KATOLIŠK CERKVEN LIST. ..Dpica" izhaja vsak petek na eeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 pl. 40 kr.. za četert leta 1 pl. 30 kr. Vtiskarnici sprejemana za celu leto 4 gl., za pol leta 2 pl., za ietert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik.izide „Danica dan poprej Tečaj XLI. V Ljubljani, 5. vinotoka 1888. List 40. Cerkvene himne.*) Kraljici presvetega rožnega venca. Poslovenil J. Bile. Nebeškega kraljestva sel Skrivnost je Božjo razodel: Pozdravil milosti polno, Devico Mater blaženo. Devica gre k s^rodnici, — Tje k materi Ivanovi, Ki še nerojen je spoznal. Da Kristus ga je obiskal. Besedo že od vekomaj Rojena iz Očeta, — zdaj Rodila Mati Deva je Nebeško, vbožno Detice. Postavljen Detek pred oltar, Postavo sluša Gospodar; Zveličar tu daruje se, Io z malim odkupuje se. Vesela Mati našla tu Zgubljenega v solzah Sinu; On učenike je učil, Stvari neznane jim odkril. O Jezus, bodi nam češčen, Ki si iz Deve bil rojen, Z Očetom, z Duhom blaženim, Na vekov veke stavljenim! Amen. II. Na gori z oljko venčani V molitvi Rešenik kleči, *) Slavnoznani slovenski skladatelj g. F. G. mi je že zdavnej željo razodel, naj mu zložim daljšo cerkveno peaem, ktero bi vso vglasil. Tukaj nahaja omenjeni gospod lep slavospev, kteri je sicer slaba senca latinskemu izvirniku, vendar pa jako pripraven, da se vse štiri himne cele vgla-sijo; imeli bomo mal slovenski oratorij. Prclagatelj. Žaluje, trese se. medli, Obraz kervavi pot poti. Po izdajalcu bil pro^-" V terpljenje večni bu^ peljan; Vezi Ga terde vežejo, Telo Mu biči režejo. Bodeči venec venča Ga — Sramotua krona ternjeva, V škerlatni plajš odetega, Oj slave Kralja ovetega! Pod težo križa pretežko Znoji se. pada oa zemljo; Al vleči križ na verh gore Primoran Izveličar je. Na križa temni les pripet. Med grešniki Nedolžni štet. Za kervnike proseč gorko Prelil je kri. — nagnil glavo. O Jezus, bodi nam češčen, Ki si iz Deve bil rojen, Z Očetom, z Duhom blaženim, Na vekov veke slavljenim. Amen. III. Že Kristus moč je smerti sterl, Zmagalec je iz groba vstal, Nebes zapahe je odperl, Verige greha pokončal. Večkrat ljudem prikazal se, V7 nebeški se je vzdignil raj; Enak Očetu v idavi je, Sedeč mu na desnici zdaj. Obljubil je učejicem bil. Poslati svetega Duha: V ljubezni ognju Ga je vlil Sobranim v žalostne serca. Telesih rešeno okov, K zvezdam Devico dvignjeno, Med petjem blaženih duhov Sprejelo v slavi je nebo. Kraljici venča glavo zdaj Zvezdic dvanajst bliščeči žar; Pri Sinu vlada vekomaj Povzdigujena nad vsako stvar. O Jezus, bodi nam češčeo, Ki si iz Deve bil rojen; Z Očetom, z Duhom blaženim Na vekov veke slavljenim. Amen. IV. Serce navdaja ti radost, Prebada dušo meč britkost, Devica*Mati venčana, Na veke bodi hvaljena! Spočela, obiskala si, Rodila, darovala si, Sinu si našla Blažena, — V veselju bodi hvaljena. Oj bodi nam pozdravljena. V serca globini žaljena, Ko s Sinom biče, ternje, križ, Kraljica mučencev terpiš. Dosegel čast je večni Sin, Razlil se v ognju Duh z višin; V s viti o bi rajski venčana Kraljica. — bodi slavljena! O sem se ljudstva bližajte, Skrivnosti rože tergajte, Pletite venec blaženi Ljubezni čiste Materi. O Jezus, bodi nam češčen, Ki si iz Deve bil rojen, Z Očetom, z Duhom blaženim Na vekov veke slavljenim. Amen. Don Bosko. Opis njegovega življenja in delovanja. (Dalje.) XXIV. Xa njegovem grobu. Druga cvetica v Boskovem venci bodi: upanje! — Zakaj ta cvetica? Prijetna in ljubeznjiva je, saj celo pravimo: o sladko upanje; — ali vendar jo dostikrat preziramo. Kako živo je upal Bosko v prihodnje življenje! Ali ni imel vedno pred očmi kerščanske resnice: vsak Človek pride nazadnje v pekel, ali pa v nebesa! In popačeni otroci, kakoršnih je videl na stotine po mestnih ulicah, ti so derli naravnost proti peklu. Zato so se mu smilili in zavoljo njihove duše storil je vse, kar je bilo v njegovi moči. £aj več ko dušo rešiti — ■i je mislil, ni mogoče in ni potreba. Le radi tega, ker so se misli njegove mudile tako rekoč na drugem svetu, le radi tega se je tolikanj prizadeval, aa bi ljudje še za ta drugi svet kaj storili. In od tod izvira njegova goreča pobožnost, njegovo veliko zaupanje v Boga. Zaupajoč v previdnost Božjo, premagal io pret.esel je naj britkejše skušnje. Bil je neupogljiv! — Mi pa obupujemo pri pervi nesreči, ker imamo premalo zaupanja v previduost Božjo. Tretja cvetica — in sicer uajkrasnejša — v tem veuci pa je ljubezen. — Priserčna ljubezen do bližnjegaje eden največjih in najkrasnejših darov, katere »ploh more Bog podeliti človeku — tako pravi sv. Frančišek Šaleški. In ta krasni dar imel je Bosko v polni meri, tako, da se lahko reče, da je bila ravuo ljubezen do bližnjega določivna lastnost njegova, ki se je vila kakor rudeča nit skozi celo njegovo življenje. Kedo je v našem stoletji