Spedlztone ta iMHmniftrto post&lo Leto XXII., št. 176 UCOOIICVS teleioo k. 11-22. 91-23. U-24 Inseratoi oddelek: Uobhana. fucaniieva ulica S - Ieletoo j^+piišče Halfar bombardirala nemška in italijanska letala in so bili deležen? uspešni zadetki. Na vzhodnem Sredozemskem morju Je nemška podmornica potopila sovražno transportno jadrnico. Na vzhodni obali Anglije in v Midlandn so nemška leta'a včeraj in v pretekli no?} bombardirala vojaško varne naprave v več kraiih. V čp.su od 23. iulrja do 2. avgusta ie izgubilo angleško letalstvo 248 letal, oa tega 84 nsd Sredo7emsk;m morjem in v severni Afriki. V istem srn« v borbi orrii Ansrliii izcrubili 78 lastnih letal. Prodiranje v kubansko pakrajjino Berlin, 3. avg. d. O napredovanju nemške oienzive na južnem delu vzhodnega boj.šča javljajo zadnje vesti iz pristojnih nemških vojaških krogov, da so na bojnem področju ob železniški piogi Krasnodar-Stalingrad nemške čete ponovno pridob.le na terenu, uničujoč z veliko naglico sovražnikovo obrajmbo. Na mnogoštevilnih točkah ob tej železniški progi je bil v odločnih borbah strt odpor sovjetskih zaščit-nic in nemške čete, ki so na mnogih mestih v zasledovanju sovražnika prehitele bežeče sovjetske čete ter jih obkolile, so postopno uničile izolirane sovražnikove skupine. Pri odbitju nekega sovražnikovega protisunka je bilo 80 sovjetskih ujetnikov padlo v nemške roke. V nadaljnjem prodiranju proti jugu so se ponovno s hrabrostjo odlikovala tudi rumunske čete. Z neprestanimi napadi nemškega letalstva so bile razpršene sovražnikove motorizirane kolone. Nemška bojna in strmoglavna letala so z bombami uspešno obsipala razna železniška križišča v kubanski pokrajini. Več sovražnikovih koncentracijskih točk za tanke ter večje število na stranskih tirih stoječih tovornih vlakov je uničil ogenj, ki so ga zanetile eksplozije nemški. -lahkih bomb. V velikem loku Dona so nemške in itali-jansk čete napadle sovjetsko mostišče ter vrgle sovražnika navzlic njegovemu trdovratnemu odporu na nasprotni breg. Več sovražnikovih oklepnih vozil je bilo v teh borbah razbitih. Na istem vojnem področju je nemško letalstvo z bombami vseh kalibrov obsipalo sovražnikove kolone na pohodu. Nemška bojna in strmoglavna letala so uspešno uničevala gnezda sovražnikovega odpora. Več mostov preko Dona, ki je tu 2 km širok, je bilo ol direktnih bombnih zadetkov hudo poškodovanih. Na ta način je bil sovražniku znatno etežkočen dovoz novih rezerv v bojno črto. Na severnem delu Donovega kolena so madžarske čete sovražniku onemogočile vse poskuse prekoračenja reke in je sovražnik pri Lfch neuspelih poskusil utrpel velike izgube Severnozapadno od Voroneža sta bila odbita dva šibkejša sovjetska protisunka m so bila pri tem uničena 3 sovražnikova oklopna vozila. Po podatkih, ki so bili zbrani do nedelje zvečer, so nemška lovska letala nad raznimi odseki vzhodnega bojišča v soboto sestrelila vsega skupaj 29 sovražnih letal. I500 km v mesecu dni Berlin, 3. avg. s. »Zwolfuhrblatt« se bavi z vojnimi dogodki zadnjih dni in naglaša, da se je osnim četam, ki so v mesecu dni v vednih bojih napredovale dobrih 1500 km, posrečilo prizadeti hude udarce zvezam sovražnika z zaledjem. Ta uspeh je tako velik, da sovjetske čete nimajo /eč možnosti, da bi ušle. List naglaša, da so bili vsi ti uspehi mogoči samo zaradi tesnega sodelovanja letalstva s kopnimi silami. Mesec julij je bil zaključen z odlično bilanco za sile nove Evrope. Moskva proglaša, da Nemci ne bodo napravili niti koraka dalje, in naroča svojim bežečim četam, naj organizirajo obraanbo in se upro pritisku za vsako ceno, na drugi strani pa vedno glasneje vpije po pomoči svojih zaveznikov, toda zadnje nemško uradno vojno poročilo je pokazalo, da ni sile, ki bi lahko ustavila silovito nemško napredovanje. Isti Ust potem v posebnem dopisu z vojnega področja podčrtava izredno učinkovitost novega nemškega orožja, čim bolj napredujejo operacije, tem bolj prihajajo na fronto nova čudovito dovršena vojna sredstva, ki jih je ustvarila nemška industrija in ki so jih vojaki sprejeli z največjim navdušenjem. Na ta način je sila napadajo-čih vojsk silno vzvišena. Dopis pripoveduje med drugim tudi o novih napravah za proizvajanje megle, s pomočjo katerih je pehota v zadnjih bojih dosegla izredne uspehe. Razen teh imajo Nemci še drugo posebne vrste orožje, ki jih list ne opisuje podrobno, pravi pa o njih, da novo orožje dosega svoj cilj z odlično točnostjo in razširja v sovražnikovih vrstah grobni mir in tišino. Novi nemški metalci min Berlin, 3. avg. d. O uničujoči sili novega nemškega orožja, ki se uporablja na južni fronti vzhodnega bojišča, poroča v listu »Zwolfuhr-Blatt« nemški vojak, ki takole opisuje delovanje novih nemških metalcev min, ki so mišljeni pod tem uničujočim novim orožjem; »Silovita eksplozija udarjanja min v ploski kotlini pred nami se vidi, kakor da se bi bilo otprlo vulkansko žrelo, čuje se tulenje slično tulenje siren, kakršne imajo strmoglavni bombniki. Iz metalcev min, ki so odeti v kopreno lahke meglice, sika-jo zmerom novi ognjeni zublji, ki se v smrtonosnem ognjenem loku odražajo od rahle svetlobe jutranjega neba. Po zadnjem strelu zavlada trenutna tišina, toda potem se strese zemlja po nekaj zaporednih silovitih detonacijah. Celo semkaj do strelskega jarka se čuti zračni pritisk silnih eksplozij, ki nam udarja v lice. V strelskih jarkih se vsipa pesek. Onkraj za bližnjim malim gričkom, kjer leži sovražnik, se dvigne črna neprodirna stena dima, pol katero se zmerom znova bliskajo rdeči odsviti minskih eksplozij. Po silnem učinku teh eksplozij sodeč, mora biti onkraj griča v sovražnikovem jarku že vse mrtvaško tiho.« Nevarnost za sovjetsko petrolejska proizvodnjo Stockholm. 3. avg. Vojske Nemčije in njenih zaveznikov so v svojih ofenzivah v Rusiji osvojile v petih tednih ozemlje, ki je po obsegu enako površini Angliji Pri tem so osvojile postojanke, ki jim omogočajo povsod dosego izredno važnih središč. Ako bodo osvojile Stalingrad. ne bodo iztrgale sovražniku samo velikega industrijskega mesta, temveč bodo dosegle enega izmed strateških ciljev ofenzive, namreč gospod-stvo nad prometnimi zvezami med Črnim in Kaspijskim morjem. Petrolejski vrelci v Bakuju dajejo 5fl°/o vsega ruskega petroleja. Tu je vc«d, ki po- Nemški utrdbeni Madrid, 3. avg. d. Tukajšnji list »ABC« se v nedeljski številki bavi s problemom zavezniške druge fronte in ugotavlja, da ne more biti niti najmanjšega dvoma, da se mora sleherni poskus izkrcanja kakih britanskih sil v zasedenih zapadnih pokrajinah končati s popolnim neuspehom. Nato navaja list v podrobnostih vtise, ki so jih dobili inozemski novinarji pri obisku utrdbenega pasu ob Rokavskem prelivu in dalje ob atlantski obali. Ta utrdbeni pas se vleče vzdolž vss obale okupiranih zapadnih pokrajin in vsi poročevalci tujih listov, ki jim je nemško poveljništvo dovolilo ogled utrdbenih naprav, smatrajo obrambni sistem proti poskusu invazije za popolnoma neprodoren. List navaja izjavo nekega nizozemskega novinarja, ki pravi, da se zdi novi utrdbeni pas na atlantski obali kakor Siegfriedova utrdbena črta pomaknjena za 800 km bolj proti zapadu. List opisuje podrobno ogromni pas utrdb, ki so jih Nemci zgradili na obalnem področju okupiranih zapadnih pokrajin, in naglaša, da je na tisoče in tisoče nemških topov vseh kalibrov pripravljenih, da lahko vsak trenutek otvorijo uničujoči ogenj na nasprotnikove čete, ki bi tvegale neodgovorni poskus kakih izkrcevalnih operacij na obali zasedenih pokrajin. Neštevilne baterije obalnega topništva, protiletalskega in protitankovskega topništva so nameščene na vseh primernih točkah zasedenega ozemlja. Izvrstno izpeljano prometno omrežje nudi možnost najhitrejšega prevoza čet do vsake ogrožene točke. Ves obrambni sistem se odlikuje po izredni gibljivosti in okretnosti. Posebno strateško važne točke so hranjene z vsemi mogočimi sredstvi in načini, da se morajo ob njih razbiti vsakršni poskusi izkrcanja, Razkal v angleški laburistični stranki Stockholm. 3. avg. s. Razkol, ki je nastal v laburistični stranki kot posledica poslednje razprave o pokojninah, predstavlja dogodek dneva v Londonu. Na laburistične kritike je odgovoril minister dela Bevin. ki je zagotovil, da bo vlada v okviru možnosti upoštevala želje laburistične stranke. Greenwood je baš hotel umakniti neki svoj protipredlog. ko je vstal poslanec Shinvel in silovito napadel vlado, s čemer je izzval pravi vihar v parlamentu. Zaključek incidenta je bil, da je vlada dobila za osnutek zakona o pokojninah sicer večino, vendar je proti zakonu glasovalo 63 poslancev, med njimi 50 laburistov. Zanimivo je, da se je skupini opozicijskih poslancev pridružil tudi bivši minister Hore Belisha. Ti opozicijski poslanci so sedaj na delu, da bi dosegli tudi spremembo v . šillja gorivo ▼ Batum 06 Ornem morju in J proti severu preko Kavkaza. Prevoz petroleja iz Bakuja v notranjost Rusije se opravlja po večini s petrolejskimi ladjami, ki vo»-zijo s Kaspijskega morja po Volgi. Ti prevozi imajo že danes velike težkoče, ker so izpostavljeni letalskim napadom, s padcem Stalingrada pa bi bili popolnoma prekinjeni. Upoštevati je treba še železnico, ki drži iz Astrahama v Saratov, in drugo, ki veže ustje reke *?ral z notranjostjo Sovjetske zveze, vendar pa gre v teh dveh primerih za železnici podrejenega pomena in omejene prevozne možnosti. Ako bo nemška vojska nadaljevala svoj pohod proti jugu, si bo osvojila vso kubansko oblast, ki je v poljedelskem pogledu silno bogata. Razen tega bi bili neposredno ogroženi dve petrolejski središči zakavka-Škega področja Majkop in Grozni, ki dajeta na leto 5 ali 6 milijonov ton petroleja. Kljub temu v Londonu še vedno razpravljajo in govore o stvareh, ki nimajo nobenega pomena. »Times« pravi v nekem svojem članku: Rusi pač lahko prenesejo proti vzhodu svoje tovarne, ne morejo pa tega storiti s svojimi žitnimi polji. (»Stampa Sera«) Vznemirjenje v Angliji Stockholm, 3. avg. s. Angleški tisk je zelo razburjen zaradi položaja na vzhodni fronti, kjer postaja položaj vse težji in težji. »Yorkshire Post« se bavi s položajem in pravi, da sovjetske vojske na jugu Dona bijejo boj, ki bi znal imeti najtežje posledice za nadaljnji razvoj vojne. Sovjetski pozivi za pomač Rim, 3. avg. s. Položaj rdeče vojske mora biti zelo tragičen, ako se neprestano ponavljajo pozivi na pomoč podobnega značaja, kakor je bil oni veleposlanika Majskega v Londonu. Londonski radio in londonski tisk obračata pozornost angleškega javnega mnenja na »uboge zapuščene Ruse«. Glasilo sovjetske vojske »Krasna j a zvezda« navaja nov in verjetno ne zadnji poziv četam, naj se upirajo napadalcu, pri čemer se poslužuje prav katastrofalnega izražanja: »Niti korak več nazaj! To je povelje, ki ga je naši boljševiški domovini izdal naš vodja Stalin, obrambni komisar. Ta poziv je poslednje opozorilo spričo smrtne nevarnosti, ki nam grozi. Disciplina, za katero morajo poskrbeti oficirji, mora biti takšna, da bo odslej izključen vsak nadaljnji umik, ki ne bo izhajal iz določenih povelj. Oficirji in politični komisarji, katerih edinice bi se še nadalje umikale, se ne smejo nadejati nikake milosti od domovine. Zmaga ali smrt, to je danes dnevno povelje rdeče vojske.