DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
Obnovljena izdaja - Leto XX. - Štev. 2 (712)	TRST - 19. januarja 1968	Posamezna številka 40 lir po”td'Gr.ppo,bn
List izhaja vsakih štirinajst dni Uredništvo in uprava:
Trst, Ul. Capitolina 3 - telef. 44-046. 44-047 Dopisništvo za goriško pokrajino.
Gorica - Ul. XXIV maggio 18, telef. 24-36 Celoletna naročnina 1000 lir, polletna 550 lir. - Poštni tekoči račun: «Delo» - Via Capitolina 3 - Trieste 11/7000.
Podpišite peticijo za odpravo vojaških služnosti v deželi in za izstop Italije iz N MIO
izjava sieveasi aktivni tržaška lederacije uri
Preteklo soboto je bil v Trstu sestanek slovenskih- aktivistov KPI. Po političnem poročilu, ki ga je podala poslanka Marija Ber-netič, se je razvila razgibana in plodna razprava, v kateri so sodelovali stavi Ini tovariši. Razprava j? potrdila, da obstaja v vrstah komunistov čvrsta enotnost ter odločna volja do dela za nadaljnjo krepitev politične aktivnosti. Ob zaključku razprave je bila soglasno sprejeta naslednja izjava:
«Slovenski aktivisti avtonomne tržaške federacije KPI, zbrani na sestanku v Trstu dne 13. januarja 1968, kot zagovorniki dobrih odnosov med Italijo in Jugoslavijo — kar so vselej bili — v interesu narodov in miru v svetu, z zadovoljstvom pozdravljajo obisk predsednika izvršnega sveta SFR Jugoslavije v Italiji.
Slovenski komunisti, prepričani zagovorniki vloge, ki jo lahko vršijo narodne manjšine, še enkrat ugotavljajo, da kljub raznim zagotovilom in uradnim izjavam narodnostne pravice slovenske manjšine še zdaleč niso spoštovane. Čeravno je minilo že dvajset let od sprejetja ustave in trinajst let od podpisa spomenice o soglasju, ni še z zakonom zagotovljena enakopravnost Slovencev pri vstopu y javne in upravne službe, ne pravica do rabe slovenskega jezika na sodišču in v javnih uradih, kakor tudi ne pravica do enakopravnosti pri podporah iz javnih sredstev slovenskim vzgojnim, socialnim, kulturnim in športnim or.Gnizacijam. Posebno velike so neizpolnjene vladne obljube na področju šolstva, kjer je zaradi številnih težav stanje nezadovoljivo, strokovna šola s slovenskim učnim jezikom pa še ni ustanovljena in zadevna zagotovila ‘o se spremenila ne nedopustno burko na škodo Slovencev.
Slovenski komunisti poudarjajo, da so se pričakovanja od levega centra spremenila v razočaranje in da se niti po ustanovitvi avtonomne dežele, ki je dobila posebni statut predvsem zaradi obstoja slovenske manjšine, stanje bistveno ni izboljšalo. Z levim centrom je prišlo do obljub in do nekaterih formalnih koncesij, toda položai je v bistvu ostal nespremenjen. Deželi se zanika vsaka pristojnost za vprašanja, ki se tičejo Slovencev, za kar nosi težko odgovornost levi center tako na vsedržavni kot na krajevni ravni.
Slovenski komunisti podčrtavajo, da vlada in stranke, ki jo podpirajo, (da ne govorimo o nacionalistični protislovenski desnici). dejansko vodijo politiko, ki v raznih oblikah tež.i k asimilaciji Slovencev. Ta politika, katero več ali manj odkrito razglašata DC in PRI. podnirajo pa io tudi odgovorni predstavniki PSI-PSDI v znanih izjavah, se v bistvu prav malo razlikuje od stare liberalno-nacionalistične politike, ki je po prvi svetovni vojni ustvarila prav na tej zemlji, v Trstu in Julijski krajini bazo za prihod fašizma.
KPI predstavlja pri nas velik del Slovencev, absolutno večino v nekaterih in relativno večino v drugih krajih, je dejansko omogočila prisotnost manjšine v voljenih skupščinah: v parlamentu. v deželnem svetu z dvema svetovalcema, v tržaškem pokrajinskem svetu s tremi svetovalci, v tržaškem občinskem svetu s šestimi svetovalci, v drugih občinah z župani in odborniki ter v raznih krajevnih ustanovah in komisijah.
Zato imamo mi, slovenski aktivisti tržaške federacije KPI, pravico, da odločno postavljamo vprašania, ki so tako velikega, življenjskega pomena za našo narodnostno skupnost. Iskreno želimo, da bi srečanje med državniki Italije in Jugoslavije pomenilo korak naprei pri nadaljnji krepitvi sodelovanja med obema državama, prijateljstva med narodi, ki se tu srečujejo in da bi bilo spodbuda za snoštovanje ustave, deželnega statuta in priloge spomenice o soglasju iz leta 1954.
Za to se bomo še naprej borili, delovali za najširšo enotnost slovenske narodnostne skupnosti in vseh demokratičnih sil, kar ie bistveni pogoj za svobodni razvoj slovenske manjšine kot skunnosti. v demokraciji in miru, na poti gospodarskega in socialnega razvoja.»
Naša dežela naj postane most miru med narodi
Deželni komite KPI je sprožil akcijo za popolno revizijo odnosno ukinitev vojaških služnosti v naši deželi, za izstop Italije iz pakta NATO, za odpravo vojaških blokov ter za uvedbo sistema evropske varnosti. Po drugi strani je ta akcija tesno povezana s pobudami za gospodarski razvoj dežele, za odpravo ovir, ki preprečujejo Trstu, da bi vršil svoje naravno poslanstvo, ki je poslanstvo tesnega gospodarskega sodelovanja z deželami na Vzhodu in torej tudi s socialističnim svetom.
Vojaške služnosti predstavljajo posebno težko breme in hude ovire pri razvoju naše dežele, hromijo promet v tržaškemu pristanišču, preprečujejo razmah kmetijstva in postavljajo v negotovost obstoječo industrijo.
Na osnovi fašističnega zakona z dne 20. decembra 192 je 81 občin v deželi v okovih vojaških služnosti. Skupna površina zemljišč, ki so podvržena vojaškim služnostim meri 35.000 hektarov. V krajih, ki so bili podvrženi vojaškim služnostim na osnovi o-menjenega zakona, je 40 strelišč in vojaških vežbališč.
Na osnovi zakona z dne 1. junija 1931 je vojaškim služnostim
ESEGUIRE FOTOGRAFE CINEMATOGRAFIE RILIEVI SCHIZZI E USARE BINOCOLI 0 CANNOCCHIALI NELLA ZONA A FIANCO INDICATA.
! TRASGRESSORI SARANNO PUNITI A TERMIN! DI LEGGE
li fST OffTNDU DE PRFNDRt PHOTOGRAPHIEN UNO WNO-Aur QGfp.MOGÌAPH£SvOeSDNEMA; NAHMEN. REUgS UNO SKIZZEN
0 E' VIETATO
ESEGUIRE FOTOGRAFIE CINEMATOGRAFIE RILIEVI SCHIZZI N U'igjjglif tJl E USARE BINOCOLI 0 CANNOCCHIALI NELLA ZONA A FIANCO INDICATA.	ifjPtT"''
! TRASGRESSORI SARANNO PUNITI A TERMINI DI LEGGE	-
iifST OffTNDU DE PRENDRf PHOTOGRAPHIEN UNO KINO-AUT OEŠPHOrOGRAPH£S. OGS CINEMA- NAHMEN. REUEFS UND SKSZZCN	UV £
msvm ?■* mmma & m ~Acw
Le/KÌsÌuRS OT PU- ^ŽLKH^STRAmWtRDEN	7 pjfe M
MS SElON LES LOIS	GESETZLtCH BESTRATT	/ \
IT |S FORBiDDEN TO TAKE PH010- ZEBRANiENO JE SUKANJE. FIMO	de?7/
GPAPHS TO CINEMATOGRAPHS. TO VANJE. MESTNI IN PANORAMSK	/ /	\ JX, /
make PLANS AND SKETCHES TO NAČRTI IN UPORABA KUKALA IN USE FIELDGLASSES ANO TELE- DALJNOGLEDA POLEG NAVEDENE "
SCOPES WITNIN THE AREA NERE ZONE-	\ - . ;
SPECIFIED-	PREKRSEVALC! BODO KAZNOVANI sJtZ&ys
TRESRASSERS WILL BE PROSE- KAKOR DOLOČUJE ZAKON-	Wfv	^
CUTEQ.-	'	, _.ž ■	■	■ ìw
AP3 2tt -2rjS~c6'C CP (P0: '16» iìli. •
Trojezična opozorila, s katerimi je posejana naša dežela
podvrženim drugih 42 občin. Gre j za kraje, ki se nahajajo v neposredni bližini državne meje. Skupna površina teh občin znaša 215 tisoč hektarov.
