upoštevati, ko bodo Izdelani končni osnutki. O mnogih člen h nlmo dosegli sporazuma. Ti so zdaj predloženi vam ln ne dvomim, da bodo tukajšne razprave mogočen činitelj pri dosegi sporazuma. Štiri velesile ne smejo ln v resnici ne morejo prezreti želja drugih narodov, zlasti tistih, ki so k zmagi prispevali tako velik delež.
VANG SIH CIEH
Za Attleejem je govoril kitajski zunanji minster dr. Vang Sih Cieh, ki je izrazil mnenje svojega odposlanstva, da bo zelo koristno, da bodo z dolžnim, upoštevanjem poslušali in obravnavali vse nasvete in predloge, ki jih bo predložilo katero koli odposlanstvo. Dodal je: «Kar se t če mirovnih pogojev, bi hotel vztrajati na dveh točkah, ki po našem mnenju zaslužita posebno pozornost, če naj ta in na-daljne mirovne konference uspejo. Prva točka je, da se morajo zmagovalci strogo držati prevzetih obvez in med vojno proglašenih načel o spornih ozemeljskih zahtevah. Na primer ne smemo pozabiti Atlantske lstine ali poskušati omejiti njeno uporabo. Druga točka Je, da zmagovalci ne smejo naložiti takih pogojev, ki bi mogli dati reakcionarnim elementom v premaganih državah možnost, da sc spet dvgnejo ali vzamejo demokratskim silam možnost, da ostanejo pri življenju in se utrdijo.
«Upam — je zaključil dr. Vang — da bo konferenca s svojimi zaključki lahko zadostila splošni želji preprostih ljudi in razpršila njihov strah, tako da bo mir, ki ga pripravljamo, mir navadnih ljudi, ne pa samo mir zastopnikov raznih vlad, kakor se je često zgodilo v preteklosti#. .
Po govoru kitajskega zastopnika je konferenca odobrila poročilo odbora za poverilnice, ki ni našel nobenih nepravilnosti v poverilnicah.
Na današnjem zasedanju, ki bo posvečeno splošnemu razpravljanju, bodo govorili Molotov, Evatt ter zastopnika Brazila in Bele Rusije.
Posebni o'"bor, ki so ga za sestavo statuta za mednarodno področje Trsta na konferenci ustanovili zunanji ministri, se je večkrat sestal in je moral po vesteh agencije «Rcuter» premagati štev lne težave, da je spravil v soglasje stališče Sovjetov in stališče zahodnih zaveznikov v pogledu poslovanja mednarodnega nadzorstva. Ne vedo Se, kdaj bo odbor svoje predloge lahko predložil konferenci.
Italijanski veleposlanik v Parizu je izročil glavnemu tajniku konference spomenico, ki vsebuje italijansko stališče o pomorskih klavzulah v mirovni pogodbi.
Moskovska radijska postaja je kritizirala govor, ki ga je Imel predvčerajšnjim avstralski odposlanec dr. Evatt, in v katerem se je zavzel za to, da bi manjše države dobile večji vpliv. Moskovska postaja je izjavila, da so njegove izjave vzbujale vtis neolikane igre ter dodala, da so njegove tesne zveze z glavnimi državami anglo-ameriškega bloka prav dobro znane, ravno tako pa tudi njegova pripravljenost, da podpre eno ali drugo izmed zahodnih držav.
Francosko stališče
o »nemški im©vini“ v Avstriji
Britanija se ne bo izrekla
DUNAJ, 31. julija. — Francija je te dni obvestila avstrijsko vlado, da misli v pogledu vprašanja nemške imo-vine v francoskem zasedbenem področju Avstrije ravnati na ugoden način in da je napravila korake, da bodo pri upravi te imovine lahko sodelovali tudi avstrijski funkcionarji. Francoska nota pravi, da se toliko časa dokler vprašanje ne bo dokončno rešeno, te imovine ne bodo dotaknili.
Velika Britanija
je zdaj edina izmed štirih zasedbenih sil, ki Avstrije ni obvestila o svojem stališču do vprašanja nemške Imovine.
Odgovorni britanski funkcionar za Nemčijo in Avstrijo John Hynd je ob priliki obiska na Dunaju izjavil, da Velika Britanija o gornjem vprašanju ne mleli dati izjave, ker je mnenja, da morajo to vprašanj« rešiti štiri velesile skupaj, ne pa z ločenimi postopki.
Sovjeti so z nedavnimi notami poudarili, da imajo na podlagi potsdamske izjave nemško Imovl-no v Vzhodni Avstriji za sovjetsko last, Američani pa so istočasno
začeli avstrijski zaupni upravi iz. '■-•očati nemške naprave v svojem zasedbtnom področju, čeprav so si pridržali pravico, da se kesneje dokončno izrečejo o lastnini.
USODA KRUPPOVIH TOVARN
London, 31. Julija Zavezniški nadzorstveni svet v Berlinu preučuje britanski načrt o uporabi dela Kruppovih naprav za mirnodobsko proizvodnjo, posebno za proizvodnjo domačih predmetov in drugega orodja. Kruppovo topilnico jekla bodo na podlagi potsdamskega sporazuma porus’ili.
Členi pogodb, o katerih se še niso sporazumeli
Ameriški predlog meje
med Jugoslavijo in lialijo
Pariz, 31. julija
Sinoči so v Parizu objavili člene mirovnih pogodb, o katerih se zunanji ministri 4 velesil niso sporazumeli.
Združene države ao predlolile, da bi vnesli sledeči člen, ki o njem zunanji ministri še niso razprovlja. li, po členu v italijanski pogodbi, ki označuje ozemlje vzhodno od s/rancoske črten, ki ga bo Italija ■morala odstopiti Jugoslaviji:
sMeja med Italijo in Jugoslavijo bo morala slediti črti, ki bo od spojne točke meja Avstrije in Jugoslavije, kakor so bile 1, januarja 1038, šla južno od meje 1938 med Jugoslavijo in Italijo do spojitve z mejo med italijanskima pokrajinama Furlanija (Videm) in Gorica v smeri jugoz‘hodno ter prekoračila Predilski prelaz pri gori Mangart in dosegla Kanin ter bo potekala po meji med pokrajinama Furlanije in Gorice do točke približno 0.5 km severno od vasi Mišček (Mlscecco) v dolini Judrija. Na tej točki zapušča črta pokrajinsko mejo, se obrne proti vzhodu do točke približno 0.5 km od vasi Vrholje pri Kolbani in nato proti jugu med dolinama Krnice in Koibane do točke približno 1 km jugozahodno od vati Fojane, ter pusti tako Jugoslaviji cesto Kožbana-Dobrovo preko Nebla.
Črta gre potem proti jugovzhodu, preide problilno 0,77 km. južno od Vipolž in pusti Jugoslaviji vasi Medana in Cerovo.
Gre približno 0,5 km severno mimo iIteverjana in dospe do Sabotinske gore ter pusti Jugoslaviji Podsabotln. Črta se naravna nato proti jugu, prekorači reko Sočo in pusti Jugoslaviji Solkan in preide približno 2.2 km vzhodno od središča Gorice in pusti Jugoslaviji glavno cesto Salkan-Ajievica in kraj St. Peter Italiji.
Od točke takoj jugovzhodno od kraja St. Peter se črta obrne na jugozahod do točke med krajem Miren in državno cesto št. 55 Go-rica-Trst in pusti Jugoslaviji Vrtojbo in Miren. Od tod nadaljuje črta proti jugu preko Kraške planote približno 1 km vzhodno od ceste št. 55 In pušča Jugoslaviji Opatje selo in Italiji vas Jamlje. Od točke približno 0.3 km vzhodno od Jamelj sledi črta meji med italijanskima pokrajinama Gorice in Trsta do svojega spoja z mejo svobodnega ozemlja Trsta približno 2 km severno-vzhodno od Stivana*.
Na osnovi drugega predloga Združenih držav, o katerem še niso razpravljali v sretu zunanjih ministrov, bi morali po členu, ki določa mejo med lialijo in svobodnim. ozemljem Trsta, dodati sledeči paragraf: «Meja med svo-
bodnim ozemljem Trsta in Italijo bo sledila črti, ki bo šla od točke meje med italijanskima provincama Gorice in Trsta približno 2 km severovzhodno od Stivana, tekla bo jugozahodno do točke ob državni cesti št. 14 in približno 1 km se-vernozahodno od križišča med državnima cestama št. 55 in 14, ki spajata Gorico, odnosno Tržič s Trstom. Črta se bo nato nadaljevala proti jugu do točke Tržiškega zaliva, ki je enako oddaljena od rtiča Zdoba na izlivu Soče in starega Devinskega gradu ter se bo približala morju približno 2 km zahodno od Devina. Črta se nato nadaljuje proti visokemu morju ter se drli enako oddaljena od italijanske obale in svobo ln ga ozemlja Trsta*.
Na osnovi nekega drugega predloga Združenih držav, o katerem še niso razpravljali, bi morah po členu 5, ki pravi, da bodo komisijo za mejo morali sestavljati zastopniki obeh zainteresiranih vlad, dodati sledeči člen: «V namenu, da bi na kraju določili mejno črto med svobodnim področjem Trstom in Italije na eni strani ter Jugoslavijo na drugi strani, bo Varnostni sve*. imenoval tretjo komisijo, ki bo easlopcCa svet pri komisiji za mejo*.
Na osnovi istega ameriškega predloga, bi morali stroške za komisijo, pooblaščeno za doloritrv meja svobodnega ozemlja Trsta, razdeliti med obedve zainteresirani vladi in Varnostnim svetom Zuru-ženih narodov.
Neki drugi dodatni člen, ki so ga predložile Zdruiene driave
Popolna besedila 5 načrtov mirovnih pogodb z Italijo, Finsko, Bolgarijo, Madžarsko in Romunijo ki so jih objavili sinoči, tvorijo temeljne dokumente pariške konference. Predstavljajo uspeh dela enega leta Sveta zunanjih ministrov s poizkusi urediti mir z Italijo in z ostalimi štirimi državami, bivšimi sateliti, ki so se borili ob strani Nemčij«.
Konferenca 21 držav bo vzela v preučevanje načrte kot enoto. Dejstvo, da so »e o eni točki sporazumeli predstavniki 4 velesil, ali pa se niso, ne zmanjša pravice katerega koli delegata, da razpravlja al! poda prvotne pripombe o vsaki podrobnosti ene izmed pogodb.
Načrti mirovnih pogodb predvidevajo podpis s strani zavezniških držav na sledeči način:
Z Italijo: Sovjetska zveza, Velika Britanija, Združene države, Kitajska, Francija, Avstralija, Belgija, Bela Rusija, Brazil, Kanada, Ce-
Na drugi strani objavljamo načrte mirovnih pogodb z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko. V pogledu zadnjih Štirih velja Se naslednje:
Vse pogodbe vsebujejo člen, da mora država, na katero se poedina pogodba nanaša, brez razlike rase, spola, jezika in vere jamčiti vsem osebam pod svojo jurlsdikcijo, uživanje človeških pravic in bistvenih svoboščin, med njimi svobodo besede, tiska in objavljanja, svobodo vere, političnega mnenja in javnega združevanja.
Vse pogodbe vsebujejo člene, ki določajo, da bodo za čas, ki ne presega 18 mesecev jro vstopu pogodb v veljavo, veleposlaniki in ministri ali voditelji misij velesil v zadevnih prestolnicah zastopali zavezniške in zdruiene driave v vseh vprašanjih, ki se tičejo izvrševanja in tolmačenja pogodbe.
Vse pogodbe vsebujejo slične člene, kot jih ima člen v pogodbi z Italijo, ki se nanaša na ravnanje z onimi, ki so bili naklonjeni Združenim narodom, na aretacijo vojnih zločincev, na razpust vseh vojaških sil, razen dovoljenih, na nadzorstvo nad oborožitvijo in nad vojnim materialom, na vrnitev v domovino vojnih ujetnikov, na vrnitev lastnine in na splošna gospodarska vprašanja.
pravi: «V določanju na licu mesta mejne črte Italije in Jugoslavije s svobodnim ozemljem Trsta ter svobodnega ozemlja Trsta z Jugoslavijo, bodo imeli člani komisije možnost oddaljiti se za 0,5 km od določene črte v tej pogodbi na način, da bi črto lahko prilagodili krajevnim gospodarskim (s geografskim pogojem, razen izjeme za dele, v katerih sledi črta italijanskim pokrajinskim mejam toda vedno take, da ne sne jo te spremembe črte, določene v pogodbi, obsegati vasi z nad 500 prebivalci, in važnih virov elektrižne sile alt železniških prog ali državnih cest vode*.
škoslovaska, Abesinija, Grčija, Indija, Nizozemska, Novi Zeland. Poljska, Ukrajina, Južnoafriška zveza ln Jugoslavija.
Z Madžarsko: Sovjetska zveza. Velika Britanija, Združene države, Avstralija, Bela Rusija, Kanada, Češkoslovaška, Indija, Novi Zeland, Ukrajina, Južnoafriška zveza in Jugoslavija.
Z Bolgarijo: Sovjetska zveza, Združene države, Velika Britanija, Avstralija, Bela Rusija, Češkoslovaška, Grčija, Indija, Novi Zeland, Ukrajina, Južnoafriška zveza ln Jugoslavija.
S Finsko: Sovjetska zveza, Velika Britanija, Avstralija, Bela Rusija, Kanada, Češkoslovaška, Indija, Novi Zeland, Ukrajina in Južnoafriška zveza.
Z Romunijo: Sovjetska zveza, Velika Britanija, Združene države, Avstralija, Bela Rusija, Kanada, Češkoslovaška, Indija, Novi Zeland, Ukrajina ln Južnoafriška zveza.
Kdo bo podpisal pogodbe
\ Te! A vira so medli
strogo policijsko aro
Odkritje izdelovali lice bomb
LONDON, 31 — Poročilo iz Jeruzalema javlja, da so v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah v Tel Avivu uvedli policijsko uro ter baje zasedli prostore t.amoSnjega židovskega dnevnika. Ukrep je posledica odkritja tajnega laboratorija v Tel Avivu, v katerem so izdelali bombe, ki so pretekli ponedeljek razrušile sedež palestinske vlade.
TAJNE BROŠURE V BERLINU
London, 31. Julija Ameriške vojaške oblasti v Berlinu so, kot poroča frankfurtska radijska postaja, v soboto zvečer naznanile, da so v soboto v štirih zasedbenih področjih Berlina razširili brošure, ki močno napadajo zaveznike in pozivajo na prerod nacionalizma v državi.
Radijska postaja pristavlja, da napada brošura, katere so doslej razširili 500 do 600 izvodov, zahodne velesile in katoliško cerkev, ker »niso zaustavili boljševizma*.
ZASEDANJI USTANOVE UNRRA
Washlngton, 31. julija Voditelj ameriškega odposlanstva na zasedanju sveta ustanove UNRRA, ki se bo pričelo 5 avgusta v Ženevi, bo tajnik za gospodarske posle Williar L. Clayton.
Predsednik Truman je cdobril sestavo ameriškega odposlanstva, v katerem bodo zastopn kt zunanjega, kmetijskega in zakladnega ministrstva, poleg tega pa tudi zastopniki Urada za preračun in Zvezne komisije za varnost.
Prvi Claytonov namestnik bb njegov zasebni pomočnik C. Tyler Wood, drugi pa svetovalec zunanjega ministrstva za pomot in obnovo Dallan W. Dort
SMRT AMERIŠKE PISATELJICE
London, 31. julija Včeraj ao javili, da je v Parizu umrla znana ameriška pisateljica G. Steinova. Pokojnica je 40 let živela v Franclji. Stara je bila 72 let.
NEMŠKI STROJI ZSSR
London, 31. julija Iz Bremena je odplul sovjetski parnik, ki je odpeljal preko 2.000 ion strojev opreme pomorskih delavnic.	\
Poleg tega so včeraj zjutraj začeli s širokopoteznimi vojaškimi in policijskimi akcijami, katerih namen je bil, da bi izsledili člane židovskih terorističnih organizacij »Irgun Zwai Leumi# in «stern». Policijska ura, ki so jo uvedli ob petih zjutraj, je najstrožja, kar jih je bilo doslej. Uradni razglas pravi, da morajo ena vsakogar, ki bo ob času policijske ure zunaj, streljati takoj, čim ga opazijo#. Vsi Izhodi iz Tel Aviva so zaprti z ovirami. Zidovska policija v področju, v katerem so uvedli policijsko uro, le prejela ukaz, da se ne prikaže na ulice, »dokler ne bo uradno pozvana#. Policijsko uro bodo prekinili le za dve uri, da si bo prebivalstvo lahko oskrbelo potrebne stvari. V teku dopoldneva se je s padali spustila v Tel Aviv šesta britanska divizija, ki je zasedla strateške položaje. Kot je še v spominu, so v Tel Avivu pred nedavnim ugrabili pet britanskih častnikov, ki so jih pridržali kot talce.