« sistem na zapadu ki bi ga morda tvegale anglosaške sile. Na celem nizu letališč v zasedenih pokrajinah so pripravljene močne skupine nemških bombnikov-strmoglavcev, rušilnih in lovskih letal, da vsj»k trenutek polete k napadu na sovražnikove oddelke, ki bi poskušali vpad na kontinent. V obalnem vodovju zasedenih pokrajin neprestano patru-lirajo ladje nemških pomorskih sil, v zraku pa nadzoruje obalni pas nemško letalstvo podnevi in ponoči. Nasprotna britanska obala je pod neprestanim nadzorstvom nemških opazovalcev, ki pazi o zasledujejo vsak sumljiv pojav na drugi strani Rokavskega preliva. Na koncu svojega pregleda o nemškem obrambnem sistemu na zapadu list »ABC« ponovno podčrtava, da so bili vsi tuji novinarji, ki jim je bil dovoljen ogled nemških obrambnih ukrepov v obalnem pasu zasedenih zapadnih pokrajin, soglasnega mnenja, da je vsak invazijski poskus anglosaških sil že v naprej obsojen v neuspeh. Zadostno število delavnih sil v Nemčiji Weimar, 3. avg. a Generalni pooblaščenec za ddlovne sile okrožni vodja in državni namestnik Fritz Sauckel je v nekem pozivu delavstvu podjetij Fritz Sauckel izjavi:!, da se je prvi del njemu poverjene naloge zaključil s popolnim uspehom. Pretekli teden je namreč moral sporočiti Hitlerju m maršalu Goringu, da je v poljedelstvu in industriji zaposleno določeno število sil, ki opravljajo naloge vojne važnosti. Ta usipeh je treba zlasti pripisati uporabi inozemskih delovnih sii'l v takem obsegu, kakršnega do-sflej še ni bilo. vodstvu stranke. Konservativni tisk navaja podrobnosti o ostavkah, ki se pojavljajo v vrstah konservativnih nasprotnikov. Velike pridobitve Japonske v pogledu poljedelstva Tokio, 3. avg. s. Govoreč o stanju poljedelstva v zasedenih ozemljih je poljedelski minister Hiroja Ine izjavil, da Japonska lahko računa na obilnejšo žetev riža kot v prejšnjih letih. Proizvodnja sladkorja je večja kot so potrebe in odstranjeno je pomanjkanje tekočega goriva za japonsko ribiško brodovje, ki bo še povečalo svoje delovanje. Obsojeni komunisti v Parizu Pariz, 2. avg. s. Posebno sodišče v Parizu j« obsodilo skupino komunistov, v kateri je bilo tudi pet žensk, na kazen od 5 do 8 let prisilnega dela. Ameriška priznanje neuspehov na bojiščih Sklepi osrednjega korporacijskega sveta Proučitev vprašanj sindikalnega in korporacijskega značaja Gospodarstvo Letina v Italiji Rim, 3. avg. s. V ministrstvu za korpo-racije se je sestal osrednji korporacijski svet pod predsedstvom ministra Riccija po Ducejevem pooblastilu. Seje so se udeležili ministri Thaon di Revel, Parschi in Horst Venturi, državni tajniki Putzolu, De Mar-sanich, Calletti, Jannelli, Favagrossa, Cia-netti in Lombrassa, podpredsedniki korpo-racij, predsednik konfederacij delodajalcev in delojemalcev, predsednik fašistične konfederacije svobodnih poklicev in umetnikov, podtainika stranke Ravasio in Barde-rini ter inšpektorja stranke Fabrizi in Bal-zarini. Osrednji korporacijski svet je proučil razna vprašanja sindikalnega in korporacijskega značaja, o katerih so poročali državni podtajnik Cianetti in nacionalni svetniki Marzolo, Mezzasoma, Manni. Korporacijski svet je med drugim proučil tudi vprašanje korporacijske ureditve proizvodnje plastičnega gradiva in raznih sintetičnih nadomestkov. Nadalje je izrazil ugod- no mnenje o ustanovitvi dveh medkorpo-racijskih tehničnih svetov, enega za področje težke industrije lahkih kovin in njihovih zlitin, drugega pa za področje težke industrije težkih neželeznih kovin in njihovih zlitin. Razen tega je v smislu zakona odobril korporacijsko odredbo za ureditev gospodarskih odnosov med lastniki kartelov in njihovimi zastopniki ter kolektivni gospodarski sporazum za proizvodnjo, porazdelitev in določitev cene sviloprejk. V sin-' dikalnem pogledu je korporacijski svet izrekel ugodno mnenje glede nekaterih sprememb pravilnika fašistične konfederacije poljedelcev in glede pravnega priznanja in odobritve pravilnika nacionalnega združenja tehnikov težke industrije. Končno je korporacijski svet odobril še predloge o obnovi seznamov strokovnjakov pri delovnih središčih v pokrajinah Caltanisetta, Cre-mona, Ravenna, Bergamo, Sondrio in Po-tenza. == 2 ===== Nagrada za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Klemenčič Martinu in Neži, Pušče št. 1, občina Šmihel-Stopiče, o priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. Tečaji italijanskega jezika Institut za italijansko kulturo javlja: Od ponedeljka 3. avgusta dalje je otvor-jeno vpisovanje za tri poletne tečaje italijanskega jezika (nižji, srednji ln višji oddelek). Vsak tečaj bo trajal dva meseca in sicer od srede avgusta do srede oktobra. Tečaji imajo pospešen in praktičen značaj in bo pouk v njih po tri ure na teden z lekcijami in konverzacijo. Za vpisnino in obisk dvomesečnega tečaja je treba plačati 25 lir. Točen učni red bo čimprej objavljen. Koncert Giglia v Berlinu Berlin, 3. avg. s. V veliki dvorani letalskega doma, ki je bila okrašena z italijanskimi in nemškimi zastavami, je bil na pobudo italijanskega veleposlanika Dina Alfierija velik koncert Giglija, posvečen vojnim ranjencem vojaških oddelkov SS. Koncert je v vsakem pogledu odlično uspel. Zastopniki GUF-a v Sofiji Sofija, 3. avg. s. V bolgarsko prestolnico je prispelo odposlanstvo nemških vseuči-liščnikov, danes pa je prispelo odposlanstvo italijanskega GUFa in odposlanstvo rumunskih dijakov. Vseučiliščniki vseh treh navedenih prijateljskih zavezniških narodov bodo gostje bolgarske dijaške zveze. Tiso o slovaškem sodelovanju z Nemčijo Bratislava, 3. avg. s. O priliki zaključi-tve tečaja za voditelje Hlinkove garde, ki je bil v Venicu, je predsednik slovaške republike Tiso imel govof, v katerem je potrdil odločno voljo Slovaške, da nadaljuje svojo dosedanjo pot. ki temelji na sodelovanju z Nemčijo. Predsednik Tiso je nadalje obrazložil naloge H^nkove garde, ki je porok edinosti slovaškega naroda. Pomanjkanje živil v Siriji Carigrad, 3. avg. s. Po vesteh iz Sirije trpi tamkajšnje prebivalstvo zaradi pomanjkanja živil. Cene živil so ogromno poskočile. Pomanjkanje je nastalo zaradi tega, ker kmetje nočejo prodajati svojih proizvodov sirski vladi, boječ se, da bodo te proizvode dobili okupatorji. Vlada je morala objaviti izjavo, da nima niamena oddajati proizvode Angležem in degauli-stom. Obstojalo je upanje, da se bo zelo resen položaj s to izjavo spremenil, toda kmetje še naprej prikrivajo žito in druge proizvode in odtegujejo oblasteip. Ne zaupajo v vlado, ker vedo, da jo obvladujejo okupatorji. Nova grs&a žeSezKlia Atene, 3. avg. s. Ministrstvo za korpora-cije je nakazalo 500 milijonov drahem za zgraditev železnice, ki bo vezala važno poljedelsko središče srednje zapadne Grčije Agrionela z luko Amfilehija v zalivu Arta. Kave csnejltve v kanadski potrošnji Buenos Aires, 3. avg. s. Iz Ottawe poročajo, da so tamkajšnje oblasti napovedale nove omejitve potrošnje. Med drugim bo skrajno omejena potrošnja časopisnega papirja. Kanadski listi pišejo, da bo treba emejki tudi potrošnjo električne energije in zaposliti delavstvo nekaterih industrij samo v vojni industriji. Smrtne ofcsotffre sfcstih irskih ilosiisijubav Lizbona, 3. avg. s. Iz Dublina se doznava, da je angleško vojno sodišče obsodilo na smrt 6 irskih domoljubov, članov tajne organizacije irske revolucijonarne vojake, ki se bori za popolno neodvisnost Irske. EkspSozija plinov v madžarskem premogovniku Budimpešta, 3. avg. s. Strašna eksplozija je nastala v premogovniku Topod, ki je last družbe Salgotarian. Ob eksploziji, ki je nastala zaradi uhajajočih plinov, so se zrušile podzemske galerije in pokopale rudarje na delu. 49 rularjev je izgubilo življenje. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, da ugotove krivce nesreče. Železniška nesreča v Franciji Neapelj, 3. avg. s. Na postaji Pagnv sur Mosclle se je pripetila huda železniška nesreča zaradi napačno postavljenih kretnic. V vlak, stoječ na slepem tiru. je zavozrl drugi vlak. Zaradi silovitega trčenja je en vo>z popolnoma razbilo. Šest ljudi je bilo ubitih, ena oseba pa je hudo ranjena. Vojna ita morjju Bu«nos Aires, 3. avg. s. Ameriško mornariško ministrstvo javlja, da je neka podmornica torpedirala in potopila v Atlantskem morju neko rusko trgovsko ladjo srednje tonaže. Brrdolomcl so se izkrcali v nekem pristanišču ob spodnji ameriški obali. Lorenxo M»rquez, 3. avg. s. Poveljnik južnoameriškega brodovja kontraadmiral Taj je v govoru po radiu med drug;m izjavil, da so bile v bliž'ni obale južnoafriške kolonije potopljene tri nadaljnje britanske ladje. Buenos Aires, 3. avg. s. Doznava se, da je bila te dni potopljena že 11. brazilska trgovska ladja »Barbacena«. Posadko je deloma rešila argentinska petrolejska ladja »Tacito«. Pariz, 3. avg. d. Tukajšnji listi javljajo, da je 26. julija britanska podmornica na SreJ:>zemskam morju ustavila francoski tovorni parnik »Mitidja« (3551 ton), ki je s tovorom moke, vina in fosfatov plul Iz Orana v Marseille. Britanska podmornica je francosko ladjo že hotela odvleči v neko britansko kontrolno luko kot vojni plen, dasi francoska ladja na krovu ni imela ničesar, kar bi bilo mogoče prištevati med tihotapsko blago, zadnji trenutek pa se je v spremstvu več francoskih letal pojavil francoski rušilee, ki je britansko podmornico prisilil, da je francoski ladji dovolila nadaljevati pot v Marseille, kr-nor je francoski parnik končno srečno prispel. Kakor poročajo iz Rima, bo mlatenje žita v vsej Italiji kmalu končano. Tako bo letos zgodaj mogoče pregledati rezultate letošnje žitne letine. Kakor je znano, je imela Italija v zadnjih dveh letih razmerama slabo žitno letino. — Letos je pričakovati, da se bo količina pridelka zopet približala visokemu povprečju zadnjih treh leti pred vojno, zlasti tudi zaradi tega, ker se je površina ozimne pšenice v primeri z lanskim letom povečala in se je tudi posejalo več jare pšenice. Vreme je bilo vseskozi ugodno. Mraz pozimi ni bil tako hud, da bi škodoval posevkom, obenem pa je bilo vreme suho, tako da se uastlina ni pričela prezgodaj razvijati. Tudi c-b zoritvi je bilo vreme ugodno. Letos se je povečala tudi površina, posejana s koruzo. Izgledi za letino koruze niso nič manj ugodni, kakor pri pšenici, zlasti ker je zadnje deževje odstranilo nevarnost suše. Ker bo v novem gospodarskem letu treba manj koruze za primešan je krušni moki, se bodo lahko večje količne koruze porabile za pitanje prašičev. Tudi kulture Vinske cene Urad za nadzorstvo cen pri Visokem komisariatu v Ljubljani javlja: 1. Vsi fergovci z vinom na drobno in na debelo, lastniki prenočišč, restavracij, gostiln, krčem in sličmh javnih lokalov se opominjajo, da se morajo vestno držati določil Visokega komisariata štev. 83. in 152., objavljenih v »Službenem listu za Ljubjansko pokrajino«, štev. 37. in 60. 2. Vina se smejo prodajati in točiti samo po cenah, označenih na ceniku. Za svojevoljno povišanje cene ne bo nikakršnega razloga za opravičbo. 3. Cenik mora biti izvešen na dobro vidnem in občinstvu dostopnem mestu. To velja za vse točilnice brez vsakršne izjeme. Na ceniku ni treba navesti cen samo za peneča vina, pelinkovce, aperitivna vina, likerska vina, vina iz suhega grozdja, muškate, aleatična vina, marsalo. vin0 san-to in vina mistelle kakor tudi za vsa stara vina iz trgatve leta 1938. in starejša. Kadar so njih izvor, kakovost in starost ugotovljeni s potrdilom, izdanim od odseka za prehmno pokrajine, v takih primerih je veljavna edino ta listina. 