Ozemlje nadaljnjih 28 občin, ki sicer niso neposredno ob meji, je podvrženo vojaškim služnostim zato, ker je njih ozemlje «vojaško važno». Skupna površina teh občin znaša 93.000 hektarov.
Iz jtega sledi, da je v naši deželi
ooooooooooooooooooooooooooooooo /»ooooooooooooooooooooooooooo
Potres na Siciliji
Pomagajmo prizadetemu ljudstvu!
Sicilijo je močno prizadejal strahovit potres. Doslej še niso ugotovili števila 'mrtvih. Najb Ij prizadeti so kraji v pokrajinah Trapani in Agrigento. Nekatera manjša po-deželjska mesta so popolna porušena. Škoda je ogromna. Toda nevarnost še ni minila, saj se zemlja še vedno trese. Zaradi tega tudi prebi-valstvo v krajih, so precej oddaljeni od porušenih mest, prebivajo na planem.
Sicilsko ljudstvo je naletèlo na veliko solidarnost tako v Italiji kot v tujini. Ne gre za formalne izraze solidarnosti temveč za konkretno pomoč. Iz raznih krajev so odšli na sicilski otok zdravniki, bolničarji, gasilci in drugi z namenom, da pomagajo preživelim.
Na Sicilijo je šdl tudi predsednik republike; šli so tudi nekateri mi-
Razplet zadeve S1FAR
Škandal zaradi znane zadeve Sl FAR se čedalje siri. Proces proti nekemu tedniku, Id je prvi razrinkal to zadevo, je odprl 'še nova, prej močno zakrinkana poglavja.
Komunistični in nekateri drugi parlamentarci so že svojčas zahtevali parlamentiamo preiskavo. Tej zahtevi pa so se uprli demokristjani, vedoč da bi lahko objasnila marsikaj. V nekaterih krogih so si
vneto prizadevali, da bi povzročili celo odgoditev omenjenega procesa, kaže pa, da jim to ni uspelo. Sodišče bo zaslišalo tudi nekatere ministre.
Kot je znano so nekateri pod okriljem SIFAR pripravljali državni udar že tedaj, 'ko je bil predsednik republike Antonio Segni. Kaže da so bile priprave zelo resne in v marsikaterem pogledu podobne
onim v Grčiji. K. kom, teh načrtov
sreči je pobudni-spodletelo.
Na prej omenjenem procesu so nekatere priče med drugim potrdile, da so bili pripravljeni seznami oseb, ki naj bi jih aretirali. Pripravljeni so bili tudi kraji, ki naj bi jih spremenili v koncentracijska taborišča. Torej tako kot v Grčiji.
Zadeva je kot rečeno zelo resna in potrjuje, da ni nikoli preveč budnosti!
nistri. Rdeči'križ je takoj po katastrofi poslal na Sicilijo večje količine krvne plazme. V nekaterih ita- j lijanskih mestih je bila organizirana izredna akcija za zbiranje krvi. V večjih mestih zbirajo tudi hrano in druge predmete za preživele. Italijanski radio in nekateri veliki časopisi zbirajo tudi denar. Med prvimi časopisi, ki so priskočili na pomoč nesrečnemu sicilskemu ljudstvu je tudi glasilo KPI «Unità».
Takoj, ko je prišla v Rim vest o sicilski katastrofi, se je sestalo vodstvo KPI skupaj s predsedstvi komunističnih skupin v poslanski zbornici in senatu. Sejo je vodil glavni 'tajnik partije tovariš Luigi I.ongo. Sklenjeno je bilo, da odidejo na Sicilijo nekateri poslanci in senatorji. Vodstvo partije je nakazalo tudi večjo denarno podporo prizadetemu iprebivalstvu. Tudi Si ; Jšna delavka zbornica CGIL se jr-pridružila akciji za zbiranje pomoči za prizadete.
Tržaška federacija KPI je, sledeč pozivu osrednjega vodstva partije, začela zbirati prispevke za sicilsko ljudstvo. Kot prvi znesek je federacija nakazala 50.000 lir. Tudi skupina deželenii svetovalcev KPI je nakazala 50.000 lir. Federacija KPI vabi prebivalstvo naj prispeva denar, zdravila, obleko itd. Prispevke in darove se lahko izroči v administraciji federacije v Trstu, Ul. Capitolina ? vsak dan od 9. do 12,30. in od 15,30. dol 19,30. Darove sprejemajo tudi sekcije partije.
kar 150 občin podvrženih vojaškim služnostim in da se površina teh občin razteza na 345.000 hektarih, kar je približno polovica celotne površine dežele.
Vojaške služnosti, kot smo že poudarili, močno škodujejo gospodarstvu dežele. Znano je namreč, da v krajih, ki so podvrženi tem služnostim, ni moč spreminjati zemljišč, ne jih izboljšati. Zaradi tega trpi predvsem kmetijstvo. Toda vedeti je treba, da marsikje ni moč niti obnoviti gospodarskih ali stanovanjskih poslopij, ni moč graditi novih hiš. iz tega sledi, da je realna vrednost zemljišč mnogo nižja kot pa bi bila, če ne bi bila podvržena vojaškim služnostim. Povsem je razumljivo, da v takih pogojih ne more priti niti do industrijskega razmaha.
Poglejmo kaj pravi zakon z dne (Nadaljevanje na 4. strani)
Peticija
Deželni komite KPI je dal pobudo za zbiranje podpisov pod peticijo, naslovljeno na predsednika poslanske zbornice in na predsednika senata. Namen peticije je predvsem odpraviti vojaške služnosti v Furlaniji - Julijski krajini, ki ovirajo nadaljnji razvoj miroljubnega sožitja med državami, ki mejijo na to deželo, služnosti, ki močno škodujejo celotnemu gospodarstvu dežele.
Peticija poudarja, da je stanje v deželi nevzdržno. In to zarad zunanje in vojaške politike, ob stoja vojakih služnosti, ponav Ijajočih se vojaških manevrov, ka kor tudi zaradi ovir pri gospodar skem razvoju, zaradi razdelitve F.vrope na nasprotne si vojaške bloke, kar prejudicira tudi mednarodno vlogo Trsta in njegovega pristanišča.
Peticija zahteva: ukinitev vojaških služnosti, odstranitev oporišča NATO v Avianu in drugih tujih oporišč, izstop Italije pakta NATO, aktivno zunanjo politiko, odpravo vojaških blokov ter uvedbo sistema evropske varnosti, v katerem bo Jadran morje miru, dežela Furlanija - Julijska krajina pa most sodelovanja in prijateljstva med narodi.
2 • DELO-------------------------------
Proračunska razprava v Jtržaskem občinskem svetu
Iz govorov svetovalcev KPI
V prejšnji številki lista smo poročali o proračunski razpravi v tržaškem občinskem sevtu. V razpravi so sodelovali vsi svetovalci skupine KPI. Izvleček iz govorov svetovalcev Jelke Gerbčeve in Lucijana Padovana smo že objavili, danes pa objavljamo še izvlečke iz govorov, ki so jih imeli svetovalci Franc Gombač Lucijan Pahor, Marij Grbec in Dolfi Wilhelm.
