199. številka.
Ljubljana, vtorek 31. avgusta.
XIII. leto, 1880.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. za ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pojil janje na dom se raćuna 10 kr. za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja zuižana cena in sicer: Za L j obijan o za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiris opne potit-vrsto (J kr., če ao oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat alt večkrat tiska. Dopisi naj ho izvole trankirati. — Kokopisi ho ne vračajo. — Uredništvo Ja v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši Št. ."J „gledališka stollta". Opravnidtvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročniue, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiSi.
Cesarjevo potovanje v Galicijo.
Včeraj je naš cesar odpotoval ogledat spet jedno večjih svojih dežel, Galicijo, torej zopet jedno kronovino, kjer Slovani prebivajo. V tem leži notranje-politična važnost visokega pohoda. Minilo je namreč le malo tednov, odkar je cesar bil v po veČini slovanskej Češkej in Moravskej, zdaj pojde v čisto slovansko Galicijo. Kakor so ga tu sprejeli sijajno Čehi, tako ga bodo tam Poljaki in Rusini. In vtis ki ga bode cesar zopet n» tem potovanji dobil, bode brez dvombe živ samovid, da je vendar le resnica, ka v Avstriji je večina prebivalstva slovanska, da torej ne gre vladati jo po judovsko liberalnem receptu ustavoverstva, ki hoče nemško hegemonijo in zatiranje Slovanov. Iu ker iz izku Btva znamo, da je v Avstriji še vendar prvi faktor ustavnega in vladnega življenja krona, dinastija, zato smo Slovanje tega potovanja veseli. Grof Taaffe je tedaj najbrž stvar dobro premislil in dalje gledal, nego se na prvi hip kaže, ko je Nj. vel. cesarju svetoval rečene dežele obiskati.
To čutijo tudi nemški ustavoverni listi in mej vrstami se iz njih lehko bere, da se tega potovanja cesarjevega ne vesele. Zato Taatteja po strani pikajo, češ, da v tem podpore za svojo politiko išče, da pusti krono v dotiko z narodi priti, kar na vse zadnje še menda vendar greh nij. Ali ker se nemški ustavoverci dinastičnih korakov naravnost grajati vendar ne upajo, tolažili so se z upanjem, da bode ta pot v poljsko dežttlo nekakova demonstracija zoper Rusijo. Pa tudi to veselje jim nij dolgo trajalo. Zvedeli so namreč brzo, da hoče naš cesar sprejeti v Krakovem zastopnika ruskega carja generala Al bedi n-ekega, ki nalašč pride iz Varšave našega cesarja pozdravit v imenu ruskega carja. S tem je tudi odkrhueno vse sumničeuje, da bi imelo to potovanje kak Rusiji sovražen namen. In tudi s tem more vsak pravi prijatelj Obstanka Avstrije zadovoljen biti.
Ko je cesar bil zadnjikrat v Galiciji, pred sedemindvajset leti, bil je še mlad neiskušan vladar. Ud tačaa pa se je muogo zgodilo v državi in zunaj države. Muogo je izskusil vladar, mnogo videl iu čul. Poljaki sami, katere zdaj obišče, dobili so mej tem časom, pod njegovo vlado, polno narodno ravnopravnost, kakor si jo drugi avstrijski Slovanje še Je želimo iu jo tudi pod njegovo vlado do.->eci ge upuino. Brez dvombe bode cesar tu videl, da zna slovansk narod za izkazano pravico hva-»ležcu biti kakor noben drugi narod ne! In tako se sme misliti, da bode ta cesarjev pot za celo Avstrijo plodonosen.
„Deutscher schulverein" in slovenska mlačnost.
(Dopis iz učiteljskih krogov.)
Pod tem napisom je prinesel „Slovenski Narod" dne 1. avgusta članek, v katerem govori o „sehulvereinu", katerega so Nemci na Dunaji osnovali, da bi napravljali ali podpirali nemške šole tam, kjer Nemci žive raztreseni mej drugimi narodi, in so v nevarnosti, priti ob svojo narodnost; Slovencem pa nasvetuje „Slovenski Narod" osnovati društvo, katero bi temu nasproti delalo, in poslednjič omenja še w Slovenskega učiteljskega društva" in „Narodne šole", katerima očita nekako letargijo, ter pravi, da nij sta povsem v pravih rokah . . . .
„Veličanstvo, ali hočete sami baterijo vzeti", je zaklical major de la (irand pruskemu kralju Frideriku II., ki je bil v bitvi pri Ko-linu 1. 1757 na levem krilu popolnem zmagan, pa zbral kakih 40 beguncev in jih peljal proti bateriji; ali ko so pa krogle mej nje vsipale se, so še ti zbežali. — Kralj, zasJišavši te besede, molči, obstoji, okolo sebe se ozre in gleda baterijo sč svojim daljnogledom in počasi jezdi k desnemu krilu armade.
Kadar nas Nemci sč svojo vstrajnostjo in požrtvovalnostjo na tem ali onem polji, recimo „šolskem", v zadrege spravijo, tačas se spomnimo „Slovenskega učiteljskega društva" in „Narodne šole" in refrain tega pri nekaterih, mislim, da jih poznamo, je: Vodstvo nij v pravih rokah, narodno vprašanje bi se moralo iz pedagogičnega stališča tako ali tako obravnavati.