Danes se bo pričela v britanski spodnji zbornici debata o palestinskem vprašanju, katere pa se ministrski predsednik Attlee, ki se mudi v Parizu, ne bo udeležil. Podrobnosti načrta, ki so ga izdelali anglo-ameriški strokovnjaki za Palestino, in ki še ni bil uradno objavljen, bo pred zbornico obra-
zlož i lord predsednik sveta Herbert Morrison, ki vrši posle ministrskega predsednika.
«New York Times# poroča Iz Pariza, da se je ameriški zunanji minister Byrnes odločil, da bo predsedniku Trumanu priporočil, naj bi Amerika odobrila predlog o razdelitvi Palestine na arabski ln židovski del ter nakazala 300 milijonov dolarjev za »ustanovitev arabskega sveta#.
PREDLOG ZA USTAVITEV DOBAV MATERIALA ZSSR
Washington, 31. julija Ameriški zunanji m nlster Byr-nes je na petkovi tiskovni konferenci izjavil, da j« osebni zastopnik predsednika Trumana za vprašanja reparacij Edw n Fauley predsedniku in njemu predlagal ukinitev pošiljanja nemških naprav ln materiala iz ameriškega podri čja v Sovjetsko zvezo, ln sicer kot »represalije* za škodo 2 milijard dolarjev, ki »o jo kot trdijo, povzročili Sovjeti v industriji v Mandžuriji.
Vendar je Byrnes dodal, da o vprašanju Se ni razpravljal a predsednikom Trumanom ln da za zuaj ne misli napraviti nobenega zadevnega ukrepa.
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
31. julija 1946
Načrti mirovnih
z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko, Finsko
WWVW>-
DOLOČILA ZA ITALIJO
Italija bo imela meje, kakršne je Imela I. Januarja 1938 z naslednjimi spremembami:
Mejo med Francijo in Italijo bodo spremenili takole
Prelaz Malega »v. Bernarda Meja sledi razvodnici ter se 'Odkloni od sedanje meje na točki, ki Je približno 2 km severozahodno od zatočišča; nato gre približno 1 km severovzhodno od zatočišča čez cesto ter se spoji s sedanjo mejo približno 2 km Jugovzhodno ca zatočišča.
Planota Moncenlsio Meja se bo oddaljila od sedanje meje približno 3 km severozahodnj od vrha Roccia Melone, prekoračila cesto približno 4 km Jugovzhodno od zatočišča t-.r se spojila s sedanjo mejo približno 4 km severo vzhodno od Mont Dembina.
Mont Thabor-Chaberton Na področju Mont Thaborja se bo meja oddaljila od sedanje meje približno 5 km vzhodno od Mont Thaborja, nato bo tekla v jugovzhodni smeri ter se s sedanjo mejo spojila približno 2 km zahodno od Pointe de Charra. V področju Cha-bertona se bo meja oddaljila od sedanje meje približno 3 km severno od Chabertona, tekla vzdolž njegove vzhodne strani ter prekoračila cesto približno X km jugovzhodno od Monginevra.
Doline Alta Tinea, Vesubia in Roja
Meja se bo oddaljila od sedanje meje v Colla Lunga, sledila razvodju in črti Mont Ciapier - Col di Tenda - Mont Marguarels, kjer bo tekla v smeri jug črte Mont® Sac-carello - Monte Vacchi - Monte Pietra Vecchia - Monte Lega ter dosegla točko približno 100 m od sedanje meje pri Colle Pegairolle, približno 5 km severovzhodno od Brei-la. Nato bo tekla v Jugozahodni smeri ter se spojila s sedanjo mejo v Pas de Strafourche približno 6 km jugovzhodno od Sospela.
Točen potek novih meja bodo v teku 6 mesecev na lcu mesta določile komisije za meje, v katerih bodo zastopniki obeh zainteresiranih vlad.
Italijanska vlada se obvezuje, da bo s francosko vlado sodelovala pri morebitni vpostavitvi železniške zveze med Briansonom in Modane preko Bardonecchia.
Da bi Italiji zagotovili isto količino hidroelektrične sile in uporabo naprav za vodno preskrbo iz Mon-cenisijskega jezera, ki jo je uživala pred odstopom pokrajine Franciji, bo ta dala določena tehnična jamstva. Podobna Jamstva bo dala tudi v pogledu električne sile okraja Tenda.
Italija se bo sporazumela z Avstrijo v pogledu zagotovitve svobodnega gibanja potnikov in blagovnega prometa med Severno in Južno Tirolsko.
Meja z Jugoslavijo
Vse ozemlje, ki leži vzhodno od »francoske črte«, bo Italija odstopila Jugoslaviji. Svobodno ozemlje Trsta bo obsegalo ozemlje, ki je znotraj francoske razmejitvene črte in omejeno na severu s črto, ki teče od Devina do francoske črte.
Italija odstopa Jugoslaviji občino Zadar in vse otoke, ki leže v sledečih področjih:
A)	Področje, ki meji na severu na 42“ 50’ severne zemljepisne širine in na Jugu na 42° 42’ severne zemljepisne žime, na vzhodu na 17» io’ vzhodne zemljepisne dolžine in na zahodu na 16° 25' vzhodne zemljepisne dolžine.
B)	Področje, ki na severu meji na 45° 12’ severne zemljepisne Širine, in na Jugu 44° 23’ severne zemljepisne širine, na zahodu črta, ki dosega sledeče točke: 45° 12’ severne zemljepisne širine; 14° 17’ 30’ vzhodne zemljepisne dolžine: 44“ 40’ severne zemljepisne širine; 14° 9* 10" vzhodne zemljepsne dolžine; 44“ 23’ severne zemljepisne širine; 14° 18’ 30” vzhodne zemljepisne dolžine; na vzhodu otoki in celina Jugoslavije.
Italija odstopa Jugoslaviji otok Pelagruž, ki ostane demilitariziran, medtem ko ostanejo zajamčene pravice italijanskih ribičev.
Italija odstopa Grčiji Dodekanez, ki bo ostal demilitariziran. Prenos bosta določila Združeno kraljestvo in Grčija. Tuje čete bodo umaknili v teku 90 dni po času, ko bo pogodba stopila v veljavo.
Italijanski državljani, ki so imeli 10. junija 1940 domovinsko pravico na ozemljih, ki jih odstopa Italija drugim državam, postanejo s polnimi pravicami državljani države, katera je dobila ozemlje, razen če ne optirajo za Italijansko državljanstvo. Od tistih, ki si bodo pridržali pravico opcije, bodo lahko zahtevali, da se v enem letu preselijo v Italijo.
Nedotakljivost m neodvisnost svobodnega ozemlja Trsta bo zagotovil Varnostni svet Združenih narodov. Posebna komisija zastopnikov Štirih velesil sveta se bo posvetovala z Jugoslavijo in Italijo ter bo mirovni konferenci predložila predhodne nasvete. Stalni statut bodo predložili Varnostnemu svetu, ki bo o njem poročal glavni skupščnl Združenih narodov. Mirovna konferenca 21 držav bo podala nasvete za začasno vlado in stalni statut. Varnostni svet < bo po posvetovanjih z Italijo in Jugoslavijo imenoval gu-
VojaSke
Utrdbe in italijanske vojaške naprave vzdolž francosko-ltaliJanške meje bodo uničene ali odstranjene. Uničenje ali odstranjenje Je omejeno na razdaljo 20 km od meje. Prepovedana Je gradnja stalnih utrdb, kamor bi lahko namestili orožje, ki bi utegnilo doseči objekte na francoskem področju in v francoskih teritorialnih vodah, prepoved pa ne obsega naprav notranjega značaja ter naprav za krajevno obrambo meje.
Na obalnem področju do 15 km v globino, kjer se steka francosko-ita-lijanske meja na 9° 30’ vzhodne zemljepisne dolžine Italija ne bo smela graditi novih pomorskih oporišč ali pomorskih naprav ali razširiti kakršno koli pomorsko opori, šče ali trajno pomorsko napravo. Iste odredbe, kot veljajo za francosko mejo in pomorske klavzule, veljajo tudi za italijanske utrdbe
vernerja. Zakonodajno in izvršno oblast bodo ustanovili po demokratskih načelih ter uvedli splošno vo-livno gravnico. Guverner bo predložil letna poročila Varnostnemu svetu.
Italija se odpoveduje vsem pravicam in naslovom do svojih ozemeljskih posesti v Afriki:-Libiji, Eritreji in.Italijanski Somaliji. Končno usodo te posesti bodo določile Sovjetska zveza, Združene države, Združeno kraljestvo in Francija v teku enega leta po času, ko bo stopila pogodba v veljavo.
Italija se odpoveduje v korist Kitajske vsem dobroimetjem in privilegijem, ki so razvidni iz končnega zapisnika, ki so ga 7. septembra 1903 podpisali v Pekingu. Italija pristaja na razveljavljenje najemniške pogodbe s kitajsko vlado, na podlagi katere so ustanovili italijansko koncesijo v Tientsinu. Italija se odpoveduje v korist Kitajske pravicam po mednarodnih napravah v Šanghaju in Amoyu.
Italija priznava suverenost in neodvisnost Albanije ter pripadnost otokov Saseno k albanskemu ozemlju. Italija se odpoveduje vSem zahtevam in posebnim interesom ali vplivom v Albaniji. Ital Janški dr-žaljani v Albaniji bodo uživali enak pravni položaj kot drugi tuji državljani, Italija pa priznava zakonitost vseh albanskih ukrepov, ki razveljavljajo ali spreminjajo koncesije ali posebne pravice.
Italija priznava suvemost in neodvisnost Abesinlje ter se odpoveduje vsem pravicam in zahtevam po posebnih interesih in vplivu v Abesiniji. Italijanski državljani v Abesiniji bodo uživali isti pravni položaj kot drugi tuji državljani. Italija bo vrnila vsa umetniška dela, verske in zgodovinske predmete, ki jih je odpeljala iz Abesinije.
Italija se odpoveduje vsem pravicam iz mandatnega ustroja, priznava dispozicije končnega akta z dne 31. avgusta 1945 in francosko-britanski sporazum iz istega dne, ki se nanaša na statut Tangerja; obvezuje se, da bo sprejela vsak sporazum, ki bi mogel biti zaključen za spremembo pogodb, ki se nanašajo na bazen Kinga, da se bo skladal z listino Združenih narodov.
Italija bo storila potrebne korake za aretacijo oseb, ki so obtožene vojnih zločinov, izdajstva ali ko. laboraclonizma in bo skrbela, da bodo na razpolago razpoložljive priče.
naprave
vzdolž Jugoslovanske meje v globino 15 km od meje med Italijo in Jugoslavijo na 44° 50. severne širine iti ob bližnjih otokih.
Prepovedano Je razširjanje ali gradnja vojaških pomorskih ali vo-jaško-letalskih naprav na polotoku Puglio, zahodno od 17° 45’ vzhodne dolžine. Pantelerija m Pelaški otoki (Lampeduza, Lampione in Linosa) ter Pianosa (v Jadranu) bodo demobilizirani.
Na Sardiniji bodo morali odstraniti ali uničiti vse stalne postojanke obalnega obrambnega topništva in pomorske naprave do 30 km od francoskih teritorialnih voda. Na Siciliji in Sardiniji bodo morali odstraniti ali uničiti vse stalne naprave za vzdrževanje skladišč torpedov, morskih min ali bomb. Ne bo dovoljena nikala razširitev utrdb na Siciliji in Sardiniji; Italija ne bo mogla graditi nikakih naprav ali
utrdb, razen za notranje namene. Italija ne bo mogla posedovati, graditi ali delati poizkusov niti s sambgibnimi izstrelki niti z letali, ki so v zvezi z njih odmetom, s topovi, katerih radij Je večji od 30 km, z morskimi minami, ki se ne dajo sprožiti na razdaljo in s torpedi, ki Jih morejo voditi ljudje. Prepovedan je nakup vojaškega materiala nemškega ali Japonskega izvora ali njega izdelovanje.
Italijansko brodovje bo skrčeno na 2 bojni ladji, štiri križarke, štiri rušilce za visoko morje, šestnajst torpedovk, dvajset korvet in na takšno število manjših in pomožnih enot, da bo moglo imeti in obdržati največ 2500 mornarjev in častnikov. Italija bo dala nekaj manjših pomorskih enot na razpolago Sovjetski zvezi, Združenemu kraljestvu, Združenim državam in Franciji. Površinske edinice, ki niso namenjene Izročitvi, bodo potopili v globini več kot 50 komolcev (okoli 90 m). Ladje v gradnji bodo uničili ali poškodovali, da bodo dobili kovino.. Podmornice, ki niso predvideno za izroditev, bodo potopili v globini več kot 100 komolcev (okoli 180 m). Ladje, ki so potopljene v italijanskih pristaniščih in prekopih, in ki onemogočajo promet, bodo morali uničiti ali dvigniti ter potem potopiti v globini več kot 50 komolcev (okoli 90 m).
Za vojne ladje, ki so potopljene v italijanskih plitvih vodah in ki ne ovirajo prometa, bo treba poskrbeti, da jih bo v bodoče nemogoče dvigniti. Ladje, za katere ni te možnosti, je treba predelati za civilno uporabo ali pa jih uničiti. Italija ne bo mogla niti graditi niti kupovati bojnih ladij. Italija ne bo mogla graditi, kupovati, zaposlje-vati in uporabljati za poizkuse letalonosilk, podmornic, motornih torpednih čolnov ali posebnih tipov napadalnih edinic.
Celokupni stalež vojaških edinic italijanskega vojnega brodovja — bojne ladje izključene — ne bo mogel presegati 67.500 ton. Nadomestitev vojnih edinic s strani Italije mora biti izvedena v mejah dopustne tonaže. V pogledu pomožnih edinio ne bo omejitev. Italija se obvezuje, da ne bo niti kupila niti pričela graditi vojnih ladij pred 1. jt nuarjem 1950 z izjemo, da nadomesti ladje, ki bi jih po nesreči izgubila; v tem primeru pa tonaža nove ladje izgubljene ne sme presegati za več kot 10%.
Celotno število osebja italijanske vojne mornarice — razen osebja mornariškega letalstva — ne sme presegati 22.500 častnikov in mornarjev. V obdobju uničevanja min, kar Je potrebno zaradi vojne, bo Italija pooblaščena zaposliti dodatno število častnikov in mornarjev, ki ne bo presegalo 2500. Stalno mornariško osebje bo znižano v teku Jestih mesecev po vstopu pogodbe v veljavo na 27.500 mož, po devetih mesecih pa na 22.500. Pomorsko vežbanje je prepovedano za vsakršno osobje razen osebja, ki Je omenjeno zgoraj.
Italijanska vojska, vstevsi obmejne straž«, n« bo »mela presegati 185.000 mož borbenega in pomožnega osebja ter 65.000 mož orož-ništva. Eno in drugo iJ.evilo lahko varira za 10.000, dokler ni doseženo skupno število 250.000. Oborožitev ne sme znašati več kot 200 srednjih in težjih oklepnih voz. Edinice italijanske vojske, ki bi presegle določene omejitve, je treta v šestih mesecih po vstopu pogodbe v veljavo razpustiti in osebje, ki ne sodeluje v Italijanski vojski ali pri orožništvu, ne sme dobivati nikake oblike vojačkih vaj.
Italijansko vojaško letalstvo, vštevšl mornariško letalstvo, bo o-mejeno na 200 lzvidniškjh in lovskih letal ter na 150 prevoznih, rešilnih, veibalnih (solski tip) in letal za zvezo. To število obsega tudi rezervna letala. Vsa letala, razen lovskih in lzvidnišklh, bodo razoro-žena. Organizacija in oborožitev italijanskoga vojnega letalstva in razporeditev edinic bo določena tako, da bo odgovarjala samo potrebam notranjega značaja, krajevni obrambi in obrambi pred letal-skmi napadi. Italija ne bo smola imeti nikakega letala, ki bi bilo posebej namenjeno bombardiranju, ali letala, ki ima naprave za prenos bomb,
Osebje italijanskega vojnega letalstva bo omejeno na 25.000, všteval letalsko in pomožno osebje. Edinice Italijanskega vojnega letalstva, ki bi presegle določene omejitve, bodo v teku šestih mesecev razpuščene.