na tako velikansk način spolnoval največjo kerščansko zapoved o ljubezni?! — Bosko je pokazal, kaj premore še vedno sv. vera, in prazni so izgovori, da je prenehala moč sv. kat. Cerkve. — V teh hudih časih pa, ko revščina tako neizprosno pritiska ua vrata, je ravno Don Bosko najboljši dokaz, kje nam je iskati pomoči. Edino le v kat. Cerkvi — tako se glasi odgovor, ki se v teoriji (nauku) tolikokrat povdarja. Praktično (djansko) pa je resnico tega reka dokazal Don-Bosko. V ogledalu Boskovega življenja je zapisano: uganka socijalnega vprašanja tiči v besedah — ljubi svojega bližnjega! A ta ljubezen do bližnjega mora imeti korenine svoje v ljubezni do Boga. Kak človekoljub je to, ki verže svoj krajcar beraču zato, ker ga ne mara videti; ne pa zato, ker Bog tako ukazuje in Bog tako hoče. Bog je pervi, potem pride na versto bližnji. Tudi Bosko je učil gojence najprej Boga ljubiti; s tem prisvojil si je njih serca, da tudi bližnjega niso prezirali. In le na ta način, da si je vedel Bosko pridobiti prijateljev in vnetih podpirateljev svoji stvari, je zamogel tolikanj dobrega storiti. Če beremo o velikanskih delih sv. Vinceucija Pav-ljanskega, si mislimo, da v našem dušno zaspanem in mertvem veku, ne bi bilo kaj tacega mogoče. Ali Bosko je to dosegel. O njem pravi kardinal Parochi. da je „čudež dobrodelnosti" — miraculo di beneficenza. Mertvo bi bilo življenje njegovo, da ni imel tako vroče ljubezni do reveža, terpina. Če je bil kedo kedaj navdušen za svoje nazore, je gotovo Bosko navdušen; pa brez navdušenosti ostaneš vsikdar suha veja na drevesu svojega življenja. Če opominja sv. Oče Leou XIII: „Zberite vse moči in dari svoje, da obvarujete otroke in mladino pred popačenostjo in brezbož nostjo in si tako napravite nov zarod!" — kedo bi mogel o sebi reči, da je ta opomin lepše spolnil, kakor Don-Bosko. Z delom svojim vstvaril si je spomin na zemlji — in spomin v nebesih. In ta spomin „ne bozginil,in po njegovem imenu se bo popra-ševalo od roda do roda. Njegovo modrost bodo narodi pripovedovali in njegovo hvalo bo srenja (Cerkev) oznanjevala. (Eccl. 39. 13. 14.) To so misli na Boskovem grobu — to so cvetlice iz Boskovega venca. Ves venec čednosti njegovih — celo življenje njegovo, — pa nam kliče, da skušajmo iti za njim. Zakaj za njim?—Čas naš tirja, da delujmo v Don-Boskovem duhu! Zakaj za njim? — Tako želi naš Gospod Jezus Kristus sam: Karkoli ste kateremu teh malih 81 o r i 1 i, ste meni storili. Zakaj za njim? — Bosko sam Das k tema opominja. Ko se je v oporoki svoji poslavljal od tovarišev in Salezijancev in vseh onih, ki delujejo in bodo še delovali v salezijaoskem duhu, obljubil je, da hoče za vse, ki bodo podpirali otroke njegove, moliti gori v nebesih „Če pa po mojismerti — tako pravi — po usmiljenji Božjem, po zaslužen ji Jezusa K ri-stusa in po zavetji Marije pomočnice pridem v nebeški raj, prosil bom za vse vas, prosil za vaše družine, prosil za vaše drage, da vsi ugledajo dan, ko bodo vekomaj hvalili večnega Stvarnika in vesele se nebeškega plačila prepevali njegovo oeskoočno usmiljenje. Amen." (Nasleduje še: Dostavek.) Sveti o. Peter Klaver. (Dalje.) Svetnik kot strežaj bolnikov. Spreobra-čanje, poavečevanje in tolaženje zamurcev ni bilo Klav-rovo jedino opravilo v Kartageni. Posvetil se je tudi drugim pomoči potrebuj« čim, da bi tako vse v vsem postal. V mestu ste bili dve bolnišnici. Perva se je zvala bolnišnica sv. Sebastijana; oskerbovaii so jo usmiljeni bratje. Druga, bolnišnica sv. Lazarija, bila je za gobove in za take, kteri so terpeli na tako zvanem Antonovem ognji. V teh dveh krajih se je zlasti vadil v ljubezni. Najpervo se je daroval bolnišnici sv. Sebastijana, vendar ne pustivši iz oči svojih dragih zamorcev. Bolnišnica sv. Sebastijana je bila brez določenih dohodkov. Vendar pa je bila večkrat, zlasti o vojnem času, prenapolnjena. Zato niso mogli dobiti usmiljeni bratje potrebnih miloščin in zdravil. Iz ljubezni do bolnikov skušal jim je Klaver pomagati. Celo leto je obiskoval bolnišnico, vsaj po enkrat v tednu, če ni bil na potovanji. Obiskal je vsaeega bolnika posebej tn ga tolažil, zlasti pa najbolj zapuščene in poterte. Opravljal je tudi vsa dela, ktera so se mu zdela potrebna za njihovo čistost in božjo zadobitev zdravja. V vojnem času bival je večsrat celi dan v bolnišnici. Tukaj je zverševal dela usmiljenja, ki jih zamoremo na svetniku občudovati, pa ne posnemati. Poljuboval je namreč z največjim zatajevanjem samega sebe gnjusne rane bolnikov, celo gnoj jim je izserkoval. Namen vsega tega, kar je storil za bolnike, bilo je posvečevanje njihovih duš. Zato ni zamudil ničesar, kar bi k temu pomoglo. Obiskoval je tudi take, kteri so radi sramotnega, nerednega življenja, ter tako poskusil pridobiti jih. Da bi si pridobil njihovo zaupanje, pripravil jim