izdaja rp+nGviTNffSKxrtSRi • URKJti it 11 REDNISKI odbor • glavni urednik slavko beznik - odgovorni ured-m k gregor kočij an - tel. uredništvo in uprava21-90, glavni urednik 27-75 - tekoči račun pri narodni banki v kranju 607-11-1-135 G I A S I L O SO LETO XVT. K1UMJ, SREDA, 16. JANUARTA 1963 ŠT. 6 izhaja od oktobra 1947kot tednik - od 1. JANUARJA 1956 kot poltednik - od 1. januarja 1960 trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredafi in sobotah - letna naročnina 1300 din, mesečna naročnina 110 din posamezna številka 10 din iOBENJSKO črtani poti Ob ukinitvi kranjskega okraja so mnogi spraševali, kako bo z Glasom, ker je pač okrajno glasilo. Prj tem smo čutili, da so bili šte-Vl}ni ljudje prizadeti in zaskrbljeni, medtem ko so drugi kar se da škodoželjno ugotavljali, da bo z okrajem »pokopan* tudi list. Toda kaj hočemo — je že tako, da si enemu simpatičen, drugi pa bi te... icer pa — življenje samo naj od-0c'. kaj naj raste in se razvija in Ka> naj odmre. Povsem logično je, da je bil list jezan (m bo tudi naprej) na dolo-ien Politicno-teritorialni organ — SZnVem Primem okrajni odbor UL — ki je bil tudi ustanovitelj g*' Seveda ?A Pri tem ni bilo t>-P0f"embno vprašanje vezano-1 na določeno okrajno institucijo, Kn0t *°> da je bU Glas oz. je še aprej glasilo Socialistične zveze * ^enjsko, torej glasilo -najbolj množične družbeno-politične orga- n'I\h'r - Kot, 8lasil° le'te naj bi kar ^mlj podrobno, prizadeto, %tU trnu m avt°>~'tativno obravnavalo Probleme Gorenjce - seveda V krL^nh Republiških in zpe*m() lit se trudilo, da bi tendenci ***** VScvkrhie lokalistične izba '^V 15-letnem ■■bil0 Vlog° in P0™™ izpričal in I"vsem točna je trditev, d it5t izobi;' skladu ■dobo janju je Glc • $%^*f&Wn^iio, ki je z družbeno-politično po *izi-ain'5ke\Zat0 hl nedvomno v )a} a Zc^° občutna in neprijetna e} v sistemu obveščanja na Go-™*)skem, če bi prenehal izhajati. \JlJLl;,Zot?Vo Je list prepotrebno do- n. Večdnevnemu časopisju, s*j sku- | ? * 3 svojim informiranjem kar se da POPolno zajeti področje, ki mu -c enjen. Mislim, da nihče ne more -oporekati pomembnosti dela, ki «• ;e opravil Glas, in nihče pač 1 ne more zanikati določene po-r^rnosti, ki j0 je dosegel. S svo-" naklado pa jasno priča, da je »mo potrebno sredstvo obveščanja no^7™'*kem' ki v naUm družbe-~P°Lvtlčnem življenju odigrava fomembno idejno-politično vlogo. c£ve*?>V.lfladu ie bila tudi odlo-i'm 0nđllstlčne zveze, da mora pri To Ds SC n«Prei izhajati in še globlje mttL? drH^eno dogajanje ter svoj „i ? Prihodnosti opravičiti se Socia- VrS Za dobro ^veda, kakš no bt*m0$tLima to sredstvo pri do-niiZ °bvesS<*nju občanov in Pep% ^^PolltiSni rasti. cb I )C> }C pYiUo 4o izraza tudi iz Zre^0su ustanoviteljskih pravic obČinUnlega\okraJnega na vseh pet ^ nsteih odborov Socialistične zve-• S tem so le-ti sprejeli vse pra-jjf* !n obveznosti (materialne in raine) m se seveda tega tudi do-kaz Z,avedai°- Da je to res, so pori'U* razPrave na sejah posamez- SZr>rVr"Snih odhorov ohi- odborov yL. Pregrade nezaupanja (in ne-totovosti) so tako dokončno padle, u Zacrta'na in prihodnost naj ciJ?/-'je- Oralna podpora So-""■isticne zveze je ogromna in so- delovanje med njo in listom mora biti še intenzivnejše. Pri tem pa ni nobenega dvoma, da bi moral biti tudi med bravci in Glasom najtesnejši stik, ki naj bi dobil svojo dokončno obliko v sodelovanju v listu. Ob tem se odpirajo neslutene možnosti, kar bi ob konstruktivnih težnjah lahko obrodilo dober sad. Kaj ne bi bilo najbolj pravilno, da bi list še v večji meri postal tribuna, kot je in da bi občani pokazali še večjo prizadetost v zvezi z Glasom, 'kot so jo doslej? Glasilo Socialistične zveze ne bi smelo imeti samo vloge informatorja, marveč še v večji meri kot doslej tudi mobilizatorja in moralo bi biti orodje subjektivnih sil v boju za boljše življenje in popolnejšo podobo občana. Zaman