Ves italijanski vojaški material, ki oi dovoljen za uporabo oboroženih sil, bo dan na rapolago Sovjetski zvezi, Združenim državam, Združenemu kraljestvu in Franciji. Ve« zavezniški vojaški material, ki ni namenjen za uporabo oboroženih sil, bo dan na razpolago zainteresirani zavezniški ali njej pri-
#ttri velesile so sinoči objavile člene načrtov mirovnih pogodb z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko, o katerih so se že sporazumele. Načrte je sestavil Svet zunanjih ministrov Velike Britanije, Združenih držav, Sovjetske zveze in Francije; o njih bo odločala pariška mirovna konferenca. Konferenca bo morala poleg tega spraviti v soglasje člene, o katerih se predstavniki štirih velesil doslej niso sporazumeli. V naslednjem prinašamo sprejete dele, ki tvorijo osnovo načrtov pogodb.
druženl sili. Ve« nemški in japonski vojni material, ki ni vsebovan v dovoljenem materialu, vse prototipne skice, poizkusni material in nemške ter japonske načrte bo treba staviti na razpolago Sovjetski zvezi, Združenemu kraljestvu, Združenim državam in Franciji. Italija se obvezuje, da bo v polni meri sodelovala z zavezniškimi in njim pridruženimi silami, da zagotovi, da Nemčija in Japonska ne bosta mogla storiti korakov za ponovno oborožitev izven namških in Japonskih ozemelj. Italija se obvezuje, da ne bo kupovala civilnih letal nemškega in japonskega modela Italijanski vojni ujetniki bodo re-patriirani čimprej mogoče. Vse
stroške za prevoz bo noeila italijanska vlada. Vse oborožene sile zavezniških in njim pridruženih sil bodo umaknili iz Italije ne pozneje kot 90 dni po vstopu pogodbe v veljavo.
Vse italijansko imetje, za katero ni bila plačana protivrednost, in ki je v posesti zavezniških sil v Italiji, bo vrnjeno v istem časovnem obdobju ali pa bo plačana protivrednost.
Tekoča gotovina v kankah, ki so v rokah zaveznikov ali njim pridruženih sil, dobljena brez protivrednosti od italijanske vlade, bo vrnjena ali pa bo odprt v korist italijanske vlade kredit v odgovarjajoči vrednosti.
Vojna odškodnina
Italija bo plačala Sovjetski zvezi vojno odSkodnino v skupnem znesku 100 milijonov dolarjev (25 milijonov šterlingov), in sicer v sedmih letih. V teku prvih dveh let ne bo Izročitev tekoče industrijske proizvodnje.
Veleposlaniki Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav in Franclje pri italijanski vladi bodo določili vrednost italijanskega imetja. Na sedežu mirovne konference bodo vzeli v pretres zahteve po vojni odškodnini s strani Francije, Jugoslavije Grčije, Albanije in Abesinije.
Italija sprejema načela izjave Združenih narodov z dne 5. januarja 1943 ter bo vrnila imetje, ki ga je odpeljala iz področij Združenih narodov. Italijanska vlada se obvezuje vrniti zainteresiranim Združenim narodom ves zlati denar, ki so ga Italijani odnesli ali zlorabno poslali v Italijo. To ob^ veznost je priznala italijanska vlada ne glede na vsak prenos zlata iz Italije v druge osne države ali v kako nevtralno državo (Ameriško odposlanstvo pristaja na ta zadnji ukrep pod pogojem, da bodo odpravljena obstoječa nesoglasja). Italija se odpoveduje, da bi zavezniškim in njim pridruženim silam italijanska vlada in italijanski držav-
ljani stavljali kakršne koli zahteve, ki izhajajo neposredno iz vojne, če bile ali če niso bile zavezniške ali njim pridružene sile v odgovarjajočem obdobju v vojni z Italijo. Italijanska vlada »e obvezuje, da bo izplačala v Urah osebe, ki so na podlagi zaplembenlh ukrepov nudile imetje in služile zavezniškim in pridruženim oboroženim silam na italijanskem ozemlju in da bo zadovoljila zahteve po izplačilu škode, ki ni nastala zaradi vojaških operacij proti zavezniškim in pridruženim silam. Določila tega člena se ne nanašajo na lastnino podmorskih kablov, ki jih poseduje italijanska vlada in italijanski državljani (Sovjetska zveza in Združene države sl pridržujejo pravico predlagati spremembe o podmorskih kablih, ko bodo preučile pravne vidike vprašanja). Zavezniške in pridružene sile bodo imele pravico prisoditi sl ali pridržati posest vseh lastninskih pravic in vseh interesov, ki pripadajo Italiji ali italijanskim državljanom in se jih bodo poslužlle, da zadovoljijo zahtevam do Italije ali italijanskih državljanov. Vso lastnino, ki bo presegala znesek teh zahtev, bodo vrnil. Italijanska vlada se obvezuje, da bo izplačala Italijanske državljane za lastnino, ki je o njej govora v tem zadnjem členu.
Italijanska lastnina
Za zavezniške in pridružene sile se n« ustvarja nikaka obveznost vrnitve industrijske, literarne ali umetniške svojine, niti se ta svojina ne vključuje v določeni znesek, ki more biti pridržan.
V	lastnino, ki je predvidena v teh paragrafih, ni vključena lastnina italijanske vlade, uporabljena za konzularno in diplomatsko službo, imovina za verske in dobrodelne namene, lastnina italijanskih državljanov, ki Jim je dovoljeno bivati na področju ali v državi, kjer je lastnina, ali drugje na ozemljih Združenih narodov; v to tudi niso vključene lastninske pravice, ki so bile pridobljene po obnovitvi trgovinskih odnošajev med Italijo in zavezniškimi silami.
Niso mnenja, da bi obstoj vojnega stanja samega vplival na obveznost plačila denarnih dolgov, ki izhajajo iz obvez in pogodb pred obstojem vojnega stanja.
Ako ni drugače določeno, ne bodo mogli v pogodbi ničesar tolmačiti na način, da prejudicirajo odnos med dolžnikom in upnikom, ki sledi iz predvojnih pogodb, ki jih je sklenila vlada ali italijanski državljani, ni.
V	pričakovanju sklenitve pogodb in sporazumov med Italijo in Združenimi narodi bo italijanska vlada v 18 mesecih po vstopu pogodbe v veljavo vsakemu izmed Združenih narodov, ki bo pristal na recipročno postopanje z Italijo, dovolila naslednji postopek: Združenim narodom bo brezpogojno dovoljen postopek najbolj favoriziranega naroda, kolikor se to tiče pravic uvoza in izvoza ter notranjega obdavčenja uvožnega blaga. V ostalem Italija ne bo delala samovoljnih razlik v pogledu blaga, ki je dospelo ali je namenjeno za katero koli področje katerega koli izmed Združenih narodov v nasprotju z blagom, ki prispe in ki je namenjeno kakšnemu drugemu Združenimu narodu ali drugim narodom; državljani vseh Združenih narodov bodo uživali postopek državljanov najbolj favoriziranega naroda.
Vojno odškodnino bodo črpal! iz naslednjih virov:
a), del italijanskih zgradb in naprav, namenjcrtih tna izdzflovianjie vojnega materiala, ki niso potrebne pa vojni potencial, ki Je dopuščen po določilih sedanje mirovne pogodbe in ki jih ne bo mogoče hitre predelati za Izdelovanje civilnega blaga;
b)	. italijanska Imovina v Romuniji, Balgoriji in Maržarski;
c)	. To lmovino bodo izbirali tako, da to ne bo oviralo italijanske gospodarske obnove in da ne bo povzročalo nadaljnjih bremen zavezniškim in pridruženim silam. Sovjetska zveza bo dobavljala Italiji pod trgovskimi pogoji material, ki ga Italija redno uvaža in ki Je potreben za Izdelovanje v poštev prihajajočih dobrin. Plačilo vojne odškodnine bodo lzvaljaU na ta način, da bodo od računali vrednost tega materiala od vrednosti izročenih dobrin.
Nekoč je Uvela v kraljestvu ob morju kraljična. Ime ji je bilo Lenora in itela je 10 let; bila je v enajstem. Nekega dne je zbolela, ker je sladkosneda pojedla preveč jagodnih kolačev.
Dvorni zdravnik je priSel, ji zmeril vročino, zmeril utrip srca in pokazati mu je morala jezik. Bil je zaskrbljen In poslal je po kralja, Lenorinega očeta. Ko je kralj priiel, sta se resno pogovarjala.
«Vse ti dam, kar si tvoje srce poželiš, je dejal kralj Lenori, nima! kakino željo? »
<sDa», je odvrnila kraljična. «Rada bi imela meeeo. Ce mi prinesel mesec, bom takoj spet zdrava».
Kralj je odiel v prestolno dvorano in pozvonil: trikrat dolgo, enkrat kratko, in te se je pojavil med vrati minister dvora. Bil je močan in čokat mol z debelimi naočniki, zaradi katerih so njegove oči bile dvakrat tako velike kakor v resnici. To mu Je tudi dajalo videz, da je dvakrat tako pameten, kakor je bil v resnici.
nZellm, da mi prinesete mesec za kraljično Lenoros, je ukazal kralj. «Ce ji prinesem mesec, bo ozdravela. Imeti ga moram Se nocoj, jutri najpoznejev.
Minister dvora si Je z robcem otiral potno čelo in se glasno vseknil.
»Ze mnogo stvari sem preskrbel za vale veličanstvo», je dejal minister. eSlučajno imam pri sebi seznam». Iz lepa je vzel zvit pergament in mrmraje {ital: zPrinesel sem vam ebenovino, čebele, pave: rubine, opale in tmaragde; črne orhideje, rolnate slone in svetlo modre pse; ptičje jezike, angelsko perje in rogove nosorogov; veli-kane, palčke in morske deklice; kile gram surovega masla, dvajset
OSTALE ŠTIRI POGODBE
Romunija
Romunija bo imela meje, kakr-t-ne so bile 1. januarja 1941, z Izjemo postavitve madžarskoromunske meje, kakršna je bila 1. januarja 1938. Romunsko-sovjetska meja je teko določena v skladu z romun-sko-sovjetskim dogovorom z dne 28. junija 1940 in 6eškoslovaško-sovj«t-tkim sporazumom z dne 29- junija 1945.
Romunija, ki Je na podlagi sporazuma o premirju sprejela ukrepe, da bo brez razlike državljanstva ln narodnosti izpustila na svobodo vse osebe, ki so jih aretirali zaradi delovanja v korist Združenim narodom ali zaradi naklonjenosti do Združenih narodov ali Iz razloga njihovega rasnega izvora, in ki je enako sprejela ukrepe za ukinitev zadevne zakonodaje, se obvezuje, da bo izpolnila te ukrepe ter v bodoče ne bo sprejela nikakega ukrepa tiste vrste, ki so zdaj ukinjeni.
Romunija, ki je v skladu z sporazumom o premirju sprejela ukrepa za razpust vseh organizacij fašističnega značaja, kakor tudi vseh organizacij, ki« so vršile sovražno propagando protj Sovjetski zvezi al proti kateremu koli drugemu Združenemu narodu, se obvezuje, da ne bo dovoljevala organizacij, katerih smoter je, da ljudstvo oropajo demokratskih pravic.
Romunija bo zagotovila aretacijo oseb, ki so obtožene vojnih zlo-čmov, izdaje ali kolaboracije ter bo stavila na razpolago priče.
Romunija se obvezuje, da bo priznala polno veljavnost mirovnih pogodb, sklenjenih z Italijo, Madžarsko, Bolgarijo in Finsko, enako pa tudi vse sporazume ali ureditve, k' so jih, ali ki jih bodo za vpo-stavltev miru dosegli v pogledu Avstrije, Nemčije in Japonske.
Vzdrževanje oborožitve na kopnem, morju, v zraku in utrdb bo tesno omejeno na potrebe notranjega značaja ln krajevne obrambe meja.
Romunija je pooblaščena imeti vojsko 120.000 mož, vštevšl obmejne čete, protiletalsko topništvo 5000 mož, mornarico z osebjem BOO mož in tonaio 15.000 ton, vojaško letalstvo (tu je všteto mornariško letalstvo) 150 letal — vštete so rezerve — izmed katerih Jih bo lahko le 100 bojnega tipa, s skupnim številom 8000 mož.
Romunija ne bo mogla niti Imeti riti nakupiti letal, ki so izrecni namenjena za bombardiranje.
Vse zavezniške čete bodo umaknili iz Romunije v 90 dneh, ko bo pogodba stopila v veljavo. Sovjetska zveza pa ima pravico ohraniti na. romunskem ozemlju sile, ki so potrebne za vzdrževanje prometnih poti Rdeče armade s sovjetskim področjem v Avstriji.
Romunski vladi bodo vrnili vse valute in neuporabljeno romunsko Imetje, ki Je v posesti zavezniških sil. Romunija pa se obvezuje, da bo stavila na razpolago, kar bo izrecno potrebno za vzdrževanje prometnih poti s sovjetskim področjem v Avstriji; za to bodo romunsko vlado primerno odškodovali.
Romunija bo morala nadomestiti izgube, ki Jih Je povzročila Sovjet-
jajc in vrečo sladkorja — oprostite, to je pripisala moja ženas.
«Me ne zanima. Zdaj lellm, da mi prinesete mesec)».
«jVesecv, je zamišljeno dejal minister. «Mesec Je nemogoče dobiti, ker je oddaljen 70.000 kilometrov in je večji kot soba, v kateri kraljična leii. Pa tudi, kolikor vem, je iz stopljenega bakra. Meseca vam ne morem prinesti. Modre pse lahko preskrbim, meseca nikakorD.
Kralj se je razjezil in ministra odslovil. Poklical je dvornega čarovnika. Čarovnik je bil koščene postave in dolgega obraza. Na glavi je imel visoko rdeče stožčasto pokrivalo okraieno s srebrnimi zvezdami. Oblečen je bil v dolgo modro haljo, na kateri so bile izvezene zlate sove. Prebledel je, ko mu je kralj povedal željo kraljične.
zPremnoge čarovnije sim izvedel za vase veličanstvo», je dejal čarovnik. «Slučajno imam v žepu seznam vseh čarovnij. Dovolite, o a ga prečltam. Iz rdeče pese sem iztisnil kri in iz krvi naredil rdečo peso. Iz svilenih klobukov sem na. redil zajčke in is zajčkov svilene klobuke. Pričaral sem cvetlice, ptiče in ribe. Prinesel sem vam. čudodelna ogledala ln kristale, v katerih lahko vidite bodočnost, pripravil sem čudodelno zmes »z volčjih solza, orlovskih solza in nočnih senc, ki obvaruje pred čarovnicami, strahovi in nočnimi duhovi. Prinesel sem čudežne Škornje, čarobno palico in ogrinjalo, Iti naredi človeka nevidnega».
zOgrinjalo naredi človeka nevid-negas, je ponovil dvorni čarovnik, ene obvaruje pa človeka pred tem da se ne bi zaletel v predmete, ki stoje na poti». Znova je pogledal na spisek. ePreskrbel sem zlato z maurice, pesek iz daljnje puSčave.
rki zvezi z vojaškimi operacijami in z zasedbo sovjetskega področja; zavedajoč pa se dejstva, da se je Romunija bojevala proti Nemčiji, so določili, naj bo ta odškodnina le delna, in sicer naj točno znaša skupaj 300 milijonov ameriških dolarjev, plačljivih v 8 letih od dne 12 sept. 1944 v dobrinah kot so proizvodi iz petroleja, žitarice, les, ladjevje za rečno in pomorsko plovbo, stroji, itd.
Romunija priznava pravice Sovjetske zveze do vseh nemških dobrin, ki jih je nadzorstveni svet za Nemčijo predal Sovjetski zvezi.
Bolgarija
Bolgarija bo imela meje kakršne so bile 1. januarja 1941 (sporazum je začasen, kar se tiče grško-bol-garske meje, dokler Grčija in Bolgarija ne bosta mirovni konferenci ali Svetu zunanjih ministrov predložili svojih zadevnih stališč).
Bolgarija je pooblaščena imeti vojsko 55 000 mož, v čemer so vštete obmejne čete, proti letalsko topništvo s silo 1800 mož, mornarica z osebjem 3500 mož ln ladje v iznosu tonaže 7250 ton, vojno letalstvo (všteto je tudi mornariško letalstvo) 90 letal, izmed katerih Jih ne bo smelo biti več kakor 70 bojnih, z skupno silo 5200 mož.
Bolgarija ne bo smela imeti letal, ki so v prvi vrsti namenjena za bombardiranje.
Bolgarija bo povrnila povzročeno škodo Jugoslaviji in Grčiji, toda z ozirom na to, da je Bolgarija napovedala Nemčiji vojno, bo odškodnino povrnila le deloma (niso določili nobene številke in zunanji ministri so sklenili odložiti preučevanje tega člena do takrat, ko bodo vprašanje lahko razpravljali z Jugoslavijo in Grčijo).
Bolgarija priznava pravice Sovjetske zveze do vseh nemških dobrin v Bolgariji, ki jih je nadzorstveni svet za Nemčijo predal Sovjetski zvezi.
Madžarska
Meje Madžarske z Avstrijo in Jugoslavijo ostanejo tiste, kakršne so bile 1. januarja 1938. Sklepi Dunajske razsodbe z dne 30. avgusta 1940 so razveljavljeni in brez vrednosti. Ponovno se vzpostavi meja med Madžarsko in Romunijo, ki Je bila 1. januarja 1938. Meja med Madžarsko in Sovjetsko zvezo je od stičnice mej obeh gornjih držav in Češkoslovaške določena po meji med Madžarsko in Češkoslovaško, kakršna je bila 1. januarja 1938.