je v začetku mnogotere malenkostne reči, za katere je vedel, da jih radi imajo. Obračal je nanje posebno skerb in pazljivost. In kedar je videl, da so pripravni za poslušanje njegovih besed, razložil jim je z gorečimi besedami, kako ostudno da je bilo njihovo pregrešno veselje, katero ima take nasledke. „Če že zdravilo tako boli, kako bode še-le s kaznijo za take grehe !u Kakor pa je Klaver ljubil bolnišnico sv. Sebastijana, vendar je še bolj pogostem zahajal v bolnišnico sv. Lazarja. Tu je imel še večjo priložnost skazovati svojo junaško ljubezen in zatajevanje. Dnevi počitka so mu bili zlasti zato ljubi, ker je ob tacih dnevih imel več časa in prostosti, svoje drage gobove obiskovati, med tem ko so se drugi na vse mogoče načine tacega obiska ogibali, ali pa vsaj prej kot mogoče skušali bolnišnico zapustiti zaradi nezdravega ondotnega zraka. Molil je ž njimi in jih spodbujal, poterpežljivo prenašati svoje terpljeoje na tem svetu, da bi jim po skerbnem ogibanji dušnih gob — greha na onem svetu ne bilo treba terpeti. Vse to, kar je storil v ječah zamorcev in v bolnišnici sv. Sebastijana, ponavljal je tudi tukaj, dasiravno so bili nekteri teh bolnikov v najstrašnejšem stanu. Nekterim je bilo odgnjilo meso do kosti, drugi zopet niso imeli nosi, ušes, celo rok ali nog ne. Se drugi so bili po vsem telesu pokriti z ulesi, tako, da se je studilo jih videti, in da se je krog njih razširjal strašen smrad. Klaver je umival one, ki niso imeli več rok, jim dajal jedi v usta. Lahko bi se reklo o njem, da je bil on v tem žalostnem stanu oterpnjenih oko slepim, roka in noga hromim. Sploh, on je bil tem nesrečnikom vse. Posebej jim je večkrat priuesel malo tobaka, dišeče vode, sadja, ali kaj druzega, kar bi jih moglo nekoliko razveseliti. Pripravil jim je veliko množino platna, rjuh, kadil in zdravil. Ni skušal jim pre-skerbeti samo tega, kar so neobhodno potrebovali, temuč storil tudi raznih prijetnosti, kolikor je le mogel. Prinesel jim je omrežnic, ktere bi jih varovale pred pikom muskitov (strupenih komarjev), on, kteri je samega sebe vedno popolnoma prepustil njihovim pikom, ne da bi jih odganjal. O praznikih jim je skušal dobiti tudi boljših jedil, še več, dobil je celo godcev, kteri naj bi jim o tacih dnevih delali zabavo in kratek čas. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Veliki dan za duše — in Še kaj.) V dan velikih milosti za duše v vicah so sv. Oče Leon XIII maševali v stoljnici sv. Petra; pravijo, da čez 30 000 ljudi je bilo pričujočih. Maševali so ta dan za duše v vicah vsi patrijarhi, nadškofje, škofje in skoro vsi kat. mašuiki po vesoljnem svetu. To je bilo res velikansko opravilo za duše umerlih. Po ljubljanskih cerkvah je bilo zelo veliko ljudi pri sv. Obhajilu in podobno gotovo tudi po deželi. Upati se sme torej, da je silo veliko duš po Božji milosti rešenih iz tamnic očiščevanja. Tudi so bile cerkve bolj gosto napolnovane, kot navadno; v Šenklavžu je bila pri kerščanskem nauku polna cerkev, dasiravno je bil o tistem času le malo stopinj naprej polen terg ljudi' pri nekakem drugem nauku, ki ga je imel nekdo radovidnemu ljudstvu — ne z leče, prižnice, ampak z neke razpete vervi, po kteri se je zviral. plesal in skakal, kakor so pravili, kteri so videli. Toda ti so morali svojo radovednost plačati, v cerkvi je bil nauk brezplačen. Kteri so imeli več koristi, nočemo preiskovati, nočemo pojasnovati; slišali p" smo pritožbe in želje, naj bi se saj take burke ne dopuščale, dokler terpi v cerkvi božja služba. Drugo nasprotje s tem tako svetim dnevom je bilo naslednje ponočno krokanje nekih černih vranov, ki mirnim meščanom ne privoščijo počitka, da bi naslednji dan mogli opočiti delati in si prislužiti potrebne hrane za družino in beca za plačevanje raznih davščin. Pred kaj časom so se slišale pritožbe o ponočevaoji po rpavrih,u sedaj so to gerčevo oliko zanesli a kmetov tudi v mesta. Koliko gerčanje iu bučanje je po ulicah in tergih. zlasti kadar pritegne hribovska k „barabovskia inteligenci 8 svojimi akordi! Po jutrovih mestih, tudi naj večih, je po noči vse tiho: samo psi se slišijo lajati in tuliti, pa bolj zunaj me9ta, kjer se iujejo za ne lepo dišeče meso kake cepnjene oslice. Iz Ljnbliane. (Statut o cesarja Franc Josipa L deželnih hiralskih vstanovah na Kranjskem.) Kakor po vsem cesarstvu, tako si prizadevajo tudi na Kranjskem vredno preslavljati 401etnico presvitlega cesarja našega, odkar so pričeli vladati. Slavni deželni zbor je namreč v 6. seji, 27. sept. poterdil predlog, da naj dežela Kranjska napravi vstanovo za hiralue ter onemogle reveže na Kraniskem, in njena glavnica naj znaša 20.000 gld. Zadevna obravnava je naslednja: Statut o cesarja Franc Josipa I. deželnih hiralskih ustanovah na Kranjskem. Deželni zbor vojvodine Kranjske je v XVII r»eji