O tem bi se dalo mnogo in mnogo pisati, lehko bi povedal, da se društvi vsako leto k občnemu zboru shajata in drugo; a denes rečem samo to: odsihmal, kar je pokojni dr. Razlag iz Ljubljane šel, nijsmo še videli nikoga odličnega narodnjaka pri učiteljskih zborovanjih. Ljudski učitelji smo, ki tukaj zborujemo, delamo, govorimo in pišemo. Nekateri nam sicer očitajo, da premalo agitiramo, da smo premalo gibčni; tudi o tem toliko rečem, da stvar nij „osobna", da tukaj ne iščemo sebe, da je tedaj tudi drugim dolžnost zanimati se za narodno stvar, kjer koli se za njo kaj dela. —
Morda bi drugi več vspeha imeli; a zakaj pa ne delajo V Kaj neki hočejo posamezni opraviti in doseći, ali jih je premalo za njimi.
To velja o narodnjacih sploh, kaj pa o učiteljih posebe;  koliko jih je  pri društvu?
Toliko komaj, kolikor jih je Friderik II. peljal proti bateriji; navadno smo zmirom jedui in isti, in kolikor jih pride razen teh k zborovanju, vodijo jih bolj druga društva, kakor narodna.   Vsak mesec imamo odborovo sejo;
vnanji udje pridejo vselej, a domačini ne. Nekdaj je bilo to vse drugače. Pa zakaj ?
Učitelji so prosili za povišanje plače; vlada je skoraj rada videla, da so se učitelji zbirali. Nekateri so celo mislili, da je le treba vlado nadlegovati, pa bode vse dovolila. A sedaj se je učiteljski svet strezoval. Reakcija, reakcija, kličejo drugi. Učiteljski zbori ne prinašajo materijalnih koristij; v takih okoliščinah se kričači ne zbirajo. Tako je tudi drugod, ne le pri nas na Kranjskem. Vlada vsako leto kliče učitelje v okiajne učiteljske skupščine, vsako 4. leto v deželno skupščino. Tam in tu imajo učitelji priliko, staviti svoje nasvete; ako se vlada na take skupine ne ozira, na druge se bode menda še menj. — Delovanje „Slovenskega učiteljskega društva" ne more drugačno biti, nego literarno. Dasiravno „Učiteljski Tovariš" nij društveno glasilo, dobiva pa od ljudskih učiteljev pa tudi od profesorjev obilo duševne pomoči. To vendar priča, da slovenski učitelji nijso zaspani, in store kar je v njih moči.
Ad voćem „schulverein" rečem le toliko, da se imamo od Nemcev mnogo učiti. Nemška narodnost res nij nikjer v nevarnosti, najmenj pa pri nas na Kranjskem in spodnjem Štajerskem — samo toliko beremo v časopisih, da na južnih Tirolih laščina stalno napreduje in da so nekateri preje nemški kraji popolnem polaščeni. A kdo je temu kriv? Ali nij vlada liberalne Italijane zoper klerikalne in narodne Tirolce podpirala! Ako tedaj Nemci toliko pišejo „o tief gehende Beunruhigung", je to „švindel", kakor ga je več na svetu, in s tem hočejo seda njej vladi sitnosti napraviti, „und gehst du nicht vvillig, so brauche ich gewalt".
Marsikje po Avstriji Žive raztreseni Nemci mej drugimi narodnostmi, recimo uradniki pri železnicah ali drugi, zarad nekaterih otrok ne bode vsa šola nemška, kakor je bilo dosihmal rado. Nemci si bržkone tako-le mislijo: Ustanovimo tukaj nemško šolo, kadar pride vlada naše stranke, bode ta šola postala javna in nemška; to se je letos očitno pokazalo, pri obravnavah v državnem zboru, ko so Nemci hoteli javno nemško šolo imeti v Zadru, zato ker je tam nekaj Nemcev stanovalo, ki so imeli zasobno nemško šolo za svoje otroke. „Večji davek in spe" je tedaj posledica tega „schulverein-a", ako ga bode vlada podpirala ; ako ga pa ne bode, ne more škodovati drugim narodnostim; kar si samo želimo, t. j., „narodne šole", privoščimo tudi Nemcem tembolj, ako nas nič ne stanejo.
Ali Nemci res zgubljajo „terena" pod svojimi nogami? — Na videz — da, v resnici pa prav nič. Tiste nekdanje „siiddeutsche bundesstaaten" so obsegale mej drugimi tudi
Spodnje Štajersko, Kranjsko in Primorsko, ali so bile te dežele res kedaj nemške? Tako se tudi marsikateri kraj ne bo nemški imenoval, kar pa nikoli nij bil; nemških in slovensko-neniških šol, v katerih se je mladina le po-nemčevala, bode tudi menj, ker upamo, da se bode ravnopravnost spoštovala in bodo vsi jeziki imeli jednake pravice. — Da bi se pa Nemcem kje krivica podila, tepa pri nas ne bode, Slovenci nijso M.igjuri, in kakor prej se bodo tudi odslej Slovenci radi urili nemščine, akoravno se ne bode nemškutarilo tam, kjer nij treba in kjer nij vspeha pričakovati.
Nemci na Kranjskem imajo povsod svojo nemške ljudske šole in še srednjo v Kočevji. Le SoriČanje (Zarzer) so na Kranjskem poslovenjeni Nemci (Tirolci), ki pa k večjemu le takrat nemški govore, kadar se skregajo ali stepo. —
Ali tam napravi „deutscher schulverein" kako nemško zasobno šolo? Verjetno nij, kajti ponemfevalci nijso taki misijonarji, ki iščejo zgubljenih duš po hribih in pustinah, po dolinah in soteskah. Če bodo vendar le kake nemške šole podpirali in napravljali, jih bodo tam, kjer bodo nemir in neslogo sejali mej prebivalstvom, v kakih obljudenih krajih, kjer bode več „reklame" zanje, kakor v samotnih krajih.
To si mislimo o „deutscher schulverein-u" ; in vi pa Slovenci le Čakajte, da vas drugi pre-kose, potem pa recite: „Narodna Šola" nij v pravih rokah". M. M.
Politični ra/.gleii.
lotrnnje cloiele.