Svetovalec Franc Gombač je obširno govoril o ustroju občinske uprave. Spomnil je na to, da se je o tem vprašanju govorilo tudi pod bivšimi občinskimi upravami. Dejal je, da bi bili morali že prej pristopiti k reševanju tega vprašanja. Izrazil je začudenje, da odbor levega centra šele sedaj ugotavlja, da v občinski upravi ni vse v najboljšem redu, dodal pa, je da odbor levega centra ne govori jasno.
V občinski upravi ni vse v redu
Toda potrebno je govoriti ja sno. Uradi, ki imajo pepo-sredne stike z občinstvom (ana-grafski, matični, tehnični in nekateri drugi uradi) odkar so bili posodobljeni, zadovoljivo delujejo, če je iskati nedostatke, potem jih je treba iskati kje drugje, v izključno birokratskih krogih. Nikakor se ne sme posplošiti zadeve.
Tovariš Gombač je zatem govoril o programu. Dotaknil se je vprašanja turističnih cest. Dejal je, da ni dovolj reševati samo vprašanja najbolj pomembnih turističnih cest, istočasno pa zanemarjati druge ceste. Omenil je nekatere ceste na Področju Barkovelj, ki so danes v takem stanju, da ne pridejo več v poštev za razvoj turizma in prebivalci, ki stanujejo na tamkajšnjem področju, se pritožujejo. Izrecno je omenil cesie Bonafata, Panzera, Moncolano in Kontovelsko cesto. Dejal je, da je spričo razvoja prometa po Furlanski cesti, nujno potrebna dobra povezava med gornjim predelom Barkovelj in obrežjem.
Govornik se je prav tako dotaknil vprašanja turistične poti, ki povezuje padriško Grižo s Ferlugi ter poudaril, da bi morali to pot obnoviti, saj je za turista ali izletnika izredno privlačna. Prav tako bi morali posvetiti mnogo večjo skrb področju na Lovcu, ki je zlasti primerno za sprehode. Na tem področju bi morali urediti tudi igrišča za otroke. Tudi vprašanjem, ki so združena z zaščito kraških značilnosti in kraškega rastlinstva bi morala tržaška občina posvetiti večjo pažnjo. O tem vprašanju se je že mnogo govorilo, toda doslej je vse ostalo samo pri besedah.
Svetovalec Lucijan Pahor je govoril o vprašanjih, ki se tičejo javne 'razsvetljave na nekaterih mestnih predelih, zlasti na Vrdeljci in na Novi cesti, večji del svojega go vora pa je posveti! vprašanjem športa. Zavzel se je za ureditev športnih igrišč na Opčinah in v Padričah, pa tudi za nekatere druge naprave, ki jih zahtevajo športne družine. Dejal je, da bi morala občina posvetiti več jo pažnjo ljudskemu športu ter vzpodbujati športnike - amaterje. Vprašal je, kako to, da v proračunih ni predviden noben prispevek za športne prireditve v počastitev raznih obletnic, n. pr. oblet niče osvoboditve.
Tovariš Pahor se je dotaknil tudi vprašanj, ki so v zvezi z vzdrževanjem pokopališč. Predlagal je, naj občina čimprej razširi osrednje mestno pokopališče ter poskrbi za
ureditev pokopališč v gornji okolici. Na Opčinah bi treba premestiti pokopališče, saj sedanja lokacija ni najbolj primerna.
Svetovalec Marij Grbec je obširno razpravljal o vprašanjih kmetijstva in vrtnarstva. Poudaril je, da ima tržaška občina pomembne koristi od kmetijstva in vrtnarstva, da pa se po drugi strani občina ne zanima za to panogo gospodarstva. V petletnem programu je predviden izdatek 300 milijonov za kmetijstvo. Toda kako bodo porazdeljeni ti milijoni ni razvidno. Razvidno je le to, da v letu 1967 ni bilo nobenega izdatka za kmetijstvo, za leto 1968 je predvidenih 15 milijonov, za leto 1969 45 milijonov, za leto 1970 90 milijonov in za zadnje leto petletnega programa 150 milijonov. Medtem, ko so za druge programske postavke točno predvideni izdatki za posamezne postavke, za kmetijstvo ni navedena nobena postavka. Za kaj neki bodo porabili 15 milijonov v letu 1968? (Morda za kakšno razstavo mačk in psov ali prispevek za kakšno razstavo uvoženih cvetic? Prip. uredn.)
Tovariš Grbec je zatem govoril o stanju kmetijstva pri nas. Poudaril je, da se to stanje vedno bolj slabša ter da zato kmetje vedno bolj opuščajo zemljo. Poudaril je tudi: «90% kmetov na Tržaškem je slovenske narodnosti. Ti kmetje so v vseh časih dokazovali navezanost na svojo zemljo. Toda, žal, se ta zemlja vedno bolj krči. Dovolj je pomisliti na razlaščanje, ki se nadaljuje zadnja leta».
Urbanistični načrt določa, da bodo v gornji tržaški okolici ustanovljena tako imenovane «zone rurali». Ce bi bili kraško področje proglasili za takoimenovana zelena področja, bi bilo področje zaščiteno. Toda to ni bilo pogodu izdelovalcem urbanističnega načrta.
Urbanistični načrt ne ščiti kmeta
Načrt je tak, da v nobenem primeru ne ščiti kmeta. Na osnovi tega načrta je gradnja kmečke hiše ali gospodarskega poslopja v marsikaterem pogledu otežkočena, ni pa po drugi strani otežkočena gradnja ute ali hišice za dnevno bivanje. Načrt je torej v interesu bogatih meščanov.
Govornik je nato pohvalil kmetovalce in vrtnarje, ki z občudovanja vredno marljivostjo obdelujejo svojo zemljo. Omenil je vinogradnike s Kontovela, vrtnarje od Magdalene in druge. Poudaril pa je, da prav njim tržaška občina ne nudi nobene ugodnosti. Nasprotno, v marsikaterem pogledu jih ovira.
Dotaknil se je vprašanja vode za namakanje in za domačo uporabo. Cena vode je previsoka, zato si kmetje in vrtnarji ne morejo privoščiti tega «luksusa».
Tovariš Grbec je govoril tudi o družinskem davku. Poudaril je, da je ta davek previsok in krivično odmerjen.
Svetovalec Dolfi Wilhelm je v svojem govoru med drugim podčrtal:
«Občinska uprava zanemarja vse okoliške kraje, v katerih živijo Slovenci. Poudaril je tudi, da so Slovence dosti žrtvovali v boju proti fašizmu. Slovenci nismo jezikovna skupina ampak narodnostna Skupnost, ki zahteva spoštovanje svojih pravic. Te pravice smo si Slovenci priborili in nihče nam jih ne sme odrekati».
Premajhna skrb za podeželje
Svetovalec Dolfi Wilhelm je nato poudaril, da mora občinska uprava posvečati več skrbi podeželju. V okoliških krajih bi morala zgraditi tudi športna igrišča m druge naprave za razvedrilo in oddih, kar bi pospeševalo tudi razvoj turizma.
Glede Opčin je Wilhelm dejal, da so še vedno vidni ostanki ruševin iz zadnje vojne. Opčine so bile namreč strahovito bombardirane. Nekatere družine še vedno živijo v barakah. Javna razsvetljava je zelo pomanjkljiva, razen na glavni cesti. Pokopališče je premajhno.
Naši svetovalci so se v svojih govornih, seveda, dotaknili številnih splošnih vprašanj, kakor tudi specifičnih vprašanj, ki se tičejo Slovencev. Razumljivo je, da je zaradi omejenega prostora, nemogoče njihove govore v celoti objaviti, čeravno bi bilo to potrebno. Vendar pa že iz izvlečkov, ki jih objavljamo, si bodo bralci lahko ustvarili dokaj jasno sliko o tem, kako naši občinski svetovalci izpolnjujejo obljube, ki jih je dala Partija in da so v resnici glasniki ljudstva.
ooooooooooooooooooooooooooooooo 1000000000000000000000000000
Dezertiralo, ker nočejo odlil na Doilšče o vieinam
Američani morajo bojevati vietnamsko vojno na dveh frontah. V Vietnamu in izven Vietnama. V Evropi, kjer so nastanjene ameriške vedno boij pogostoma izginjajo vojaki. Povprečno po petdeset na mesec jih izgine. Dezertirajo, ker nočejo biti prestavljeni v Vietnam.