dne 23. januarija leta 1888 sklenil, v spomin 401etne;a vsiadanja Njega c. in kr. Apostolskega veličanstva cesarja Franc Josipa I.: »V hvaležni spomin 401etnega osrečujočega vladanja Njega veličanstva cesarja Franc Josipa I. usta-novlja dežela Kranjska v podporo onemoglim ubožcem glavnico v znesku 20.000 gld. Obresti te glavnice je razdeliti v osem letnih ustanov po 50 gld. in dvajset letnih vstanov po 20 gld. Te vstanove oddaje deželni odbor občinam kranjske dežele, katere imajo v dotičnem času za oskerbo ubožcev najtežja bremena. Ustanove se ne izplačujejo ubožcem na roke, temveč po občinskem predstojuištvu onim osebam, ki prevzamejo svoti ustanove primerno oskerbovanje ubožca." Ta sklep blagovolilo je Njega c. in kr. Apostolsko veličanstvo z Najvišjim odh čilom od dne 6. julija 1888. 1. vzeti z zadovoljstvom na Najvišje znauje ter najmilo-stiveje dovoliti, da se ta deželna ustanova sme imenovati po Najvišjem imenu. Na podlagi rečenega deželno-zborskega sklepa izdaje se naslednji statut: § 1. Te ustanove se imenujejo: .Cesarja Franc Josipa I. deželne hiralske ustanove" in dobe veljavo z 2. dnem decembra 1888. 1., katerega dne praznuje Njega c. in kr. Apostolsko veličanstvo cesar Franc Josip I. 401etnico svojega vladanja. § 2. Do teh ustanov imajo pravice tiste občine dežele Kranjske, katere imajo za oskerbovanje ubožcev razmerno najtežja bremena. § 3. Občine, katere prosijo za te ustanove, morajo izkazati število ubožcev, katere jim je preskerbovati, v to potrebne troške in v ta namen uporabne duhodke. § 4. Ustanove se podeljujejo občinam praviloma za eno leto. Vendar pa se sme občini podaljšati užitek za eno ali več let, ako v zmislu §§ 2. in 3. dokaže daljno pravico do ustanove. § 5. Ustanove izplačujejo se v dveh jednakih poluletuib obrokih due 2. junija in 2. decembra dotič-nemu županstvu, katero jih oddaje onim osebam ali zavodom, ki so prevzeli svoti ustanove primerno oskerbovanje ubožca. § Pravica podeljevati ustanove pristoji dež. odboru kranjskemu." Terst. ((Juaestiones propositae in examine pro ad-prohatione Odvchistarum, habito die 21. Aug ust i 1888.) 1. Recenseantur omnes actus, qui passim sic dieta »exercitia religiosa* (esercizi religiosi — religiose Uebun-gen) pro scholaribus constituunt; — ostendatur momen-tum iiorum actur.m religiosorum pro morali iuventutis educatione; — exponautur officia Catechetae respeetu exercitiorum religiosorum ineumbentia ic genere, et spe-ciatim in locis, ubi plenae executioni relativae legis obices ponuntur. 2. Quum iuxta aetualem studiorum ordinem non sufficieo8 horarum uumerus pro tradenda religionia doctrina sit assignatus, quaeritur, quam methodum ad-hibebit prudens et cordatus Catecheia, ut aliquatenus redimendo tempus — pro posse pertraetet totam ma-teriam adniguatam et fructuai obtiuedt, et si non plenum, saltem sufficieutem. 3. Au et qualem influxum exercet habitus, vita totaque Cunversatio Catechetae tum intra tum extra scholam in moraleru iuveututis educationem? 4. Proposita doctriua cathdica »de gratia" — ex-ponatur notio gratiae divinae scholaribus. quibus doctrina de saerameutis est tradeuua. 5. Adumbretur instructio catechetica de Sacrameoto Confirmationis. Septem Sacerdotes teatamini se subiecerunt, quorum quinque adprobati sunt, scil. tres pro scholis popularibus. duo etiam pro mediis. Lex de congrua et catechetae. — Remu-nerationes, quae catehistis, sive effectivis ut dicuntur, sive subsidiariis, obveniuut, nunquam in fassionem pro congrua determinanda assumendae sunt. (V. leg. diei 17. Iunii a. c. art. II). Extractus matricul. — Licitum est, indicando semper scopum. extractus matriculares (Zettel, fedine) per8onis penes c. r. vias ferreas servitio addietis ad usura Directionis tradere. addito nomine Parochi et sigillo. sine stigmate. Ita ex Decreto aerariali linciensi de die 12. Febr. 1885, N. 1676. M O NIT A. Cum iuxta § 70. Instructionis pro iudiciis ecclesiasticis matrimouiHlibus a sponsis tunc tantum productio fidei nativitatis et baptismi exquirenda est. quando ex hbris paroehiae, in qua matrimonium celebratur, erui non potest, denuo (cfr. fol. dioeces. a. 1886, p. 27*). Clerum curatum serio monemus, ne pro celebratione matrimonii a propriis paroehianis in paroehia natis et baptizatis et in eadem matrimonium celebraturis testimouia nativitatis exigant, cum facile sit in libro Copulatorum aduotare auuum, mensem et diem baptismi desumeudo uecessaria e libris Baptizatorum cum cita-tione auni et pagiuae libri praedieti. Hoc praeseribitur, ut obex ponatur querelis. saepe saepius ad Ordinariatum delatis a pauperibus. quibus exigendo ab ipsis dietum documentum expensae non necessariae parantur. Quod dietum est de testimoniis baptismi, valet etiam pro testimoniis mortis et matrimonii. MonenturAdministrationesEcclesiarum.neacceptent