V Ljubljani 30. avgusta.
Iz Olomuca poroča telegram od 29. avg.: Cesar je ob Vi 3. popoludne sem prišel, po vseh postajah slovesno pozdravljen. Sprejem v Olomucu je lil srčen. Zvečer sijajna razsvetljava, cesar je bil vozeč se okolo po mestu navdušeno sprejemam
Kakor smo mi v zadnjem listu „Slovenskega Naroda", tako tudi čoskl „Narodni Listya v svojem nedeljskem listu vprašajo, kaj je z resolucijami v državnem zboru sprejetimi glede narodne ravnopravnosti. „Ali nam bode še dolgo treba čakati?" To je naslov članka, v katerem se razvija, da je jedno celo leto vlade ravnopravnosti prešlo, ali se za poslovanjenje naših šol nij nič storilo.
V „Tagespost" razglaša grof Attems oklic, naj se ustanovi nemško-avstrijska družba plemeiiltašev. Isto predlaga v „Linzer Tagespost" tudi grof Salburg. Ta družb* bi pomagala nemškim ustavovercem. „Zadnji čas je uže, da jim (ustavovercem) pridemo na pomoč; zadnji čas je, da pomagajo vojeviti konjaniki dobrej stvari zmagati," kliče grof Attems. To društvo bi branilo ustavo, pravi grof Attems. Drugod v ustavnih državah menijo, da je plemstvo posebno poklicano, konservativne interese zastopati, pri nas jih pa pozivajo k radikalnim borbam in krivicam zoper ne-Nemce!
O italijanskih surovostih v SpIJetu dne 17. t. m. smo uže poročali; dostavljati je k tej zudevi še sledeče: Člani italijanskega strelskega društva v Spljetu so 17. t. m. podkupili tamošnje fakine, ter jih naščuvali zoper vojake. Na strel jišči so javno zabavljali na vojake, okrajni glavar Kutschig je to slišal, a nij ničesa storil. Ptt vojakov je bilo na ulici Lapadenih od ba-bur, katerim so strelci in občinski policaji pomagali. Dva vojaka sta bila ranjena. Italijanska drubal je šla potem pred čitalnico, katero je obsula s kameni. Profesor Zlendić je ranjen. Nij čuda torej, da „Narodni list" zahteva, da se Spljetsko strelsko društvo razpusti.
Vmtiije ilržuve.
Iz Peterfourua se javlja, da se pripravljajo v višjej administraciji ruske države še nove premernbe v osobji.
O %l bančili se poroča, da se Turčiji
nehčejo udati. Turški odposlanec Riza paša je dne 24. t. m. zbral vse vodje albanske lige okolo sebe, ter jim je baje prigovarjal, da se mlade volji porte, ki hoče (?) da se odstopi Črnogorcem Osinj. Ker se nijso ti vodje hoteli udati, je ukazal zvezati jih, a ljudstvo jih je osvobodilo, ter pretio Rizi ppši se smrtjo. Riza paša je poklical svoje vojake okolo sebe, da ga varujejo.
■•'r.'»ncM»«*li i časopis „Republike Fran-caise" konstatuje, da so vlasti tdožne, ter upa, da se sultan ne bode izpostavil slučajnostim vojne z Grki. Turčija se more rešiti samo Če je mirna, ter se bode udala, ker boj bil bi nejednak. Evropskej volji udati se mora naj-silnejša vsaka vlast, tem bolj pa razbita Turčija.
Dopisi.
Iz slovenskega Ntajerja 20. avg. [Izv. dopis.] (Volitev za Maribor-P tuj.) Dne 8. oktobra ima se torej volitev v državni zbor v volilnem okraji Maribor-Ptuj vršiti. In naši voditelji še vedno roke križem drže. In vlada nič ne pokaže, želi kaj ali nič. Sedaj je železo treba kovati, dokler je razbeljeno. Ko bi bila kedaj zmaga v tem okraji mogoča bila bi sedaj. Če sedaj ne zmagamo, potem pa za dolgo naša mesta pustimo vedno v rokah naših sovražnikov. Istina je, da je zmaga težavna. Ali mogoča je vsaj, ako si postavimo veljavnega, sposobnega kandidata. Moral bi biti tudi pri poštenih Nemcih in pri urad nikih priljubljen ali upliven, da bi ne rovali proti njemu in ako se vlada kaj pobrine, ako jej nij vse jedno, kdo je voljen ali prijatelj ali sovražnik. Zakaj bo se pa vse prejšnje vlade vedno jako zelo brigale ? Vsaj toliko naj se stori od višjega mesta, da uradniki ne bodo za fortšritlerje v ogenj šli. — Ej, naši vodje, ste li uže kaj sklenili? Vi možje" v Mariboru, slovenski štajerski deželni poslanci!
Iz Ilirske Bistrice 28. avg. [Izv. dop.] O slovesnem praznovanji cesarjeve petdesetletnice jaz nehčem obširno popisavati, povedati pa hočem, da je bila, in da tudi tukaj ljudstvo nij pozabilo svoje iskrene ljubezni in in udanosti do vladarjeve rodovine na primeren način pokazati.  Omeniti hočem le krasne razsvetljave v Bistrici in Trnovem, godbe, po-pevanja mladine, streljanja, slovesne službe božje, obdarovanja učencev in učenk se spominsko knjižico, utnetalnega ognja in skupne večerje.   Poslednje se je udeležilo blizo 80 osob, mej  njimi tudi županje bližnjih občin. Razume se, da v tako mnogobrojnem in veselem društvu nij bilo brez petja. Navdušeno so bile sprejete napitnice cesarju, cesarici, cesar-jeviču, vsej cesarskej hiši, domovini in deželnemu predsedniku, katerega je očetovska dobrota in skrb premilega vladarja našej deželi za svojega namestnika poslala. — Po končanej večerji je bila tombola, katere čisti dohodek se je naklonil bližnjim od toče hudo zadetim vasem.