4. Razen tega se opozarja na veljavno določbo, po kateri morajo zgoraj omenjeni obrtniki, ako nimajo vina v kakovosti ljudske potrebe, prodajati potrošnikom, ki to zahtevajo, tudi vina višje kakovosti po isti ceni. 5. Prekrški zgoraj navedenih opozori) ne bedo več dopuščeni. Urad za nadzorstvo cen bo ostro postopal proti kršilcem. Gospodarske vesti = Obnovitev gospodarstva v beloruskem generalnem komisariatu. Generalni komisar za Beiorusijo Kube je te dni poročal o obnovi gospodarstva na področju generalnega komisariata. Med drugim je navedel naslednje: Prebivalstvo njemu podrejenega področja se ceni na 8 do 9 milijonov ljudi. Glavno mesto Minsk. kjer stoje poleg razkošnih uradnih palač koče, je štelo pred zasedbo 300.000 prebivalcev. Čeprav je dežela pasivna, je Sovjetska Rusija v to mesto natrpala tolikšno število prebivalstva, da bi prikazala nek razvoj, ki pa ni mogel sloneti na naravnih pogojih, kajti dežela nima ne premoga, ne železa in torej ne nudi osnove za kovinsko industrijo, ki so jo tu ustanovili. Poleg kovinske industrije obstojajo tvornice usnja in razni obrati za predelavo lesa. za izdelovanje gradbenega materiala itd. Iz 4000 naseli je Sovjetska Rusija ustvarila 1400 kolhozov, poleg 40 državnih posestev, tako zva-nih sovhozov. Navzlic mehanizaciji kmetijske proizvodnje pa je donos ostal majhen. ker niso polagali važnosti na pravilno gospodarstvo s hlevskim gnojem in na razvoj živinoreje. Oblastva se sedaj prizadevajo pospešiti predvsem pridelovanje lanu. ki tu sijajno uspeva. Obnoviti je treba tudi obsežne gozdove. Čeprav lani v jeseni ln letos spomladi ni bilo na razpolago 3000 traktorjev, ki so jih uničili Boljševiki in četudi ni bilo dovolj vprežne živine, je uspela jesenska setev v višini 85 d0 90% normalne površine, pomladna setev pa v višini 90 do 100% normalne površine. Za uspeh pomladne setve je bilo zlasti me-rodajno, da so oblastva razpustila kolhoze in so dala kmetom zaenkrat 4 do 8 ha zemlje za samostojno obdelavo. Skrb gre sedaj za tem. da se zooet nadomesti živina, da se pridelajo potrebne krmne rastline in da se pod nemškim vodstvom ustanovijo vzorna posestva. = Izkoriščanje sirotke. V nemški »Vier-jahresplan« poroča ministrski svetnik Hans Pirner o novem načinu popolnega izkoriščanja mleka in postranskih proizvodov. Predvsem gre za izkoriščanje posnetega mleka in sirotke, ki vsebuje še znatne rezerve surovin za prirejanje živil. Pred vojno so bile možnosti za popolno izkorišče-nje postranskih proizvodov malo izkoriščene. Posneto mleko se sedaj 100% izkoristi. Po novih postopkih pa se da tudi iz sirotke še marsikaj pridobiti in tudi posneto mleko se bolje izkoristi. Po novem načinu predelave pridobijo iz 100 kg posnetega mleka 20 kg sira s 50% suhe teže. medtem ko se dobi pri izdelovanju skute le 16 do 17 kg s komaj 20% suhe teže. Posebno vlogo so dobili v zadnjih letih postranski proizvodi mleka za izdelovanje be-ljakovinastih nadomestkov zA jajca. Celotna proizvodnja teh nadomestkov ustreza sedaj že letni proizvodnji v višini 800 milijonov jajc. Ti nadomestki za jajčno beljakovino so se zlasti pri kuhi tako dobro obnesli da bodo tudi po končani volni občutno konkurirali beljakovini od jajc. ker imajo nasproti jajčni beljakovini marsikatero prednost. Hans Pirner ceni. da pridobiva sedaj Nemčija iz teh odpadkov pri izdelovanju mlečnih izdelkov dodatnih 210 milijonov kg živil na leta — Ustanovitev nemškobolgarskega kmetijskega instituta. V Sofiji je bil s posebno svečanostjo ustanovljen nemško-bolgarski kmetijski institut, ki b0 organiziran P° vzorcu nemškega instituta cesarja Viljema. Kuratorij instituta bo sestavljen iz 6 nemških in 6 bolgarskih predstavnikov, predsednik pa bo izmenoma enkrat iz Bolgarije enkrat pa iz Nemčije. Stroške za g*ad- 1 riža obetajo večji pridelek kakor lani. Le pridelek sena je slabši, kar pa zopet potrjuje staro pravilo, da je v letih dobre Žitne letine manj sena. Stanje vinogradov je navzlic toplo vlažnemu vremenu, ki omogoča razvoj perono-spore in oidija, prav ugodno, ker je uspelo že v kali zadušiti vsako širjenje bolezni. V strokovnih krogih cenijo, da bo letošnji pridelek vina bistveno večji kakor lanski in bo dosegel 38 do 40 milijonov hI. Vina prihodnje leto ne bo primanjkovalo. Trgatev bo letos zgodnja, spričo toplega vremena, ki ga je prinesel junij. Dobri izgledi za novo letino kažejo tudi že vpliv na vinski trg. Vinogradniki so v pričakovanju višjih cen odlašali s prodajo, sedaj pa morajo svoje blago prodati, ker bodo potrebovali posodo za novi pridelek. Tako je v nekaterih področjih že opažati popuščanje cen, ker se je pojavila večja ponudba na trgu. Poznavalci razmer zatrjujejo, da so zaloge vina v kleteh vinogradnikov nadpovprečne, tako da bo prišlo do nove letine še precej vina na trg. njo instituta bo prispeval institut cesarja Viljema v Berlinu. = Plače novonastavljenih uradnikov in delavcev na Hrvatskem. Hrvatski trgovinski minister je izdal naredbo, po kateri morajo vsa javna in zasebna podjetja pri sprejemanju nameščencev in delavcev v službo brez ozira na položaj v podjetju naknadno zaprositi za odobritev dogovorjene plače ali mezde pri državnem uradu za tvorbo cen in mezd v Zagrebu. Po drugi naredbi je potrebno za vsako povišanje plač in mezd odobrenje imenovanega urada, ki se izda na prošnjo, ki mora vsebovati predpisane podatke. = Organizacija gospodarskih zbornic na Hrvatskem. Poročali smo že o novi organizaciji hrvatskih gospodarskih zbornic. Ustanovljene so 4 centralne gospodarske zbornice, in sicer za obrt, za trgovino, za industrijo ter za denarne in zavarovalne zavode. Vsaka teh štirih zbornic bo imela podružnice v Osijeku, Sarajevu in Dubrovniku. Sedaj je trgovinski minister izdal še naredbo o skupnem predstavništvu hrvatskih gospodarskih zbornic, ki se ustanovi v Zagrebu kot posvetovalni organ državne vlade. To predstavništvo bo proučevalo gospodarska vprašanja s splošnega gledišča, predlagalo bo smernice za delo zbornic, strokovnih zajednic in poslovnih central, dajalo bo svoja mišljenja o ustanavljanju podjetij, o združitvi in reorganizaciji ter likvidaciji obstoječih podjetij, stavljalo bo predloge za mednarodne trgovinske pogodbe in sporazume, reševalo bo vprašanje delovnih odnošajev, ki se nanašajo na več gospodarskih panog, ki pripadajo raznim strokovnim zajednicam, dajalo bo mišljenja o načrtih gospodarskih zakonov in naredb, ki presegajo delokrog zbornic, končno bo reševalo tudi vprašanja in vršilo naloge, ki jih predstavništvu poverijo posamezna gospodarska ministrstva. V poslovnem odboru predstavništva bodo 4 predsedniki centralnih zbornic poleg glavnega tajnika one zbornice, katere predsednik bo vršil dolžnosti predsednika predstavništva. Poleg poslovnega odbora bo širši odbor, v katerega bo trgovinski minister imenoval eno četrtino članov ?z vrst priznanih gospodarskih strokovnjakov, zbornice pa bodo zastopane z enakim številom članov. = Povečan kontingent za angleški obtok bankovcev. Ameriški zakladni urad je ob koncu julija povišal kontingent za obtok bankovcev za nadaljnjih 50 na 880 milijonov funtov. Ob izbruhu vojne je znašal kontingent za izdajo bankovcev 580 milijonov. Ol tedaj pa je bil šestič povišan, vsakokrat za 50 milijonov. Dne 22. julija je znašal dejanski obtok bankovcev 815 milijonov funtov in se je torej že znatno približal maksimalnemu doslej dovoljenemu kontingentu v višini 830 milijonov, ki pa je sedaj povečan na 880 milijonov. Obnavljanje grškega gospodarstva Atene, 3 avg. s. Minister za proizvodnjo Gocanianis je odredi, da se s 1. avgustom vzpostavita prost prevoz in svobodna trgovina vseh žit razen koruze na vsem ozemlju Grčije, vendar pod pogojem, da se poljedelci zadostili vsem davčnim predpisom in predpisom o obvezni oddaji žita Listi zelo ugodno komentirajo ta važni ukrep, ki pomeni normalizacijo grškega gospodarskega življenja. Atene, 3. avg. s. Po odloku finančnega ministrstva je začela zopet poslovati atenska borza, ki bo imela dvakrat na teden seje za transakcije z državnimi papirji, ki se bodo smeli nakupovati samo z drahmami in proti takojšnjemu plačilu. Atene, 3. avg. s. Od 1. avgusta t L dalje bo atenska radio postaja oddajala tudi državni program z vestmi in predavanji, sestavljenimi v posameznih ministrstvih. Nemško-madžarski trgovinski razgovori Budimpešta, 3. avg. s. V popolno zadovoljstvo obeh strank so se zaključila dela mešane nemško-madžarske gospodarske komisije za izvedbo trgovinskega dogovora med obema državama, ki je bil nedavno uveljavljen. Madžarski trgovinski minister je ob tej priliki priredil kosilo na čast predsedniku nemškega odposlanstva ministru dr. Clodiusu. ki so se ga p^leg članov obeh delegacij udeležili tudi nekateri člani vlade. Aretacije Židov v Budimpešti Budimpešta, 3. avg. s. Policijske oblasti so izvršile v prestolnici racijo v javnih lokalih in v nekaterih zasebnih gostiščih. Pri tem je bilo aretiranih n; 1 100 Židov, izmed katerih so jih 50 pridržali v zaporu, ker so bili brez listin o pristojnosti. Gre po večini za Žide, ki so tajno prekoračili madžarsko mejo. INSERIRAJTE V „ JUTRU" ! Angleški vpad v Stockholm, 3. avg. d. Londonski dopis- J niki švedskih listov navajajo pisanje angleške tedenske gospodarske revije »Eco-nomist«, ki v svoji zadnji številki ugotavlja, »da britanski otoki pod nobenim pogojem ne smejo prevzeti kakega rizika druge fronte, za katero se zadnji čas bori neodgovorna propaganda. V svojem komentarju v tem vprašanju piše angleški gospodarski list, da se vojaški podvigi Anglije sami sebe omejujejo z razpoložljivo tonažo transportnega brodovja, in poudarja, da je prav tako tudi splošno jasno, da bi morala biti osnovni pogoj za sleherni poskus invazije tudi premoč v zraku. Zagovorniki invazije pa so prezrli nekaj in sicej- velike omejitve, ki so bile angleškemu prebivalstvu že vsiljene v preteklih treh letih vojne z vzdrževanjem front, razprostrtih po vsem svetu, predstavlja za Anglijo ogromno breme. Propagatorji druge fronte zmerom zatrjujejo, da ima Anglija 4 do 5 milijonov nezaposlenih čet, ni pa treba nobenih tajnih informacij, poudarja nadalje »Economist«, da se izprevidi, kako silno varljive so take številke, čeprav je mogoče, da so bile mobilizirane tolikšne množice vojaštva in da je bilo to vojaštvo tudi vojaško izvežbano, odpada najmanj polovica samo na mornarico, letalske sile in civilno obrambo. Od preostalega števila je nad milijon vojakov na Bližnjem vzhodu, pripravljenih za podporo sovjetski vojski v obrambi Kavkaza, za obrambo Sueškega prekopa, Indije in neštevilnih drugih strateško važnih postojank, ki jih ima Anglija raztresene po svetu. Čete, ki jih ima Anglija doma na otočju, pa so spet mešanica vseh mogočih vojaških panog in pomožnih čet. Ako je komu prav ali ne, vendar morajo biti naši pehotni oddelki in letalske sile, ki smo jih organizirali po katastrofi pri Dunkerqueu, na razpolago za lastno obrambo, poudarja angleški list, ld navaja nadalje, da je velik odstotek v Angliji nahajajočega se vojaštva tudi v službi proti letalske zaščite. Le majhno število čet na angleškem otočju je res izvežbanih tako, kakor bi zahteval poskus invazije v Evropi. Tako se samo po sebi razkriva dejstvo, da čete, ki jih ima Anglija doma, po številu niso dovolj močne niti toliko, da bi Nemce prisilile umakniti znatne sile z vzhodne fronte. Vsi navedeni preudarki, naj se tudi skušajo tolmačiti kot pomote, vendarle razkrivajo, kako napačna je vera, da je angleška domača vojska kakor na verigi privezan pes, ki ga nikdo ne mara izpustiti. »Economist« ugotavlja nato, da ima »nasprotnik na za-padni fronti mnogo preveč razpoložljivih divizij«, in pravi nato: »Popolnoma točno je, da bi to v najugodnejšem primeru, ako bi bila Sovjetska zveza poražena, preden bi bilo mogoče Nemčijo prijeti na zapadu, pomenilo raztegnitev vojne za zelo dolgo dobo, v najslabšem primeru pa tudi izgubo zmage, ker bi se namreč takoj zopet pojavila nevarnost nemške invazije v Anglijo. Ničesar ne bi dosegli, če bi pustili, da se naše čete, katerih naloga je odvrniti to nevarnost, že prej uničijo. Ponesrečen poskus invazije v zapadno Evropo bi zopet ustvaril možnost nemške invazije Anglije, britanski otoki pa so, tako zatrjuje angleški list, življenjske važnosti ko oporišče za letalske napade in druge podvige proti zapadni Evropi, kakor tudi kot zbirališče ameriških sil. Izguba tega oporišča bi pomenila katastrofo za zavezniške narode, vštevši Sovjetsko zvezo.