omnino fundationes Missarum, nisi fuudator expresse conditionem apposuerit, proventus fundationis nunquam in fa*8ionem Cleri assumendos lore. Abs re non erit illos quorum interest etiam ex fidelibus desuper edocere. (»Curia Episc. Terg. meus. Sept.) Od Istersko-kranjske meje. (Birma. Nova maša) Srečna, presrečna kranjska dežela! mora človek nehote zaklicati, ker težko je najti v celi Avstriji na tako neznatnem prostoru toliko cerkvenih slovesnosti, kakor ua Kranjskem. Saj donašaš, predraga »Zg. Danica", z verlim tovarišem »Slovencem" že 2—3 mesce vedno sporočila in naznanila o novih mašah, zlatih mašah, 25-401etnicah mašnikovega posvečevanja, o preredki slavnosti demantue sv. maše, o birmovanji, o misijonih, *) Iterum hic verba ipsa repetere iuvat: ,,Loquendo autem generatim de omnibus matrimoniis superfluum omnino est documentis adiungere testimonia illorum actuum (nativitatis, mortis vel matrimonii) qui iam deseripti sunt in libris illiu« Paroehiae ubi copulatio locum habet, vel (si alibi de Parochi delegatione matrimonium celebratur) documenta ipsa asservanda sunt.'' cesarskih slovesnostih, da človeka tudi mlačnega morajo navdušiti za geslo: »Vse za vero, dom in cesarja.' Žal, da je sosednja Istra v tem pomanjkljiva, ker le redko, redko kdo sporoča o izrednih cerkvenih slovesnostih. Da pride tudi iz tužoe Istre enkrat vesel glas, naj smem omeniti, če tudi nekoliko kasno, dveh cerkvenih praznikov. Kakor je čast. g. dopisnik „iz ternovske fare" naznanil, so delili premilostni g. škof teržaški dr. Glaviua 8. t. m. v Jelšanah zakrament sv. birme. V večer istega dnč se dopeljejo s spremstvom v Podgraje. V pervi vasi duhovnije, Podgrajske v Terpčanah, je bil napravljen slavolok s primernim napisom. Pred vasjo Pograjsko je čakala šolska mladina z g. učiteljem, množica vernih s cerkveno zastavo premilega Višega pastirja; pod slavolokom stopijo z voza, domači dušni pastir jih pozdravi in podajo se vsi v sprevodu na hrib, v cerkev Matere Božje Karmeljske. V vasi, pred duhovno hišo in cerkvenimi vrati so bili pozdravi, slavoloki v čast milgsp. nadpastirju. Prihodnjo jutro, v nedeljo sladkega Imena Marijinega, se je pričelo sv. opravilo ob 9ih. Po molitvah za mertve, po sv. maši in spraševanji otročičev so presvitli škof ljudem v lepem govoru priporočevali ohranenje sv. vere, kar je tukajšnjim ljudem toliko potrebneje opomniti, ker gre ogromna večina odraščenih možkih, celo otroci od 15. leta in še mlajši, po 6 in več mescev na Rusko, Serbsko, Sedmograjsko med urivoverce; ondi slišijo in vidijo malo poštenega, — pohujšanja, pijačevanja in bogo-kletstva pa čez mero veliko. Ljubi Bog daj, da bi prošnja in opominovanje mil. škofa obrodilo sad. Ker je cerkev v Podgrajah nad vasjo, in je slaba pot, in v veliki burji, po zimi, ko je ledeno, pot silno težavna; zato so premilostni g. škof nagovarjali, da bi se v vasi zidala kapela, da bi se vsaj delavne dni v kapeli maševalo. Obljubili so preprijazni visoki gospod, da pridejo sami napelo blagoslovit, ako bi se zgotovilo tako potrebno delo. Kolika sreča, da bi bili tukaj vsaj pet premožnih, za Božjo čast vuetih, kakor se najdejo marsikje na Kranjskem v obilnosti! Zveršilo bi se v par mescih, kar se tu ne bode brez pomoči dobrotnikov v več letih. V bližnji župniji v Jelšanah je bila predjž mescema nova maša, ondotni domačin čast. g. Anton Stemberger, je daroval z vso slovesnostjo pervo sv. Daritev. Ako-ravno je Jelšanska dekanijska fara ena uaj starejih v škofiji, in že pred več kot 400 leti kapitolu teržačkemu vtelesena; vendar se ni še nikdar čulo o kaki novi maši. Ni čuda, da se je ljudstvo nenavadne slovesnosti močno veselilo in se na vse strani prizadevalo veseli dan poveličati. Bilo je poslušavcev iu gledavcev, da se je vse terlo, in govornik pri slovesnosti, nekdanji kaplan Jelšanski in katehet. g. novomašnika videč toliko množico, „qui omnes tacuerunt attentique ora tencbaut," je lahko navdušeno glas povzdignil, ker so mu bile serca „odperta.w Od Jelšan do Tersta je 11 ur hoda, in novomašnik je edini duhoven domačin, tako preredki so sinovi Berkinov in iz Cičev, kakor se imenujejo Slovenci od Tersta do Jelšan, posvetijo duhovnemu stanu. Bog podeli vsaj temu edinemu služabniku v vinogradu Gospodovem obilnega blagoslova. Peš-potovanje z Juga skoz Slovenijo v Rim. (Dalje.) Od tod sva šla v cerkev sv. Klare, nekdaj cerkev sv. Jurija msrt. V sredini cerkve vodijo široke kamenite stopnice navzdol v kripto, ki je v dva dela razdeljena. V pervem je velekrasni grob sv. Klare; gre se vanj po marmornih stopnicah navzgor. Pod grobom je krasna kapelica, v nji oltar za daritev sv. maše Per-votno je bilo truplo sv. očeta Frančiška tukaj hranjeno; pozneje pa sv. Klare. V drugem delu prelepe kripte je v sredini veličasten in dragocen