Pri tej priliki naj še omenim, da prirede hrvatski dijaki iz Primorja in Istre dne 4. septembra tukaj veselico, katere program vam pošiljam, in h katerej se vabijo vsi rodoljubi in prijatelji slovanske mladine. Veselica se bo vršila v narodnem duhu; to velja tudi o glasbenem delu zabave, kajti svirale se bodo le slovanske skladbe — posebno češke in hrvatske. Misel tega večera bo: IJratje, mi smo Slovani! — in: Slovani mi smo bratje!
Morebiti se o tej priliki tudi naša čitalnica zopet zdrami, morebiti se tudi mej nami sloga okrepi. Bog daj!
Iz Nmarbia pri  Litiji 27. avg. [Izv.
dop.] V 194 št. vašega lista smo brali dopis od nas, ki je v nekaterih zadevah prekrivičen, da bi ga ne pojasnil«. Čudno se nam zdi, kako se povzdigujejo do nebes štiri hiše, katere so bile res prve razsvetljene. Čudimo se, da se dopisnik ali dopisniki ne sramujejo imenovati z veliko slavo imeni gospodarjev, kateri so le svojo dožnost storili Naivno je tudi to, da so v dopisu imenovani gospodarji to reč tako skrito naredili in nobenemu človeku prej o tem kaj povedali. Kak pomen ima to? Ali so si hoteli slavo pridobiti s tem, da so prvi razsvetlili? Ali so hoteli s tem storiti, da bi drugi ne razsvetlili? Naj bode kakor hoče, povedati moremo dopisnikom, da so tudi drugi ljudje, ne samo oni, na razsvetljevanje mislili. Mislili pa smo vsi, da nam bode županstvo o tej reči kaj naznanilo. Čudimo se, da g. V. Tin, kateri je tudi občinski seriba, o tem nič povedal nij. Da pa tudi drugi £marčani nijso bili nepripravljeni, dokazuje to, da so bile v par minutah skoro vse hiše prav lepo razsvetljene. Moramo tudi reči, da bi se našle hiše, katere so bile lepše razsvitljene, kakor visoko slavljene, v omenjenem dopisu imenovane hiše.
Kolikor je nam znano, v Šmartnem nimamo nenarodnjakov. Šmartno z vso svojo okolico je narodno. Le ako bi pod narodnim značajem kdo razumel neotesanost, katera se svobodnih mislij boji kakor hudič križa, potem moramo priznati, da se bode tudi v Šmartnem uašlo nekaj „nenarodnjakov". Mi pod narodnim značajem razumemo kaj druzega, namreč to, kar razumejo drugi omikani naši ljudje.
Iz /a^orja na Savi 28. avgusta. [Izv. dopis] Poročili *te uže jedenkrat v svojem cenjenem listu, da je rudnike ob Savi: Trbovlje, Hrastnik, ter Zagorje, kupila In prevzela neka francoska družba, in da pridejo 8 tem rudniki v druge roke. Rudarje to britko zadene, posebno one v Zagorji. Ti zgube svojega gospodarja, ki je toliko let, — reči moramo — prav očetovski skrbel zanje. On ubogih a poštenih delavcev nij zatiral, nego pomagal jim je izdatno pri vsakej priliki. Za g. Langerjem, bivšim vodjo rudnika v Zagorji, žaluje vse tukajšnje stanovništvo, najbolj pa naši rudarji, katerega so ljubili kakor svojega očeta. A imeli so še drug uzrok, da so ga tako čislali, nego je gori navedeni. Kakor poročilo predstojništva delavske bratovščine rudnikov poleg Save v Zagorji, izdano vlanskega leta, kaže, prigospodaril je gosp. Langer v teku svojega poslovanja tej rudniškej blagajni 00 000 gld. To je številka, ki najbolj govori za poštenost, pravičnost in zanimanje njegovo za rudniške delavce. Zato ga pa tudi pri naa vse čisla in o njegovem odhodu kliče iz dna srca: Živio pošteni gospod vodja Langer!
Zdaj se pa delavci rudnika v Zagorji močno boje, da bi se z bratsko blagajnico „biuderlade" ne naredilo kuko drugače, ko bi se sklenili skupaj rudniki Trbovlje, Hnistnik ter Zagorje. Upamo pa na novega g. vodjo, da bode tudi on pravično skrbel za rudniške de« lavce. (To tudi mi mislimo, F ra nc oz j e znajo doma blagodušno za delavce skrbeti, tudi pri nas jih ne bodo pustili zatirati. Ur.)
■z INiija 27. avg. [Izv. dop.] Z mislijo, v denašnjem listu „Slov. Naroda" stavljenega vprašanja „da li smo res presilni?" strinja se gotovo ves slovenski narod. Kaj smo dosegli do sedaj pod sedanjo vlado? Do denes Se stvarno skoro ničesar, in ako ne bodemo bolj silni, nego smo bili do sedaj, ne vemo, da li se naše slabo stanje bode kmalu zbolj-
Salo. Uradni jezik je Se vedno tisti jezik, katerega ogromna veČina prebivalstva slovenskega Štajerskega ne razume, namreč tuji nemški.
Naš kmet mora biti glede" „silnosti" marsikateremu izobraženemu Slovencu v izgled. V svedoebo tpga sledeči dokaz. Neki posestnik v slovenskih Halozah dobi od tukajšnjega c. kr. glavnega (lačnega urada (kateri pa brez izjeme vse plačilne naloge v tujem jeziku našemu kmetu poriva) nemški plačilni nalog, akopram je obrazec tudi v slovenščini napravljen.