« Na koncu navaja angleška gospodarska revija še naslednjo značilno ugotovitev: »Res je, da bi bilo treba invazijo v zapadno Evropo pričeti čim prej, toda glede na številčno omejenost angleškega naroda kot vojaškega činitelja na eni strani ter na ogromne industrijske in strateške možnosti Evrope na drugi strani, se zdi taka invazija težko izvedljivo podjetje, dokler ni na razpolago zadostnega števila izvežbanih in opremljenih ameriških čet, ki bi zaveznikom jamčile premoč v vojaštvu in vojnih potrebščinah. S to ugotovitvijo angleški list, ki slovi po treznem presojanju položaja, prihaja na osnovi suhih dejstev do zaključka, da je za dolgo časa prazna vsaka propaganda za postavitev zavezniške druge fronte v zapadni Evropi. Razbremenitev sovjetske vojske nemogoča Berlin, 3. avg. d. K britansko-ameriško-sovjetski propagandi za ustvaritev tako zvane druge evropske fronte pripominjajo v merodajnih nemških vojaških krogih v Berlinu, da tudi morebitna resnična postavitev take druge fronte v Evropi ne bi prav nič vplivala na sedanjo razvrstitev nemških vojaških sil. V Berlinu naglašajo, da v primeru druge fronte z vzhodnega bojišča ne bi bilo treba oitegniti niti enega vojaka, niti enega tanka in niti enega letala. Nemške vojaške sile, ki so že pripravljene na zapadu, so dovolj močne tako po številu kakor tudi po svoji najmodernejši oborožitvi, da bodo lahko zmagovito odbile sovražnikov napad, pa naj bi prišel na kateri koli točki evropskih obal. Angleška protievropska politika Berlin, 3. avg. s. List »Borsenzeitung« proučuje v daljšem članku protievropsko politiko Anglije. Na podlagi najnovejšega Evropo netficgoc angleško-boljševiškega sporazuma dokazuje, da hoče Anglija podrediti Moskvi vso srednjo in vzhodno Evropo in prepustiti sovjetski vladi popolno svobodo, da da tem državam obliko, ki se ji zdi najbolj v skladu z njenimi interesi. Razčlenjujoč vso angleško politično zadržanje v evropskih vprašanjih v zadnjih letih pripominja pisec, da je angleška šola vselej skušala odrekati Evropi pravico in možnost ustvaritve velike skupnosti, v kateri naj bi bili organizirani in vzporejeni življenjski interesi vseh. Anglija bi po tej drugi krvavi svetovni vojni ne mogla obljubiti Evropi drugega kakor svoje večno »ravnovesje sil«, prikrojeno v njene namene, namreč ravnovesje, ki naj bi bilo po njeni zamisli podobno ravnovesju svetovnih sil ali podreditvi interesov in vprašanj raznih držav britanskim interesom in imperialistični sebičnosti. Evropa naj bi bila samo udobna tla, na katera bi britanski imperializem lahko stopil s svojim težkim korakom. Zato si prizadevajo po znanem rafiniranem načinu ustvariti skupine in protiskupine, zaveznike in nasprotnike, da bi nadaljevali znano igro podpiranja sedaj tega sedaj onega. Od Sovjetske zveze do Portugalske, od Finske do švedske in Turčije bi se moral izvesti ta zamotani sistem ravnotežja, ki bi bil v skladu s sebičnimi koristmi britanskega imperija, toda za uspešno vzdrževanje miru spričo takega ravnotežja sil bi ne zadostoval niti genij kakega Bismarcka. Trde izkušnje pretekle in sedanje vojne, zaključuje list, niso ničesar dopovedale tradicionalni angleški sebičnosti, kajti Angleži se za nobeno ceno nočejo odreči svoji oholosti. Oni imajo samo eno mero in po tej presojajo vse zadeve Evrope in ostalega sveta. Ta mera je njihov imperializem brez mej. Nemška letala nad Anglijo Berlin, 3. avg. s. Kakor poročajo iz merodajnih vojaških krogov, so nemška bojna letala napadla nekatere kraje v srednji Angliji. Vrgla so mnogoštevilne rušilne in zažigalne bombe, zadela vojaške naprave in povzročila huda uničenja ter veliko škodo. Berlin, 3. avg. d. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so nemška bojna letala preteklo noč ponovno uspešno bombardirala z eksplozivnimi in zažigalnimi bombami mnogotere vojaške objekte v srednjem delu Anglije. Povzročena je bila velika škoda in so piloti ugotovili izbruh mnogoštevilnih požarov. Stockholm, 3. avg. d. Iz Londona javljajo švedski listi v ponedeljek zjutraj, da je imei po dvodnevnem presledku London skupaj z okolico v zgodnjih jutranjih urah ponovno letalski alarm. Podrobnih poročil o delovanju nemškega letalstva nad tem področjem še ni bilo na razpolago. Angleške letalske izgube Stockholm, 3. avg. s. Angleška poluradna agencija je včeraj objavila poročilo o izgubah angleškega letalstva v preteklem tednu. Po tem poročilu je angleško letalstvo na evropskem kontinentu izgubilo 137 letal, na Bližnjem vzhodu pa 23 letal. A-gencija sama dodaje, da je v mesecu juliju angleško letalstvo izgubilo 432 letal. Pomanjkanje delavnih moči v Angliji Lizbona, 3. avgusta, s. Iz Londona se doznava, da je pomanjkanje delovnih sil v Angliji vedno hujše. Angleška informacijska agencija objavlja, da je vlada z včerajšnjim dnem izdala povelje vsem državljanom Zedinjenih držav angleškega izvora, moškim in ženskam, naj se vrnejo v domovino in vstopijo v delo v vojne tvornice. Nazadovanje premogovne proizvodnje v Angliji Stockholm, 3. avg. d. Velikansko pomanjkanje goriva, ki vlada v Angliji zaradi postopnega nazadovanja proizvodnje v premogovnikih, odkriva včeraj objav^ Ijeni razglas britanskih oblasti, ki pravi, da je bilo nad 1000 raznih podjetij v Angliji pozvanih, naj takoj znatno znižajo potrošnjo goriva, ker so dobave v normalnem obsegu zaradi poslabšanja položaja na premogovnem trgu postale nemogoče. Prativofno razpoloženje v Južni Afriki Lorenzo Marquez, 3. avg. s. Po vesteh iz Južnoafriške unije se tam nadaljuje pritisk na prebivalstvo, da bi se prostovoljno javilo v vojaško službo. Listi pišejo med drugim. da je občinski svet v Johannesburgu odpustil mnogo delavcev, ki jih je zamenjal z ženskami, da bi jih prisilil k vstopu v vojaško silužbo. toda mano je, da so zlasti bogatejši nastavljene! speljali vso zadevo zase tako ugodno, da so še nadallje ostali na svojih mestih. Ti dogodki so izzvali ogorčenje prebivalstva, v imenu katerega sta ostro kritizirala to postopanje tudi dva občinska svetnika v opoziciji, ki sta obto-ževela vlado, da se poslužuje najbolj nasilnih sredstev, da bi znovačila reveže za topovsko hrano, ki naj se daruje Angležem, medtem ko bogati mirno lahko ostanejo doma. Spomini na staro Prešernova ulica se je Imenovala pred 70 leti Slonova ulica. Bila je precej drugačna, pač dolga kakor sedaj, sicer pa ozka, posebno v začetku pri »Slonu« ter v sredini. Na levi strani proti Marijinemu trgu je ostala ista črta; pred 60 leti je zrasla hiša. kjer je bila trgovina s špece-rijo. danes pa je tam Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Male trgovske, kra-marske hiše v nadaljnji fronti so take, kakršne so bile pred 70 leti. Del frančiškanskega samostana ie imel samo eno nadstropje, šele kasneje so prizidali drugo. — Na desni strani nasproti »Slonu« pa je bila dolga enonadstropna hiša trgovca s špecerijo Luckmanna. V tej hiši je bila tudi Gotzlova trgovina z igračami, potem pa trgovina z urami, last trgovca Geba, ki je bil zaveden Slovenec in občinski odbornik. — Perlesova hiša je bila skoraj taka ko danes. Za hišo je bila pivovarna in lep senčnat vrt, kamor so se ljubljanski meščani hodili pred 50 leti hladit s pivom. Po ljubljanskem potresu je sezidal tovarnar Perles zraven stare hiše dvo-nadstropnico. V stari hiši je imel pred 60 leti Zid Neumann veliko trgovino z obleko, ki sta jo pozneje prevzela slovenska trgovca Gričar in Mejač, zdaj jo pa ima Perlesov sin. — Nadalje so bile proti Marijinemu trgu male hišice: Šu-pevčeva, pozneje last trgovca Bernarda, svečarja. prodajalca medu in medenih izdelkov. Naposled je mestna občina regulirala to ulico. Hiše, ki so stale prej na cesti, so podrli in na prostoru je zrasla palača Mestne hranilnice ljubljanske Na vogalu proti Marijinem trgu je stala hiša trgovca in steklarja Kleina. Tudi ta je padla po potresu, da je dobila Prešernova ulica sedanjo širino. Marijin trg je bil pred 70 leti veliko man;ši, kakor je danes. Na koncu Prešernove ulice je bila mala enonadstropnica trgovca in obrtnika Frischa. To in sosedno hišo. v kateri je bila obče priljubljena gostilna »Pri mostu«, so podrli. Na prostoru obeh hiš je sezidal sin starega Frischa sedanjo lepo trinadstropnico. Hiša sedanje trgovke gospe Smalčeve je imela samo dve nadstropji; bila je prej last tovarnarja z barvami Adolfa Hauptmana, ki je pred dvema letoma umrl. Op je nadzidal ozki hiši še dve nadstropji ter znatno olepšal pročelje. Pred Hauptmanom je bila hiša last trgovca Ranta, pristnega Nemca iz raiha. — Hiša v kateri je gostilna pri »Belem volku«, je last gospe Lenčetove. rojene Resman. Gostilna je bila vedno prav dobro obiskana, točilo se je izborno vino. Zlasti pred 70 leti so hodile v vežo stare ženice in perice iz ljubljanske okolice srkat dobro vince, zraven pa so prigrizovale masleni kruh, ki ga je gostilničarka sama pekla. Po domače so ljudje imenovali gostilno »Pri Matičku«. Soprog sedanje lastniee hiše in gostilne je bil dober narodnjak in občinski svetnik. Umrl je med svetovno vojno ter zapustil v oporoki lepe zneske raznim dobrodelnim in prosvetnim društvom. — Onstran Marijinega trga je bila na vogalu ob Sentpeterski cesti velika dvonadstrop-ijica lekarnarja Mayerja, ki je segala prav do obrežja Ljubljanice. V hiši je bila razen lekarne brivnica starega padarja Fin-za, nekatere trgovine in mala kavarna. Ljubljanski potres je tako poškodoval hišo. da so jo morali do tal podreti. Lekarnar je potem sezidal sedanjo palačo. Pred to hišo. malo onstran proti mostu, je bila trgovska hiša z železnino. Bila je ozka, enonadstropna. samo za trgovine. Bila je last trgovca Schiffrerja. Na strehi je bila na vsakem koncu velika buča, napis pa je bil »Zum Wutscher«. Tudi ta hiša je veliko trpela po potresu in so jo zatorej podrli. Na prostoru te hiše stoji danes Prešernov spomenik. Wolfova ulica je bila še pred nekaj leti zelo ozka. Na levi strani proti Marijinemu trgu je bilo Auerjevo posestvo. Bilo je tu več hiš. Ena je segala prav do polovice sedanje ulice, rekli so ji »vagon«. Na dvorišču je bila pivovarna, kjer so varili izvrstno pivo. Za pivovarno je bil velik senčnat vrt, ki je bil od gostov prav dobro obiskovan, zlasti pred 60 leti, pa tudi še pozneje. Stari Auer je bil Nemec, toda rodoljub v vsakem pogledu. Bil je velik dobrotnik revežev ter je veliko ijudi s podporami ali posojili, ki jih je itak le redkokdaj dobil vrnjene, rešil pogina. Čudno naključje je bilo. da sta stari Auer in njegova blaga soproga umrla drug za drugim. Prvi je umrl Auer, takoj naslednji dan pa soproga. Akoravno so Auerjevi v svoji dobroti veliko razdali revežem, je vendar ostalo dedičem še lepo premoženje. Auerjeva hči Zeni se je poročila z dr. Oražnom, a v zakonu ni dolgo živela. Pa tudi nepozabni dr. Oražen je razmeroma mlad umrl; zapustil je v oporoki svoje veliko premoženje dijaškemu domu za medicince. V trajen spomin se blesti napis: »Dr. Oražnov dom«. — Nadaljnja hiša je bila last svečarja Oroslava Dolenca: bila je pritlična, a po potresu je Dolenc postavil današnjo zajetno trinadstropnico. Hiša, kjer je bila še pred kratkim Golobova trgovina z železnino, je bila prej last ključavničarja Achtschlna, ki je bil dolgo let pri gasilcih in je veljal za Nemca Nadaljnja hiša trgovca Pauschina je obdržala staro pročelje, le Izložbena okna so prenaredili in olepšali. To hišo, ki je bila nekdaj last Scheuchenstuelovih, staršev Primičeve Julije, je kupil trgovec s steklenino Alojzij Pavšin, ki je imel veliko otrok. Ena hči se je poročila z Viktorjem Parmo, okrajnim glavarjem ln skladateljem, ki je pod avstrijsko vlado veliko pretrpel; po razsulu Avstrije je šel v pokoj ter bil direktor slovenske opere v Mariboru, kjer je tudi umrL Njegovo truplo so prepeljali v Ljubljano k večnemu počitku Kaj je bil Parma za Slovence, je vsakomur znano. Njegove glasbe so se kmalu udomačile, njegove opere so zelo priljubljene. V počastitev njegovega spomina imamo tudi v Ljubljani Parmovo ulico. Po smrti starega Pavšina je prevzel trgovino njegov zet g. Klebl, ki pa je naposled prodal trgovino I. Parmi, sinu pokojnega skladatelja. — Hiše na desni stra- ni od Kongresnega trga proti Marijinemu trgu »o, c izjemo ene same, docela izpre-menjene. Hiši trgovca-krznarja V. Krej-čija in Riederjevih dedičev sta ob potresu zelo trpeli; morali so ju podreti in tu je sezidal krmar Krejči trinadstropnico. Tudi stara hiša, kjer je danes Mayerjeva trgovska palača, je ob potresu zelo trpela, toda špecerist Lasnik jo je takoj popraviL Po razsulu Avstrije jo je kupil učitelj Pesek in postal tiskarnar. Ustanovil je tudi posojilnico, ki pa je propadla. Nato je kupil to hišo trgovec I. C. Mayer, jo pred leti podrl ter sezidal po načrtih arhitekta Rohrmana sedanjo ogelno palačo. E. fosin. Nova nemška taktika „Mot Ptilk" Po prehodu nemške vojske čez Don spoznava svet novo nemško taktiko vojevanja. To ni več ustvarjenje znamenitih klinov in obkroeevanje, kar sita biila doslej glavna znaka vsake nemške velike ofenzive. Nova izpopolnjena taktika, ki ima še močnejši učinek, se imenuje »Mot-Pulk«. To ni ni-kakšna vojaška skrivnost več. O novem načinu vojevanja govorijo situacijska poročila berlinskih vojaških krogov kakor tudi opisii vojnih poročevalcev, ki sodelujejo na vzhodni fronti. Začetek s presenečenji Od pričetka sedanje vojne se je nemško vojno vodstvo odlikovalo po tem, da se ni krčevito držalo starih teorij, o katerih predavajo na vojnih akademijah. Posluževalo se je sredstev in načinov, ki so se videli na prvi pogled neizvedljivi zgolj zato. ker niso bili usmerjeni po klasičnih načelih vojevanja, ki zahteva redni dovoz in redno zavarovanje vojskujočih se čet. Nove nemške strateške poteze so dosledno šle za tem, da sovražnika čim bolj presenetijo. Prav zato, ker je sovražhik vedno pričakoval, da bo napaden po načelih stare šole. se je mahoma zrušil ves njegov, z dolgotrajnim trudom izgrajeni obrambni sistem. Kdo ne pomisli v prvi vrsti na Francoze, ki so vso svojo strategijo izgradili na zamisli orjaške obrambne črte. nakar so se brezglavo znašlj ob nepričakovanem napadu strmoglavcev in vdoru nemških klinov! Nemška taktika je bila v tem, da je zarini-la nagle oklopna kline v sovražno črto. potem pa je take kline strnila za sovražno črto kakor klešče. Odrezane čete so mahoma izgubile odporno moč, upUahniia je njihova borbenost in tako so nemške čete dosegle, da so se velike sovražne borbene skupine izločile iz boja z razmeroma prav majhnimi žrtvami. Kaj je „Mst-PuIk"? Ko je Nemčija za počela svoj veliki pohod proti Sovjetski Rusiji, se je prav tako uveljavil ta način vojevanja. Novost je bila samo ta. da so se posamezni odrezani deli ruske vojske borili srdi tej e kakor Francozi in da je mestoma bilo treba vse do zadnjega moža pokončati z orožjem. To je napadalca veljalo nekaj več žrtev kakor na zapadni fronti. Zato se je nemško vrhovno vodstvo letošnjo pomlad lotilo novih načrtov, ki naj bi kolikor le mogoče prihranili lastne žrtve pri tem pa naj bi imeli čim več izgledov na uspeh. Tako se je porodila ideja »Mot-Pulk«. Kaj pomenita ti'skrivnostni besedici? To bomo, kolikor se da nazorno, razložili v nasledaiem: Namesto brzi h oklopljenih kolon in namesto naglih presenečenj se zdaj spet uveljavlja strnjena množina težkega materiala, kakor v prvi svetovni vojni. To je napad Radio TOREK, 4 AVGUSTA 1942-XX 7.30 Slovenska glasba. 