Dunajski sklepi z dne 2. novembra 1938 so razveljavljeni ln brez vrednosti; meja med Madžarsko in CeŠKOslovaško od stičnice mej obeh gornjih držav in Sovjetske zveze, je izenačena z mejo, ki je bila 1. janue^rja 1938 (ta sporazum Je začasen, dokler Češkoslovaška in Madžarska ne bosta predložili mirovni konferenci ali Svetu zunanjih ministrov svojih stališč).
Madžarska je pooblaščena imeti vojsko 65.000 mož, v čemur so všteta obmejne čete in moštvo protiletalske obrambe, ter rečnega bro-
dovja, letalstvo 90 letal, izmed katerih bo lahko le 70 bojnih, z osebjem 5000 mož.
Madžarska ne bo mogla imeti letal, ki so v prvi vrsti namenjena za bombardiranje.
Madžarska bo vrnila povzročene izgube Sovjetski zvezi, Češkoslovaški in Jugoslaviji, toda z ozirom na to, da se je Madžarska bojevala proti Nemčiji, bo odškodnina le j delna in bo znašala točno 300 milijonov. ameriških dolarjev, od ka- I terth bo dve tretjini dobila Sovjetska zveza.
Vojna odškodnina bo Izplačana v dobrinah, in sicer v strojih, rečnem brodovju, žitaricah itd., v 8 letih od 1. januarja 1945 (ameriška delegacija si Je pridržala pravico, da ponovno postavi to vprašanje na mirovni konferenci).
Finska £ I
Finska bo imela meje, kakršne so j bile 1. januarja 1941, toda pod pogojem, da bo potrdila Sovjetski zvezi vrnitev pokrajine Potsamo, ki jo je Sovjetska država postovoljno j odstopila Finski na osnovi mirov- I nih pogodb z dne 14. oktobra 1920 ! in 12. marca 1940.
Kar Je določeno v finsko-sovjet-ski mirovni pogodbi z dne 12. marca 1940 med Finsko in Sovjetsko zvezo, postane znova veljavno, toda pogojno od členov te pogodbe.
Sovjetska zveza potrjuje, da se je odrekla svojih najemniških pravic do polotoka Hangoe, ki jih je dobila s finsko-sovjetsko pogodbo z dne 12. marca 1940. Finska pa potrjuje, da je Sovjetski zvezi na osnovi 50 letne najemnine 5 milijonov finskih mark na leto dovolila uporabo ozemlja in voda področja Porkkala za ureditev : sovjetskega pomorskega oporišča, j
Finska porjuje, da Je Sovjetski zvezi dovolila najem železnic, mor- i skih poti in zračnih prog, ki so potrebne za prevoz osebja in blaga iz Sovjetske zveze v Porkkalo; portjuje tudi. da Je Sovjetski zvezi dovolila pravico svobodnega dostopa v vseh oblikah možnih zvez med ZSSR in ozemljem Porkkale- j Udde, ki ga je tej slednji dala v najem.
Aalandski otoki bodo ostali demilitarizirani.
Finska Je pooblaščena obdržati vojsko 34.400 mož, mornarico 4500 mož z ladjami do 10.000 ton in vojno letalstvo (všteto Je tudi .mornariško letalstvo) 60 letal in ' 3000 mož.
Finska ne bo mogla imeti letal, 1 ki so posebno zgrajena za bombardiranje.
Finska bo povrnila Sovjetski zvezi ; povzročene izgube, toda glede na j dejstvo, da Je Finska napovedala ; Nemčiji vojno in sodelovala pri izganjanju nemških čet iz Finske, , bo odškodnina le delna in bo znan i šala točno 300 milijonov ameriških dolarjev, plačljivih v 8 letih od j dne 1. septembra 1944. Vojno odškodnino bo plačala v dobrinah.
Finska priznava pravice Sovjet, ske zveze do vseh nemških dobrin v Finski, ki jih Je nadzorstveni svet za Nemčijo predal Sovjetski j zvezi.
KRALJIČNA
ISTORIJA ZA MLADO IN MLADEGA AMERIŠKEGA
Poleg tega Se tucat Šivank in kos čebeljega voska — vase veličanstvo naj mi oprosti, zadnje stvari so za mojo ženo*.
eNe zahtevam ničesar drugega, kot da mi prinesete mesec«, je vztrajal kralj. «Kraljična Lenora želi imeti mesec in ko ga bo dobila, bo takoj spet zdrava/»
«Nihče ne more imeti meščan, je pojasnjeval čarovnik, zoddaljen je 300.000 kilometrov in narejen iz zelenega sira ter dvakrat tako velik kakor ta palače«.
Kralj se je razjezil in odslovil dvornega čarovnika. Poklical je kraljevega matematika, plešastega in kratkovidnega moža, ki je imel na glavi čepico in svinčnik tm uSesom.
«Ne lellm postulati seznama stvari, ki ste jih izvrSili v moji službi od leta 1907», mu je dejal kralj, ko je vstopil. zRad bi vedel, kako bi bilo mogoče dobiti mesec za kraljično Lenoro».
zVeseli me, da se spominjate vseh stvari, ki sem jid izvrlil v službi vašega veličanstva od leta 1907 naprej», je zadovoljno dejal matematik. zSlučajno imam s seboj tudi seznam. Izračunal sem dolžino dneva in noči, razdaljo med A in Z. Dognal sem, kako daleč je zOoris; kako daleč je zOd tod» in kaj pomeni zOditis. Izmeril sem dolžino morske kače, površino morskega konja in koliko ptičev lahko polovite s soljo iz oceana —
187,796.132, če vaSe veličanstvo tta- J nima».
zToliko ptičev sploh nf,» se 1e razjezil kralj. zRazen • tega P® hočem imeti mesec».
»Mesec je oddaljen 600.000 kilometrov:», je pojasnjeval kraljevi matematik. zOkrogel je in ploSčat kakor kovanec, narejen je iz azbesta ter tako velik kot polovica vaSega kraljestva. Kazen tega je pa tudi prilepljen na nebo. NihM ne more dobiti, mesecas.
Kralj se je zelo razjezil in & slovil svojega matematika. PoklicO1 je dvorskega norca, ki je takd priskakljal v prestolno dvorano ® svoji rdeči in s kraguljčki okrajni obleki ter sedel kralju k nogata-
«Kaj lahko naredim za t veličanstvo?»
<(Kraljična Lenora hoče imeti \ mesec», je nejevoljno odvrnil krati-zDokler ne dobi meseca, ne bo o- I zdravela. Toda nihče, kot prati)0 • i ne more dobiti meseca. Kogar kol1 vprašam, pravi, da je nemogoč' j vsak mi pove, da je večji in t>° oddaljen. Ti mi lahko narediš to, da zaigraš žalostinko na svoj
pravijo da je me-al dvorski nore ■ ?»
lister pravi, da uilnmetrov in vesi
i	•
Kako se porajajo vulkani
Z NATANČNIM PREUČEVANJEM PORAJANJA IN DELOVANJA MLADEGA MEHIŠKEGA VULKANA PARICUTINA SO AMERIŠKI GEOLOGI PRIŠLI DO NOVIH IN SKORAJ DRZNIH
UGOTOVITEV O VULKANSKIH SILAH IN ZEMELJ
111
Kot da bi se hotela ponorCevatf iz ljudi, ki z začudenjem In zapre-paščenjem opazujejo silno razdiralno silo največjih bomb, katere utegnejo v eni sami noči uničiti cela mesta, jim je mati narava nedavno pripravila prizor, ki zgovorno dokazuje, kako pičli in skromni so uspehi, ki jih je doslej doseglo človeštvo na področju razdiralnih ril.
V bližini sevemomehISke vasi Parangaricutlro je namreč pred dobrimi tremi leti nastal nov vulkan. Seveda to ni kak bogve kako znamenit dogodek, toda izredna važnost tega dejstva je v tem, a je bilo tako porajanje kot razvijanje in rast tega vulkana pod stalnim strokovnim nadzorstvom, in preučevanjem slavnega znanstve-nika-vulkanologa.
Novi vulkan, ki so mu dali Ime Parlcutln, je nastal na neki planoti in Je doslej zrastel že do višine 500 metrov in Se vedno nič ne kaže, da bi se izčrpal. Na minuto izbruha povprečno po 2.700 ton lave ter je napravil na tisoče izletnikov silno globok vtis. Celo IzkuSeni vulkanologt so morali priznati, da jih je ta prizor močno pretresel. Dr. Foshag s Smithso-nian Institutlon je izjavil: »Prepričan sem, da je delovanje Pari-cutlna tako močno, kct je bilo Ve-zuvovo, če ni v nekaterih obdobjih Se celo močnejše.* Izredni vtis, ki ga je Parlcutin napravil na znanstvenike, je treba pripisati dolžini In sili eruptivnih dob In dejstvu, da je to prvi vulkan, ki so ga natančno opazoval; že od njegovega nastanka.
Ulovi vulkan
i#-.
Parlcutin je nastal v močno potresnem področju, kjer je že v preteklosti prišlo do številnih Izbruhov. Ko Je 20. februarja leta 1943 kmet Pulido oral na svoji njivi, je v zemlji nenadoma zasllSal zamolklo bobnenje ter takoj nato zapazil, kako je iz zemlje švignil steber dima. Takoj je zdirjal v kake tri km oddaljeno vas k župniku. Ko se je župnik z množico kmetov vrnil na kraj, so že videli, kako Je novo žrelo bruhalo lavo in žareče kamenje. Po enem tednu Je stožeo dosegel viSlno 150 metrov in po kakih 10 tednih celo 300 metrov. Nato so iz žrela in lz Vulka novih bokov pričeli Iztekati Pravi potoki lave, ki so se razlivali po okoliških poljih. Lava se je pomikala s hitrostjo 6 metrov na uro in je kmalu pokrila področje 12 kvadratnih km ln upepelila dvoje vasi.
Medtem pa je vulkan prekril z nekakšno črno pepelnato prevleko okoliško ozemlje a premerom 55 km, Vulkanski pepel, ki je padal kot sneg, je pokrival obraze ljudi, v debelih plasteh sedal na strehe, ki so se pod njegovo težo rušile, uničil rastlinstvo ter se na nekaterih krajih nakopičil v tako debelih plasteh, da so dosegale strehe Poslopij, v bližini žrela, kjer delujejo znanstveniki, ki morajo paziti, da jih ne zadene padajoče kamenje in vulkanske bombe, se Iz številnih fumarol vale proti nebu oblaki dima in pare. Dr. MacGrew je dejal, da se mu je zdelo, kot da bi za trenotek pogledal v pekel. Pri vsem tem pa je silno zanimivo naslednje: dasi Je »Pošast*, kot imenuje okoliško Prebivalstvo ta ognjenik, silno oplašil domače prebivalstvo, se ga
Pogled na javanski ognjenik Ngauruhoe v prvem obdobju bruhanja, v f ko se iz njegovega žrela vade oblaki dima in pare.
ptfči in druge živali prav nič ne boje; še več, ptiči se živahno spreletavajo med strnjeno lavo in pajki še kar vnaprej pridno predejo svoje mreže med kupi pepela.
Dr. Frederic Pough iz Newyrške-ga Ameriškega muzeja za naravo-znanstvo, j® bil srečni znanstvenik, ki je mogel opazovati ves potek od prvega izbruha dima, ki Je slišal kako se je zemlja tresla in kako je bobnelo v njenem osrčju, ki Je zmeril temperaturo novorojenca, ki je zbral in analiziral različne sestavine izbruhanega materiala in ki je opazoval, kako Je novi. vulkan rastel in se razvijal kot kaka goba. Dr. Poughove ugotovitve so načele prastaro in že toliko premlevano vprašanje nastanka vulkanov.
Nikogar ni več, ki bi še vedno mislil, da je vulkan nekak kamin,^ ki se od površja širi V globino do žarečih plasti zemeljskega osrčja, kot so do nedavna običajno menili. To mnenje so utemeljevali z domnevo, da osrčje zemlje predstavlja ognjena in tekoča gmota.
V zadnjih letih je bilo to vprašanje predmet številnih, potrpežljivih in natančnih preučevanj; večji del novih ugotovitev o sestavu notranjosti zemlje je omogočilo raziskovanje z radijskimi valovi.
Te ugotovitve so dokazale, da vulkan nima nič skupnega z osrčjem zemlje. Bistvo vulkana tiči le v motnjah, ki se omejujejo na zemeljsko površje; verjetno je, da njegov izvor ne sega nikdar globje kot 1.200 km pod površino.
(Zemeljski, _ prepjep, „?paša okrog 6.300 km). Gotovo je, da nastanek vulkana povzroče posebni kemični in radioaktivni pojavi, katerih bistvo doslej še ni dodobra raziskano in ugotovljeno.
Radioaktivne bombe
Iz kakršnega koli razloga nastanejo pod zemeljskim površjem kemične ali radlotktivne bombe; te začno raztapljati bližnje skalovje ter se s porastom njihove delavnosti veča tudi njihov obseg; naravno je, da mora raztopljeno skalovje, pepel in drugo nagrmadeno gradivo, ki je nastalo zaradi izgorevanja, najti preko zemeljskih razpok pot na površje, s čimer ustvari to, kar navadno imenujemo vulkan.
Pri takšnem dogajanju se razvija silna energija: neznanka, ki Jo mora znanost še ugotoviti, tiči v začetnem kemijskem procesu, v tem, kaj spravi vso to gmoto v gibanje ln kako bi mogli ves ta razvoj znanstveno nadzorovati. Ko bo znanost dobila odgovor na vsa ta vprašanja, bomo verjetno prišli
do odkritja sile, ki bo v bodočnosti predstavljala najcenejšo gonilno silo za tehnične naprave.
Odkar se je zemlja ločila od sonca in nastopila svojo dolgo planetarno pot, je njena nežna površina doživela nešteto erupcij, ki so se pričele porajati kot brezpomembni tvori, a so kasneje iz njih zrastle mogočne gore. To naraščanje je pripisovati neke vrste izcejanju tekočih sestavin iz osrčja, ki je sledilo ogtljenim izbruhom, podobnim snopom umetnega ognja; ko se je ta‘gmota počasi ohladila, ; se jc spremenila v trdno skalovje' iz katerega so počasi nastajala gorovja. Večkrat je takšna tekoča gmota pridrla na površje s tako silovitostjo, kot da bi jo vrgla* na dan kaka močna eksploEija'; tem« znanost pripisuje nastanek pitnih alpskih vršaaev in skladov. Drugič zopet pa jp gmota počasi, in mimo prapicfila, ta površje, preplavila prostrana področja in ustvarila izredno gosto prevleko iz lave, ki ponekod pokriva stotine in tisoče kvadratnih km zemeljskega površja.
Potrcsnmersba poročila so osnova raziskovanj
Nobenega upanja ni, da bi mogli kdaj s svojimi očmi videti, kaj tvori osrčje našega planeta; pač pa bomo mogli videti s svojimi očmi le vrhnjo plast zemlje, ki je debela le nekaj km. Najgloblji jaški, ki so jih doslej izkopali v zemljo, niso nič drugega kot je neznatni šivanskini uhodi v kožo našega planeta. Toda znano je, da to, česar sicer ne, moremo -videti, čeato lahko čutimo ali slišimo. Usedanje zemeljskih skladov povzroča tresljaje, katerih valovi se širijo preko vse zemeljske gmote in povzročajo potrese. Ti tresljaji se širijo z večjo ali manjšo hitrostjo, kar pač odvisj od gostote materiala, preko katerega se širijo; njihovo razširjanje skrbno beležijo
Bilanca zavezniškega bojevanja
na Srednjem Vzhodu po Wavellovem poročilu
SESTAVU
i~f\J	▼ lij f/1
posebpi instrumenti — potresomeri -i- s katerimi natančno zasledujejo njihovo smer, moč in hitrost.
Na osnovi teh poročil, ki so jih skozi dolgo vrsto let zbirali najrazličnejši strokovnjaki in znanstveniki vsega sveta, so ugotovili, da je zemlja od središča pa do 'površine popolnoma trdno telo.
S pomočjo teh poročil so tudi ugotovili, da je v zemlji več slojev z različnim ustrojem in z različno gostoto, ki postopoma narašča od lahkega površinskega skalovja pa do težkega osrednjega jedra. Tako Imenovaria zemeljska skorja ni nič drugega kot tanka skalnata obloga, ki je debela 80-130 km ter jo v prvi vrsti sestavljajo silikati-material, iz katerega izdelujejo steklo. Pod to plastjo so gostejši sloji, ki segajo v globino 1.600 km in so sestavljeni iz težkih, a še ne dodobra raziskanih spojin, ki tvorijo nekakšen ovoj okoli jedra našega planeta. Zaradi velike gostote tega jedra domnevajo, da je sestavljeno iz železa in nikla. Okoliške plasti iniso strogo ločene druga od druge, ampak teže za postopnim spajanjem druga z drugo, kot moremo videti pri lepo dozorelem sadežu, če ga razpolovimo.