Čemu je neki obrazec naloga tudi v slovenščini, misli si prebrisani II»ložan, gotovo zato, da bi se vsaj nam kmetom, nemščine ne veščim, v slovenskem jeziku plačilni nalogi dajali. Napravi ulogo na finančno ravnateljstvo v Gradci, trdi v tej vlogi, da je kmet, koji prav nič nemškega ne umeje in ker imamo postave, katere zapovedujejo, da bi se moralo pri nas v naščini uradovati, naj se mu tor««j pošlje plačilni nalog tudi v slovenščini pirati. Imenovano ravnateljstvo da našemu možu sledeči v lepej slovenščini pisan odlok: „Št. 9435.
Na to pritožbo se vam naznani, da se je glavni davkariji, kateri se je priloženi v nemščini pisani plačilni nalog od 20. junija 1880 ]B. 530 odposlal, naroČilo, plačilni nalog v slo-venščini izpisati in vam izročiti itd.
V Gradcu 3. avg. 1880.
Hubmann 1. r."
S tem odlokom je torej tudi to II. ravnateljstvo pripoznalo, da imamo mi Slovenci vsem ugovorom vendar pravico terjati, da se nam piše po domače. Dajmo!
Ta odlok torej spet vsem tistim, ki imajo % davkarijo kaj opraviti, priporočamo, da si ga zapamtijo. Priporočamo ga vsem uradom brez izjeme, ter našega kmeta, osobito ljutomerskega in ormožkega okraja, kjer gg. notarja izključljivo v naščini uradujeta, opozoru-jemo, da v tujem jeziku pisanih plačilnih povelj kakor tudi drugih od davkarij izdanih pisem ne sprejemajo. Vse take vloge s prilogo dotičnega pisma pošljejo se naj nazaj ali pa nekolkovane si. finančnemu ravnateljstvu v Gradec. Ako bodemo zmirom tako potrpežljivi in pohlevni, ne bodemo ničesa dosegli. Trkajte in se vam bode odprlo!
Isc Gorice 29. avg. (Volilni shod dne 24. avg. v slovenskej čitalnici v Gorici.) Svetega Jarneja dan o velikem trgu v Gorici zbralo se je ob določenej uri v Goriškej čitalnici mnogo narodnjakov iz srede županov, starešin in posebno tudi lepo število duhovnov, učiteljev in drugih veljakov. Izbran je bil za predsednika dr. Tonkli in g. Tomaž Jug za zapisnikarja. Dr. Tonkli se zahvaljuje za podeljeno mu čast, pojasnuje namen in važnost denašujega shoda. Posebno priporoča, da naj se začne vsestransk pogovor, da naj vsak odkritosrčno po svojem premišljevanji in po lastnej razsodbi razodene svoje mnenje.
Zdaj se g. župnik Kramer oglasi in predlaga glede na moč, ki jo reprezentuje dr. Tonkli in glede na to, da so se vsa pisma izrazila za njega, da naj bi se tudi v denaš-njem zboru izrazili za dr. T on klija. G. Ko-lavčič, župnik v Prvačini, se spominja, kako žalostno so se vršile zadnje volitve, kako sramotno seje pokazala naša razcepljenost. Opominja zato na složnost glede na sedanjo tako važno volitev ne samo v denašnjem shodu, ampak tudi glede na to, da bi kandidatje pomagali volilcem do složnost i.  Slišal je, da
namerava kandidovati tudi vitez Klodič, dr. Abram in morda še kdo drag,
Na njegov predlog se je sklenilo, naj bi odbor „SIogeu poslal do protikandidatov, ako bi nastopili, posebno deputacijo s prošnjo, naj bi se odpovedali kandidature na dobiček složne volitve.
G. dr. Tonkli pa gled<> na protikandidate poroča, da je on sam v tej zadevi intorpeloval g. dr. Abrama, in da mu je ta odločno odgovoril: „Jaz ne bom kandidoval, ne želim postati državni poslanec, in ne prevzamem nikake kandidature." Ker je g. dr. Abram skoz in skoz poštenjak, nij se bati, da bi na skrivnem kandidoval in tudi on, dr. Tonkli, bi ne želel, in tudi ne bilo bi lepo, da bi on in dr. Abram, moža iste barve, nn sproti stala na volišči, in ne bi prevzel kandidature, nko bi bil hotel g. dr. Abram kandidovati za državno poslanstvo.
Da si se nij v obče zahtevalo, prebere dr. Tonkli svoj program, ki   se takole glasi:
„Programe delati je lahka reč, ali teško je izvršiti jih.
Mi Slovenci na Goriškem smo vseskozi in resnično udani Njegovemu veličanstvu pre-svitlemu cesarju in njego vej vzvišene j dinastiji ; zatorej želimo Avstrijo mogočno in od vseh drugih držav spoštovano. Da se pa Avstrija ohrani mogočna, moramo tudi privoliti vsa za to potrebna sredstva, torej potrebne davke v denarji in v krvi. Pri tem je le na to gledati, da se davki pravično razdele na vse državljane, kateri uživajo dohrote državne, in kateri zamorejo davke plačevati.
Glede notranje politike držati se je treba zlatega izreka presvitlega cesarja: „Storite mir mej narodi"; torej ima biti naša notranja politika mir in sprava mej vsemi narodi naše države. Tukaj mora se delati na to, da dosežemo tudi mi Slovenci narodno jednakopravnost in sicer v uradih in šolah, katera je uže zagotovljena v 19. členu temeljnega prava.
Spoznavamo pa in priznavamo veliko važnost in potrebo znanja nemškega jezika, toliko v kulturnej zadevi, kolikor za posredovanje mej drugimi avstrijskimi narodi; zatorej naj se naučenju tega jezika dostojno mesto odloči na srednjih in tudi meščanskih šolah.