oder, na njem še lepša hramba, v kteri počiva nestrohnjeno telo ueveste Kristusove, sv. Klare, perve redovne hčere sv. Frančiška, perve predstojnice in matere II. reda Frančiškovega, klarisaric. Oblečena je v redovni obleki; redovnice, uune druzega reda sv. Frančiška redoma v pobožnih vajah bivajo pri sv. truplu. Iz perve kripte je široko okno, in pred njim je dovoljeno moškim počastiti svetnico; vidi se dobro, ker ni daleč od prozora. Lepota, častit-Ijivost, prijetnost in vzvišenost je v teh kriptah tolika, da malokteri svetnik počiva v jednaki shrambi V koliki lepoti, časti in vzvišenosti bodo še le telesa zveličanih v nebesih po vstajenju od mertvih! — Živimo tedaj pobožno, spokorno, čednostno, — osobito ljubimo sveto čistost vsak po svojem stanu po izgledu sv. Klare. Oh, kako dobrodejno je bivati v t.'m svetišču pred deviškim, nestrohnjeuim truplom te ljubijoče neveste uebeškega Ženina. — Potem šla sva obiskat samostan pervotni II. reda in cerkev sv. Damijana. To je kraj, kjer je sv. Klara sveto živela s svojimi pervimi redovnimi sestrami in tu sladko in sveto v Gospodu zaspala. Cerkev je še v pervotnem stanu, kakor jo je bil sv. Frančišk pervo vravnal; večino Klarinega samostana je tudi še v pervotnem stanu. Mlad pater nama je vljudno razkazoval vse. V cerkvi je kapela na levi strani, v nji na oltarju čudežna podoba križanega Jezusa. Pobožni brat I. reda sv. Frančiška je po smerti svetnika začel to podobo izrezovati, ko začne glavo Odrešenikovo vpodobljati, pusti delo, ker si ne upa narediti takove. kakoršna je bila na križu. — Zdihuje, moli in premišljuje, prosi milosti, kako začeti... Kadar pa dojde v ponižnosti zopet k delu, se iznenadi in začudi: — glava in sv. lice križauega Gospoda je po čudu božjem izobražena in dogotovljena. — Izgotovljena pa tako, kakor je bila Jezusova glava in presv. lice o smerti na križu. — Istinito je taka, da dušo in mozeg prešinja sveta groza, sočutie iu žalost; ni je mogoče opisati. — Kij jedna-cega ui iu ne bodeš vidil nikjer ua svetu. Mu< goštevilne sem že vidil podobe križanega Jezusa, umetno sliKaue in rezbarske, ali takošne nikoli in nikjer ue. Res, čudo Božje. Pri tej podobi je čudovito tudi to: ako gledaš presveti obraz Zveličarjev iz jedne strani, vidi se še živ in umirajoč; ako pa z druge strani, vidiš ga že mertvega. Časti vredui pater mi je pravil, da tudi barvo preminja v belkasto bledo in v temno-začernelo; kadar Bog ljudstvo zbog grehov s šibo obišče, je podoba temna; ko pa spokornemu kazen odvzame, je bolj belkaste barve. To se je pred leti dogodilo o hudi koleri v očitni procesiji; kader so to veliko Božjo-martro vzdignili in v procesijo iz cerkve nesli, bila je jako začer-nela. Ljudstvo se je kesalo, prosilo milosti, se pokorilo in jokalo. — Podoba je med procesijo postala belkasta, in huda kolera je tisto uro nehala. Častitljiv in lep je bil včlovečeni Sin Božji — Bog-človek na križu; ali ves z ranami pokrit, v silni žalosti in bridkosti, v nepopis-ljivih težavah in morju terpljenja. Vse to se ua tej podobi vidi. Kdorkoli bodeš kedaj v Rim potoval, idi v Asisi, posebno pa temeljito ogleiaj to podobo križauega Jezusa; le še in še jo poglej z vernim očesom in pobožnim sercem. Dandanes so začeli izdelovati prav umetne podobo Jezusa križauega; ali nova šega je to, ker so brez bolečin in ran; to tudi ni po naravi, ne po zgodovioi. — Ako je bil Jezus po vsem telesu bičan, na glavi s ternjem kronan, ako je padal pod križem; so se sledi gotovo vidil© oa presv. telesu — še razširili io povečali 80 se pri Datezanju na križ — sveta rešnja Kri je curela iz vseh ran presv. Telesa. — Sedanji čas se pa vpodobljajo podobe razpetega Jeiusa na križu, kakor bi bili zdravega človeka telo, brez ran in cureče kervi na križ pribili. O mehkužni svet, ki se ti ne prileže ranjenega Kristusa na križu v nezmernih bolečinah gledati! Grešiti se ti pa ne gnjusi! O novodobna „modaM, kam se bodeš še vrivala? Omenjena čudežna podoba je zagernjena z zagri-njalom, kakor je to v Rimu in Italiji navadno pri znamenitih in milostnih podobah. Okolo tega kipa je mnogo relikvij. Istinito svet in milosten kraj. Nikoli in nikjer me podoba križane Ljubezni ni tako e sv. strahom, ljubeznijo, sočutjem in skesanostjo prešinila, kakor ta, polna svete groze in ljubezni. (Dalje naal.) Sestrici v nebesih.