Dezerterje podpira skrivna organizacija. Podpirajo jih celo dolgolasi beatniki. Neki nemški časopis je pred kratkim poročal, kako pred vhodom v kasarne stojijo beatniki in čakajo ameriške vojake, ki nameravajo svoj večerni prosti čas preživeti izven kasarne «Kjerkoli že se dezerterji pojavijo, v Niirnbergu, Stuttgartu, Amsterdamu, Kobenha-vu ali Parizu, jih ni moč več ločiti od beatnikov. Dolgolasi so in nosijo srajce z divjimi vzorci, pogosto so bradati in redko nosijo kravate. Med njimi najdemo učene
marksiste pa tudi pristaše zanesenjaškega krščanstva, maoiste in ca-»triste, zraven pa še popolnoma izjemne teoretike.
Mnogo pozornosti, čeprav proti svoji volji, je organizacija zbudila ob primeru bivšega vojaka Jonesa. Temnopolti Američan je bjl dodeljen ameriškim enotam v Fiirthu in januarja 1967 je s pomočjo letaka beatnikov, ki je vabil k dezerterstvu, zvedel tudi za možnost dezertira-nja. Pomočniki so mu oskrbeli ponarejeno dovolilnico za dopust in z njeno pomočjo je dospel do Koben-havna, kjer mu je ndki docent oskrbel posel učitelja za moderni balet.»
Torej, tudi dolgolasi beatniki so
—	čeprav na -svoj originalni način
—	pristaši tistih, ki se v svetu borijo proti norosti ameriških pustolovskih veljakov.
Brezpogojno ustaviti bombardiranje Vietnama!
„Le Nouvel Observateur„ objavi! intervju s predstavnikom vodstva Osvobodilne fronte Južnega Vietnama
Novi program Fronte narodne o-svoboditve je spet posvetil pozornost širini in samostojnosti politične osnove združenih narodnih sil, ki se borijo za svobodo Južnega Vietnama. Prinašamo obsežnejše izvlečke iz intervjuja s članom vodstva /Fronte narodne osvoboditve Kgujem Van Tienom, objavljenega v listu «Le Nouvel Observateur» dne 19. decembra 1967.
VPRAŠANJE: Kako bi bilo mogoče začeti morebitna pogajanja in doseči politično-vojaško rešitev v Južnem Vietnamu? Ali sodite, da bi se morali pogajati samo -Fronta in Američani?
ODGOVOR: Vodstvo Fronte doslej ni obravnavalo vprašanja pogajanj, ker -smo ugotovili, -da so Johnsonove -izjave o iskanju miru — hinavstvo. Te izjave služijo za prikrivanje ameriških namer, da se okrepi vojna proti -nam. Američani morajo brezpogojno ustaviti bombardiranje Severnega Vietnama in umakniti svoje čete iz Južnega Vietnama, prapustiti Vietnamcem, da sami rešujejo svoja vprašanja. Naše stališče se ni spremenilo, če pa ga Johnsonova administracija ne razume, se bomo borili do konca in izgnali napadalce.
VPRAŠAN JE:. V čem lahko popustite Američanom? Ali lahko rečemo, da ste eno koncesijo že naredili s tem, -ker zahteva Fronta ponovno združitev z Demokratično republiko Vietnamom v daljni perspektivi, ne pa v tako kratkem roku, kakršen je bil določen z ženevskim sporazumom?
ODGOVOR: Nimam kaj povedati o tej «narejeni koncesiji». Poudarjeno je načelo, «kako». To je drugo vprašanje. Vsekakor pa besede ne zadoščajo. Američani morajo ustaviti bombardiranje Severa in se umakniti iz Južnega Vietnama. Vse to je jasno -povedano v našem programu.
VPRAŠANJE: Čeprav so tudi po priznanju Američanov pr-im-eri de-zertiranja številni, štejejo regularne in neregularne sile južnovietnam-ske «vlade» še zmeraj tri do petsto tisoč mož. Kaj menite o tem?
ODGOVOR: Upoštevati je treba racije za prisilno mobilizacijo mladih. Znano je, da se režimu Tie Kija ne posreči dobiti prostovoljce. (Tre Ki je predsednik južnoviet-namske lutkovne vlade. Op. uredn.) Pogoji so različni pri vsakem posamezniku. Nekateri ne vedo, kam naj bi se skrili. Tako se na primer nekdo, čigar družina živi v mestu, ne more pridružiti domačim. V conah, ki so jih okupirali Američani, izvajajo proti družinam dezerterjev represalije. Toda južnovietnam-ski vojaki zvečine nočejo biti hrana za topove. Seveda so oblike dezerterstva različne: nekateri se priključijo Fronti s puško v roki, vtem
ko drugi kratko malo odidejo k svojim družinam ha vas. Nekaj pa je seveda tudi takih, ki še zmeraj nimajo jasne politične zavesti, nekateri pa tudi čakajo.
VPRAŠANJE:	Američani sodijo,
da Fronta ni nič drugega kakor komunistična partija v drugi obliki. Kaj menite o tem?
ODGOVOR: To se samo govori. V Fronti niso izključno komunisti, marveč so v njej tudi člani drugih strank, privrženci skupin in verskih sekt, intelektualci različnih kategorij, celo buržuji. Naš predsednik, odvetnik Ngujen Hu To, ne pripada nobeni stranki. Nekateri A-meričani trdijo, da je v Fronti mnogo ljudi s Severa. Od 49 članov vodstva Fronte (10'jih skrivaj dela v mestih) -sta dva rojena na Severu, vendar že dolgo živita na Jugu. Vsi naši conski vojaški voditelji so Juž-novietnamci. Mnogo se govori, da so na Jugu sevemoviet-namske divizije. To je stara pesem. Američani so premerili tisoče kilometrov, da bi nas napadli v Južnem Vietnamu. Fronta je marca 1965 izjavila, da si pridržuje pravico, da pokliče, če bo to potrebno, Južnovietnamce, ki so se po ženevskih sporazumih umaknili na Sever.
VPRAŠANJE: Ali mislite, da bi Fronta dobila na volitvah večino? In če bi jo dobila, aM bi si obvezno obdržala vse državne položaje ali pa bi bila pripravljena sestaviti koalicijsko vlado tudi takrat, ko bi dobila več kot 50 odst. glasov?
ODGOVOR: Kakor je zapisano tu-di v programu, bomo sestavili via-do narodne enotnosti, -ki bo zajela vse tendence.
VPRAŠANJE: Ponovna združitev se bo pokazala kot gospodarsko vprašanje. Kako se lahko združita dve državi, od katerih je ena socialistična druga pa ne?
ODGOVOR: Po našem mnenju ni nepremostljivih ovir za ponovno politično in gospodarsko združitev. Vietnam je že našel mnogo izvirnih rešitev za svoja številna vprašanja in bo našdl še mnogo drugih.
VPRAŠANJE: Ko se v programu govori o vojaških vprašanjih, je rečeno: «Naše ljudstvo je zdaj v stanju zmagovalca, ki ima pobudo v operacijah». Ali lahko poveste, kaj več o tem? Med vašimi prijatelji v Evropi in Ameriki je precej -takih, ki ne verjamejo, da lahko popolnoma premagate Američane. Za kakšne zmage gre torej?
ODGOVOR: Imamo možnosti, da na našem ozemlju Američane premagamo vojaško in politično. Čim več je Američanov, tem več porazov doživljajo. Od oktobra '1966 do maja 1967 so doživeli več izgub kakor med kointraofenzivo prejšnje leto. To tudi sami priznavajo. Berite (Nadaljevanje na 4. strani)
»Denver Post«, Denver
WASRINGTONSKA «MIROVNA». POŠTA...