Nadalje ima državni poslanec nalog braniti in zagovarjati vse pravice svojega naroda na duševnem in materijalnem polji. K temu spada tudi kntoliška vera, katero ima on tudi braniti in zagovarjati, ako bi jej pretila od kake strani nevarnost.
Na materijalnem polji ima on delati na to, da se stanje posestnikovo in drugih stanov zboljša, in mora torej take predloge staviti in podpirati, kateri obetajo narodno blagostanje zboljšati.
Glede postopanja poslanca nasproti vladi, je njegova dolžnost, vsako nam in našim zahtevam in pravicam prijazno ministerstvo podpirati in svojo podporo odreči takemu, katero bi ne priznavalo naših pravic in ne hotelo dovoliti naših pravičnih in itak pohlevnih terjatev.
Poroštvo za prihodnjoat je moja preteklost, katera je bila vsa posvečena duševnemu in materijalnemu blagru našega naroda. Obljubim nadalje ostati vselej v dotiki se svojimi volilci in jim podati vsako leto račun o svojem delovanji v državnem zboru."
Program je shod glasno odobril.
Poklicani iz zapisnika po imenu glasovali so Vb i z „da" za g. dr. Touklija kot državnega poslanca.
Domače stvari.
— (Nameravana reforma glede pobir a n j a d a v k o v.) Poroča se nam, da namerava novi finančni minister s pismom od 81. julija št. 41 f> 1 pobiranje davkov občinam naložiti in vsled te naredbe stroške pri c. kr. davkarijah dosti zmanjšati. Okrajni glav.uji so dobili ukaz o tem poročati in naznaniti, katere davkarije bi odpadle, koliko uradnikov bi se manj potrebovalo in sploh koliko bi se prihranilo. — Po priloženem načrtu bi si morale občine davkopobiralce same preskrbeti in plačati, kar bode zopet novo breme občinam. Sicer v drugih deželah tudi uže dalje časa županje sitni posel opravljajo ali razmere so različne. Pričakujemo od poklicanih faktorjev, da bodo v tej zadevi tudi občinske zastopnike poprašuli in ministru pravo poročili, ker stvar ima več stranij.
— (K a n d i d a t u r a za M ar i bor - P t u j.) »Mttrhurger Ztg.u in za njo drugi nemški listi so bili raznesli, da od narodne slovenske strnni kandidira ptujski sodnik g. Vojteh Le vični k. G. Levičnik zdaj sam izjavlja v graškej „Tagespost", da nij res, da bi on kandidiral.
— (Tatvina.) V Glinicnh pri Ljubljani je po noči od 25. do 2(5. t. m. tat vlomil v štacuno Franca Šterla in odnesel 80 kilo kave, 200 cigar viržink, 200 kratkih, 200 pakeljcev tibakn, poltretji bokal žganja, več špeha, masla, sveč in cukra.
— (Iz Itizeljskega) in z Dolenjskega se nam poroča, da je letos slaba vinska letina pričakovati. Prej je toča bolj ali menj vinograde zadela, zdaj pa vsled vednega deževja moča zadržuje grozdje, da se še nikjer ne mehča, a uže — gnjije. Same žalostne vesti!
— (Zoper p h i 11 o x e r o.) Kranjski deželni odbor je poslal direktorja Slapske vin-stvene šole g. Itih. Dolenca v hrvatsko Zagorje, da pregleda tam, kako je ugnjezdena trtna uš ali philloxern, kaj se dela zoper nje razširjenje itd. Na svojej vrnitvi bode g. Dolence pogledal tudi v Kapelo in po vinogradih na meji Kranjskej, da H morda nij uže kje kaj okuženih vinogradov.
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani, dne 20. avgusta. (Svojega očeta umoril.) V petek in soboto je stal pred porotniki v Ljubljani 30 let stari kmetski fant Jože Eržen iz Gaberk pri Škofjej Loki, tožen, da je svojega očeta umoril, 60 let starega moža Šimna Eržena. Dejanje se je vršilo tako: Dne IG. aprila t. 1. šel je stari Šimen Eržen se svojim sinom Jožetom v komaj 500 korakov od hiše oddaljeni gozd Mlake smrekove veje sekat, da bi z njimi ograjo popravljal. Kakor zatoženec trdi, prišel je ob 11. uri tistega dne zjutraj nazaj k hiši in popravljal tik hiše ležeči plot. Ko očeta h kosilu nij bilo, pošlje ga mati Ana, naj gre očeta iskat. Jože gre, a pride kmalu nazaj ter reče, da očeta ne more najti. Mati potem pošlje hčer Katro in zatoženca sina Jožeta, da gresta še enkrat oba očeta iskat. Katra gre po poti v gozd. Jože pa ukrene po stranskej stezi. Katra kmalu očeta najde, ali kako ! Oče je ležal pod smreko, Krvavec iz rane v glavi, v nezavesti in zraven njega krvava njegova sekira. Katra zavpije, na kar zatoženec Jože priteče; pozneje priteče tudi mati in več sosedov. Oče Šimen Eržen je kmalu potem, ko je Katra prišla, dušo izdihnil. Zraven trupla je ležalo kakih šest vej od smreke, pod katero je ležal, odsekanih, ka-
tere so bile odcepljene tako visoko, kakor more moć od tal doseči. Sin Jože je takoj sosedom rekel, da je oče, kakor pred nekimi dnevi drug sosed, se smreke padel in se ubil. Tsesli so kmetje očeta na nosilih domov; sani zatoženec Jože ga je pomagal nositi in sam Jože je žel v Žkofjo Loko zdravnika iskat in tudi fajmoštru povedat o smrti očetovej. Oljema je Jože rekel, da se je oče ubil, ko je sč smreke padel. Mej tem so doma očeta v jako temnej sobi na rakev dejali. Ko zdravnik iz Škofje Loke pride, rekli so mu vsi v bili, da se je oče ubil, ko je se smreke padel. Zdravnik je temu verjel, ker si je le v temnej kamri rano ogledal in potem izročil mrtvaški ogledni list. Stari Eržen je bil potem pokoj) a n.