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Na harmoniko igra Vlado Golob. 13 Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Klasični orkester vodi dirigent Manno. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Š.ijanec — glasba za godalni orkester. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Orkester vodi dirigent Segurini. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Operna glasba. 20 Napoved časa — poročila v italijanščini 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Vojaške pesmi. 20.45 Orkester vodi dirigent Petralia. 21.15 Koncert Komornega zljora. vodi dirigent D. M. Sijanec. 21.40 Koncert violinista Kajetana Burgerja. pri klavirju Marijan Lipovšek 22 Moderne pesmi — vod* dirigent Zeme 22.45 Poročila v italijanščini. »Mot-Pulka«. »Mot-Pulk« je orjaški četve-rokotnik, podoben karejem Friderika Ve-kega. Četverakotnik »Mot-Pulk« ima na vseh štirih straneh dolge vrste težkih tankov. To je okvir. V varstvu tankov so: pe-šadija. raznovrstno topništvo, protiletalski topovi kakor tudi ves pratež. ki ima s seboj vso prehrano, gorivo, popravljal niče in drugo, kar je potrebno za samostojno voje-vanje. Vse od infanterista do zadnjega pretežnega voza je motorizirano. Takšna samostojna orjaška četverokotna enota se na dano povelje premakne. Kakor pošast se vali dalje in zdrobi pred seboj vse, kar se mu postavi po robu. Ne mislite, da je stranica takega četverokotnika dolga samo par kilometrov. Ne. za primer naj navedemo nemški napad pri Harkovu. kjer je prednja črta tankov šla v dolžino 300 km! Kjer se takšni orjaški sili zoperstavijo odporna središča, ki jih ni mogoče kar mahoma pokončati, se izločijo iz »Mot-Pulka« potrebne napadalne edinice, ki se učvrstijo pred sovražno utrdbo in jo tolčejo tako dolgo, dokler s>e ne vda. Kjer »Mot-Pulk« ne more nezdržno naprej, odpošlje napadalne edinice. ki skušajo po stari metodi klinov zarezati v sovražno fronto zevajoče odprtine. Tako so na primer ob Donu brli naprej poslani pionirji, da so kljub silovitemu sovražnemu ognju ustvarili mostišča in tako omogočili, da se je »Mot-Pulk« lah-ko premaknili na ono strah reke. kjer se je seveda takoj spet razvrstil v strogo določeni razpored. PsseJtifcsti novega vojevanja Prednosti »Mot-Pulka« so naslednje: 1. naprej drveči »Mot-Pulk« predstavlja zelo veliko borbeno silo z največjo dinamiko. Kakor parni valjar pregazi vse. 2. Dovoz, ki je na drugih bojiščih težaven, je za časa vojevanja »Mot-Pulka« nepotreben. »Mot-Pulk« je samostojna borbena sila, ki ima vse potrebno s seboj in čigar oskrba ne postane kočljiva niti tedaj, čim bolj se »Mot-Pulk« oddaljuje od svojega izhodišča. Česar na ne more voziti s seboj, mu donašajo velika transportna letala iz zaledja. 3. »Mot-Pulk« nima proti sovražniku, obrnjenega samo enega »obraza«, ker lahko manevrira na vse strani in lahko vsak trenutek spremeni svojo smer, po potrebi tudi na ta način. da podaljša svojo diagonalo in potem prodira v obliki klina. 4. »Mot-Pulk« je na vse štiri strani enako oklopljen. Nasproti sovražniku torej ni nikjer nezakrit in ni ranljiv ne od strani, ne izza hrbta. Zaenkrat je največja prednost »Mot-Pulka« v njegovi novosti. Sovražnik doslej še ni mogel uporabiti proti njemu učinkovitega obrambnega sredstva. Novi način vojevanja zahteva kakor vidimo ogromno množino raznovrstnega materiala. Če naj pride do odločilne bitke, mu mora sovražnik postaviti po robu še večjo množino materiala. »Mot-Pulk« pomeni v gotovem »mislu povratek k velikim materialnim in pozicijskim bitkam v prvi svetovni vojni. »Mot-Pulk« se ne odeva s kakšno skrivnostno meglo in zatorej sovražnika ne preseneča s tisto brzino kakor taktika klinov, pač pa s svojo silo. Pohod »Mot-Pulka« se pred sovražnik o ne da maskirati. Kadar se »Mot-Pulk« na dano povelje premakne. si je sovražnik na jasnem o njegovih nadaljnjih manevrih; vprašanje je samo, ali se mu postavi nasproti s tolikšno silo. da je količkaj izgleda na začasno zadržanje »Mot-Pulka«. ali pa se sovražnik po žrtvovanju predtfraž. oziroma zaščitnic rajši umakne. Taktika »Mot-Pulka« ni tako elastična, kakor vojevanje s pomočjo naglih oklopljenih edinic in s pomočjo klinov. Poveljnik »Mot-Pulka« mora. kakor vojskovodja prejšnjih časov, izdelati kolikor mogoče natančen napadalni načrt, ki ga v teku vojevanja ne more dosti menjati po novih strateških domislicah. »Mot-Pulk« ni rafiniran precizijski instrument, temveč orjaški valjar. Generalfeldmaršal von Račk Kdo je zamislil novi način vojevanja s pomočjo »Mot-Pulka«, tega zaenkrat ne izvemo, kakor še tudi ni zapisano v zgodovino sedanje vojne, kdo je prav za prav izumil strmoglava letala m kdaj se je porodila prva misel obkroževalne taktike s pomočjo klinov. Pravijo, da je zamisel »Mot-Pulka« prvj razvil generalfeldmaršal Rommel. Res je Rommel pri napadu na To-bruk — docela v skladu z zamislijo »Mot-Pulka« — ustavil pohod pred širokim obrambnim jarkom, kamor je poslal pionirje, da so jarek mestoma zasuli, nakar je vdrl v Tobruk z vso silo svojih tankov. Tisti, ki se danes na vzhodni fronti v večji meri poslužuje taktike »Mot-Pulka« pa je generalfeldmaršal von B o c k , ki mu je bilo letošnjo pomlad poverjeno vrhovno poveljstvo nad nemško južno armado. Vsaka ofenziva je značilna za zasnovatelja, v kolikor sploh ima vojskovodja posebne strateške značilnosti. Južna ofenziva zadnjih tednov je vsekakor prav značilna za general fefld maršala Bocka. Mož je iz stare častniške družine zrasel je v pruskem okolju trdnjave Kiistrin. kjer se je rodil 1880. Po kadetnici je postal generalštabnik pri Plet-tenbergovem gard nem zboru. V prvi svetovni vojni je bil prijatelj in sodelavec nemškega prestolonaslednika. O njem pravijo, da ni tak specialist za bliskovito vojno. kakor generali Rommel Guderian in List. Von Bcck je dedič stare pruske vojaške tradicije. Drznost, ki odlikuje »bliskovite« generale, pri Bocku ni posebno očitna. Seveda pa je napačno soditi, da bi bil Bock nedostopen za taktične novo?ti. On skuša kombinirati stara, preizkušena temeljna pravila strategije z novimi in najnovejšimi izkušnjami. Von Bock vel ja za posebnega intelektualca med nemškimi generali. Tudi na fronti ima s seboj veliko vojaško knjižnico in vsak prosti trenutek prebira vojaške teorije. Svojemu častniškemu zboru rad izčrpno predava o svojih nazorih in namenih. Pred pričetkom vsake večje bitke jim natančno razloži dejanski stan. Gotovo ni zgolj naključje, da je ta temeljiti generalštabnik na tako odgovornem delu ruske fronte. Generalfeldmaršal Bock je prav tako kakor Rommel in Guderian predstavnik posebne zamisli in posebne metode. Razpust Dražbe za uprava Tabora Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291. glede na svoio naredbo z dne 16. julija 1941-XIX št. 69 o razpustu političnih društev, glede na zapis javnega notarja dr. Andreja Kuharja z dne 23. oktobra 1937 št. 6161 o ustanovitvi Družbe za upravo Tabora, družbe z o. z., po katerem se je ta družba ustanovila z edinim namenom, da prevzame upTavo in vzdrževanje sokolskih domov, predvsem pa doma Sokola Tabor v Ljubi lani in je tako bila v obliki družbe z omejeno zavezo v resnici politična združba, ki je s Sokolom, čigar ustanova je. delovala italijanskim koristim nasprotno in glede na svojo odločbo z dne 11. septembra 1941-XIX št. 41, s katero je bil imenovan fašist rag. Lo-Jo-vico Maffei za komisarja-likvidatorja Sokola. odreja: Člen 1. Določbe naredbe z dne 16 julija 1941-XIX št. 69 se razširjajo na Družbo za upravo Tabora, družba z o. z. Likvidacija imovine se poverja po navodilih in s področjem iz odločbe z dne 11-septembra 1941-XIX št. 41 fašistu rag. Lo-dovico Maffei komisarju-likvidatorju društva Sokol. Člen 2. Rok petih dni za izročitev listin po členu 3. naredbe z dne 16 julija 1941-XIX št. 69 začne teči z dnem. ko stopi ta naredba v veljavo. Izročiti se morajc komisarju-likvidatorju. Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 31. julija 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Življenje srbskih delavcev v Neitieip Delovna taborišča so urejena tako, da pa možnosti ustrezajo šegam in navadam vsake narodne skupme Beograd, konec julija. Kakor vsi narodi, ki so priključeni ustvarjanju novega evropskega reda, tudi Srbi prispevajo svoj skromni delež s tem. da dajejo Nemčiji delovne sile na razpolago. Inozemski delavci in delavke v Nemčiji niso cenjeni samo kot delovna moč, temveč tudi kot ljudje in kot pripadniki tujega naroda. Nemška delovna fronta, ki ji pripada naloga, skrbeti za inozemske delavce in delavke v Nemčiji izven delovnega časa v obratu, se ozira na nacionalne šege in posebnosti vsake skupine, kolikor je le mogoče. Izvajanje tega obzira pri pretežno taboriščnem načinu bivanja inozemskih delavcev in delavk pa ni zmerom lahko, saj so pogostokrat združeni pripadniki večjega števila evropskih narodov v enem taborišču. Vsak obisk pa pokaže, da so nemški vodje taborišč znali inozemskim delavcem in delavkam napraviti bivanje prijetno, kar se da in jih pobuditi k smotrnemu izkoriščanju prostega časa. Večina taborišč se nahaja v prav lepem okolju, če le mogoče blizu kraja zaposlitve. a po možnost; i na robu gozda. Spretne vodstvo posameznih domov je taboriščem nadelo podobo velikega stanovanjskega mesta. Vodja taborišč skrbi v prvi vrsti za lepo urejene poti in za čistočo v baraki. Nekateri so med prebivalci taborišč priredili tekmo v čistoči in zmagovalci so bili nagrajeni z glasbenimi instrumenti, knji- gami in podobnimi rečmi. Prebivalcem posamezne barake je zmerom v veliko veselje, da je bil prav njihov dom odlikovan. Vsako poslopje je razdeljeno v več sob, tako da je v vsaki do 12 stanovalcev. Prostori pa so tako veliki in zračni, da se nihče ne čuti utesnjenega. Vsakdo ima možnost, da svoje stvari spravi v omarici, ki se zapira s ključem. Miz in stolov Je v vsaki sobi dovolj na razpolago. Samo po sebi se razume, da ima vsako poslopje svojo umivalnico. Mnoga taborišča pa imajo še lastna kopališča, v katerih se delavec po težkem delu lahko osveži. Posebno pozornost posvečajo vodje taborišč oskrbi. Skupno s taboriščnimi kuharji sestavljajo jedilne liste, ki se v največji meri ozirajo na navade, kakršne imajo inozemski delavci v prehrani. V zelo mnogih taboriščih je uspelo, s sodelovanjem inozemskih prebivalcev velike površine zemlje obdelati z zelenjavo. Marsikje pa so priredili celo kokošje farme, rede pa tudi