Tudi omejen spopad lahko
povzroči splošno katastrofo
Leta 1967 se je ameriška agresija v Vietnamu stalno povečevala. Seznam ciljev, ki jih Američani sistematično bombardirajo v Demokratični republiki Vietnam, se je razširil skoraj do skrajnih meja, S tem se je precej (povečalo tveganje za neposreden spopad med Združenimi državami Amerike z Ljudsko republiko Kitajsko in Sovjetsko zvezo. Hkrati pa ameriški vojaki v Južnem Vietnamu, oboroženi z najsodobnejšo tehniko, nadaljujejo uničujočo vojno proti ljudstvu, kateremu naj-kruteje zanikajo njegovo osnovno pravico, da je svobodno in da samo odloča o svoji usodi. Naraščanje obsega in intenzivnosti vojaških o-peracij spremlja občutno povečanje količine sodelujočih sil in sredstev. V ameriških enotah v Južnem Vietnamu bo v kratkem pol milijona mož. Dan agresije stane Ameriko 63 milijonov dolarjev.
Leta 1967 je prišlo tudi do agresije na Bližnjem vzhodu. Čeprav je bila omejena, je resno zamajala zgradbo svetovnega miru, vtem ko bodo njene posledice še dolgo obremenjevale mednarodne odnose ne samo v lokalnem marveč tudi v mnogo širšem obsegu.
To nas sili k ugotovitvi, da so postale omenjene vojne stvarni ali možni spremljevalec političnih dogajanj v vseh delih sveta. Njihova omejenost spričo smotrov, ki jih napadalec želi doseči, število udeležencev, prostor, kjer potekajo, u porabljene sile in orožje, ne dovoljujejo miru tistim, ki niso neposredno zapleteni v vojni vihar. To še toliko bolj, ker se napadalne sile še naprej naslanjajo na oboroženo moč in ker sta povezanost ter med sebojna odvisnost današnjega sveta z vsakim dnem večja in bolj vsestranska.
Zavest o tem, da je nespametna morebitna splošna jedrska vojna, sili zagovornike agresij, da iščejo primernejše rešitve v svoji politiki groženj in nasilja. Priznavajo, da pomeni splošna jedrska vojna, v ka teri bi vojskujoči se strani nujno doživeli nesprejemljive izgube, zanikanje tega akta kot sredstva politike. Namesto tega poudarjajo lo giko omejene vojne kot učinkovitega sredstva za dosego manj daljnosežnih političnih smotrov, vse to pa bi lahko pripeljalo bo bistvene spremembe današnjega svetovnega stanja v korist imperializma in he--gemonije ter ustvarilo dobre pogoje za njihov končni obračun z vse mi progresivnimi silami.
To so teoretične razprave, ki jih spremlja bogata praksa omejenih vojn. Po koncu druge svetovne vojne do danes je bilo več deset omejenih napadalnih vojn. Nekatere so bili kolonialisti in neokolonialisti, da bi ohranili stare in osvojili nove postojanke v Aziji. V drugih so imperialistični posredovalci dajali oboroženo in drugo podporo domačim protiljudsfcim režimom. Posebno skupine omejenih vojn pomenijo neposredni napadi velikih sil na suverene male in srednje države, kakršen je bil britansko-francosko-izraelski napad na Združeno arabsko republiko (1956), dalje oborožena intervencija ZDA v Libanonu (1958), na Kubi (1961), v Domini-kanški republiki (1965), ameriško-britansko-belgijsko posredovanje v Kongu (1964), večletna agresija ZDA v Vietnamu ali pa bliskovit izraelski napad na arabske države junija 1967.
Tudi perspektiva v novem letu ni v tej zvezi ugodnejša. Vtem, 'ko na jugovzhodu Azije ni znamenj, da bi agresija pojenjala, pa se na širšem območju Sredozemlja ustvarja novo, neugodno ozračje, katerega vzroki so “liko globlji in zapletenejši, kot pa je bila nedavna agresija na Bližnjem vzhodu.
--------------------- DELO • 3
5 tržaškega ozemlja
Dolinski občini treba zagotoviti možnost razvoja
Nevarnost je toliko večja, ker je ob sedanjih okoliščinah najnevarnejša pot k splošni jedrski vojni po splošnem prepričanju stopnjevanje omejenih oboroženih spopadov. Znana je teorija, po kateri sodobno stanje na svetu ne more biti niti splošni mir niti splošna jedrska vojna, marveč stanje, pri katerem je med temi skrajnostmi prava lestvica možnih situacij, od «hladne» do «psihološke» vojne, preik oboroženega spopada, v 'katerem bi uporabili le klasična sredstva, do selektivne ali pa množične uporabe taktičnih jedrskih orožij. V tem ši-rotkem krogu oboroženih groženj in akcij zavzemajo omejene vojne vidno mesto.
Samo tako je mogoče razumeti pravi smisel boja proti vsem oblikam uporabe oborožene sile kot sredstva za reševanje mednarodnih problemov ter ves pomen odstranjevanja nagibov, ki porajajo oborožene spopade. Napredne in miroljubne sile na svetu se ne morejo sprijazniti z nazori o tem, da je neogibna ne samo splošna vojna, marveč, da so prav talke tudi omejene vojne prav zato, ker lahko vsak oborožen spopad naraste do splošne katastrofe.
Vojaški udar z dne 21.vaprila lani ni nič nenavadnega v novejši zgodovini Grčije. Med obema svetovnima -vojnama so to deželo pogosto pretresali dogodki, katerih poglavitni dejavniki so bile vojaške osebnosti. Oborožene sile so tedaj imele važno vlogo v celotnem življenju Grčije, kratkotrajna obdobja političnega zatišja pa so se menjavala z vojaškimi upori, udari, diktaturami.
Spopadi med različnimi političnimi skupinami so se nadaljevali tudi med drugo svetovno vojno. Dele oboroženih sil, ki jim je uspelo, da so se umaknili v tujino pred nem-ško-italijanskiim napadom, ter nekatere vojaške formacije v državi pa so izkoriščali tudi za medsebojno obračunavanje teh skupin.
Po drugi svetovni vojni je postala notranjepolitična vloga oboroženih sil še (izrazitejša. Te niso samo poglavitna opora režima, marveč tudi važen ali celo odločilen samostojen dejavnik. Pogosto je to njihova primarna funkcija spričo številnih o-strih nasprotij, značilnih za razmere v državi ter nespretno prikrivanih s hrupom o dozdevnih nevarnostih, ki groze Grčiji s severa, od «slavokomunistov».
Vpliv grških oobroženih sil na notranjo in zunanjo politiko države j6 v marsičem posledica njihove odločilne vloge oh vojaški likvidaciji upornikov v letih državljanske vojne (19464949), posledica "povezave Aten z Atlantskim paktom (1952), ki je v prvi vrsti vojaška organizacija, in brezpogojna naslanjanja na ZD<\ '(po razglasitvi «Trumanove doktrine» leta 1947).
Gospodarska pomoč in politična podpora držav NATO grškim vladam sta bil vedno neposredno odvisni od njihovih vojaških računov v tam delu Evrope. Prav zato, ker so pri odnosih med državami NATO
«Monarhija ostane...»
ŠE ENA SLIKA Z MANIFESTACIJ V POČASTITEV 50-LETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE
in Grčijo prevladovali vojaški nagibi, so se odnosi do Aten sčasoma «ožili, krepile pa so se neposredne zveze Washingtona in Bonna z Atenami (Bonna pod vplivom ameriške vlade pa tudi spričo njihovih lastnih interesov na jugovzhodu Evrope). Politični in vojaški voditelji ZDA (SO si vztrajno prizadevali, da bi ublažili ali rešili znane spore med Grčijo in nekaterimi drugimi članicami NATO (grško-britanski in nato grškcHturški spor zaradi Cipra, grško-italijanska nasprotja v zvezi z Albanijo. S tem so želeli prispevati h konsolidaciji razmer na južnem krilu pakta. Dejansko so si prizadevali zagotoviti predvsem to, da se uresničijo posebne težnje ZDA na jugu Evrope in v vzhodnem Sredozemlju.