A komaj osem dnij potem zvedel je faj-šmoter od več ljudij, da se stari Eržen nij sam ubil, nego da je bil ubit in da nigdo drugi nij morilec, nego sin njegov Jože. To objavi fajmoiter državnemu pravdništvu v Ljubljano, in državno pravdništvo ukaže, da se ima truplo Šimna Eržena izkopati in sodniško pregledati. Ogled je pokazal, da je imel Eržen na glavi štiri rane.
Od teh ran je bila jedna smrtna, druga smrtno nevarna, a dve sta bili bolj lahke poškodbe.   Zdravniki so izjavili, da so rano nastale po tujej roki in sicer s sekiro, katero je imel stari Eržen soboj. Zatoženca Jožeta Eržena so zaprli. Poizvedelo se je potem, da sta oče Eržen in sin Jože živela v jako slabih druž-binskih razmerah. Oče je bil — varčen in delaven, sin pa je raje pohajkoval, Jože je tudi hotel, da bi mu oče izročil gospodarstvo, da bi se potem oženil, kar je svojej ljubici uže zagotovil. Dan predno je bil Eržen umorjen, zvečer 15. aprila t. 1., sta se s sinom kregala in oče mu je rekel, da mora drug dan zapustiti hišo in iti služit. Uže prej je Jože enkrat, ko sta se z očetom kregala, s sekiro na očeta na-mahnil, in oče se mu je moral ogniti. Sosedje, ki so zraven gozda Erženovega delali, slišali 80 ob 10. uri glas starega Eržena, ki je zavpil: ,,Čakaj ti huncvet ti!u  Potem je nastala ti-hcti.   Kmalu potem kriku pa so videli zato-ženca Jožeta Eržena iti proti hiši. Zvedelo se je po več nego 25 pričah, da sta mati in sestra proti mnogim sosedom Jožeta očitno zaznamo vali kot morilca svojega očeta, rekoč, da je prišel IG. aprila ob 10. uri čisto plah in bled domov. Dokazalo se je, da nij nobenega dru-zega človeka v gozdu Mlakah kot stari Eržen in sin Jože, kajti več je sosedov, ki so delali na visočini in dobro ugledati  mogli vsakega, ki bi bil šel v gozd, a nijso videli nobenega kot Jožeta. Zvedelo se je nadalje, da je zato ženec kri od ran očetovih drugi dan zagrebel in to zato,  da ne bi množina krvi komisijo opozorila, da je dvomljivo, ali se je stari Eržen res sam ubil.   Tudi je zatoženec dan po tem napravil na smreki pod katero so ubitega našli še več zasek, vse da bi komisijo motil Še tisti dan, ko je bil Eržen umorjen, pri za jutrku zasukal je pogovor tako, zakaj da ima oče vse denarje in imenje tako poskrito, da zanj ne ve, lahko da se zgodi, da bi  bil v gozdu  ubit, potem  sc ne bode vedelo kje iskati. V preiskavi in pri denašnjej obravnavi zatoženec odločno vse taji.   On pravi, da je živel z očetom v lepem porazumljenju in da „so ga radi imeli".  Mnogo prič to se ve da, ravno nasprotno trdi. Ubil   da  nij on očeta, kajti on je bil doma. Nazadnje še svojo mater sumi, da je morebiti ona  komu naročila ubiti očeta!
Porotniki z enajstimi proti enemu glasu | izreko „kriv"  na  stavljeno  si  vprašanje o| umoru. Vsled tega sodišče obsodi Jožeta Eržena k smrti  na vešalih.   Zatoženec se smeje, ko sliši sodbo in še reče, da je ne dolžen.
Razne vesti.
* (Smrt človekova od steklega volka.j V hrvatskih novinnh beremo ta-le dogodek: Dne 20. t. m. je umrl v bolnici v Novej Gradiški kmet Ivo Čutič iz Brestača pri Novski. Pil je stekel. Kakor je sam pripovedoval, pasel je v gozdu in šel od druzih pastirjev proč, da bi na nečem studenci vodo pil. Ko pije pride volk in se zaleti vanj. Kmet Cutič prime volka, ki ga je bil za prsi zagrabil, okolo vratu in ga k tlam pritisne ter davi, pri čemer ga volk ugrizne še v roko in v stegno. Fol ure sta se z volkom metala, kmet palme zver nazadnje v vodo, a volk se na drugoj strani grabna iz vode izkobali pa zbeži. Čutič je mislil, da se bodo rane hitro zacelile, in res 23 dnij nij nič posebnega čutil. Ali 24. dan se pokažejo znamenja stekline v vsej strahoti pri mladem kmetu. Bal se je vode, nij jedel ne pil, nazadnje umrl po groznem trpljenji. — Pišejo, da je v gozdu pri Novski še več steklih volkov.
* (Velika tatvina.) V Londonu so neznani tatje ukradli nekemu grofu zlatnine ter dijamantov silne vrednosti. 12.500 frankov dobi, kdor izve za tatove.
Dunajska borza 30. avgusta.