Domnevajo, da raztopljena snov, ki jo bruhajo vulkani, Izvira lz silikatnih plasti, ki leže pod zemeljsko skorjo. Toda človek, ki je naravi iztrgal že toliko skrivnosti, tod zaman išče točni odgovor na vprašanje:	»Katere so tiste ne-
vidne sile, ki raztapljajo ogromne količine trdnih silikatov in ki to raztopljeno maso poganjajo proti površju?*
Vsi odgovori na to vprašanje so doslej le zgolj hipotetične narave; o sestavu našega planeta vemo mnogo več. Vsekakor pa je to teorija, ki Ima mnogo pristašev.
Odkritje radiotktivnostl je jasno dokazalo, da se številne kemične prvine same od sebe presnavljajo in spreminjajo v druge sestavine. Pri tem postopku nastaja znatna količine toplote. Radioaktivne sestavine so v skalovju zemeljske skorje močno razširjene. Vendar menijo, da se njihova razširjenost v globljih plasteh zmanjšuje ter nastaja največja toplota v silikatnih plasteh, odkoder Izvira vulkanska lava. Ta toplota, ki nastaja sicer počasi, a vztrajno in stalno, se nabira toliko časa, dokler ne raztopi okoliških plasti. Silna vročina takšne tekoče mase raztaplja oddaljenejše plasti, s čimer se obseg tekoče mase stalno veča in nastajajo pravi potoki žareče mase. Poleg tega verjetno tudi različni drugi kemični procesi proizvajajo znatne količine toplote.
(Nadaljevanje na i. straniJ
Zadnje britansko poročilo o ope- \ racijah na Srednjem Vzhodu govori' o osni protiofenzivi, ki je slotila veji ki zmagi lorda Wave lla, vstaji v Iraku, umiku v Grčiji, obrambi Krete, akciji v Siriji in poletnim operacijam v Zahodni puščavi. Politično ozadje teh vojnih dčgodkov je obdelano zelo podrobno, zato povzemamo le nekaj najvažnejših točk.
V	januarju leta 19ki, ko so bila razpoložljiva sredstva zelo pičla, je Velika Britanija ponudila Grčiji pomoč v oklepnih silah in topništvu. Grčija je ponudbo odbila, ker se je bala, da bi nadaljnje izkrcanje britanskih sil na grškem ozemlju izzvalo nemSki napad, katerega pa skupne britansko-grSke sile ne bi mogle vzdrlati. Oe bi Grki ponudbo sprejeli, bi se zaradi oslabitve sil na libijskem bojišču britansko prodiranje skozi zahodno puSčavo verjetno ustavilo pri Tobruku, kar morda ne bi bila slaba stvar.
V	februarju ’kl so bile v Palestini, Egiptu in Libiji vsega skupaj k- avstralske divizije, 1. novozelandska, e. in 7. britanska oklepna divizija in 6. divizija. Večina edinio je bila utrujena, komaj osnovana ali Sele v formiranju in oprema 7. divizije je bila celo v popravilu. Dve dobri diviziji, namreč 4. in 5. indijska divizija, pa sta bili zaposleni na bojiSču pri Keremu v Eritreji. Torej silno malo vojske za varstvo tako vatnega in obširnega ozemlja in kaj malo teh sil je bilo mogoče pogrešati.
Pomoč zavezniški Grčiji
Meseca februarja so Grki ponovno načeli vprašanje britanske pomoči. Britanski vrhovni poveljnik je obiskal- generala Papagosa, ki je bil mnenja, da bi bila obramba na nemSki napad iz Bolgarije
nemogoča, ker je grSko ozemlje med grško-bo{yarsko mejo in morjem, preozko. Zp*o je mislil glavno obrdmho poktaiHtl Db bok na eAliakhmonovo črto» zahodno od Vardarja. Imenoval jo je Aliakhmonovo zato, ker so položaji delno tekli vzdolž reke Aliakhmo-na. NdmercCvdl jS tudi odtegniti del sil z albanskega bojišča in jih razmestiti na Aliakhmonovi črti.
Ko pa sta takratni zunanji minister Eden in general sir John Dill iz Turčije, ki je odrekla pomoč Grčiji za primer nemškega napada, priSla v Grčijo, je general Papagos izmenjal svoje namere. Ni. hotel odrediti evakuacije vzhodne jkakedonije, niti umakniti rezerv iz Albanije. Predložil je, naj bi se Britanci izkrcali v Solunu in prevzeli obrambo položajev proti Bolgariji, to je obrambo tistih položajev, za katere je sam rekel, da jih ni mogoče braniti. V začetku maroa so le dosegli sporazum, po katerem so Grki pustili v vzhodni Makedoniji tri divizije, tri nadaljnje pa postavili na Aliakhmonovo črto in jo drZali do prihoda Britancev, ki so se izkrcali v glavnem v Pireju.
Ta nesporazum je bil nerazumljiv; domnevali pa so, da je grški general, sposoben in izkuSen poveljnik, podlegel premočnemu pritisku vlade, ki je bila no oblasti od smrti generala Metaiasa. General Papagos je bil načelnik glavnega stana Ze pred vojno in je delal obrambne načrte na osnovi, da vzhodnih pokrajin ni mogoče braniti proti bolgarskemu napadu in Se manj proti nemškemu.
Toda kaj če bi Nemoi vdrli v Grčijo iz Jugoslavije, skozi dolino Črne ali Bitoljt Po državnem udaru v Jugoslaviji, ki je pomenil odpor Jugoslavije proti Nemčiji, je general Dill odletel v Beograd. NaSel je Jugoslavijo nepripravlje-
no in brez praktičnega načrta. Takoj nato so Nemci udarili in med jugoslovansko vojsko in Britanijo ni bilo več nadaljnjih stikov. Tako so se znaSli Britanci v Grčiji z nezadostnimi silami, vendar večjimi kot bi jih lahko pogreSali, z glavnino grSke vojske v Albaniji, s slabimi, drugovrstnimi oddelki na Aliakhmonovi črti in brez navodil za obrambo dohodov iz Jugoslavije.
Nazaj v Libijo
Lord Wavell je nato odiel nazaj v Libijo, kjer so se v marcu pojavile nemSke oklepne sile. Pristanišča Bengazi zaradi jakosti nemi kih zračnih napadov in ker so biii britanski lovci in protiletalsko topništvo zaposleni na grSkem bojišču, ni bilo mogoče več uporabljati. Britanske zaščitne sile pri El Agheili so tvorili deloma oddelki 2. oklepne divizije, toda ena izmed brigad te divizije je bila v Grčiji in eden izmed ostalih polkov je bil oborožen z zajetimi italijanskimi tanki. Druga dva polka sta imela v akciji po lahkih in tS teZkih tankov. Sovražnik je napadel Sl. marca z eno nemško in eno italijansko oklepno divizijo in eno italijansko motorizirano divizijo. Sledila je vrsta nesreč in edini umik, ki je v celoti potekal po načrtu, je izvedla 9. avstralska divizija do Tobruka, katerega je lord IVav-ll hotel držati. Ko pa so Nemci potisnili do Solluma vse tiste ostanke 2. oklepne divizije, ki so ušli zajetju, je bil Tobruk obkoljen. Polom, ki je zadel Tobruk, je v glavnem povzročila opustitev Ben-gazija kot pristanišča.
V Grčiji je prve britanske položaje držala novozelandska divizija na desnem krilu, ki je krila dva prehoda na Olimpu, 6. amtralska divizija je z eno brigado branila
DUKE ELLINGTON
ČRNI KRALJ AMERIŠKEGA JAZZA'
Japonsko otočje je znano po svojih Številnih ognjenikih- Tako po viSini kot po moči delovanja velja za največjega vvikan FudMjama.
IN MESEC
STARO. SKRAJŠANA IZ KNJIGE PISATELJA JAMESA THURBERTA
trov in dvakrat tako velik kot ta Palača. Moj matematik pa trdi, da Je oddaljen 600.000 kilometrov in tako velik kakor polovica mojega
kraljestva*.
Dvorski norec je zamišljeno brenkal na strune. «Vsf so modri možje*, je menil čez nekaj časa, Kzato se najbrle nobeden ne moti. Ce se nobeden ne moti, potem Klora biti mesec tako daleč in tako velik, kakor si ga vsakdo >am predstavlja. Izvedeti moram s“wo le, kako misli kraljična kenora».
«Tega nisem nikoli pomislil», je dejal kralj.
eSel bom ka njej in jo vprašal*, te dejal dvorski norec in izginil.
Kraljična Lenora se je zelo razveselila obiska, toda njena lica so alla bleda in glas slaboten.
<<Si ml prinesel mesec7» je tako) vpralala.
bila* jr° .f°fakaj, kmalu ga boš do-, o velik jfa misliš, da je7»
mojega 'nohtu TJ m”T
vorila kra^SZiim paleč pred mesecem., ga ^
Koliko mislis, ^ je dalje spraševal
Je oddaljen?* aNekoliko nižji	norec‘
d!ev° vred VKnom, Ker se včast ujame v najviije veje*,
biti kot oknom,
te menila kraljična.
«Zvečer bom splezal na veliko drevo in počakal, da se bo mesec uiel med veje ter ii ga prj_
nesel*, je dvorski norec tolažil' kraljično. Spomnil se je še nečesa. «Iz česa je mesec narejen, draga kraljična?* jo je še vprašal.
*Oh,* je odvrnila, «iz zlata vendar, norček*.
Dvorski norec je šel naravnost h kraljevemu zlatarju in mu naročil naj naredi zlat mesec, velik kakor nohet na palcu kraljične Lenore. Nato je Izbral še lepo zlato verižico, da bi kraljična vedno lahko nosila meseo okoli vratu.
«Kaj pomeni stvar, ki jo delam?* je vprašal kraljevi zlatar.
eMesec delaš*, je pojasnil dvorski norec. eAli ne vidu, da si naredil mesec?*
eMesec je vendar oddaljen 900.000 kilometrov, narejen je iz brona in okrogel kot žoga*.
«To ti misliš*, je dejal dvorski norec in odskakljal s svojim mesecem.
Takoj ga je nesel kraljični, ki ga je bila zelo vesela. Naslednjega dne je bila zdrava in se je Ze lahko igrala na vrtu.
Kralj je bil še vedno zaskrbljen, ker je vedel, da bo zvečer mesec prav tako sijal na nebu kot doslej. Bal se je, da bo kraljična opazila pravi mesec in ponovno zbolela, ko bo videla, da mesec, katerega nosi na verižici okoli vratu, ni pravi. Zaskrbljen je potožil dvornemu ministru: aPaziti moramo, da kraljična noooj na bo opazila mesca
na nebu. Izmislite si, kako mogli narediti*.
Dvorni minister se je prijel za glavo in premišljal. «Kraljični lahko damo temne naočnike*, je menil.
Kralj se je razjezil. «Ce ji damo temne naočnike, ne bo videla, kje hodi, se bo zaletavala v stvari in ponovno zbolela*. Poklical je dvornega čarovnika, ki se je pred kraljem postavil na roke, na glavo in spet na noge.	-	•
«Vem, kaj lahko storimo», je dejal čarovnik. «Nad vsem kraljevskim dvorecem in vrtovi lahko raz-pnemo zastor iz črnega baržuna*.
Kralj se je tako razburil, da je mahal z rokami in čarovniku odvrnil: aCrni zastor ne bi prepuščal zraka in kraljična Lenora bi ponovno zbolela*.
Poizkusil je še s kraljevim matematikom. Matematik je zamišljeno korakal v krogu, nato v kvadratu in se ustavti. «Našel semI* je vzkliknil tsVsak večer lahko zažigamo žaromete v grajskih vrtovih. Naredili bomo nebroj srebrnih vodnjakov in zlatih vodopadov, ki bodo pokrili vse nebo, da bo svetlo kot podnevi in kraljična Lenora ne bo opazila, da je mesec na nebu*.
Kralj se je tako razjezil, da je pričel skakati in cepetati. cZaradi Žarometov kraljična ne M mogla spati in bi ponovno zbolela.» Tudi kraljevega matematika je odslovil.
Ko je kralj pogledal skozi okno, je bila Ze tema in izza dreves v parku je videl -mesečev zlati obraz. Strah se ga je lotil in poklical je k sebi dvorskega norca.
eZaigraj ml Zalosrtinko»,	je
obupano dejal kralj. r-Ko bo kraljična videla meseo na nebu, bo takoj spet zbolela.»
Dvorski noreo je zaigral neino melodijo in premišljeval. Ce vaši
bi to | modrijani ne morejo skriti meseca,
‘ pač p omeni, da ga ni mogoče skriti», je modroval dvorski norec. «Kdo nam je razloZil, kako lahko dobimo mesect AH ni bilo sama kraljična Lenoraf To pomeni, da je kraljična bolj modra kot modrijani vašega veličanstva in vč o mesecu več kot oni. Vprdšal jo bom, kaj misli.*
Se preden je kralj mogel izustiti besedo, je dvorski noreo izginil iz dvorane. Hitel je po belih marmornih stopnicah do spalnice kraljične Lenore.
Kraljična je bila Ze v postelji, pa Se ni spala, Gledala je skozi okno, kjer je meseo osvetljeval drevesa. Dlan kraljične je pa osvetljeval zlati meseček, katerega ji je prinesel dvorski noreo. Žalostno je pogledal kraljično in solze so mu orosile oči.
«Povej mi kraljična Lenora*, je z jokavim glasom vprašal, akako more sijati meseo na nebu, ko sem tl ga vendar dal na verižici f* Kraljična ga je pogledala in se nasmehnila. eNorček, popolnoma naravno je. Ce izgubim zob, ali mi na njegovem mestu ne zraste drugi f' Ce kraljevi vrtnar poreže cvetove vrtnio, ali ne poženejo novih cvetovf* je modrovala kraljična.
*Na to nisem pomislil*, 'je priznal dvorski nohte. ePribtižno tako je kakor e dnevom.* tTako je tudi z mesecem. Ali zdaj razumeš, norček t» se je smejala kraljična.
<t Menda, je tako z vsemi stvarmi na svetu*, je nadaljevala, toda glasek je postajal vedno bolj zaspan in medel. Dvorni noreo je opazil, da je zaspala in jo je neZno pogrnil. Preden je zapustil sobo, Je stopil k oknu in pomežiknil mese cu, ker se mu je zdelo, da mu jt tudi mesec prijateljsko pomežiknil.
Evropski kritiki so med nesmrtnike uvrstili tudi ameriškega skladatelja Dukea Ellingtona — skladate, lja ritmične glasbe in dirigenta slavnega Jazzorkestra, moža kavine barve in širokih kretenj, ki ga primerjajo z medvedkom, kadar dirigira.
Ze nad 23 let potuje Duke Elling. ton s svojim orkestrom križem kražera. po vsoti ameriškem, kontinentu; često spremeni smer potovanja, ker bi rad vsaj en večer igral v kaki plesni ali kinomato-grafski dvorani — pogostoma mora v enem dnevu do petkrat ponoviti isti spored: v nočnih klubih na Broadwayu in Harlemu, v velikih hotelih, v hollywoodskih kinematografskih študijih, v dvoranah kot n. pr. v Camegie Hall v New Yorku in v Boston Symphony.
Njegova glasba trna to prednost, da zadovoljuje tako ljubitelje klasične glasbe, kot tudi ljubitelje jazza. V letu 1939 je dvoje zapored, nih pogodb privedlo Ellingtona in njegov orkester od neke velike tobačne dvorane v Karolini, kjer so črni delavci njegov spored sprejeli z nepopisnim navdušenjem in divjim kričanjem, do koncerta v Parizu, o katerem so glasbeni kritiki Izjavili, da je šlo za «neko odkritje kozmičnih tajnosti in za glasbo, ki je bila tesno povezana ritmom atomov«. Tako je vsaj napisal znameniti pariški kritik Jacques-Henry Lčvesque, ki je prišel do tega odkritja med kovinskim truščem trobent in pozavn, čudovitim ln vztrajnim ritmom vsega orkestra — od kontrabasa do klavirja, medtem ko je surrealistični pesnik Blaise Cendrars dejal: «Ta glasba ni samo neka nova umetniška forma, ampak je tudi nov dokaz življenja«.
Duke Ellington šteje 47 let; rad se smeje ln je že naveličan hitrosti. Včasi se kake stvari loti s takšno mirnostjo, da ga mora njegov upravni ravnatelj Jack Boyd naravnost drezati in priganjati. Boydovo življenje ni eno izmed najlažjih: njegova naloga je, da vodi po vsem kontinentu družbo neugnanih in silno živahnih umetnikov, ki imajo najrazličnejše temperamente, umetnike polti, ki še spreminja od pepelnatosive pa do črnomodre barve, ln najrazii<*'ne]čih okusov, ki nagibajo od opazujoče mirnosti do najživahnejšega veseljaškega pre-kipevanja. Edina stvar, ki je prav vsem skupna, je najgloblji prezir do voznih redov vlakov in ostalih prevoznih sredstev.