Grčija ima važen zemljepisno-slrateškii položaj v tem delu sveta, ki mu ameriška vlada posveča izjemno veliko pozornost. Washington želi po vsej sili ohraniti (če jih že ne more razširiti) svoje postojanke v Sredozemlju. Zato bo ameriška vlada najverjetneje hitro pozabila svoje prejšnje prijatelje v Grčiji in našla skupen jezik z vlado vojaškega udara. Formalne razlike, pa 'čeprav bi bile še (tako neprijetne spričo domače in svetovne javnosti, ne bodo preprečile Washing-tonu, da ne bi uresničil tega namena, če bo politično in vojaško vodstvo ZDA ocenilo, da lahko grška vojaška junta najbolje zagotovi poglavitne interese ameriške politike v tem delu sveta.
Stvarno in objektivno ocenjevanje nedavnih doogdkov v Grčiji vsiljuje sklep, da so prejšnji vladajoči krogi skupno z dvorom spričo syoje nedemokratične politike pripravljali pot za uspeh upornikov. S tem so postali soudeleženci upora, čeprav so deloma tudi sami njihove žrtve.
Neuspeh dvornega nasprotovanja urada lani decembra je potrdilo že znano dejstvo, da so grške množice ravnodušne do medsebojnih obračunavanj v vrhovih. Toda neuspeh je odkril tudi to, da so pozicije dvora v oboroženih silah precej šibkejše, kot so številni krogi v Grčiji in tujini do tedaj mislili.
Relativno (lahka zmaga nad dvorom je lahko samo okrepila prepričanje vojaške junte, da je potrebno še naprej ostati na oblasti ; to še 'tembolj, ker zdaj niti ni organizirane politične desnice, ki bi jo lahko uspešno zamenjala.
!	(Po «Komunistu»)
Z razširitvijo področja tržaškega industrijskega pristanišča, razlastitvijo skoraj vseh zemljišč v nižinskem pasu ter z gradnjo tovarne velikih motorjev pri Boljuncu se bo struktura dolinske občine skoraj v celoti spremenila. S tem bo proces spreminjanja strukture te občine, ki se je dejansko začel že s prvimi razlastitvami zemljišč v ža-veljski nižini, močno pa se razbohotil z gradnjo naftovodnih rezervoarjev, zaključil. Občani, ki so že izgubili svojo zemljo in tisti, ki jo bodo, z uresničitvjo načrtov tovarne velikih motorjev, so prisiljeni iskati druge vire za obstanek na svojih domovih. Tudi občinska uprava se nahaja pred povsem novimi, velikimi ter težkimi nalogami. In tega se v polni meri zaveda.
Občinski odbor v Dolini je na svoji seji, dne 29. decembra 1967 sestavil seznam zahtev, ki bi jih morali pristojni organi izpolniti še preden bi prišlo do novih razlastitev pri Boljuncu in torej še preden bi začeli graditi tovarno velikih motorjev. Občinski odbor vztraja pri zahtevi naj se zagotovi skladen gospodarski razvoj občine in vsaj deloma popravi škodo.
V vlogi, ki jo je sestavil občinski odbor, im po (pooblastilu, ki mu ga je dal občinski svet, dostavil nadrejeni oblasti in vodstvu tržaškega industrijskega pristanišča, je med drugim poudarjeno, da je bilo za gradnjo naftovoda razlaščenih 1.200.000 kv. metrov zemljišč, 300 tisoč kv. m za prvo fazo razširitve industrijskega pristanišča, za tovarno velikih motorjev pa bo zajetih nadaljnjih 1.750.000 kv. m zemljišč, kar znaša skupno 3.250.000 kv. m. Vsa zajeta zemljišča in tudi tista, ki jih namerava zajeti ustanova industrijskega pristanišča, torej tudi zemljišča, ki pridejo v poštev za tovarno velikih motorjev, se nahajajo v nižinskem pasu in so imela, ter deloma še imajo, vse pogoje za intenzivni razvoj kmetijskih kultur.
Občinski odbor zahteva, naj se občanski proračun dopolnjuje z večjimi prispevki iz tako imenovanega sklada za Trst, kajti le tako bo moč zadostiti znatno večjim obveznostim zaradi začetne faze industrializacije in urbanizacije. Za to predlaga znesek 60 milijonov lir.
Zaradi razširitve področja industrijskega pristanišča skrčenja kmetijskih površin, premestitve občinskega športnega igrišča in boljun-škega kopališča bo morala dolinska občina predelati regulacijski načrt, ki je že skoraj dokončan. Zato bo
potreben nadaljnji prispevek v znesku 10 milijonov lir. Za gradnjo novega športnega igrišča z ustreznimi napravami, za nakup novega zemljišča, na katerem bi stalo to igrišče, občinska uprava prosi 150 milijonov lir, za gradnjo novega kopališča pa 25 milijonov lir.
Za ureditev občinskih cest — več cest bo treba na novo zgraditi zaradi razširitve površine industrijskega pristanišča — za popravilo notranjih poti v spodnjem delu Bo-Ijunca, popravilo in ureditev javne razsvetljave ter preureditev vodovodnih napeljav pa odbor naproša 62 milijonov lir. Dalje za ureditev zelenega pasu okrog tovarne in za ureditev zelenih površin 28 milijonov lir, za ukrepe v korist kmetijstva, zlasti za namakalne naprave, ureditev poljskih poti itd. 200 milijonov lir, za gradnjo prosvetnega doma, ki bi bilo edino kulturno središče v vsem vzhodnem predelu tržaške pokrajine pa 200 milijonov lir.
Občinski odbor upa, da bodo pristojne obiasti upoštevale navedene zahteve in potrebe občine v Dolini.
Slovensko gledališče
Kulturni dom v Trstu
Oskar Wilde :
KAKO VAŽNO JE BITI RESEN! (komedija v treh dejanjih) Prevod: Mira Miheličeva Režiser: Jože Babič v nedeljo, 21. januarja ob 16. uri (abonma: nedeljski popoldanski, invalidski) v ponedeljek, 22. januarja ob 21. uri (abonma: športni) v nedeljo, 20. januarja ob 16. uri (abonma: okoliški)
* * *
v soboto, 20. januarja ob 17. uri ponovitev pravljične igre PEPELKA
Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, vljudno vabimo, naj to store čimprej. Poravnajo jo lahko tudi po poštni položnici. Naš poštni čekovni račun v Trstu je štev. 11/7000. Letna naročnina znaša 1000 lir.
Upokojenci zahtevajo dostojno pokojnino
ooocmooooooooooooooooooocoooooo Oooooooooooooooooooooooooooi
Trenja v Grčiji
_____Iz goriške pokrajne_______
Župani iz vse pokrajine zahtevajo zgraditev protosinhrotrona
Dne 10. 'januarja je bil v Gorifci sestanek županov iz vse pokrajine. Na sestanku so skupaj s pokrajinskimi odobrniki, načelniki svetovalskih skupin in deželnimi svetovalci razpravljali o zaldevi protosinhrotrona, ki naj bi ga zgradili v Doberdobu. Odobrili so tudi zadevno resolucijo, katero je ponesla posebna kvalificirana delegacija v Rim. V resoluciji je poudarjena zahteva, naj se italijanska vlada zavzame pri mednarodni ustanovi CERN za gradnjo portosinhrotrona v Doberdobu ter odstrani obstoječe ovire, zlasti tiste, ki izhajajo iz vojaških služnosti.
Kot je znano, ima področje pri Doberdobu vse pogoje, ki jih zahteva protosinhrotron. Samo dve drugi mesti v Evropi v tem pogledu lahko konkurirata z Doberdobom. Samo v nečem je Doberdob na slabšem. To področje je namreč podvrženo vojaškim služnostim NATO. In prav zaradi tega je toliko ovir in vlada levega centra se nič kaj ne navdušuje za lokacijo te ustanove na do-berdobski planoti. Če bi prišlo do zgraditve protosinhrotrona bi seveda vojaške služnosti morale biti odstranjene. Pravzaprav bi te služnosti morale biti odstranjene še preden bi se. mednarodna ustanova CERN odločila za Doberdob.
Naraščanje števila mejnih prehodov
Leta 1967 se je na Goriškem močno povečalo število mejnih prehodov, saj jih je bilo skoraj en milijon več kot leta 1966. S potnim listom je prestopilo državno mejo .736.112 italijanskih državljanov in 1.241.653 tujih državljanov; s pro-pustnico je prestopilo mejo 2.224.415 italijanskih in 1.249.559 jugoslovanskih državljanov.