svinje in zlasti velike količine kuncev. Zelenjava, jajca in meso znatno izboljšujejo obede. Dela, ki jih nalaga takšno drobno kmetijstvo, inozemski delavci radi prevzemajo in kar tekmujejo med seboj, da bi bil donos čim višji in da bi živali, ki jih rede, dale čim boljšo prirejo. Vrtnarstvo, ki ga goje v vsakem taborišču, pa ne stremi samo po koristi, temveč skrbi tudi za lepoto. Zato se pa v vsakem taborišču goje cvetlice, ki potem krase sobe in okna. KULTURNI PREGLED Težka in lahka hrana Razgovor, ki sta ga imela dva prijatelja o težki in lahki hrani, se ni seveda tikal telesne hrane, najsi bi bil tak pomenek še tako koristen in pereč. Govorila sta o mnogo subtilnejši »hrani«, ki je — postavljena ob kos kruha — dozdeven luksuz za tisto precej široko množico ljudi, katerih ni nikdar mučil »glad duha« in kj svoj živi dan niso občutili skušnjave, da žrtvujejo zadnji novec za zaželeno duševno hrano namesto za kos klobase k suhemu kruhu. Beseda se je potem takem dotikala skrbi za dobro urejeno duševno hrano. A. Morda bi bilo značilno ugotoviti že za kroniko sedanjega časa, kako je danes z zamotanim vprašanjem duševne prehrane. Da obstoje take potrebe in taka hrana, je seveda izven dvoma, čeprav ne sodijo med fiziološke nujnosti in niso življenjsko neogibne. Toda dejstvo je. da obstoji že množica ljudi, ki sprejema vase prav tako nujno duševni kruh kakor telesnega in zbira v sebi snovi in energije, ki za razliko od organičnih trajajo dalje časa in lahko 9 svojo spominsko sesedlino nasičajo duha tudi tedaj, ko se vnanji dotok ustavi. So ljudje, ki imajo v tem pogledu kaj skromne potrebe in se zadovoljujejo s pičlo in nezahtevno duševno hrano, vendar čutijo, da jo morajo vsaj kdaj pa kdaj poučiti. Kar se naju tiče, sva — zdi se — med tistimi neugnanimi sladokusci, ki uživajo duševno hrano z izbirčno slastjo in v ne preredkih in ne prekratkih obrokih. Vajena sva težje hrane in dolge prebave "ter bi bila zatrdno nesrečna, če bi se nekega dne pretrgal sde- hern dotok in prenehala zadnja možnost takega, dejal bi: ne ravno nesocialnega in nenravnega uživaštva. B. Vsetkako utegne biti muka posebne vrste, če s« človeku, kj je vajen urejenega duhovnega življenja, nenadno pretrgajo vse vezi z najpristnejšim ozračjem njegovega duha in če nastopi nemožnost nasičanja te vrste. Toda izmed vseh »organov« je duh najčudovitejši, saj ohrani v sebi velik del tega, kar je sprejel od zunaj, predvsem pa seveda tega, kar je docela predelal v sebi in spremenil v dragoceno premoženje lastne duše. Če izvzamemo skrajni razkroj telesa ali duha, je to tisti frundus instruetus, ki ostaja človeku v vseh spremembah osebne usode in ki mu ga nič ne more vzeti. Duh ima v svoji čudoviti notranji organizaciji to lastnost, da tudi občutja, epoznave in miselni napori, ki so se že zdavnaj izgubili iz zavesti in prešli v tisto čudno duhovno podzemje, ki ga imenujemo pozaba, zapuščajo v njem sledi svojega zavestnega obstoja. Zakaj kultura človeka — morda je to paradoks — ni samo v tem, kar ve in zna, marveč tudi v tem, kar je pozabil. Vpliv duševnega dela in duhovnega življenja je prav v tem, da tudi pozabljeno znanje in dozdevno do kraja prebavljena duševna hrana zapuščata nekaj, kar tvori značilnosti njegove duševne kulture. Človek, ki je duhovno intenzivno živel, se vedno razločuje od človeka s površno in zanikrno duhovno preteklostjo. A. Tvoja primera samo potrjuje to, kar sem hoteil navezati na misli, s katerimi sva bila pričela ta razgovor. Mislim namreč na problem duševne prehrane v sedanjih izjemno važnih časih. Nekateri reagirajo na nujno povečanje materialnih skrbi in na druge spremljevalne okoliščine vojnega časa tako. da skušajo svoje duševno življenje čim bolj omejiti in nuditi »organu svoje inteligence«, da se tako izrazim, tako zvano lahko hrano. »Omejil sem svoje čtivo«, mi je dejal ondan prijatelj X. »na same lahke, brezpomembne reči; tako skušam porabiti čim manj duševne energije za to, kar je mogoče v takih časih celo pogrešati«. Drugi pravijo nasprotno. Prav sedaj, zatrjujejo, ie potrebna njihovemu duhu krepkejša hrana, duhovni kruh, ki se ne kvari v vlagi časa. Povcčavanje in smiselno razvijanje duhovnih energij je veliko izpodbujevalno sredstvo in uspešna opora tisti moralni sili, ki podpira naš naravni »član vjtal« in vzdržuje trdnost našega značaja. Večje duhovno življenje pomeni pri ljudeh te vrste tudi povečanje njihove vitalnosti. Seveda ni mogoče posamezniku za ukaza ti: stopi samo v vrsto takih ljudi! Saj človeku ni moči šiloma dati tudi dveh še važnejših stvari v življenju: ljubezni in vere. Vsak sd mora sam odgovoriti na vprašanje, kaj hoče njegov duh: lahke ali težke hrane? Drži pa to. kar si prej le rekel: človek, ki se navadi uživati težjo duševno hrano, povečuje svoj fundus instruetus za vse prilike in neprilike v življenju in njegova osebna kultura, prehajajoča v nobleso duše in v to-lažljivi mir filozofskega spoznanja o stvareh tega sveta, postane naravnost življenjska silla. Tak človek laže prenaša neprilike človeškega življenja. B. Šel bi še dalje in bi ljudem, ki niso nedovzetni za duševno življenje, predpisal iz duševno higienskih in profilaktičnih razlogov močne doze težke duševne hrane. Intenzivnejša zaposlenost ne le s čitanjem kvalitetnih ali miselno pomembnih knjig, marveč tudi s smotrnim študijem nekih ne-lahko dostopnih tvarin ali z razmišljanjem po določenem redu tam, kjer ni za tako urejeno čitanje časa ali prilike. — taka zaposlenost je veliki protiutež materialnim težkočam življenja. Ne spuščam se v stari spor idealistov in materialistov glede materije in duha, vendar pa, če vzamem oba pojma v njuni praktični razliki, zagovarjam napor človeka, da vedno in povsod premaguje z duhom materijo. Marsikje in marsikdaj je to obupno Sisifovo delo. toda že dejstvo, da je naše stremljenje naperjeno v to smer. je zadosti pomembno za dramatične trenutke našega življenja. Morda bi bilo prav, da bi se, kolikor je to mogoče, ljudje z romantičnimi ali celo mističnimi nagibi duševno »hranili« s snovjo, ki je v ožjem odnosu do življenjske stvarnosti, do materialnih zadev našega življenja. In z druge strani — da omenim samo dvoje nasprotij — naj bi ljudje, ki se že po naravi nagibljejo k realnemu, skoraj materialističnemu življenjskemu stilu, iskali izpopolnitve in podnetov svojemu duhu v zanimanju za nepraktične, brezkoristne reči, v razmišljanju • Platonovem pogledu na svet in v gojitvi estetskih doživljajev. To kontrasti-ranje ne odpravlja samo duhovno neprikup-ne enostranosti. marveč povzroča tudi oni plodni nemir duhovnega življenja, ki je njegov veliki positrvum. A. Morda bi po vsem tem smela prrpo- čati ljudem: Čim več težke duševne hrane, čim globlje in resnejše poglede na žrvflje-nje, čim več notranjega izživljanja, — ne zaradi zadostitve nekim suhoparnim načelom. marveč zaradi povečanja duhovne in moralne življenjskosti. In taka vitalnost ni samo podnet k večji telesni odpornosti, marveč je živa in koristna potreba v vseh časih, posebej še v dobi. ko je človek pogosto postavljen pred izredne, kar heroične naloge. V takem času mora dajati duhu zadosti izdatne zares vitaminozne hrane. ZAPISKI Razstava akvarelov E. Deržaja V Galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti (zgornji prostori) je bila v nedeljo dopoldne otvorjena razstava znanega slikarja Eda Deržaja. Tokrat predstavlja občinstvu same akvarele, 42 po številu. Za tehniko Deržajevih akvarelov je značilno, da na prvi pogled opozarjajo nase z nekim posebnim tonom svojih živih in učinkovitih barv. Slikar nam je povedal, da je kakih pet let ob sodelovanju nekega inženirja kemije eksperimentiral z akvarelskimi barvami glede na učinek svetlobe in je naposled dosegel barve, ki ne bleie in se ne spreminjajo, kakor opažamo pri drugih akvarelih. Slikar veruje, da je dosegel relativno mnogo večjo trpežnost akvarelov od dosedanje, ne da bi barve zaradi tega trpele na svoji izrazitosti, ki je tako značilna za akvarel. Pet let soncu izloženi akvarel je odlično prestal to preizkušnjo. Ce zadeva res uspe, bo v akvarelskem slikarstvu zanimiva novost. Teh štirideset akvarelov je nastalo v zadnjih letih. Dobršen del obnavlja spomine na alpske vrhove in doline — motivični svet, ki ga je Elo Deržaj posebno vidno zastopal v slovenskem slikarstvu. Drugi del KAJ VEM? KAJ ZMM? 261. Odkod je stavek: »Potem pa vse tiho je bilo«? 262. Kaj razumemo v vojaškem smislu pod »mostiščem« ? 263. Kaj je anagram? * 264. Se malo bomo prelagali im Wm 1 2 3 4 6 7 8 V zgornji figuri je spraviti kamne, ki smo jih zaznamovali s številkami, preko prostih polj tako, da bodo stali v kvadratu s središčem v črnem polju v naravnem redu, torej: 12 3 4 5 6 7 8 265. Ste bili kdaj na morju? Potem ste gotovo opazovali pojava, ki ju imenujemo plimo in oseko. Ob plimi je, poljudno povedano, vodno stanje Višje, ob oseki pa nižje. Gotovo ste opazovali tudi pleskarje, ki so sedeli na viseči lestvici na zunanji strani kakšne ladje in to barvali. Zdaj si mislimo, da sedi takšen pleskar ob oseki na lestvici, in sicer na najnižjem »klinu«, ter opravlja svoje delo. Razdalja med posameznimi klini znaša 80 cm. Vprašanje: Za koliko mora pleskar višje sesti, če se dvigne vodna gladina ob plimi za 1.5 m? • * » Rešitve nalog 2. t. m.: 256. Raffaelova Sikstinska Madona ne visi v Sikstinski kapeli, temveč v draždan-ski slikovni galeriji. 257. Svetloba se v brezzračnem prostoru in v zraku razširja s hitrostjo 300.000 kilometrov na sekundo. Od Lune do Zemlje potrebuje svetloba okroglo 1 sekundo, od Sonca do Zemlje približno 500 sekund. s-Svetlobno leto« je v astronomiji dolžinska enota za neznansko velike razdalje v svetovnem prostoru, in sicer je to tista razdalja, za katero potrebuje svetloba eno leto. Ta razdalja znaša okroglo 9.5 bilijonov kilometrov. Najbližja zvezda stalnica je od nas oddaljena okroglo 4 svetlobna leta, zvezda Vega približno 20 svetlobnih let. Razdaljo nekaterih zvezdnih megla pa cenijo aa 200 milijonov in več svetlobnih let. 258. Povedali smo že v nalogi št. 253., da je razdelitev kota z ravnilom in šestilom v tri enake dele v splošnem nemogoča. Odgovor na naše vprašanje pa dobimo iz slike, ki je napravljena tako-le: šan ln je nad podaljškom narisan drug enakokrak trikotnik z istim krakom r. S podaljškom osnovnice prvega trikotnika je pri B nastal kot EBD, ki je trikrat tako velik fciakor kot pri A. Zakaj? Kota na osnovnici enakokrakega trikotnika sta enaka, torej je kot pri B v prvem trikotniku enak kotu pri A=l. Novi kot pri C je zunanji kot prvega trikotnika in je enak vsoti njemu nepriležnih notranjih kotov =1 + 1=2. Enako veliik je kot pri D = 2. Kot pri B na podaljšku osnovnice prvega trikotnika je zunanji kot trikotniku ABC in je enak vsoti njemu nepriležnih notranjih kotov =1 + 2=3. o Sedaj pa nalogo obrnemo. Recimo, da je dan poljubni kot EBD, ki mu hočemo poiskati tretjino. Zarišemo lok s središčem B in poljubnim polumenom r in poskusimo določiti lego točke C ali A. To se pa ne da s šesti lom, temveč samo s poskušanjem in bližanjem z ravnilom. V to svrho nanesemo na ravnilo polumer r, položimo ravnilo skozi točko D in ga vrtimo in pomikamo, da pade nanešeni r od krožnice (od točke C) ▼ podaljBek kraka BE (t točko A). Ta. ko smo dobili kot pri A, ki je tretjina danega kota pri B. Kakor vidite, Je rešitev samo približna, pa naj bomo še tako »natančni«. • 259. Kako je to? Tončkov dokaz je bil sledeči: -m- 200. Križanka Vodoravno: l. Iran, 5, Nios, 9. rebus, 11. iti, 12. sto, 13. vi, 15. ti (talij), 16. ki, 17. lantan, 19 br ((brom), 20. drvo, 21. da, 22. ta, 23. Kola, 25. ca (kalcij), 27. ananas, 29. pr. (prazeodim), 30. za, 31. ar, 32. pok, 33. ave, 35. A vala, 37. nada, 38. Iran. Navpično: 1. Irska, 2. Reti, 3. Abo, 4. nu, 6. i, i, 7. Ottava, 8. silno, 10. sva, 14. Ind, 17. 