Prva transfuzija v času IMOB na Razorih
Po napadu na Jugoslavijo in ustanovitvi OF so se tudi zdravniki in drugi, ki so bili zaposleni v Ijubljanskih bolnišnicah, začeli pripravljati na upor proti okupatorjem. Avgusta 1941 je bil ustanovljen matični odbor OF zdravnikov, ki je bil povezan tudi z glavnim poveljstvom slovenskih partizanskih čel.
Kako je bilo v bolnišnici za du-ševne bolezni n'a Poljanskem na-sipu, njenem oddelku na Stu-dencu ter na pristavi na Razorih, razberemo iz spominov dr. Ja-neza Kanonija, ki je bil zdravnik naStudencu (kompleksbolnicza duševne bolezni je bil zgrajen že 1. 1881 po načrlih inž. J. Priesl, 1. 1866 so prizidali še dve dvonad-stropni stavbi. prav tako obzid je) že od leta 1934, on ie bil tudi prvi predsednik terenskega odbora OF na Studencu, ki je bil vezan na rajonski odbor OF Polje in matični odbor OF zdravnikov.
Na Poljanskem nasipu. v stav-bi. zgrajcni leta 1847 (v njej so bile do prve svetovne vojne pri-silne delavnice) kjer je bila name-ščena bolnišnica za duševne bo-lezni, so se v odbor OF vključili zdravniki: predstojnik obeh kli-nik F. Gerlovič. dr. Peter Držaj, dr. Miha Kanin. dr. Bogomir Magajna in drugi. Na Studencu so si delo organizirali po sektor-jih: sanitetni, političnopropa-gandni, vojaški. ekonomski in obveščevalni sektor.
Prva in najvažnejša naloga sanitetnega sektorja je bila zdravstvena pomoč bolnim in ranjenim partizanom, ki so jih zdravili v sami bolnišnici, na te-renu ter na pristavi na Razorih.
V bolnišnico so jih pripeljali s čolnom Janeza Rajška iz Slap prek Ljubljanice, iz rečnega ro-kava pod vasjo Slape, od tu pa po vodnem kanalu pod bolniš-ničnim obzidjem v bolnišnico. Vendar pa vseh ni bilo mogoče namestiti v bolnišnico. Veliko se jih je zdravilo pri zavednih dru-žinah v Polju. Dobrunjah. kjer sta zanje skrbela tudi oba zdrav-nika iz Polja dr. Rihard Gregor-čič in dr. Andrej Jenko.
Na pristavo na Razorih, kjer so okrevali ranjenci. se je stekalo tudi veliko zbranega sanitetnega materiala, orožja, hrane, obleke za partizane. Tu naj bi bila tudi opravljena prva transfuzija izven bolnišnice. O tem piše Ju-goslava Bregant-Polak Juga v Delu 26. maja 1961. Ona in Marta Saveljeva sta bili hospi-tantki v bolnišnici za duševno
bolne na Studencu. Spomladi leta 194 ! je dr. Robert Kukovec operiral ranjenega partizana, in-strumentarki sta bili Juga in Marta, kri je darovala dr. Kala-nova, zdravnica na Studencu, dr. Plesničarjeva — Tuna Velebita pa je »prenašala kri z dvema večjima brizgalkama s citrikom iz vene zdravnice v ranjenčevo. tako je nadaljevala. dokler krvi ni bilo dovolj«. Ranjenec je ostal na Razorih in okreval v bližnjem čebelnjaku. Tam je bil nekaj časa tudi Slavko Medved, ko je bil ranjen v nogo v-bitki na Jančah. maja 1942, spominja se obeh sester Juge in Marte, ki sta vsak dan hodili prevezovat ra-njence.
Sanitarni sektor je imel tudi nalogo organizirati bolničarske tečaje, ki so jih vodili poleg že omenjenih zdravnikov in sester še magister Igor Krant, Marion Ljubo in Albin Šivic.
Za političnopropagandni sek-torjc bil zadolicn Jancz Hribar, ki je opravljal med vojno službo nočnega čuvaja, tako da je laže opravljal naloge, med drugim je tudi poskrbel za ilegalce in akti-viste, ki so dobili začasno zato-čišče v bolnišnid.
Vojaški sektor je vodil Janez
Ponikvar, člani pa so skrbeli za zbiranje in popravljanje orožja v ključavničarski delavnici. Orga^ nizirali so tudi spremstvo za pre-voz različnega materiala, hrane in drugega, kot na primer eks-ploziva iz bolnišnice na Poljan-skem nasipu preko bloka v Mo-stah do Studenca in dalje do Ra-zorov. Na dobavnici je pisalo, da je vsodih umetno gnojilo. Itali-jani so se zadovoljili s tem ter
sodov   niso   pregledovali,   po-šiljka je prišla do partizanov.
Naloga ekonomskega sek-torja je bilo zbiranje živeža, obleke, obutve, odej, vse to sta prepeljala na različne javke voznika Lojze Tomazin in Ciril Starič^zaposlena v bolnišnici. V okvim tega sektorja so tudi zbi-rali denar za pomoč svojcem partizanov in zaprtih.
Obveščevalni sektor je moral pravočasno poskrbeti, da so bili zaposleni v bolnišnici obveščeni o prihodu Italijanov; to jim je tudi uspelo 5. avgusta 1942, tako da okupator ni našel nič
Slavko Med ved pred čebelnjakom na Razorih, v katerem si je po znani bitki na Jančah zdravil ranjeno nogo. Zanimivo, da se je tedaj, v tem čebelnjaku prav tako zdravil ranjeni borec, mitraijezec iz prav tako znane Dražgoške bitke (Foto: S. G.)
obremenilnega. Odpeljali so dr. Janeza Kemanijain Franca Hri-barja v zapore, nato pa na Rab. Delo odbora OF se je nadalje- . valo (zadolžena je bila dr. Tinta Ivica) vse do prihoda nemškega okupatorja, ki je bolnišnico za duševne bolezni 20. oktobra 1943 izpraznil in jo spremenil v SS lazaret; nekaj časa je ostal še ženski oddelek, 10. januarja 1944 pa so tudi vseh 123 bolnic in 8 strežnikov preselili v žreb-čamo v Mostah. Tudi bolnišnico na Poljanskem nasipu so izpraz-nili ter jo spremenili v zapore; predstojnika dr. Miha Kanina pa so Nemci aretirali in ga 19. ja- I nuarja 1944 v Kovarju pri Tr- j žiču ustrelUi kot talca.                |
Ravnatelja obeh bolnišnic dr. Franca Gerloviča so februarja 1 944 odpeljali črnorokci in je za njim izginila vsaka sled.              j
Od približno 650 zdravnikov, ki soobokupaciji inv naslednjih štirih letih delali v Sloveniji. jih je bilo v partizanih. 143. Padlo jih je dvajset. Štiriindvajset so  i jih ubili kot talce ali so umrli v  1 taboriščih.
11. oktobra letošnjga leta je bila na pristavi na Razorih od-krita spominska plošča v spomin in zahvalo vsem požrtvovalnim zdravnikom in drugim zdrav-stvenim delavcem, ki so v nemo-gočih razmerah in stalni nevar-nosti poskušali narediti vse. da bi s svojim znanjem reševali živ-Ijenja partizanov.               T. P.