Stalno naraščanje prehodov potrjuje, kako Gorica lahko vrši važno mednarodno funkcijo. Tako močan promet, pa naj je bil iz turističnih ali drugih razlogov, postavlja resna vprašanja. Spričo tega postajajo vedno manj ustrezni sedanji mejni prehodi. Vedno bolj se kaže upravičenost zahteve po odpretju novega
Do sedaj smo bili vajeni brati v raznih časopisih kako je komandant Lauro v Neaplju razdeljeval družinam po en čevelj z obljubo, da jim bo poslal še ostali čevelj po volitvah. To pa seveda, če bodo njemu, t.j. magnatu Lauru dali glas na volitvah. Tokrat se je nekaj podobnega prvič pripetilo tudi v Gorici po «zaslugi» nekaterih prvakov PSU.
Ta stranka je namreč 6. januarja letos na svojem sedežu v Gorici razdelila približno sto darilnih paketov, v celi pokrajini pa tristo kot je o tem poročalo časopisje. Zaradi jasnosti povzamemo iz objav časopisov še naslednje: «Pakete je razdelil Italijanski center za socialno solidarnost (CISS), ki je za to priliko nabral denar pri članih socialistične stranke, pri nekaterih trgovcih in iz prihrankov stranke, ki ni dala za praznike dragocenih voščilnic; nekaj denarja pa je prišlo iz Rima po zaslugi podtajnika Ceccherinija. Med obdarovanci je bilo nekaj Slovencev iz mesta in okolice; v glavnem so bile to osebe, za katere skrbi slovensko Podporno društvo.» Priložnostni nagovor je imel predsednik CISS in občinski odbornik Agostino Candussi. Na tej svečanosti pa so bili prisotni tudi drugi prvaki, npr. Dellago, Milutin, Waltritsch, Dell’Orco in Morselli, vsi iz vrst združene socialistične stranke, že iz
mednarodnega mejnega prehoda pri Gorici. Sedanji prehod pri Rdeči hiši ne zadostuje več.
To vprašanje bi morale pristojne oblasti proučiti čimprej in ga seveda zadovoljivo rešiti, kajti ko bo zgrajena še mednarodna avtomobilska cesta se bo promet še bolj povečal.
Vzporedno s tem pa bi se morali resno zavzeti za zgraditev ustreznega parkirišča za avtomobile, ki ga predvideva tudi novi mestni regulacijski načrt.
Proučevanje novega zakona o vojaških služnostih
Obrambna komisija poslanske zbornice je proučila besedilo novega zakona o vojaških služnostih.
Novi zakon je rezultat združitve raznih predlogov, med drugim tudi enega, ki so ga predložili komunisti. Sodba o tem novem zakonu ne more biti povsem pozitivna. Ta predvideva namreč odškodnino bo-‘ disi lastnikom zemljišč, kakor tudi lastnikom poslopij, ki so prizadeti zaradi vojaških služnosti, toda višina te odškodnine je prenizka. Pod-vrženje vojaškim služnostim traja, recimo pet let, po preteku teh let obrambno ministrstvo ugotovi ali je potrebno morebitno podaljšanje služnosti.
V besedilu novega akozna je nadalje rečeno, da obrambno ministr-stvo v roku treh let povstopu zakona v veljavo bo izvedlo popolno revizijo obstoječih vojaških služnosti in da bo preklicalo tiste, ki jih bo smatralo za nepotrebne ali neustrezne.
Iz vsega tega sledi, da novi zakon ne vsebuje bistvenih sprememb in da ne daje zadoščenja upravičenim pričakovanjem prebivalstva. Kljub vsem šibkim stranem pa je treba priznati, da novi zakon le pomeni korak naprej, in da je do njega prišlo, se je zahvaliti predvsem KPI, ki že vrsto let vztraja pri Zahtevi po popolni reviziji zakona o vojaških služnostih.
tega je razvidno, da ta vsedržavna ustanova CISS ima tudi druge namene. To dokazuje dejstvo, da tudi v drugih krajih, kjer je na ta dan ustanova razdeljevala pakete, so bili prisotni samo politični prvaki PSU. Prvaki PSU opravičujejo to «dobrodelnost» češ, da niso poslali dragocenih voščilnic za novoletne praznike. Iz teh prihrankov pa bi lahko podarili le par paketov in nič več. Kje so torej dobili ostala finančna sredstva? Objava v časopisih omenja tudi prispevke članov socialistične stranke. Zgleda, da so člani te stranke precej premožni saj je to «dobrodelno» dejanje stalo več kot milijon lir. Dejstvo pa je, da je več obdarovancev v deželi dobilo paket s poštno znamko notranjega ministrstva, kateremu pripada podtajnik socialdemokrat Ceccherini. Zaradi tega diši vsa stvar po politični kampanji «napolitanskega kova».
Socialistični prvaki v Gorici se ob tej priliki bahajo tudi za «zasluge» v korist Slovencev, ker je bilo med obdarovanci v Gorici tudi nekaj Slovencev. Moramo jim odgovorili, da to ni nič novega. Pred sto leti in še več so po slovenskih vaseh tedanji plemiči in grojje ali premožnejši kmetje za novo leto ali ob velikonočnih praznikih pripeljali pred cerkev cel voz pogač, s katerimi
Iz tržaške kronike
Slovenska prosvetna zveza
priredi
v torek, 23. januarja ob 16. uri v Kulturnem domu v Tstu
KONCERT
70-članskega mladinskega zbora osnovne šole iz Lesc pri Bledu
Zbor vodi prof. K. Boštjančič VSTOPNINA: 300 lir otroci in dijaki, 500 lir odrasli.
Za podeželje bo organiziran avtobusni prevoz.
Skupni občni zbor prosvetnih društev v Križu
V soboto, 20. januarja bo v Križu skupni občni zbor krajevnih prosvetnih društev «Vesna» in «Albert Sirk». Občni zbor sklicuje koordinacijski odbor. V Križu je bila vselej razgibana prosvetna dejavnost, zato je prav, da se tudi v tem kraju ustanovi enotno, močno prosvetno društvo. To je porok, da se bo prosvetna dejavnost še krepkeje razvila. To je tudi naše voščilo skup- , nemu občemu zboru!
Na sobotnem občnem zobru bodo prisotni tudi predstavniki združene Slovenske prosvetne zveze iz Trsta.
PRISPEVEK ZA «DELO»
Martin Sosič iz Banov je ob obnovitvi naročnine daroval 1000 lir.
SOŽALJE - Družim Gerbec iz Bar-kovelj izrekamo občuteno sožalje ob smrti tovarišica Romane.
Uredništvo
Umrl je tovariš Josip Škamperle
V ponedeljek, 8. januarja so na Repentabru pokopali tovariša Josipa Škamperla s Cola. Poleg svojcev in sorodnikov so se od blagega pokojnika poslovili tudi številni domačini, njegovi prijateli in tovariši.
Tovariš Josip Škamperle je bil poznan kot zaveden rojak in kot vnet antifašistični borec. Že v mladih letih se je udejstvoval v vrstah
so obdarili svoje tlačane. Zgleda, da hočejo goriški socialistični voditelji spet upeljati to feudalno navado.
Iz tega, kar smo napisali, bi zgle-dalo, da smo proti temu, da se pomaga starim onemoglim ljudem. Državljan naj dobi pogačo in ne samo eno toda najmanj 3(55 na leto. Zato bi bilo bolje, da bi se socialistični tovariši potrudili, da bi italijanska država povišala minimalne pokojnine na 30.000 lir, da bi pokojnine delavcev dosegle 80 odst. njihove plače, da bi prejemali pokojnino tudi tisti, ki je sedaj ne prejemajo, da bi dežela poskrbela tudi za slepe kot predvideva zakon, ki ga je predstavila komunistična skupina deželnih svetovalcev itd. To dajte tovariši združene socialistične stranke delavskemu razredu! Če bi vsem dali dostojne pokojnine, bodite prepričani tovariši socialisti, da bi si ljudje sami kupili «panettone Motta» ali «Alemagna», vam pa ne bi bilo potrebno uganjati podobnih de-magoških burk, ki so na žalost precej klavrne!