V takšnem napetem električnem ozračju komponira Ellington; neka. tere Izmed njegovih najboljših ustvaritev so nastale v kakem kotu dvorane za snemanje, druge v velikih avtobusih, ki brez postanka divjajo preko kontinenta, često celo v trdi noči ali v moreči in dušljlvi dnevni vročini, in sicer na ta način, da je kako pesem vrgel na pa pir v četrt ure, ali da je v zadnjih minutah pred koncertom' dokončal dele koncertnih skladb. Ellington je avtor 1200 najrazličnejših skladb in sme biti ponosen na to, da so med njegovimi občudovalci celo glasbeniki kot Stokowski, Grainger, Stra-vinsky in Milhaud, ki so ga vsi pozdravili kot največjega moderne, ga skladatelja. Njegova kariera je skoraj istovetna z razvojem jazza; Ellington Je osrednja pojava tiste-
ga gibanja, ki je poneslo jazz od njegovega rojstva v zloglasnih new-orleanškib hišah v newyorško metropolitansko opero in v Bunckin-ghamsko kraljevsko palačo v Londonu.
Kot pri mnogih drugih umetnikih, tako tudi pri Ellingtonu lahko razlikujemo dvoje strogo ločenih osebnosti: eno na odru in drugo v zasebnem življenju. Kadar se prikaže na odru, je videti kot smehljajoči se črnec, brez misli, ki ga ritmično utripanje prevzema prav do prstnih konic in tako neuklonljiv, da se zdi, da se skoraj ne more obvladati. Kadar padejo na njegov obraz snopi bleščeče luči reflektorjev iz temne dvorane, občinstvo ne vidi drugega kot njegove krepke bele zobe in širok nasmeh, toda brž ko se snop luči od njega oddalji, postane njegov obraz silovito trd in resen. Treba je bilo mnogo truda, da je dosegel vedrino in ravnotežje v takšnem načinu življenja, ki mu ne dovoljuje ni-kakega oddiha ali zavetja pred radovednimi očmi občinstva.
Pod svojo obleko iz dobrega blaga zelo vidnih barv nosi Duke Ellington na vratu zlat križec. V njegovem življenju ni niti dneva, da ne bi prebral vsaj ene strani in sv. pisma in premnogi so ga že slišali da je dejal; «Močno bi me bilo strah ostati v hiši ljudi, ki ne verujejo, ker bi se bal, da se bo tem ali drugem trenotku hiša zrušila na nas«.
Ellington izhaja naravnost iz ne. ke stare črnske družine iz države Virginije (njegovi predniki so prišli v Jamestovvn leta 1619) ter je mnogo svojih skladb posvetil spominu raznih črnih junakov, med katerimi so znani Crispus Attucks — prvi Američan, ki je padel v ameriški revoluciji; Barsillai Lew, osrednja črnska pojava med nesmrtnimi liki znamenite ameriške slike «Duh iz leta 1776»; med drugimi črnci, ki so se bojevali za svobodo in ki jih je Duke ovekovečil, so že Harrlet Tuttoian, Nat Turner, Denm&rk Wesey, Frederic Douglass in še mnogi drugi. Njegova opera «Boo-
la», ki je še niso izvajali, opeva dogodivščine ameriških črncev, medtem ko je njegova simfonična pesnitev z naslovom «Black, brown and beige« («Crno, rjavo in drap«) po njegovih besedah melodična pri. merjava zgodovine črne rase,
Ker Duke ljubi mir ln samoto, se vedno skuša izogibati neskončnim prepirom, ki razburjajo svet jazza. Pristaši jazza si niso edini niti v tem, kako bi bilo treba opredeliti Ellingtona. Da ga bi zapletli v takšne razprtije, se Duke, kadar ga z vprašanji spravijo zadrego, skuša Izmuzniti s temi besedami: «Ne bavim se z jazzom; pišem samo črnsko narodno glasbo.« Včasi še pristavi: »Mnogokrat doje. mam in snujem svojo glasbo z izrazi bolesti.« Takšni nagibi mu pri skladanju mnogo pomagajo. Nekoč je dejal: »Spomin na dogodivščine iz preteklosti je za skladatelja
prelaz Vena, na levem krilu v gorah pa je bila ena grška divizija. Ko j« postalo jasno, da Nemci hitro prodirajo skozi Jugoslavijo, so na levo krilo postavili eno oklepno brigado in 19. avstralsko brigado, da bi branili lahki prehod od Bitolja do Kozanlja. Ti oddelki so vzdriali dvodnevni napad, toda bito jc jasno, da je bojišče zanje preširoko. Zato so se odločili za umik na Aliakhmonovo črto.
Medtem ko je umik potekal, je britanski poveljnik Wii$on izved-l za kapitulacijo Jugoslavije. Oči-vidno se Grki iz Albanije niso mogli umakniti, da bi prevzeli položaje na levem krilu in bojišče je bilo v zraku. General Wilson je odredil nadaljevanje umika na Termopile. Umik so krili s sijajnimi in uspešnimi boji, toda Grki so svetovali, naj se Britanci umikajo v redu, da bi se izognili nadaljnjim uničenjem in Žrtvam. Nato je prišlo do ponovnega vkrcanja. Izmed S7.660 izkrcanih vojakov, so jih Britanci odpeljali kS.000, toda vsa oprema je bila izgubljena.
Zaradi pomorskih neprllik lord Wavell ni mogel pomagati četam na Kreti, ki so jih večinoma umaknili iz Grčije. V bran so se postaviti z za silo sestavljenimi edini-cami, ki so bile oborožene * orožjem, ki Je bilo pač na razpolago Večji del opreme, ki so jo poslali na otok, se je potopil. Zaradi pomanjkanja zračnih sil nobeno letalo ni moglo biti stacio-nirano v Malemi ali Heraklionu. Novozelandski general Fregberg je imel res težko nalogo, dasi niti on niti kdo drugi ni pravilno centi teZine, ki bi jo Nemci vrgli v napad, niti izgub, ki so jih bili pripravljeni utrpeti, da bi dosegli namen.
Izkrcanje na Kreti
Čeprav je zgodba, ki jo pripovedujemo tukaj, Zg dobro znana, vendar morda nismo upoštevali, da je sovražnik Z6. maja 19kl uspel izkrcati i» zraka 30.000 do 35.000 dobro opremljenih čet, ki so Jih podpirala bombardiranja, proti vsega skupaj 97.550 imperialnih čet, med katerimi so bile mnoge upravne in brez zračne podpore. V tem času je angleška mornarica s sijajnimi akcijami rešila H.580 moZ. Lord Wav«ll dvomi, da bi mogli otok držati, čeprav bi ta napod odbili, ker bi Luftvoaffe lahko naredila otok nedostopen. Misli, da je sijajna obramba Krete verjetno rešila Ciper, Sirijo, Irak in mogoče Tobruk.
Ko je izbruhnila vetaja o Iraku, je to področje spadalo podpoveljnika v Indiji, toda 5. maja so ga prenesli pod poveljstvo Srednjega Vzhoda. Odlična obramba letališča Habbanigah pri Bagdadu in razočaranje voditeljev vstaje zaradi pomanjkanja nemške pomoči, sta Britance rešila nesreče in vstajo je zadušila peščica vojakov. TVavellov naslednji podvig Sirija, je bila resnejša zadeva. Cesto so se spraševan, zakaj so Francozi, ki so se zdeli, da se bodo samo navidezno bra-
jazza silno važen; na primer skupi-na starcev, ki prepeva na dvori- menjali svoje mnenje in se
,,	, ,	* L -N	7* m sen	im vtfl	Im
šču v neki poletni noči polni mese-
čine, ali besede, ki jih je kdo spregovoril pred leti ln ki še vedno žive v mojem spominu. Spominjam se, da sem nekoč napisal glasbeni odlomek v 64 taktih, v katerem sem oživil močan mladostni vtis, ko sem neke noči iz svoje postelje slišal na cesti korake moža, ki Je šel po svojih opravkih in prijetno požvižgaval. Takšni motivi mi koristijo mnogo bolj kot vsa tehnika«.
Popolnoma različno od vseh drugih skladateljev, ki žele biti ob klavirju čisto sami, kadar se Jih loti ustvarjalna strast, Duke pri takem delu ni rad sam. Kadar dela, bodisi da gre za kako novo skladbo, ali samo za priredbo za orkester, Je vseh 16 članov njegovega orkestra poleg njega in sodeljujejo i njim tako, da Je takšno glasbeno zasedanje često videti kot kako politično zborovanje ter pri tem delajo trušč, ki Je podoben trušču v kakem živalskem vrtu, ko pride čas za raz-deljevanje hrane. Navadno Duke ustvari melodijo in osnovno harmonizacijo prej, preden o tem kaj pove svojemu orkestru. Nato izbere
(Nadaljevanje na k. straniJ
A s
Vol"
f »F ^


M* '
- fpP' Y\ '	1	' '
^lisir M	•
. v šiH	Wii. >
|	' . ’ -	■>>;	j " V
Kljub temu, da se stari ljudje v svetu jazza le s težavo uveljavijo, velja 56 letni kornctist Bunk Johnson za najboljšega moža v vsem orkestru. Izvrsten je tudi le malo mlajši pozavnist Jim Robinson. Oba sta člana enega izmed najboljših orkestrov na svetu.
bojevali z največjim junaštvom in veliko vojaško spretnostjo. Wa-vellov odgovor je gotovo pravilen: ko so videli, kako nepričakovano slabi so bili Britanci, so poklicni vojaki uvideli, da je bila možnost rešiti to, kar so imeli za vojaško čast.
Nova ofenziva ? Cirenajkl
Sredi maja je lori Wavell napadel na bojišču in zavzel Sollum in Capuzzo, toda naslednji dan so se morale čete, ki so ta napad izvedle, umakniti. Tedaj Je dobil nekaj ojačanj v tankih in 15. junija je začel z novo ofenzivo, ki se je v prvi fazi pokazala za uspešno in je merila na eventualno oprostitev Tobruka. Spet pa so se morali Britanci po nekaterih začetnih uspehih umakniti. Izgubili so 100 tankov ter nekaj 1.000 mož, zajeli pa so 500 Nemcev in Italijanov.
V	začetnem obdobju vojne so
kritiki skovali frazo, ki je učinkovito zvenela in Je opisovala reakcije Britancev na nemška in japonska dejanja:	ePremalo *n
prepozno*. C g to pomeni — kar v splošnem brez dvoma lahko rečemo — da bi bila reakcija lahko hitrejša in močnejša, je bila fraza popolnoma neupravičena. Dejstvo je, da so pri premajhnih silah pričakovali preveč. Vojno vodstvo Je bilo prvi vrhu v zadregi, posebno zaradi tega, ker sta mornarica in kopna vojska na Srednjem Vzhodu In v Sredozemlju na splošno pogrešali zračno podporo.
V	pogledu moralnih osnov ekspedicijo v Grčijo Britanci lahko upravičijo; iz čisto vojaškega stališča je ne morejo. Nekaj dvoma je, ali Je bila premestitev 4. in 5. indijske divizije, čisto gotovo pa premestitev k. — v Eritrejo upravičena. Se bolj pa lahko dvomimo, ali ne bi bilo bolj pametno, če bi se prej v Libiji potuhnili <n ai{ sekundarne ofenzivo niso bila preuranjene in sadovi nepotrpellfi-vos ti. Ozračje v vojnem ministrstvu je bilo tisto dni zslo n*. srečno. Očitno je bilo, da so ze Britanci prenaprezali. Nihče ni pričakoval, da bi lahko utrpeli poraz. Noben dober etrokovni nasvet ni zalegel. Lahko smo srečni, da smo izšli brez večjo nesreče, ki bi bila lahko hujša o<t nesreče, ki se je zgodila, piše eTimesov* vojni dopisnik.
DUKE ELLINGTON
(NADALJEVANJE S 3. STRANI)
posebne odlomke svoje nove skladbe ter Jim da tisto posebno muzikalno pestrost, pri čemer zelo rad usvaja navodila Igralcev različnih Instrumentov, ki tako novi skladbi prispevajo g svojimi nagibi in zamislimi — vse to v duhi tiste kolektivne svobode, ki Je tako svojska v svetu Jazza.
TakSna posvetovanja potekajo večinoma po končanih 1 oncertlh, prtu ti tretji url zjutraj. Duke sede h klavirju, medtem ko ga njegovi igralci obkrožijo in prične igrati kako novo melodijo, ali pa samo osnovni in vodilni napev, ki ga izrazi v osmih taktih. Nato Jim opiše prizor, ki mu je navdihnil ta napev ter slednjega okrepi s čustvenimi akordi, pri čemer polagoma razvija glasbeno temo. V ne-kaj minutah napolnijo ozračje čudni glasovi, harmonični vpadi pozavn, klarinetov, saksofonov in trobent, ki vsi skupaj iščejo najlepši izraz za obravnavano temo.
Johnny Hodges zaigra kak takt na svojem saksofonu-kontraaltu takt v serpentinasti liniji, ki Je ritmično vitel^ in prijeten, ne da bi se pri tem kaj oddaljil od teme, ki jo je nakazal Duke. Kadar pa pri tem nalete na kak preveč zapleten tematski prehod, ki ga drugi orkestrovi saksofoni ne bi zmogli, pride na pomoč Harry Camey g svojim saksofonom-bari-tonom, s katerim zadevne odlomke nekoliko pojasni, poenostavi in olajša. Tedaj navadno Duke svojim fantom zakliče:	(Dajmo dečki
zaigrajmo vso stvar od začetka pa do tega mesta novega motiva.* Tedaj se ves orkester zlije v eno in posamezniki glasbeniki odkrivajo in ustvarjajo še druge lepe forme in okraske, ki drug z drugim kar tekmujejo in se krasno ujemajo z osnovno temo. Kadar kakšna stvar ni v redu, Duke zakriči: «Bolj z občutkom, fantje! Več živahnosti! Morate se nekoliko bolj vživeti-# In njegovi prsti brze po tipkah, roki preskakujeta druga drugo, z rameni nalahno pozibava in na ustnicah se mu pojavi zamišljen nasmeh. Ko si vso temo že dodobra vtisnejo v spomin, se na njegovo povelje izmenoma drug za drugim dvigujejo solisti in ostro vpadajo v motiv. Na ta način hitro mineta dve uri; često se že dani, toda igralcem je ves motiv že prešel v meso in kri in mu kar ne morejo dati miru.
Ellingtona očara In vsega prevza. me ritem vlaka, ki drvi preko kontinenta; ko ga je nekoč dolgotrajno potovanje vsega utrudilo, je vrgel na papir zapiske, ki mu Jih Je navdihnilo enakomerno kovinsko udarjanje ter Je skladbi dal ime (Brzovlak v zori#. V spalnem vagonu je med državama Ohio in Pennsylvanijo uglasbil velik del simfonične pesnitve «Prihod novega sveta#, ki so jo prvič izvajali pred tremi leti v new-yorški koncertni dvorani Carnegie Hall.
Pred nekaj leti Je na potovanju med Clevelandom ln Pittsburghom prisedel k njemu ln ž njim navezal pogovor neki nemški begunec žalostnega videza, ki Je bil tudi glasbenik in talrrač komorne glasbe iz Stuttgarta. Neki Ellingtonov prijatelj, ki je bil tudi navzoč, Je zabeležil ves razgovor. Duke je Nemcu ravno razlagal svojo metodo: (Nobena skladba ne more roditi uspeha, če njen avtor ne zna dobro igrati pokerja#.
(Fantastično!# je zamrmal Nemec.
Dukea je to najprej presenetilo, nato pa Je bruhnil v smeh: (Ne. Hotel sem reči samo to, da je pred ustvaritvijo vsake skladbe treba dobro vedeti, za koga jo boš napisal; vedno Je treba imeti v vidu vse navade glavnega izvajalca in njegove naravne težnje, ki Jim je treba dati kar najmočnejši poudarek, tako pri vpadih kot pri izstopih, poglobitvi in pri vsem ostalem#.
(Torej gre za vprašanje dob-ega poznanja vsakega igralca v orkestru in njegovega reagiranja. Nekateri ljubijo silno preprosto harmonijo; drugi imajo radi bogate okraske osnovne teme. Vsak godbenik ima svojega konjička ln tega se je pri skladanju treba dobro zavedati#.
(Potem takem se vi ne pokoravate samo zakonom navdihnjenja?# (Vidite, da pišem za svoj orkester#, Je odgovoril Ellington. (Ce mi na primer pride na misel kak veličasten motiv za oboo, toda v svojem orkestru nimam dobrega Igralca oboe, me motiv nič več ne privlači. Moj orkester je moj instrument in to celo v večji meri kot klavir. Skratka, v glasbi sem pravi poljedelec#.