1. r., 18. trta, 19. bala, 21. Donava, 23. Kazan, 24. Ana, 25. cs (cezij), 26. orkian, 28. ara, 29. Pola, 32. par, 34. ed, 36. vi. Živalski glasovi v govorici Narisali smo enakokrat trikotnik ABC s poljubnim krakom r. Krak AC je podalj- Govorica je psihofizično dejanje tako pri človeku, kakor pri živali. Psihično v toliko, ker izražajo glasovi vedno duševne občutke in stanja, fizično pa je govorjenje navezano na delovanje govorilnih in glasovnih organov. Psihični moment ni nekaj, kar bi veljalo samo za človeka, tudi živalski »jezik« izraža afekte z glasovi, žival razpolaga samo z omejenim številom glasov in ti glasovi so samoglasniki, ki jih ljudje le zato, da sl olajšamo pismeno ali ustno podajanje, vežemo s soglasniki. Petelin se oglaša zato i-i-e-ii in ne kikiriki, pes laja au-au in ne vav-vav, mačka mijavka iau in ne miav, konj rezgeta i-i-i-o ali i-i-i-u ne ihaha, ovca bleje &h-Sh in ne be, krava muka u-u in ne mu, koza mekeče a-a-a in ne me. Vidimo torej, da sestoje živalski glasovi iz samoglasnikov. A tudi v človeškem govoru se pojavljajo zlasti tedaj, kadar hočemo izraziti določene občutke, glasovi, ki so zelo podobni živalskim glasom in ki sestoje iz samoglasnikov. Oglejmo si n. pr. a. če se začudimo, izražamo to stanje z zategnjenim »a!« Brezbrižnost izražamo z »ah kaj«, dvom z »ah kje?«. Če nekaj zasmehljivo odklanjamo, pravimo »ah ba!« Z »aha!« povemo, da smo uganili pravo jedro neke stvari, bolečino označujemo z »ah!«, v primeru neprijetnega presenečenja vzklikamo »ha!« Glas e izraža mnogo manj stvari. Z »e« izražamo, da smo z neko stvarjo sporazumni, čeprav ne posebno radi (»e, naj bo!«), s »he!« nekoga opozorimo nase, »hej!« vzklikamo, kadar smo veseli. I je menda vsaj v našem jeziku še manj izrazit glas. Včasih nam rabi v zvezi z drugimi besedami, da izrazimo pristanek ali začudenje. Najdešče pa se med vsemi glasovi občutkov, ki jih uporablja človeška govorica, ču-je gotovo o. »Oh« izraža lahko bolečino ali veselje, »o da« in »o ne« imata pritrdilen oziroma zanikovalen pomen, obup izražamo z vzklikom »o Bog!«, svoje ugovore z »oho«, bolečino tudi z »ojej«, grozo z »o groza!«, svarilo z »oha« ali »oho«, prav pogosto pa nam rabi ta glas v zvezi z drugimi besedami, da izrazi naše presenečenje, lili SSiK&SSs Italijansko letališče na ruski fronti akvarelov je posvečen Ljubljani ln njeni okolici, posebej še svojevrstni lepoti ln značilnosti Barja, na katerem je akvarelist ujel nekoliko prav lepih razpoloženjskih motivov, ki v njih prihajajo do polnega izraza slikarjeva oblikovalna in koloristična stremljenja. Ljubljana, gledana s kake okoliške točke ali ta ali ona podoba ;z njene ožje okolice, n. pr. z Viča, dobiva v tej tehniki in v Deržajevem slikarskem gledanju novo, mikavno podobo, ki ima poleg ilustrativnega in dekorativnega učinka tudi zanimivo slikarsko vsebino. Edo Deržaj je z razstavo akvarelov učinkovito opozoril na svoja slikarska stremljenja in ne dvomimo, da bodo njegove slike privabile zadovoljivo število občinstva, posebej še starih ljubiteljev domače upodabljajoče umetnosti. Slovenski prevod italijanskega zgodovinskega romana. V »Slovenčevi knjižnici« sta pravkar izšla dva zvezka romana Tom-masa Grossija »Marco Visconti« v slovenskem prevodu dr. Joža Lovrenčdča z naslovom »Knez Marko«. Roman se dogaja v 14. stoletja in zajema v svoj okvir življenje Milana in njegove okolice. K prevalu tega značilnega ploda italijanske slovstvene romantike se ob priliki še vrnemo. Ardengo Soffici, eden izmed značilnih italijanskih pisateljev in slikarjev iz to-skanskega kroga, vrstnik Papčnija in nekdanji borec za futuristično estetiko, je avtor knjige »Ricordi di vita artistica e lette-rarca«, ki je izšla pravkar v drugi defini-tivni izdaji. Nova študija o Michelangelovih slikah. Ravnatelj nemškega umetnostno-zgodovin- skega Instituta v Firenzi prof. KriegbaAim je izdal pri založbi »Rembrandt« v Berlinu knjigo »Die Bfldwerke des Michelangelo Buonarroti«. Knjiga obsega poleg reprodukcij 94 slik zanimivo študij oo slikarski umetnosti velikega Florentinca. Kritika poudarja, da je Kriegbaumov uvod zgoščena, vendar vsebinsko bogata študija o vseh važnejših problemih Michelangelovega slikarskega dela, ki ga nemški raziskovalec osvetljuje z nekaterimi novimi pogledi. Izbor iz Tommasea. R. Ciampini je izbral iz obsežnega dela dalmatinskega rojaka N. Tommasea »Poesie e prose«, cveto-ber najboljšega, kar je ostalo za tem originalnim piscem iz sredine 19. stoletja. Izdaje ln prevodi klasikov. Pri Zanichel-liju je izšel v dveh zajetnih knjigah Ver-gilov epos »Aeneis« (L'Eneide) v novem prevodu Giuseppa Albinija. Izdaja novega zanimanja za klasične avtorje je izdal Momdadori Giussanijev celotni prevod Ta-citovih »AnnaJes« (Gli Annali) in v prevodu istega prevajalca; Tita Lucretija Čara pesnitev »De rerum natura«. Tudi ta prevod spremlja vzporedno latinsko besedilo. — V novem prevodu Francesca Pa-stonehija je izšla Motam prva knjiga Ho-ratijevih »Carmina« (La Odi). Kulturni drobiž. V Ukrajini bodo slovesno proslavili stoletnico rojstva največjega ukrajinskega skladatelja Mikole Ly-senka. — V Lucku v Ukrajini je bila v navzočnosti zastopnikov nemških oblasti izročena javnosti prva nemška knjigarna. — Ravnatelj državnega gledališča v Kra-kovu je postal Ivan IvanicJd, znan kot prevajalec iz nemščine v ukrajJnščino. — šaljivo pretnjo (»O vi!« — »O vi hudobnež!«) i. t. d. Temni glas u je pravi barometer za občutek mraza in vročine (»U, kako mrzlo!« — »U, kako vroče!«), a tudi groze, začudenja, zasmehljivosti i. t. d. Vidimo torej, da tudi naš jezik navzlic temu, da je prebogat z višjimi možnostmi artikulacije, ne more vztrajati brez načinov živalske artikulacije ter da uporablja po-edine samoglasnike za izražanje občutkov ln stanj tem neposredneje, ker prihajajo ti glasovi Iz naših grl malodane neprostovoljno. Plačilni: — Obžalujem, gospod, toda čekov ne sprejemamo. Dogovorili smo se z banko, da ne bomo sprejemali čekov, ona pa ne bo prodajala juhe. Posadka letala, ki je letelo iz Italije na Japonsko, po povratkn Dežela ob Donu Leni valovi Dona so videli že mnogo krvi, nešteto trupel je splavalo ž njimi v Azovsko morje. Kajti za dežele na obeh bregovih te velike reke so se vodile nešte-villne, besno borbe. Celo potem, ko je carska Rusija deželo ob Donu včlenila v svoje ogromno telo. se to ni predrueačilo. kajti »V črnem osrčju Rusije biva svoboda«, poje stara kazaška pesem. Šele boljševizem jo napravil tej svobodi konec. Don so .poznali ie v starem veku. V poročilih starogrških potovalcev, ki so prodirali r pravljično deželo KoJbid©, se pojavlja reka vedno znova pod imenom Ta-nais in vesti o bogastvih na obeh njegovih bregovih so dospele do prekanjenih grških Italijanski konvoj je dospel v neko loko Severne Afrike Dvoboj z volkom O nenavadnem načinu ribolova porečajo iz Portugalske. Majhen parnik, ki blizu izliva reke Tajo opravlja brodarsko službo med levim in desnim bregom, je naletel na morskega volka, ki je bil kakšna dva metra dolg, in ga tako močno zadel, da je bil videti mrtev. Eden izmed mornarjev na krovu se je takoj odlečil, slekel obleko s sebe, si pripravil močno vrv in skočil v vodo, da ga ujame. Morski volk je skušal pobegniti, a po kakšnih 10 minutah bitke ga je mornar imel zvezanega in aa njegov signal so tovariši ribo potegnili na krov. Seveda je bil dogodek prava senzacija za potnike, ki so ves čas z napeto pozornostjo sledili borbi, po srečnem zaključku pa so pogumnega zmagovitega mornarja sprejeli z navdušenimi ovacija-ml. Mnogi izmed njih so od kraja mislili — vse se je zgodilo s tako brzino — da se je mornar vrgel v morje reševat kakšnega utopljenca. Ko so morskega volka stehtali, je bil 200 kg težak. Komaj je ladja pristala k bregu, so ga prodali za lepe denarje. Junaški mornar pa je moral pogoltniti Se grenko pilulo: družba, ki je lastnica parni- ka, mu je po kapitanu naložila znatno globo, ker je povzročil 10 minut zamude. A ko so potniki to izvedeli, so takoj napravili zbirko med seboj in namesto njega plačah kazen. ANEKDOTA Skladatelj in pianist Rubinstein je bil na letovišču ob črnem morju in obdajali so mnogoštevilni oboževatelji, ki so poveličevali njegov talent. Nekega dne se je odšel kopat. Komaj je napravil nekoliko mahljajev, se je začel potapljati, utegnil je samo še zavpiti na pomoč. Učitelj plavanja je skočil takoj za njim ter ga z veliko muko rešil sigurne smrti Ko se je Rubinstein za silo zavedel, ga je začel učitelj plavanja hruliti, češ: »Ali mislite, gospod mojster da je plavanje tako enostavna stvar kakor igranje na klavir?« Turška akademija za upodabljajočo umetnost je te dni slovesno praznovala šestde-setletnico obstoja. — Atensko Narodno gledališče je začelo sezono poletnih predstav pod milim nebom z Leharjevo »Giu-ditto«. — Na Dunaju bo v dne od 15. avgusta do 30. septembra prirejena razstava umetnostnih del nemških slikarjev in slikarjev iz drugih zavezniških dežel z naslovom »Vojna in umetnost«. Razstavljeni bodo samo motivi iz sedanje vojne. — Državna nagrada Protektorata češkomerav-skega je bila priznana goslaču Vaši Prihodi in nemškemu muziku Paulu Ludikar-ju. Slednji si je pridobil posebnih zaslug s prevajanjem čeških glasbenih del v nemščino. — V Pragi je bila ustanovljena »Reinhard-Heyirich-Stiftung«, znanstveni institut, ki naj raziskuje narodne kulturne, pravne in gospodarske razmere v pro-tektoratu in v vsem vzhodno in južnoev« ropskem prostoru. Za vodjo instituta je bil imenovan profesor nemške univerze dr. Hans Joachim Bayer, ki je obenem pri pro-tektoratni oblasti referent za slovanske znanstvene zavode in naprave. — Pri generalnem gouvemem. za Poljsko je bil ustanovljen poseben odsek za raziskavanje nemške umetnosti na bivšem Poljskem, prav kakor v bivši Rusiji, zlasti Ukrajini, na Slovaškem, na Madžarskem in Sedmo-graškem. Sestavlja se bibliografija nemške umetnosti, ki naj pokaže, koliko je v tem prostoru prispevala umetnost k širjenju nemškega vpliva. — Pri nemškem komisariatu za Ukrajino je bil zaključen tečaj za nemško učiteljstvo v Ukrajini. Udeležilo se ga je 600 kandidatov in kan-didatinj. ZA SMEH IN KRATEK ČAS V MUZEJU V berlinski muzej pride družba tujcev in vodnik jim razkazuje razne zgodovinske znamenitosti: ... a tu, gospoda moja, vidite tisoč let staro mumijo. Pravijo, da jo je videl še Amenophis. — Kaj je bil Amenophis v Berlinu? — vpraša nekdo začudeno. * DARVINIZEM Julka študira z veliko vnemo medicino, tudi dobre volje in veselja za to ji ne manjka. Toda vse to je še premalo, ker ne more nadomestiti sposobnosti in znanja. Za očetov god napiše disertacijo o darvinizmu in še nekaterih drugih izumih. Pri tem napiše klasičen izrek: — Opica se razlikuje od človeka po tem, da ne zna govoriti- Ce bi pa mogla reči »Jaz sem opica«, bi bila že človek. trgovcev ob bregovih ČJrnega morja. Don je veljal starim obenem z Volgo za simbol razkošne preobilice. Ko je preseljevanje narodov razbilo državne tvorbe, ki so si jih tu ustanovila germanska plemena, n. pr. Goti, in ko je postala država Skirtov samo še bajka iz davno minulih vekov, se je v rodovitni ste-pi med Donom in Volgo stvo-rila vrsta samostojnih plemenskih zvez, ki so se borile med seboj in proti tatarskim rodovom, prodirajoč im iz širnega Vzhoda. Nastale so številne plemenske državice, ki so imele baš toliko moča. kolikor daleč so segali obrambni nasipi okrog vasi in aa-seflij. Kazaške naseffbrne ob spodnjem Donu so nastale iz tamkaj naseljenih stepnih ljudstev, ka imajo v svojih žilah mnogo tatarske krvi. Dolga stoletja so se te naselbino borile z vso žilavostjo proti ruski osrednji sfli, ki se je širila iz Moskve in Petrograda. A tudi z ruskega severa so pritekali begunci. ki jiim je ugajalo življenj© v ■»razbojniški republiki«. Poljaki, Rosi rn Tatari so se imenovali sovražnik kazakov. Vojna sila kazaSkih tolp je bila tolikšna, da je zmogla celo osvojitev Sibirije. Skoraj dve stoletji so bili danski fcnsrid kolon izatorji in gospodarji brezmejnih sibirskih ptrostranosti. Pozneje so samostojne kazaške gitnSe, car je postal gospodar vseh kazakov, zlasti pa bogatih kazaskih hetmanov ob Donu. Za posest donskega področja je moral boljševizem biti svoje najtežje boje, kajti baš kazaki so se pod Peti juro in drugimi vodji izkazali za najmočnejše opore starega reda ter brezkompromisne nasprotnike rdeče vladavine S strašnimi grozovitostmi so si morali rdeči osvojiti vas za vasjo. Šele ko je Moskva spravila 25.000 industrijskih delavcev na konje in jih poslala proti spodnjemu Donu, se je kozaški