Zato pozdravljamo pobudo poslancev Bernetičeve, Franca in Lizzerà, ki so poslali na rimsko vlado interpelacijo, s katero obsojajo vso to umazanijo darilnih paketov.
* *
delavskega gibanja, med zadnjo vojno se je pridružil partizanom, leta 1943 je bil izvoljen za podpredsednika krajevnega osvobodilnega odbora. Kot borec Gradnikove brigade je bil ranjen. Po končani vojni je deloval v raznih krajih kot aktivist in kasneje je bil izvoljen v re-pentabrski občinski svet.
Slava njegovemu spominu!
Uredništvo Dela izraža žalujoči družini globoko sožalje.
„0 stavke" gredo v pozabo
Prvaki Slovenske skupnosti so naredili korak nazaj. Ne le, da so pozabili uresničiti sklep o ostavkah v nekaterih krajevnih ustanovah, temveč prihajajo do tega, da več ali manj odkrito poudarjajo, da je potrebno potrditi veljavnost politike levega centra. Tudi zato je danes še bolj jasno, da je bil ves «hrup» čisto navaden predvolilni manever. .
Minila so leta tesnega sodelovanja prvakov Slovenske skupnosti ; s krajevnim levim centrom. Oblju-be, so bile kričeče razbobnane, niso bile izpoljnjene. Levi center ni niti pristopil k pripravam za reševanje nekaterih vprašanj, ki se tičejo Slovencev. Optimizem nekaterih je pojenjal. Zato je bilo treba nekaj storiti. In zadeva o tovarni Velikih \ motorjev je prišla nekaterim zelo prav.
Kakšno «veljavnost» ima politika levega centra nam zelo zgovorno kaže, kar se dogaja v devinsko-nabre-zinski občini. Tam so prvaki Slovenske skupnosti «kolavdirali» svoje uradno sodelovanje s Krščansko demokracijo. Da bi «obvarovali etnični značaj občine» so odklonili sodelovanje s komunisti. Predstavnik Slovenske skupnosti je sprejel županski stol, na katerem še sedi kot ujetnik demokristjanov. Rekli so tedaj, da bo storjen konec umetnemu spreminjanju etničnega.^estava prebivalstva. Pa glej, čez kakšen mesec bodo prav v devinsko-nabrežinski občini dali ključe novih stanovanj številnim družinam, ki se bodo tja priselile. Nimamo nič proti temu, da dobe stanovanje tisti, ki ga še nimajo. Prav je, da ga dobe. Toda dobiti bi ga morali kje drugje, kjer bi tudi zainteresiranim bolj ustrezalo. Vprašujemo: Kako to, da prvaki Slovenske skupnosti o tem ne govore.
Pred leti sta bila v upravnem odboru turistične ustanove v Sesljanu dva Slovenca. Predlagala ju je občinska uprava, katero je vodil komunist Albin Škerk. Danes ko je ■Za župana predstavnik Slovenske skupnosti Drago Legiša ni v upravnem odboru omenjene ustanove nobenega Slovenca (Pripomniti hočemo, da je župan avtomatično član odbora in da kot tak predstavlja v odboru vse občane) Zares čudno, da vodstvo Slovenske skupnosti nima kaj pripomniti k temu!
V sporazumu o sodelovanju SS z levim centrom je nekaj zapisano tu di v zvezi z dvojezičnostjo. Toda to je ostalo mrtva črka na kosu papirja. Zopet primer iz nabrežinske občine. Pod sedanjo upravo ni bila postavljena niti ena dvojezična tabla. Tiste table, ki jih je postavila prejšnja uprava, so porjavele in'dež je z njih izpral napise. Vprašujemo: Kje je tista tenkočutnost «vnetih zagovornikov slovenstva»?
Oddaljili smo se od vprašanja, ki smo ga uvodoma omenili. Toda to je bilo potrebno zato, da bralcem objasnemo nekaj otiplivih primerov (vravimo nekaj, kajti primerov je mnogo!) Že iz tega, kar smo le bežno omenili bo bralec sam lahko spoznal kako puhle so besede o «vnemi za zaščito pravic Slovencev», ki jih tako pogostoma ponavljajo prvaki Slovenske skupnosti. Njim ni mar konkretna borba za zaščito pravic Slovencev. Predvsem se ogrevajo za boj proti komunistom. Zato slepo izpoljnjujejo naloge, ki jim jih je poverila Krščanska demokracija. «Rdeči obroč ki obroža Trst» jih skrbi.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Obdarovanje po Laurovem vzorcu
Nadaljevanje
Dežela
20. 'decembra 1932 : posestnikom se prepoveduje graditi nove poti, kopati jarke, spreminjati oblike zemljišča, napeljati elektriko, vodo ali plin, na novo urediti sadovnjake, vinograde, gozdiče itd.; ni moč graditi niti dimnikov, pa tudi ne porušiti obstoječih zgradb brez dovoljenja vojaških oblasti. Omenil smo le nekaj določil, odnosno prepovedi, lahko pa bi nadaljevali z naštevanjem. Toda že to, kar navajamo, je tako, da si sleherni bralec lahko ustvari jasno isliko.
Kar je še posebno vznemirljivo je to, da se v naši deželi nahaja tudi vojaško oporišče NATO. To oporišče je v kraju Aviano v Furlaniji. Obstoj tega oporišča predstavlja trajno in temvečjo nevarnost, ker je, kot se govori, opremljeno z atomskim orožjem. Vsaki-krat, ko pride v svetu do povečanja napetosti, se govori tudi o tem oporišču. Tako se je med drugim govorilo o Avianu takrat, ko so nad Sovjetsko zvezo preletavala ameriška vohunska letala, ko je izbruhnila sovražnost med Izraelom in arabskimi državami itd. Zelo resna zadeva je tudi dejstvo, da se v Avianu vežbajo ameriški piloti preden jih odpošljejo v Vietnam.
Dežela Furlanija - Julijska krajina ima vse pogoje za to, da se gospodarsko razvije. Seveda je za to potrebna predvsem nova italijanska zunanja in vojaška politika, prosta obveznosti, ki jih nalaga NATO; potrebna je temu sledeča ukinitev vojaških služnosti ter ukinitev baze v Avianu. Ta dežela se razprostira na stičišču dežel z različno družbeno in politično ureditvijo, takorekoč med j d verna- -sv« to-voma. Predvsem -Trst
in Gorica bi lahko postala zopet to, kar sta nekoč bila, to je most sodelovanja Italije in velikega dela Zahoda s srednjeevropskimi in vzhodnimi deželami.
Že ob misli na te ugotovitve nam postane jasno, kako modra je pobuda, ki jo je sprožil deželni komite KPI in kako pametno je to pobudo vsestransko podpreti. Zato vabimo vse bralce, naj peticijo, naslovljeno predsedniku senata in predsedniku poslanske zbornice, podpišejo. S tem bodo krepko podprli parlamentarce KPI v plemeniti akciji ne le za gospodarski razvoj naše dežele temveč tudi v nadvse plemeniti borbi za mir ter za prijateljstvo med narodi.
Vietnam
ameriške časopise. Tudi iz njih bo-| ste izvedeli, da se gverila naprej razvija od 17. vzporednika do vrha Kamo. Kar pa zadeva «drugo fronto» generala Westmcrelanda, to je fronto ob Tihem oceanu, lahko rečemo, da je doživela popoln polom. Američane napadamo ne samo ob največjem razmahu njihovih operacij, temveč tudi v njihovih z okopi obdanih in dobro zastraženih taboriščih. Lahko rečem še to: Od začetka vojne leta 1961, zlasti pa v zadnjih dveh letih, smo vrgli iz stroja (ubili ali ranili) dvesto tisoč ameriških vojakov. Američani priznajo, da izgubijo tako ali drugače vsak mesec okrog tisoč vojakov. Uradno trdijo Američani, da so imeli doslej skupno' stodvajset tisoč padlih in ranjenih. Seveda je število ranjenih in padlih mnogo višje.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12