(Hočete reči, da sejete in žar njete?#
»Točno. Razlika Je samo v tem, da mora poljedelec čakati do pomladi, če hoče videti prve uspehe svoje setve, medtem ko Jih Jaz vidim takoj isti večer, ne da bi ml b lo treba kaj čakati.#
Eno Izmed svojih najslavnejših skladb «V samoti# je ustvaril v 20 minutah, in sicer ko je čakal na neko snemanje. »Imeli smo nekoliko zamude ln nag studio ni bil prost — pripoveduje Ellington — in med čakanjem sem vrgel n« košček papirja, ki sem ga naslonil na steno, kratke zapiske. Se Istega dne smo »V samoti# že prvič snemali na ploščo. Tehniki so pri tem imeli solzne cčl. Vse moje pesmi iz te dobe so bile žalostne; študije otožnosti pod različnimi vidiki. — »Harlem Air Shaft# na primer (Zračni prostor v črnskem okraju#) — koliko življenja Je v tej skladbi! V njej je bistvo ve?ga življenja črnske četrti New Yorkn:
trušč tepeža, duh po pijači, šepetajoče besede ljubezni, babje čenče ia odlomki motivov radijskih zvočnikov. Ves okraj je en sam zvočnik. Pst nočnih čuvajev lajajo. Seseda suši perilo. Antena, ki pade z gornjega nadatopja in tl razbije okno. Duh kave — kakšen sijajen duh! Kakšni kontrasti v tem snopu luči — različen duh, ki prihaja iz dveh kuhinj: v eni pečejo rezin« polenovke, v drugi pa purana na ražnju. Kuharica, ki pripravlja ribo, ti jo da pokusiti, medtem ko druga — Ellington je tod nekol ko počakal in se na ves glas zasmejal — druga ne zna niti kuhati! Moči ja čuti molitve, prepire ln ljudi, ki smrče. Pri vsem tem je zanimivo, da ropot nog, ki se premikajo v ritmičnem in nebrzdanem plesu, prihaja vedno z višjih nadstropij !n nikdar iz nižjih. Vidite, vse to sem skušal povedati in izraziti s svojim »Snopom luči v črnskem okraju#.
Med tem se je stemnilo ln Duke jc pogledal kvišku. Pravkar je vzhajala luna. Zamislil se je ln dejal samo še tole:	«Bombnlk v
mesečimi!' Tema za mojo prihodnjo skladbo.#
vulkaaov
(Nadaljevanje s S. strani)
Znano je, da so vrhnje zemeljske plasti zelo nestalne in da so usedanja in prenvki zelo pogosti. V raznih geoloških dobah so nastale gorske verige, iz oceanov so vstali novi kontinenti ln se spet pogreznili; velika gibanja v zemeljskem osrčju so razdrapala zemeljsko skorjo, ker so večkrat njena prostrana področja dvlgn la ali pcgioblla. Tudi takšni premiki, pa naj bodo nagli ali počasni, nujno proizvajajo toploto. Verjetno so vsi ti procesi mnogo prispevali k temu, da so se globlje plasti zemeljske skorje spojile in da so ustvarile na različnih krajih sveti nekakšne podzemeljske vreče, polne raztopljene zemeljske mase. Ko je prišlo do koncentracije raztoplje-i^ga materiala v zemeljski skorji, ni več težko najti razloga, zakaj ta masa sili na površje: znano je namreč, da se g os toča močno zmanjša veslej, kadar trdno telo preide v tekoče; naravna posledica tega je, da skuša prodreti na dan. Pot na dan si utre preko zemeljskih razpok, ki jih povzročajo silne zemeljske sile, ki v nestanovitni skorji neprestano delujejo, ali pa si napravi pot na ta način, da raztaplja pred seboj zemeljsko maso. Ko končno prodre na površino, je proces- končan in ljudje pravijo, da se je rodil nov vulkan.
Večina vulkanov, kot n. pr. «ognJenl pas#, ki leti v območju Pacifiškega oceana in središče sredozemski vulkanov, leži na splošno v področjih, kjer je veliko potresov. Daši potresi niso vulkanskega Izvora, kaže njihov nastanek na nestalnost zemeljske skorje; zara-d; njih pride do velikih prelomov v površinskih plasteh, skozi katere kasneje pridere na dan raztopljena masa.
Vulkanska sila energija bodočnosti?
Toda kljub vsej škodi in nevarnostim, ki jih prinašajo vulkanski izbruhi, ne smemo pozabiti tudi na nekatere njihove dobre strani. Mno. ga pobočja v sredozemskem prostoru, ki jih pokriva vulkanska lava, lahko prištevamo med nejrodovit-nejše predele zemlje. Ker je tava mlada masa, vsebuje še neizrabljene kemične minerale, ki predstavljajo za rastlinsko rast najvažnejšo hrano; po drugi strani pa vidimo, da stare ln mirne zemeljske plasti ne vsebujejo več v zadostni meri tistih kemičnih mineralov, ki so za rastlinsko rast življeniskega pomena. V tem tiči tudi razlog, zakaj na vulkanskih pobočjih tako bohotno uspevajo vinogradi in sadovnjaki, ne glede na to, da jih stalno ograža nevarnost prebujenja že ugaslih ali vsaj umirjenih vulkanov.
Ena izmed najvažnejših koristi, ki jih bomo imeli od vulkanov, je ta, da bomo v bodočnosti verjetno lahko uporabljali njihovo silo in toploto v praktične namene. Številni poizkusi, da bi praktičuo Izrabljali vulkansko paro in toploto, so doslej rodili že lepo vrsto dobrih uspehov. Ce bodo strokovnja-1tl z začetim delom nadaljevali v omenjenem pravcu, smemo upati, da bo izrabljanje vulkanske energije pomenilo na poti človeškega napredka velik korak naprej.
TRŽAŠKA KRONIKA
TISKOVNA KONFERENCA POLKOVNIKA BOWMANA
"Obroki na področju 2-3 krat večji od lisi, ki jih milijoni oseb dobivajo v ostalih delih sveta,,
Zavrnitev kritik proti ZVU - Ladjedelnice spet pod civilno upravo • O razpravah izrednega porotnega sodišča - Izpustitev določenega
števila demonstrantov
Včeraj popoldne je bila v Ljudskem domu tiskovna konferenca, ki jo je vodil viiji čast-”lk Z,a_CiT n,e,PrI zvu polkovnik Alfred C. Bowman. Na konferenci so pretresali ve-’ k ,S<! ®,,taU ZV,J v z^dnJih dveh tednih; na njej so obravnavali vpraianje ladjedelnic, rekvizicij kulturnih sredičč, zaplembo živil s strani ZVU, o razpravah proti zaprtim osebam, ki so jih aretirali med demonstracijami, o domnevnih zatvoritvah slovenskih Sol ter o domnevni naklonjenosti ZVU do fašistov itd.
NADZORSTVO
GOSPODARSTVO
Poveljstvo britanskega zasedbenega področja v Nemčiji je javilo zaključitev sporazuma za Izmenjavo proizvodov med britanskim in francoskim zasedbenim področjem. Sporazum predvideva izmenjavo v vrednosti 2.500.000 angleških funtov.
Perujska vlada je Izdala odlok o zamrznenju vseh vlog in tekočih računov v tuji valuti. Odlok velja za vee bančne ln kreditne zavode v državi. Imetniki tuje valute ne bodo mogli delati n kakih denarnih poslov z zamrznjeno tujo valuto, ki jo bo po uradnem tečaju vso V.- ez izjeme prevzvela perujska vlada.
NAD LADJEDELNICAMI
Konferenca je bila v navzočnosti gg. Valerle Sacherje in Arman-da Stamiča, zastopnikov skupine oa:b, ki so pretekli četrtek predložile Zavezniški vojaški upravi različna vprašanja, ki so vsebovala vprašanja in zahteve; včeraj so tvorila jedro tiskovne konference.
Polkovnik Bowman je dejal, da vprašanja, ki so bila v peticijah, predstavljajo ponovno obravnavanje vprašanj, prošenj in komentarjev, ki so mu jih predložili pretek-mesec, ter da je upal, da Be bo izognil na nekoristnemu, ponavljanju teh vprašanj s tem, da bo Javno odgovoril.
Glede podreditve nadzorstva ladjedelnic pod Zavezniško vojaško upravo, je polkovnik Bowinan dejal: »Mislim, da ni potrebno, da se zadržujem o vzrokih tega ukrepa, ker so bili že dovolj jasno razloženi v objavi, s katero je bila določena rekvlzlclja ladjedelnic#.
Ko j« sporočil, da bodo danes vrnili ladjedelnici normalni upravi, je polkovnik Bowman izjavil; »Pogoji v ladjedelnicah so bili v zadnjih 10 dneh zadovoljivi in mirni. Dolgo ln mnogo sem razpravljal z ravnateljstvom in s sindikalnimi voditelji in sem predvsem vztrajni na nujnosti ohranitve s.-danjlh pogojev. Mislim, da bom ohranil njih sodelovanje.#
»Zavezniški častnik bo za zdaj ostal v ladjedelnicah v svojstvu o-pazovalca In bo dejansko upravljanje v rokah lastnikov.
»Toplo vabim tisk, kakor sem povabil ravnateljstvo in sindikate, da pomagajo pri ohranitvi miru v ladjed:lnicah.
«Glavn! namen akcije ZVU je bil, da je dosegla njihovo otvoritev in ustalitev mirnih pogojev. To se je zgodilo In upam, da bo z dobro voljo ln z malo potrpljenja lahko ostalo oboje ohranjeno.#
Glede zasedbe krožka «Rlnaldl» iti nekega drugega slovenskega kulturnega krožka je polkovnik Bowman dejal: «Pravijo, da so prostore zaplenili zaradi njihovega značaja. Jasno je, da temu ni tako.
»Načolo, na katerem eem skušal vztrajati v zaplembi, je primernost zn vojaško uporabo. V primeru prostorov SIAUja Je izbiro izvedla neka vojaška enota, ne da bi poznala značaj poslopja. ZVU n; posredovala v prsjšnjih primerih v vojaških zadevah in nj mogla posredovat; niti v tem primeru.#
Polkovnik Bowman je poudaril, da je poslopje krožka »Rlnaldi# idealno primerno za policijsko postajo in kot vojašnica na področju, v katerem je taka postojanka potrebna.
»Da je poslopje res Idealno primerno, so priznali tudi tisti, ki bi ga radi dobili nazaj in je bilo to tudi dokazano z dejstvom, da niso mogli pokazati drugih krajev, ko <•0 jih povprašali, naj jih predlagajo.# Polkovnik je pojasnil, da je bilo že mnogo razgovorov s štirimi voditelji krožka in da so izide teh razgovorov sporočili članom.
Uporaba živil v politične
namene je nemoralna
Glede vprašanja zaplembe najnujnejših živil S strani ZVU, na krajih, kjer so bila shranjena za razdeljevanje med pristaše nezakonite stavke, je polkovnik Bovvman izjavil, da so 6 tem tudi že razpravljali, ne le on sam, temveč tudi področni kemisar, in da bo jasno določili položaj v teh razgovorih.
»Ze sama posest teh živil — je Izjavil načelnik ZVU — je prekr-Sitev ne le zakonov o racionlranju, temveč tudi v nekaterih primerih zakonov, ki urejujejo uvoz na to področje.
»Želim utemeljiti naše stališče — je Izjavil — ne le na osnovi zakona, temveč tudi na moralnosti. Mogoče ni bilo nikoli v prejšnjem stoletju dobe, v kateri bi bil svet tako blizu smrti zaradi lakote, kakor je sedanja. Čeprav je bilo prebivalstvo tega področja večkrat o tem poučeno, Imam vtis, da ne ceni svojega dobrega položaja.#
»Kakor koli so lahko videti obro. ki tukaj skromni, so vendar dva ali trikrat večji od tistih, ki Jih milijoni oseb dobivajo v ostal.h delih sveta.
»Države sveta — ali vsaj tiste, ki čutijo dolžnosti do ostabh dižav — so naredile na črte In so sprejele pomanjkanje, da bi preprečile drugod smrt zaradi lakote. Odrekle eo e* najnujnejša živila do take meje, o kateri tukaj nimajo r.ltl najmanjšega pojma. Mnogo teh živil prihaja v to in v druge obmejne pokrajine.#
»V teh pogojih predstavlja kopičenje ln uporab« živil za poltt‘5-r« namene s strani prebivalstva vrhunec nemoralnosti.#
Polkovnik BowtnVn je izjavil, da bo ZVU nadaljevala z zaplembo takih živil, kjer koli jih bo našla, »In če bo količi.:a zadostno velika, bomo zahtevali, naj pošiljke živil v pomoč sorazmerno zmanjšajo na tem področju na ta način, da bodo lahko presežek živil pctiali v oruge kraje, kjer jih nujno rabijo.#
Neki krajevni novinar je ugovarjal, da izvirajo zaplenjena živila iz daril poljedelcev, na kur je polkovnik Bovvman odgovoril: »Mnenja sem, da ni važen izvor živil. Ce je obrokov preveč, velja isti princip. Nato je dal slutiti, da ri mnenja, da bi znatna količina živil, na katere je namigoval novinar, predstavljala osebne žrtve krajevnih poljedelcev.
O LJUDSKIH SODIteiH
Ko je začel govoriti o oprostitvi bivšega tržaškega prefekta Cocea-Vija v nedavnem procesu pred izrednim porotnim sodiščem, je polkovnik Bovvman izjavil, da »so storili vse napore, da bi dobili člane iz vseh socaln h slojev prebivalstva, ko se je ustanavljalo sodišče za razprave proti kolaboracionistom#. Grebe, ki so najbolj kritizirale, so se branile, da bi dale elane temu scd'sču; če to ni poslovalo na tak način, da bi bilo v milosti pri teh otebah. morajo pripisati krivdo samim sebi. Jaz nisem pregledal spiskov teh razprav (Coctani, Pagnl-ni in Buduaso itd ), toda v nobenem primeru ne bi posredoval, ker imam to sodišče za ljudsko sodišče. ZVU se je vedno držala tega načela.
Polkovnik Bovvman je odgovoril
na vprašanje o zamudi v razpravah 'in izjavil, da bodo vse osebe, ki jih ne bodo sodili v tem tednu, izpustili na svobodo, toda skromno število bodo lahko pridržali v zaporu po varnostnih organih čez to dobo. Za te osebe je polkovnik B(.wman Izjavil, da ne more posredovati.
O MANIFESTACIJAH
Glede ukrepa proti manifestacijam je polkovnik Bovvman ponovil v bistvu' to, kar je dejal na zadnji tlskovnj konferenci in pod-čital dejstvo, da je b.la v Gorici že dovoljena manifestacija. »Možno je, da bodo druge manifestac'je dr volili tudi tu, ko bo tržaško prebivalstvo sposobno vesti se mirno ob takih prilikah#,
O SLOVENSKIH »OLAII
Glede na pritožbe o zatvoritvl slovenskih šol je polkovnik Bow-man dejal, da ZVU ni zaprla nobene druge slovenske šole na tem področju, razen če izvzamemo eno ali dve šoli, ki sta tvorile izjemne primere. Dodal je, da je prosvetni oddelek ZVU proglasil nekatere šolo za nedovoljene, toda te predvsem niso odgovarjale zahtevam oddelka.
Pojasnil je, da na področju ni nedovoljenih pomožnih šol ter niti hrvatakih šol, ki n* bi bile dovoljene. Skupno je 89 dovoljenih osnovnih šol p-ot; 70 nedovoljenim. Zatrdil je, da bi katera koli vlada sprejela in izvršila navodila, ki jih je dala ZVU glede pouka. Dodal je, da »ne mislim, da bi bili preveč zahtevni#.
Ko je obravnaval pritožbo gtode Fumisa, ki so ga obsodili na 1 leto zapora, ker je nagovarjal poljedelce naj ne izroče svojega žita Urad-nenfliu zbirališču, je polkovnik Bovš-man dejal', da se je brahlf Zp£ meniti obsodbo, ker je izvedel, da je FVmls dal napačna obvestila o okoliščinah svoje aretacije.
ZVU DO FAŠISTOV
Glede zatrjevanja naklonjenega zadržanja ZVU do fašistov, je polkovnik Bovvman pripomnil, da j« definicija, kaj je resnično faš st, eno izmed najbolj nedoločenih vprašanj s katerimi ima uprava opravka. Dejal je: «Dobivamo pisma z obeh strani, v katerih vsaka obtožuje drugo, da je fašist Branili smo s« sprejeti mnenje, da so vsi Italijani fašisti in ne moremo misliti da bi lahko vse fašistične akcije pripisali le tem skupinam,#
Spomnil je da so se mnogi častniki ZVU povprečno 5 let bojevali proti fašizmu, kjer koli so ga srečali ter da bi nihče izmed njih ne trpel ali Se manj zavzel naklonjeno zadržanje do fašizma. Ko je omenil vloge, je polkovnik Bovvman pripomnil, da »če bi ljudje, namesto da pišejo polemike, delali rajši za ohranitev miru, ne bi bilo potrebno obžalovanje Incidentov v času, v katerem odločajo o bodočnosti področja.#
Zaključil je: »Učinek nekaterih pisem je zmanjšalo dejstvo, da je veliko število podpisov izvršila ista oseba.#
Na vprašanje, zakaj ne vodijo razprave proti krajevnim kolaboracionistom z Istim merilom kot »na Nizozemskem, v Belgiji ln drugih državah#, je polkovnik Bovvman objavil, da se časopisna po.