(Izvirno telegrafiino poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih .   .   72 gld. 85 Enotni drž. dolg v srebru   ...   73 »75 Zlata rento.........88 „20
IHtiO drž. posojilo......131    „ 75
Akcije narodne banke   .... 838   „ —
Kreditne akcijo.......291    „ 80
L mdon..........117    „ 75
Srebro..........—    _ —
Napol...........9    „ 36
O. kr. cekini ........     5    „ 57
D.žavne marko.......57    - 80
ki
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljše, najhitrejše in najcenejše sredstvo jo
W prava francoska žolča. ~wq
To, kakor tudi prosti navod, kako se rabi, dobi se zmirom z osobnim ali poštnim naročilom pri A. Hurl mauuu v Ljubljani, v Luka Tavčar je vej biši. (273—23;
Najsijajnejši vspeli zagotovi j amo. Troški z* čiščenje znašajo za vsak hektoliter 41/, kr.
me zobe in zobovja
(zobovja z zračnim pritiskom)
prireja po najnovejšem umetnem načinu, ne da bi odstranjeval zobno korenine, brez vsake bolečine, votle zobe pa I dobro tvarino trajno plombira. Zobner operacijo brez bolečin izvršuje z omotljenjem z gazom za smejanje (410—2)
zobni zdravnik A. PAICHEL
]tolcg llradcckcgu inoMtu, I. nadstropje.
Ordimije od 9.—12. in od 2.—5. ure.
p •« a> »uh
S s *
tr Soff
5* >■ E S os rt
9 oo oo
£8 <m
— a 2 J
O H
s 3
g "S
n, S
a
o «
o
r*
O.
o
o
13 7Z
•r S
M oo O. >
-2 ja    " sla
^ 3 — ■ -2 «■1 Se —1 'rt1.
>
n rt ry 11 « QO .1?
je    Q g
5
Čujte, glejte in strmite!
Zbog likvidiranja nedavno na nič  prišle  veliko  toyar»« m britanija-Nrehro odda se sledečib 47 komadov o J dobrega bri-tanlja-eirebra batno za uld. tt.9B, komaj za samo četrti del tega, kar jo dulo stalo, dakle skoraj zaMtou), in sicer: 6 kom. vrlo dobrih namiznih nožev, z ročnikom od britanija-srebra, s pravo angleškimi srebrno-jekle-niuii ostrinami; 6    „    jako finih vilic, britanija-srobro, iz jednega kosa; ti    „    teških 211 o ta Jedi od britanija-srebra; 12    „    žlic za kavo od britanija-srebra, najboljše kvaliteti;
1 masivni zajemale« za mleko od britanija-srebra;
1 teški zajeuialcc /a juho od britanija-srebra; ti kom. »odnožnlkov od britau ja-srebra,-ti    „    {»odstavkov, fino cizelirani;
2 krasnu namizna ttveeuika od britanija-srebra; 1 košek za kruh, masivni, od britanija-srebra.
kom. Vseh teh 47 rečij je izdelano iz najfinejšega britanija-srebra, ki je na celem svetu jedina kovina, katera ostane večno bela in se od pravega srebra tudi po ao letnem rabljonji no moro razločiti, za kar se garant uje.
«4*1
o s* a
M M o .
•f      P..M i«
~    ;n i - y.
=  — rt •
S fi fi IJ
> S " > m
rt p •— —>
S. ms M
vilic in žlic po ti komadov, vseh 18 ko-
	.	prej d gl. 3.—,		zdaj gl.	~.'0
brit. srab.		rt		n n	1 —
n		n	„ 1.50,	n rt	—.50
n	rt	n		n n	1.50
n	rt	rt	n 450,	n n	1.60
n	n	n	rt 4.-,	n n	1.20
n	n	n	„ 8.60,	n n	1.20
rt	n	n prejo gl. 4 —,		in „	3.—
n	„			zdaj gl.	1.—
H	»	n	n — .60.	n n	—.30
n	n	n	n 2.C0,	n n	— 75
_ n	„            n 3o0   iu „				4.T.0
A -
»■    n S .r L K
R J 'a,
z
r    t-      re .„ %>    , c O,
Cu rt B
o ;; - \
ltazen tega se ša dobi: 18 britanija-8rebrnih nožev,
uiadov Mamo gl. 3.7o. 6 takih žlic za kavo .   .   , , 1 zajemalec za Juho o 1 „ „ mleko
ti taH
ti iiodnožnikov 1 alndkoruik 1 par Hvecuikov
1     n n Večji ,
1 zvonček
1 kozarček za jajca 1 Holujak iu ]M»i»rujak 1 karaiilidclj zajcHih nolje
1 orodje zu žvci»lcuke za na mizo, težko, od britanija srebra, prejo gl. 3.—, zdaij gl. —.9-.
Priprava za kavo iu čaj a gl. 2.—, 2.50, 3.—, 4.— ; klešče za sladkor a kr. 35, 60, 80, gl. 1,—, M.adkorniki :i gl. 2.—, 2.80, 4.— ; sipalniki za sladkor a kr. 25, 40, 75, !*), gl. 1.—; karatindelj za joaih in olja a gl 2.—, 4.— ; skatljice za su.ovo mašio a kr. <5, 9 , gl. 1.70, 2.80, iJ.2o, 4.—; in se mnogo dmzoga blaga. V dokaz, da moje naznanilo
nij slepcurertrvo,
zavežem se s tem javno, da, ako blago ne bi bilo po volji, je vzuniciu brez ugovora iiazti.j. Omenjam tudi mnogo meni pripoalanih /.ahvalnib pisem, katera si bodem dozvoljeval polagoma objavljati. — Kdor hočo tedaj dob.ti dobi o ni BOllOnO bhigo a ne alabo za svoj denar, naj so obrne samo na jc-diui kraj za naručiive za vse ces. kr. avutro-ogersko pioviucije pod nasiovom:
GenersJ-Depot der I. engl. Britannia-Silber-Fabriken
A. W
Wien, RothentliurniBtrasse 9, gegeniiber dem erzbisohdfiichen
Palaia. (,302—5)
Izdatelj in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk MNarodne tis-karne",