*) Med angeljčki Nebeškimi Prebivaš zdaj, sestrica! Pred Jagnjetom Zdaj tvoj je dom. Njegova si družica. Pri mamici Za smert bolni, Smo britko se solzili, Kaj bo, kaj bo. Zdaj z Ančiko? Smo žalostni tožili. In mame glas Tolaži na», Ko milo )e velela: Saj hčerico. Preliubljeno Saboj bom k Bogu vzela. Zapre oko Mama na-to Na oder so jo djali; Cez malo dni So angeljčki Še tebe odpeljali. Zdaj tam živiš, Se veseliš, Te božia čast objemlje, Jaz, bratec tvoj, Pretakam znoj, Želim si v raj se zemlje. Oj Ančika, Sestričica! O prosi gori zame: Da Jezus kdaj V prelepi raj Otožnega me vzame. *) Opevana sestrica se je ločila že prej s 3 leti svoje dobe. Zdaj pa naznanim Vam tudi, da nas je zadela velika žalost: umerla sta nain 2 sinčka v enem tednu; Rafael in Svitoslavček, pervi s 3, drugi z 1 letom svojega življenja. (Milujemo. V tolažbo: Jezus, Marija, Jožef, in sovidenje v boljšem življenji. Vr.) Ni dolgo več, Ko smertni meč Bo združil, kar je ločil, — Nas prekrasan Združenja dan Bo svidenju izrrč'l. Radodav. Razgled po svetu. Rim in Švica. Zadnjič smo opomnili priserčnega lista, ki so ga švicarski škofje skupno pisali sv. Očetu Leonu XIII 28. avgusta tega leta. Na to, katoliških škof »v vredno pisanje so sv. Oče ravno tako priserčno odgovorili. Pravijo namreč, kako prepričani so bili vselej o terdni veri, vdanosti škofov švicarskih do namestnika Kristusovega in o njihovi višepastirski gorečnosti; vender vse te misli in občutke je škofovsko pismo v Njih še bolj poživilo in poterdilo. Enako je sv. Očeta razveselilo sožaljenje škofov, ki ga kažejo nad papeževimi bridkostmi, in pa čestitanje k Njihovi maš-niški 501etn?ci. Ne manj Jim je bila v tolažbo škofovska skerbljivost za pravice sv. Cerkve, ki naj bi ostale ne-prekeršljive, in apostoljski Stol ne bodi podveržen nobeni svetni moči in nadobiasti, ker ta prostost je v zvezi z najvišjim gospostvom in vladanjem vesoljne Cerkve, potrebna za njeno veljavo. Te občutke udanosti in ta prepričanja so sv. Oče radostno sprejeli s škofovskim pismom, in zato tudi višje pastirje od svoje strani zagotavljajo svoje polne ljubezni in očetovske udanosti do škofov in njim podložnih čed, vsim voščijo pomoč Božjo ter jim z vso priserčnostjo podelijo apostoljski blagoslov. V Lincu je 28. sept. nagle smerti umeri ondotni škof dr. Erne8t Marija Miiller, star 66 let. Bil je učen in bogoljuben gospod; med drugim je spisal delo „Theologia Moralis," ki se rabi kot učna knjiga skor po vsih bogoslovnih učiliščih. Škofoval je od 1. 1885. R. I. P. V Berlinu, pravi „BonifdCiusblatt,a je 120.000 katoličanov in terpe veliko poinaujkauje cerkva in duhovnov. Bonifacijeva družba je sklenila ondi zidati eno novo katoliško cerkev; neki duhovni pastir, ki že 38 let pastiruje v Berlinu, pa pravi, da ne ena, ampak saj 4 nove cerkve bi bilo treba ondi zidati, — ali ne le novih cerkev bilo bi treba, ampak tudi novih mašnikov, ker pri 120000 katoličanov treba bi bilo saj 100 duhovnov; pa jih morebiti še 50 ni. V Hamburgu, ki med 500.000 dušami šteje 17.000 katoličanov, tudi uamerjajo zidati novo katoliško cerkev. Tergovci podpisujejo po 1000 gld., pa tacih je malo, — eden jih je podpisal celo 10.000. Dozdaj imajo samo eno revno cerkev io eno šolo; na stotine katoliških otrok hodi v protestanške šole in odpadajo. — Tudi tukaj, kakor v Berlinu, žive katoličani v velikih stiskah. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. (Splošnji namen za mesec vinotok (oktober.) a) Glavni nameu: Sp reohernjenje Kita)d;e,n samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Dober duh in stanovitnost gg. bogoslovcem. — Spodbudno obnašanje ljube mladine pri božji službi. — Ukrotenje ponočnega rogovilstva. — Nevarno bolau duhoven za pomoč. — Posebno bolni osebi. Zahvala. Bodi priserčno češčena, zahvaljena N. lj. Gospa presv. Serca za več prejetih znamenitih dobrot! B. V neki dušni zadevi sem zaupuo klical k presv. Sercema Jezusa in Marije, k preblaženi Devici Mariji, sv. Jožefu, sv. Antonu Padovanskemu, iu sv. Frančišku Seraf.; ter tudi obljubil očitno zahvalo v dveh listih, v „Cvetju" in »Danici," ako bo moja prošnja uslišana. Saj še nobeden ni bil preslišan, kteri se je tem velikim priprošnjikom priporočal; tako sem tudi, hvala Bogu, jaz bil uslišan. Za to čast in slava Mariji pomoč- niči,češčeno in hvaljeno bodi presveto Serce Jezusovo in sladko Se.ce Marijino, — češčeni bodite sv. Jožef, sv. Anton Padov. in sv. Frančišek Seraf. zdaj in na vekomaj! F. J. L. Iz tedenske torbice. Vi trije mladi smerkolini, ki ste sošolca po tolovajsko za voglom čakali, da bi ga „uabili," ste za zdaj zaznamnjani; ako bi še kaj tacega počenjali, pridete v „černe bukve" — lahko po imenih. Ali ne veste, da pretepi vedejo na „Žabjeku ali ctlo na nGrad," in poslednjič v pogubljenje! — Ti velikit čemi kuže, — jaz imam s taboj besedo! Ti si h »tel smukniti v cerkev, in bil bi tudi dosegel, kar si nsmatral," ako bi je ne bil dobil s klobukom po glavi. Tako pa, bodi rečeno tebi v pohvalo, si jo precej hitro na ulico zavil, če prav nerad! — Prašam te pa, kuže, kaj imaš ti v cerkvi opraviti? Moliti ne znaš, pa ko bi tudi znal, ne moreš, ker imaš torbo na glavi; ti tedaj samo zato siliš v cerkev, da bi krog letal, grivo stresal, po ljudeh zijal in jih v molitvi motil. Če pa bi svoje ljudi našei, bi se leno zraven njih ulegel, muhe ropotaje strašil in zopet nepriliko delal. Sploh, tvoj prostor je pasjek in ne cerkev. Sej si morebiti že čital nabito na kacih cerkvenih vratih: „Pese v cerkev voditi je prepovedano." Tedaj kuže: „Ad notam — Zapiši si opomin na dlako!" Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. V Šenklavški stoljnici so v cesarjev gon imeli premilgsp. knez in škof pričo visokih vradni) slovesno sv. mašo. — Vsa šolska mladina je ta dan imela svoio mašo. Ljubljana — mesto učenih! Ko pridejo k sv. maši tudi le nam o gimnazijci, je Seuklavška stoljnica skoraj napolnjena. In ako se pomisli, da od vsih krajev le take mladenče pošiljajo v glavno mesto, ki so boljših zmožnosti, se sme reči, da Ljubljana je mesto mlade inteligencije in bode pa le zopet profesor kriv, ako odleti kteri teh pšeničnih cvetov! Da bi le res to vsi bili — zlasti tudi v nravnem oziru. Kolikor poveršui pogled kaže, so pri sv. maši lepega obnašanja; Bog daj stanovitnost, potem se tudi blagoslov Božji ne bo pogrešal. Zelo star mož mi je tč dni pravil, da je bil v mladih letih dobil od modrega moža ta-le nauk: „Rad moli, Rad delaj, Pa ljudi pri miru pusti!" Sedanjim dijakom bi se smel ta nauk tako-le pričeti: „Rad moli, Rad delaj, Kerčme in tobak pri miru pusti!" Oni mož je dosegel visoko starost pri spolnovanji omenjenega nauka; šolskih mladenčev pa se bo veliko ugonobilo, ako bodo zoper ta nauk grešili. Probari coeptum est. Poglejmo, kako se godi financministru. Pervega polmesca jih je hodilo v Jjudsko kuhinjo" 121. Izmed teh jih je deset dobivalo hrano iz zapuščine pokojnega voznika Rozmana, 3 so bili za poverhi; od druzih je zadelo fiuancmiuistra 88 gld. 96 kr. Kar je šlo za druge potrebe iu še drugim učencem, ni prav malo. — Iz tega se sme nekoliko posnemati prihodnjost, kajti: „Quarta, quinta dies qualis, tota est lunatio tališ." Pa to tudi ui malo, da vsak dan veiiko čez stotino naših pridnih fantov moli za dobrotnike, kterim Bog pomnoži srečo in blagor! Novosti. Koledar katol. tiskovnega društva v Ljublj. za 1. 1889; l. letnik. Prav prijazna knjižica obsega zraven navadnih koledarskih reči veliko vsak-dauje koristnega blaga, kakor so: Rodopis ces. rodovine. Evrop. vladarji. Slovenske škofije. Vojaško duhovstvo. C. kr. šolski sveti slov. zemelj. Poštne, kolikovske zadeve. Ocenn slov. knjig za mladino. Obrisani listki za imenik šolarjev; bolnikov. Med posameznimi mesci in ob koncu je prazen papir za posebne pozuamke. — Družbenini dobijo ta koledar brezplačno, za ueude stane l gld. 20 kr. Na Igu so dobili zale nove orgije s 25 registri; delo bratov Zupanov. Preteklo nedeljo so imeli ginljivo slovesnost za duše v vicah. — Več prih. Izpraševanje za župnijske službe so opravili čč. gg.: T o m. Potočnik, RottGothardinI v. Sašel j. Terst. Birmanje na Občini bode 28. oktobra. Spremembe. Č. g. Gast. Decomis, mašnik kon-gregacije N. lj. Gospe Sijonske, bode kaplan in katehet pri šolski napravi ravno te kongregacije, — č. g. Štef. D est rad i, duh. pom. v Milah, prestavljeu je v Baje. — Smertno zbolel je grede v cerkev ter kmalo potem umeri je 25. avg. prečast. g. kanonik Mih. Debelak. Rojen je bil 1. 1818 v Teržiču na Kr., posvečen 1845. Delal je do poslednjega dihljeja. Terž. škofijski list ga hvali kakor »hrabrega vojaka, ki je bil vselej vse vsem." R. I. P. — Razpisan je tedaj kanonikat do 31. oktobra. Eaako so razpisane župnije: Čerovlje, Dolenj a vas in Sterna. Duhovske spremembe. V Ljubljanski škofiji. Prestavljeni so sledeči čč. gg. kapelani: Ivan Sla k ar v Bob. Bistrico, Jakob Lebar v Boštanj, Fran Demšar v Sv. Križ pri Kostanjevici, Leop. Piči ga s v Mirno Peč, A. Krainer v Kolovrat, Fr. Mekioec v St Vid nad Ljubljano, Lepold Zaletel v Mengeš, Anton Koblar v S t. Juri pri Kranji ter Fr. Kušar v Moravče. Novomašnik č. g. Konrad Tekste r gre za kaplana v Čatež pri Kerškem. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Uršula Fabijan 1 gld. —- Iz Istre 50 kr. — Gosp. posest. Fr. Silvester 2 gld. — Preč. g. župnik Jož. Kerčon 2 gld. — Čast. g. A. St. 2 gld. — Čast. g. administrator Martin Malenšek 5 gid. — V. r. grofinja Sofija Auerspergova z bi. hčerama 4 gld. Za spominek r. g. Jož. Jeriča: „Memoria justi cum laudibus." (Prov. 10, 7.) 5 gld. — Preč. g. župnik Jan. Potočnik 5 gld. — Č. g. župnik Jak. Raspotmk 5 gld. — Č. g. kat. Šim. Zupan 3 gld. Za sv. Detinstvo: Č. g. kat. Šim. Zupan 12 gld. — Marija Stefec iz Mozirja 40 gld. Za sv. Očeta: Po č. g župniku Mih Gogalu 20 gld. pri darovanji sveč v god Imena M. (Drugi dar. prih.) Pogovori z gg. dopisovalci. G. J. B—c.: Priserčna hvala za verlo času primerno delo, kakor tudi za opom. oziroma ,,Ravn. gov.,4< ki se bo hvaležno še porabil. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v I^jubljani.