odpor zlomiL Pognali so kazake na j prvo od Dona, potem preko Volige in z besnimi borbami čedalje bolj proti vzhodu, dokler jih niso spravili v tako zvano »Gladno step« in jih popolnoma uničili. Vsak sipomin r.a »svobodne bojevnike« so hoteli potem izbrisati, prepovedali so tudi ime »kazak« ter ga nadomestili s »kavaleristom«. Pozneje so se selila v deželo ob Donu cela ljudstva, zlasti Azerbt'džancL Don 'zvira na severnem področja črne zemlje, se približa približno na 75 km Volgi in izliva nato v Azovsko morje. Zavoljo neštetih lokov in zavojev dosega dolžino 2314 km, njegova širina pa znaša 65 do 680 metrov. S svojimi pritoki napaja ozemlje 440.000 štirjaških kilometrov, in sicer tako, da spada to ozemlje med najrodovitnejše žitnice Rusije. Ob njem, kakor ob njegovih pritokih je desni breg vedno gorat, dočim prehaja levi breg v širno, travnato step. Baš ta oblikovanost dežele je bula nekoč kazakom v pomoč proti carjem, kajti njihove naselbine so se naslanjale vse na hrib. Don je ploven okroglo 270 dni v letu, po njem so tovoriHi bogastvo Črne zemlje. V spodnjem toku ima silo rib in Slove poleg Volge s svojim kaviarom po vsem svetu. Najpomembnejše mesto ob Donu pa jo Rostov. Poleg izredno rodovitne črne zemlje se ponaša »Dombas«. Donska kotlina, z zelo bogatimi nahajališči sirovin, kakor premoga, rud in nafte. Zlasti premogovniki okrog Šahtov spadajo med najboljše na svetu. Tu pridobivajo skoraj čist antracit, ki vsebuje tako malo škodljivih primesi, da je bilo že za časa carizma v donskih premogovnih rudnikih kajenje dovoljeno. Na tem premogovnem bogastvu se je v Rostovu ustvarila močna strojna industrija, ki je nje višek predstavljal sovjetski trust za poljedelske stroje, kratko »SeImaš« imenovan. Inže-nierji, ki so jih z visokimi plačami privabili iz vsega sveta, so Sel maš spremenili v eno največjih tovarn za izdelovanje poljedelskih strojev na zemlji. Vse naprave so bilo tako zgrajene, da bi se mogle v najkrajšem času preurediti za oboroževalne namene, kratko pred izbruhom sedanje vojne so začele v resnici izdelovati tanke. Razen tovarn za stroje je razpolagal Rostov tudi z vrsto tovarn za izdelovanje konserv po ameriškem vzorcu. VSAK DAN ENA Kako vidi debela dama drugo debelo da mo * Smrt na vzhodni fronti. Stotnik Her-mann Kuhi, vodja oddelka borbenih tetal, je padel v letalski borbi. Bil je odlikovan z viteškim križcem reda železnega k:ža. Nadalje je padel na vzhodni fronti ob Donu polkovnik dr. Herbert Miiller, ki ee je boni že na Poljskem in na zapadu ter je bil prav tako odlikovan z viteškim križcem. * O italijanskih okiopnikih razpravlja rimska revija »Documenti di Vita Italiana«. Vsa zadnja številka je posvečena temu učinkovitemu orožju v zvezi z borbo v Severni Afriki. Revija objavlja vrsto zanimivih slik, ki prikazujejo, kako vto-varjajo oklopnike na ladjo in kako se nato razvija borba na nepreglednih puščavskih tleh. Celostranska slika prikazuje, kako so prišli angleški parlamentarci k poveljstvu 21. italijanskega armadnega zbora ponudit predajo Tobruka. Dve veliki sliki kažeta zbiranje angleških ujetnikov. Kakor vse dosedanje številke, je tudi ta zelo zanimiva v besedi in sliki. Besedilo, nemško in italijansko, pregledno opisuje ita-ljansko oklopno Silo. * Novi observatorij v Sofiji bo urejen še letos v parku princa Borisa. Načrt je napravil prof. dr. Bonev, ravnatelj sedanje bolgarske opazovalnice, oprema pa bo prišla iz Nemčije v vrednosti 20 milijonov levov, ki jih je vlada že odobrila. Novi observatorij bo zavoljo boljših podnebnih razmer imel opazovalnico tudi zunaj Sofije. * Žaloigra v družini ločenega zdravnika. Nedavno popoldne je v Budimpešti usmrtil 381etni zdravnik dr. Viktor Veszprčmi svojo 331etno soprogo Ano. Zakonca se že dalje ^asa nista razumela in je mož vložil tožbo za ločitev zakona. Razprava je biia pretekli torek dopoldne in se je zavlekla do treh popoldne. Sodnik pa ni izdal sodbe, temveč je razpravo preložil zavoljo izpolnitve dokaznega postopka. Po razpravi je bil zdravnik ogorčen, ker ni prišlo do sodbe, in se ni dal pomiriti. V razgovor je posegla žena, ki je rekla, da zadeva ni tako nujna. Njena nedolžna pripomba je postala usodna Zdravnik je segel v žep, potegnil samokres in štirikrat ustrelil v svojo ženo, ki se je zgrudila v krvi. Prepeljana je bila v bolnišnico, kjer pa je umrla na operacijski mizi. Smrtnonosna je bila krogla, ki jo je zadela v trebuh. Zdravnika so do nadaljnjega oddali v opazovalnico. * Tuje krave je molzeL V okolici Ver- banie so karabinjerji aretirali 39 letnega maloprilneža Attilija Grassija, ki je bil že večkrat kaznova n, nedavno pa si ~e izmislil izviren način tatvine. Noč za nočjo se ie tihotapil v hlev premožnega posestnika, molzel njegove krave in mleko pod roko prodajal za drag denar. Kmet se ni mogel načuditi, da njegove krave kar iz-nada tako popuščajo, nato pa so tatu zasačili pri delu. * Pri nogometu ga je zadela strela. Medtem ko smo pri nas zaenkrat že obvarovani posebno hudih neviht, zahtevajo drugod neurja različne žrtve. Iz Eislebena v Nemčiji poročajo, da so se nekateri mladeniči zabavali na športnem igrišču z nogometom. Nastopila je nagla nevihta. Kljub dežju so dečki, oblečeni zgolj v kratke hlačke, igrali dalje. Naenkrat pa je strela ošinila 17 letnega igrača. Zgrudil se je na mestu mrtev. Njegovi tovariši niso bili prizadeti. * Za dijake-inje srednjih, strokovnih, meščanskih in ostalih šol se prične posebni počitniški tečaj strojepisja v četrtek 6. avgusta. Učnina zmerna. Največja moderna storjepisn:ca. Pouk po desetprstni metodi. Informacije daje: Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. f Nikici Lsvšlnovl Travniki so dozoreli. Kosa je zapela svojo pesem. Začela je kositi, kositi. Pod njeno ostrino pada vse: zelene bilke, plevel in nežne bele cvetke. Vse mora pasti pod njeno neizprosno ostrino. Taka bela cvetka si bila ti, Nikica naša. življenje ti je bilo delo, pesem, ki je izžarevala iz tvojega zdravega obličja. Razveselila si vsakogar, ki te je videl. Da, to je zdravje, pesem pomladi, dekle, bela cvetka, zrasla na slovenskih travnikih. Mamici si bila sonce-edinka. Nisi poznala zabav, poznala si delo pri mamici. Atku si bila upanje, veselje, bratcem druga mamica. Dobra, dobra in tako neskončno ponižna. T/oje sošolke so te obiskovale, prinesle so ti rože, ki si jih tako ljubila. »Zdaj sem kot kraljica«, si dejala, ko si gledala rože, same rože. In ko si dobila rožmarin, nagelj in roženkravt, si se razveselila; saj to je bil tvoj šopek, cvetje tvoje mladosti. Očka ti je prinesel od doma rož, ki si jih tako rade vsak dan zalivala. Tako neskončno hvaležna si mu bila za toplo misel, za ljubezen. Gledala si rože, poljubljala jih, smehljala si se trpko sošolkam, pa spoznala ob pogledu na vse grozno resnico — one so zdrave, one bodo živele, jaz bom morala umreti. Pa nisi jim zavidala, bila si predobra. Toda kosa je začela svojo pesem. Ta žarek sreče, naša Nikica je morala pasti pod nje ostrino. Strašno si trpela, ljubljenka naša. Ko da 3i žrtev za vse gorje, ko da moraš na svojih mladih ramah nositi breme, ki je pretežko za te. Ljubila si svoj dom. želela si nazaj, kjer si pela pesem še vsa brezskrbna. Mi pa bomo prosili Vsemogočnega, da po tebi, po tvoji pri-prcšnjj da tolažbo nam. * Učite se strojepisja. Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično v četrtek 6. avgusta. Pouk po desetprstni metodi. Uspeh zagotovljen, ker so na razpolago stroji raznih s.stemov. Največja moderna strojepis-nica! 60 pisalnih strojev. Učnina zmerna. Vpiše se lahko vsakdo. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko uči-lišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. IZ LJUBLJANE Zadnja pošiljka zgodnjega krompirja Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino je začel dne 1. avgusta 1.1. deliti krompir na — H — odrezke avgustovskih živilskih nakaznic po 2 (dva) kg na osebo. Krompir bodo razdeljevali isti trgovci kot do sedaj po ceni Lir 2.25 za kg. V interesu konzumentov je, da takoj naznanijo vsakega trgovca, ki bi prodajal krompir dražje kot po Lir 2.25. Opozarjamo, da je to zadnja pošiljka zgodnjega krompirja. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino u— Sončna nedelja. Po prijetnem jutru smo imeli za začetek avgusta krasno nedeljo. Ves dan ni bilo oblačka na nebu. Proti poldnevu je začelo sonce prigrevati, kakor se spodobi za pasje dni. Kljub vsemu je bila vročina znosna, ker ni bilo so-paiice in je zdaj pa zdaj potegnil lahen vetrič. Kopališča so bila že zgodaj dopoldne obiskana, na Iliriji so bile vstopnice večji del že dopoldne razprodane tudi za popoldanski obisk. Kmalu po kosilu se je nabirala pred kopališčem Ilirije gruča, ki je stalno naraščala in potrpežljivo .čakala, da pridejo vsi lepo na vrsto, kakor je to odrejal stražnik. Vse do poznega večera, Iti je bil res idilično lep, so množice ostale v kopališčih. Komur pa ni do izpostavljanja udov na vroče sonce, je poiskal zavetja na kakem senčnem vrtiču, kjer je z:laj pač najlepše: sadje zori, povrtnina se ponuja, vrtnice po malem obcvitajo. Noč na ponedeljek je bila jasna in topla. Po-nedeljsko jutro je bilo nekoliko toplejše od nedeljskega in nam je prineslo spet jasen in topel dan. u— Nedeljsko popoldne v Operi. Človek bi sodil, da bo le redke zvabilo vroče nedeljsko popoldne v Opero. Toda predsodki o soparici v teatru so letos ovrženi. O tem se je lahko prepričal, kdor je v nedeljo popoldne stopil v gledališče. Opera je bila skoraj docela razprodana. Poslopje je bilo prezračeno, da je obiskovalce sprejel kar prijeten hlad; ozračje se je šele v teku predstave razgrelo. Čeprav je bila predstava »ljudska«, (s čemer se je včasih krivo razlagalo, kakor da je za navržek prirejena v dober namen, medtem ko je »ljudska« le zavoljo nižje vstopnine), je pogled po občinstvu nudil dosti zanimivejšo sliko kakor ob »gosposkih« predstavah. Opera »Trubadur« je bila izvajana odlčno in so vsi nastopajoči želi pohvalo ne samo ob odmorih, marveč pogostokrat tudi na odprtem odru. Treba je priznati, da so to zaslužili z dirigentom in orkestrom vred, ne samo zaradi lepe predstave, marveč sploh zavoljo napornega umetniškega truda sredi vročega nedeljskega popoldneva, u— Na gradbenem oddelku tehnične fakultete na univerzi v Ljubljani so bili diplomirani za gradbene inženirje sledeči gg: Bajuk Marko, Lumbar Stane in Marinček Mil°š. Čestitamo! u— t Obratovodja Peter Kozmik. Po daljši bolezni je umrl g. Peter Kozmik, obratovodja jermenarske tovarne usnja »Indus«. Pogreb blagega pokojnika bo danes, v torek, ob pol 17. iz kapelice sv. Nikolaja na Zaiah. Pokojniku ohranimo časten spomin! u— Zahvala. Neznana gospa — pacijent-ka je podarila 200 lir za kirurgično kliniko. Najlepša hvala! u— Radio aparate iz shrambe mestne občine bodo odslej lastniki lahko dobivali nazaj, če se izkažejo s pismenim dovoljenjem Kr Kvesture ter vrnejo potrdilo mestne občine, ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 17.30 do 18.3(j v stari cukrami na Poljanskem nasipu št. 40. u— Plemenito darilo onemoglim v mestnem zavetišču v Japljevi ulici sta naklonili naša ugledna založba »Hram« in znana knjigoveznica A. Janežič v Florijanski ulici št. 12-14. Ko sta na prošnjo župana, generala Leona Rupnika, ki jo je naslovil ljubljanskim založbam, knjigarnam, tiskarnam, knjižnicam in nekaterim zasebnikom, podarili nekaj sto prekrasnih, popolnoma novih in vezanih knjig za ujetnike in internirance ter tako s svojo dobroto znatno nadkrilili druge darovalce, sta sedaj na županovo željo poslali tuli še veliko zbirko slavnih del svetovne literature in slovenskih avtorjev za knjižnico v mestnem zavetišču za onemogle ter s tem spet dokazali, kako vsestransko se zavedata svojega kulturnega poslanstva ter srčnih dolžnosti napram potrebnim soob-čanom. Z željo, naj bi tudi druga založništva in podjetja posnemala njuno dobro delo, jima mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu hvaležnih starih in onemoglih ljubljanskih mož in žena v zavetišču. u— Erjavčeva, cesta od Igriške ulice «!o Ceste Viktorja Emanuela bo ob lepem vremenu 3 do 4 dni za vozni promet zaprta zaradi obnovitve cestne prevleke. u— Obveznikom za °t!