Is na razprave o vojnih zločinih, ki jih vedijo različno od razprav proti kolaboracionistom na civilnih sodiščih.
Zavezniška sodišča vodijo razprave za vojne zločine proti osebam, ki so zakrivile zločine proti zavezniški silam v vojnem času.
Na pripombo gospe Sacher, da se ZVU ni brigala za gladovno stavko pripornikov, ki so pričakovali razpravo, je polkovnik Bovvman odgovoril, da on ne vidi zakaj naj bi neka gladovna stavka morala nalagati večjo moralno obvezo ZVU. Uprava je obvezana, da vrši razprav« č mprej mogoče, toda to obvezo ne poveča ali zmanjša dejstvo, če obtoženec noče jesti.
1 JULIJSKA KRAJINA*
Strelske raje 80. divizije
Gorica, 31. julija
(Public Relations Office# 88. divizije opozarja, da bobo v četrtek od 7.30 ilo 16. ure na področju južno od sv. Martina na Krasu in vzhodno od Redipulja ter severno od Ver-meljana in Ronkov topniške strelske vaje.
Avtobusna zveza Trst - Gorica * Bavec
Trst, 31. julija
S 1. avgustom bodo med Trstom, Gorico in Bovcem vzpostavili redno avtobusno zvezo. Avtobus bo odhajal iz Trsta ob 6.30 izpred kavarne Dante na ulici Carducci, prihajal v Gorico ob 7.30 in v Bovec ob 9.30 uri. Iz Bovca bo avtobus vozil <jb 16. ur!, prihajal v Gorico ob 17.30 in v Trst ob 19. uri.
gusta do 30. aprila; 3) divje race od 15. avgusta do 28 februarja; 4) sive Jerebice od 1. septembra do 31 decembra; 5) jerebice in zajci od 1. oktobra do 15. januarja; lov na fazane je prepovedan.
Prepovedana je uporaba pušk za lo; na race v tržiškem zalivu, bodisi za streljanje z bark ali stalnih stojišč; uporaba repetlrk na več kot dva strela z eksplodirajočo munlcijo v takozvanem »alpskem področju* ni dovoljena; prepovedan je lov a puškami s krova motornih čolnov ali bark, ki so priklopljene motornim vlačilcem.
Za lov v rezerviranih loviščih je •treba imeti posebno lovsko dovoljenje, ki ga izda lovska zveza.
Lovski predpisi
Trst, 31. julija
Novi odlok Zavezniške vojačke uprave vsebuje predpise o lovu na divjad na tem ozemlju in določa obdobja, v katerih je lov dovoljen,
Ta obdobja so:
1) prepelice od 1. do 31. avgusta; 2) divji golobje, grlice, divji petelin ruševec, plovci (razen divjih rac) ln druge ptice selivke od 1. av-
demonstracije proti
CIVILNI POLICIJI IN ZAVEZNIŠKIM VOJAKOM V MILJAH
Trst, 31. julija
Včeraj je v Miljah številna množica z grožnjami nastopila proti 20 članom civilne policije ln nekaterim zavezniškim vojakom, ki so bili v službi; množica je lahko poškodovala dve zavezniški vozili.
Policija javlja, da ni bilo ranjenih in da niso nikogar aretirali. Množica se je zbrala na znamenj« s cerkvenim zvonom ter se omejila na zasmehljive geste in psovanja.
TISKOVNA KONFERENCA MAJORJA LONGA
Vprašanje počitniške kolonije v Livku pri Kobaridu
Pojasnilo upravnika o njegovem nedavnem pozivu goričkemu prebivalstvu
Ob otvoritvi včerajšnje tiskovne konference je goriški upravnik major James E. Long pozval dopisnike in urednike nekaterih listov k večji resnosti in natančnosti pri priobčevanju vesti. Poziv se je posebno nanašal na vest, ki jo je objavil neki včerajšnji list, v kateri pravi, da je na dovoljeni manifestaciji, ki je bila v ponedeljek dopoldne v Gorici, sodelovalo na deset tisoče oseb. Te številke ne odgovarjajo resnici, ker so vsi lahko videli, da je bilo število udeležencev mnogo manjše.
V Livku pri Kobaridu so na pobudo neke zasebne ustanove pretekli teden brez dovoljenja zasedli šolsko poslopje In ga uporabili za deško kolonijo. Glede slabih higi-Jensklh in zdravstvenih prilik in glede na dejstvo, da se je na področju Kobarida v enem samem tednu pojavilo šest primerov otroške paralize, je častnik za civilne zadeve stotnik Palnter v Kobaridu prepovedal uporabo šolskega poslopja in razpustil kolonijo. Nekateri listi ln tudi beograjski radio so kritizirali ukrep Zavezniške vojaške uprave ln dodali, da se je stotnik Palnter do dečkov pokazal izredno strogega in brezsrčnega. Major Long je po pripombi, da so motali zaradi nezadostne opreme 14 letni dečki spati na golih tleh, sporočil, da j« Zavezniška vojaška u-prava po sporazumu med stotnikom Palnterjem in okrajnim zdravnikom ter z upoštevanjem higljcn-skih In zdravstvenih predpisov, ki naj čuvajo zdravje dečkov, gostov kolonije, dovolila otvoritev kolonije. Ob koncu te točke je major Long poudaril, da je ena Izmed največjih skrbi ZVU ta, da na vseh poljih upoštevajo higienske in zdravstvene predpise.
Civilisti in posebno ameriški vojaki »e mirno vozijo na kolesih po cestah ln javnih vrtovih, ne da bi upoštovaU cestne prometne p: d-plse ln povzročajo nevarnost otrokom, ki se Igrajo v vrtovih. Upravnik je izjavil, da ameriški vojaki tega ne delajo iz zlobnosti, temveč rt radi tega, ker ne poznajo predpisov. Zadeva se tiče divizijskega poveljstva, ki bo posvarilo vojake.
Prebivalstvo se pritožuje zaradi peke kruha pri nekaterih pekih, ki prodajajo premalo pečen kruh in z visok'm odstotkom vlage. U-pravnlk je obljubil, da se bo za ročila o takih razpravah nanašajo stvar zanimal in poskrbel, da bodo
WILLIAM SAROYAN
12.
ČLOVEŠKA hiilUEDIIA
Helena je nadaljevala: »Združene vojske Kaldejcev, Medijcev ln severnih Perzijcev ao unlč le asirsko krajestvo ln Ninive so se morale ukloniti njihovi moči. Na-buhodonozor Drugi je vladal med drugim babilonskim kraljestvom.
Nato je prišel veliki cir, kralj Perzije s svojo osvojevalno vojsko, toda tudi njegovo zavoje-.vanje ni bilo dokončno, ker je njegove potomce kesneje premagal Aleksander Veliki.#
Homer, ki ga je »tanje dolgočasilo ln je bil še od sinočnjega dela močno utrujen ter ga Je vrhu tega uspaval sladki glas deklice, o katerem se mu je dozdevalo, da bere samo njemu, je polagoma spučfal glavo na roki, ki ju je prekrižal na klopi ln pričel uživati nekaj takšnega, kar je bilo Se najbolj podobno sladkemu dremanju. Vendar Je še kljub temu slišal deklico, kako je brala.
»Svečavanje vseh teh taku •«# ličnih prvin je svetu ustvarilo in
zapustilo bogato kulturno zapuščino. Celo pisani mozaik svetopisemskih pravil in določb dolguje marsikatero Izmed svojih načel in pravil zakonom, ki jih je postavil Ham urah, kateremu eo nadeli Ime Zakonodajalec. Iz njihovega aritmetičnega sistema, ki je vseboval naš decimalni ln tudi dvo-declmalnl sistem, izvira naš način merjenja časa z delitvijo ure na €0 minut ln tudi delitev kroga na 360 stopinj. Arabija nem je dala številke, ki jih uporabljamo Se zdaj In jih še vedno Imenujemo arabske, da jih na ta način ločimo od rimskih. Asirci ao Iznašli me-rtdljane. Tudi današnji farmacevtski znaki ln Imena živalskega kroga (zodiak) zo delo Babiloncev. Nekatera nedavna Izkopavanja v Mali Aziji so cdkrlla znake in sledove visoke kulture mogočnega kraljestva.#
»Migcčno kraljestvo? je sanjal Kteivcr, a lije, v T.te.i.l, v Kaliforniji? Al' je šlo zdaj vse k vragu?
Nič več velikih narodov, nič več velikih odkritij, nič merldljanov, nič številk, nič zodiaka, nič duha, nič popolnoma nič? Kje je bilo to mogočno kraljestvo?# Dvignil je glavo, se zravnal ln pogledal okTOg zebe. Videl je samo obraz Helene Eliotove, ki je bilo morda eno izmed najmogočnejših kraljestev in zasl šal njen čudovit glas, ki je bil verjetno najpopolnejši izraz ubogega človeštva.
»Hetiti, je čltala deklica, so prodirali ob obali ln prišli do Egipta. Svojo kri so pomešali s krvjo hebrejskih plemen, kar je dalo Hebrejcem hetitski nos.#
Helena je prenehala čltatl ln se obrnila k učiteljici, ter dejala: »Gospodična, poglavje je končano.# »Izvrstno, Helena, Je dejala gospodična H cksova, hvala za lepo čitanje. Sedi.#
11. poglavje
RAZGOVOR O ČLOVEŠKEM NOSU
Gospodična Hickeova je počakala, da je Helena aedla, nato pa je pogledala po avojih učencih ln dejala: »Torej, kaj smo se naučili?# »Da Imajo val ljudje na avetu nosove#, je odgovoril Homer.
Gospodična Hickeova se s tem odgovorom ni dala zbegati, ampak je nanj polagala takšno važnost, kot Jo je pač zaslužil in vprašala: »Kaj še?»
»Da nosov nimamo samo za uze-kovanje ali za nahod, temveč služijo Wdl kot zgodovinski dokument.*
Gospodična Hickaova »e Je olmlla k drugim dečkom in rekla: »S« kdo drugi, proam. Zdi se, da ►.e je Homer popolnoma zatopil v nosove.#
»Tod* tako piše v knjigi, ali n«? je rekel Homer. Zakaj torej govorijo o njih? Morajo že biti važni.#
Gospodična H cksova je odgovo. rila: »Morda, Macauley, vi bi bili pripravljeni Imeti brez priprave govor v nMu,»
»Točno, je dejal Homer, „montu ne ravno govor, (oda zgodovina starega veka nam nekaj odkriva.« Počasi ln z nepotrebnim zanosom j« nadaljeval»Ljudje so vedno imeli nosove. Za dokaz tega je treba samo pogledati naokrog po našem razredu. Pri tem Je pogledal naokrog po drugih dečkih. Poglejte, povsod eaml nosovi.#
(Nadaljevanje prihodnjič)
pristojni organi natančnejše nadzorovali peke.
Za slovenske učitelj«, ki so diplomirali po letu 1923, predpisuje ZVU dopolnilni izpit. Neki časopis je zadevno pripomnil, da je slovensko učiteljišče V Tolminu redno delalo vse šolsko leto 1945-1946 in da b! zaradi tega vse učitelje, ki so v tem času diplomirali, morali razbremeniti tega izpita. Major Long je pojasnil, da so ukrep izdali za to, ker so po letu 1923 tudi na učiteljišču v Tolminu uvedli pouk po Genttl-lijevl reformi in ker vsi v zadnjih letih diplomirani učitelji ne obvladajo slovenščine. Na vsak način bodo zadevo sporočili prosvetnemu oddelku ZVU.
Mnogi slovanski učitelji, ki so zaključili 15. julija šolsko leto, ln bi 1. avgusta morali začeti z dopolnilnim tečajem, prosijo za primerno dobo počitnic, katerih bi po tej odredbi Imeli le 15 dni. Major Long je odgovoril, da so dopolnilni tečaji povsod m.d počitnicami In da za to ni mogoče preložiti tečaja, ki ga je odredila ZVU.
Naslednje vprašanje se je tikalo dejstva, da na dvorišču Alojzij?vlača zavezniški vojaki prirejajo večerne plese, ki motijo nočni počitek učencev. Upravnik je dnjal, da bodo sporočili poveljstvu 88. d’vi-
zije, ki je pristojno za ta primer
Končno je goriški upravnik osvftr lil ln pojasnil nekatera mesta svojega proglasa, ki ga je naslovil na prebivalstvo področja ol priliki u-mora ameriškega vojaka ln drugih atentatov, ki so se pripetili na področju. «Objava proglasa, je dejal major Long, Je povzročila zanimive in različne reakcije. Nekateri pomotno menijo, da sem obsodil vse prebivalstvo. Nikogar nisem obsodil določeno, toliko manj prebivalstvo Gorice. Vprašal sem le prebivalstvo, če tolerira zločinca. Na nesrečo so med mnogimi dobro mislečimi tudi drugačne osebe. Za krivce imam tiste osebe, ki vedo za podrobnosti o atentatih in jih hote skrivajo. Na te je šla moja obtožba, ne na druge; zaradi tega slednji ne »mejo biti užaljeni. Izjavil sem prebivalstvu, da bo ves svet imel za odgovorno to področje za storjene zločine. Toda vsi gotovo niso odgo- ! vorni. Od dneva objave proglasa na področju ni bilo več atentatov, kar dokazuje, da je proglas dosegel svoj namen. Od vsakega posameznika na tem področju, kakršne koli vere ali atranke je, Italijan, Slovenec ali Američan, je odvisen mir v pokrajini. Vsi morajo podpirati zakon in oblasti, ki ga čuvajo.
Prihodnja tiskovna konferenca bo v torek 13. avgusta ob 14.30 uri.
Policista udaril z njegovim lesenim kiiem po glavi
Všje zavezniško sodišče Je včeraj sodilo Avgusta Blažiča, doma iz neke vasi v Brdih in Stefana Bizjaka in St. Petra pri Gorici, oba obtožena udeležbe pri nedovoljeni manifestaciji ln napada na agenta civilne policije. Dne 12. Julija, k0 je policija razganjala množico, je eden izmed obtožencev iztrgal iz rok nekega policist* kreni kij in ga z istim močno udaril po čelu. Medtem pa je. drugi obtoženec udaril po vratu istega polcista s kosom. lesa.
obtoženca so prijeli drugi --”-----------7^"
Sekanje gozdov v gorlškem okrožju
Poveljstvo gozdnega odseka civilne policije Julijske Krajine obvešča, da jo potrebno po zakonskih odredbah za vsako sekanj« gozdov predhodno odobren je Okrožnega gozdnega urada.
Za jesensko sekanje je dolode®0’ da morajo občine, ustanove in **’ gobnlkt vložiti prošnjo na imenovani Okrožni gozdni urad, in sicer najkesnej« do 20 avgusta t. 1.
Oba
agenti, ki so prišli na kraj dogodka in ju odpeljal v zapor. Sodišče je po obširnem pretresu dejstev spoznalo obtoženca za kriva obeh pripisanih jima kaznivih dejanj in ju obsodilo za prvo dejanje vsakega na dva meseca zapora in za drugo na eno leto zapora.
Isto sodišče je obsodilo Pavlo Dornikovo na 30 dni zapora pogojno; obtoženko so prijeli 12. julija pod obtožbo, da 3e je udeležila nedovoljene manifestacije in da je žalila agente civilne policije. Med razpravo je bila Domikova prve obtožbe oproščena.
Nato so prišli pred sodnika Karl Milost ,z Gorice, Ivan Koglot iz Vrtojbe in Avgust Širok iz Gorice. Aretirani so bili 12. julija in so jih prepeljali v krajevne zapore. Pri njih so našli različne izvode letakov proti zavezniškim silam ln civilni olio.ji. Sodbo je izreklo sodišče danes dopoldne.
Obsodba tatu
Kazensko sodišče Je obsodilo 49 letnega Rafaela Brescio, stanujočega v Gorici na eno leto dni zapora in 3000 lir denarne kazni zaradi tatvine gumijastega obroča.
Motor jo je povozil
V ulic: Sauro je predvčerajžnJ'111 neki policist z motorjem povozi' 72 letno Angelo Fonzarijevo 12 Gorice, ki je pri nesreči dobil® razne poškodbe. Prepeljali so Jo v bolnišnico v ulici Brigata Pavi*-Njeno stanje je zelo kritično, *et je včeraj nenadno nastopil pretre* možganov.
Tatvina
Neznani tatovi so prejšnjo pri napravah apnene peči v V' gradu odnesli magnet, ki Je vred«0 10 tisoč lir.
Glavni urednik;
P R 1 M O 7. B. BRDNIK Izdaja A. I. S.