pa so vsa1 prizadevanja delavcev, ki delajo pri listu, če gredo vse ideje, kritične misli, spodbude in predlogi mimo javnosti in če ta hlasta zgolj po senzacionalni plaži, ki streže plehkemu okusu. Prizadevnost in nenehna zavzetost našega občana pri reševanju družbeno-političnih vprašanj morata najti odraz v listu. Ne bi bilo odveč, če spregovorim ob koncu še nekaj besed o konceptu lista. V bistvu se seveda ne bo menjal, ker je praksa pokazala, da tako imenovani sistem »komunalnih rubrik* ustreza, le določenim pomembnejšim problemom v posameznih občinah bo odmerjeno več pro~^ štora in vidnejše mesto, s tem bi seveda tudi list še več prispeval k rasti komun — osnovnih celic nase družbeno-politične ureditve. Jasno je, da list ne bo zanemaril tudi okrajne problematike, v luči razmer na Gorenjskem pa bo sku's.il posre-ovati tudi problematiko republike in zveze. Ob vsem tem pa je jasno eno, da moramo nadaljevati začeto delo z nezmanjšanim poletom, in da je treba uresničevati pričakovanja in obete. G. KOCI J AN Bled,, ki je znan po svojih naravnih lepotah in poletnemu živžavu, £e tudi v zimskem času nadvse mikaven, čeprav dos!«j o blejski zimski turistični sezoni še ne moremo pisati. Toda če bo vreme naklonjeno, lahko že čez nekaj dni p' ""ikujemo povsem drugačno podobo tudi sedaj, ko je Bled pod belo snežno odejo. Ljubitelji drsanja in kegljanja na ledu že nestrpno pričakujejo, kdaj bo na jezeru dovolj debela ledena plošča. Nedavno deževje Jih je prikrajšalo že za številne užitke. V pripravah na to pa si na Bledu sedaj pomagajo s skromnim umetnim drsališčem. — Na sliki: z umetnega drsališča na Bledu na kosilo Predlogi in stališča SZDL pred občinskimi konferencami Neizkoriščene lokalne možnosti PRI RAZŠIRJANJU IN UVELJAVLJANJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI Delitev po delu naj bi vzporedno s pravicami hitreje uveljavljala tudi načela o dolžnostih občanov — Krajevne skupnosti morajo postati glavni pobudnik in uresničevavec razširjanja materialne in tehnične osnove našega življenja Eno izmed torišč večjega aktivnega sodelovanja naših ljudi pri skupnih naporih za nenehno izboljševanje življenjskih razmer so brez dvoma krajevne skupnosti. Te organizacije, ki jih danes še označujemo kot krajevne odbore in stanovanjske skupnosti, bi morale preraščati od dosedanjih pobudnikov v neposredne uresničevavce teženj prebivavstva ia določenem območju. Na krajevni h konferencah je bilo slišati največ o .sredstvih. o tem so govorili v Poljanah, v Preddvoru, Bohinju, Žabniei, Križah, Žirovnici itd. Skoraj ni bilo konference, kjer ne bi govorili o tem. V večini je prevladovala težnja, da bi morali občinski ljudski odbori pustiti več samostojnosti tem skupnostim, da bi želja t°--n°ve ŠO,e V TržWu nadaljujejo z notranjimi deli. Cc ne bo nepredvidenih ovir, potem boj Vi„, x .rz^anov ,ctos uresničena. Tamka'šnji domačini in oko'ičanl namreč računajo, da bodo z no-« *avr>i ft m ,etom otrocl že lahko hcdiii tudi v novo šolo. Problem šolskih prostorov bo potem rešen, k ».ovijeni pa bodo tudi mnogo boljši učni pogoji jim morali puščati več sredstev in podobno. Zato je pričakovati, da bodo prav na sedanjih občinskih konferencah SZDL spregovorili o teh problemih in izoblikovali tudi enotnejše zaključke. Ce je na primer na neki krajevni konferenci prevladovala ugptovitev, da se jim v okviru občine godi krivica, da so drugi dobili več sredstev in podobno, se bodo prav na ob-liivki konferenci sirečali »zapostavljeni« in »privilegirani«. To bo omogočilo, da se širše občin-eke možnosti in potrebe objek-tivneje pretresajo Ln ocenjujejo. Največ kritik je bilo, kot že rečeno, zaradi delitve sredstev iz občinskih skladov.. V kranjski občini, kjer je 39 teh skupnosti (31 krajevnih odborov in 8 stano- vanjskih skupnosti), so ti organi prejeli od občinskega odbora predlanskim okroglo' 32 milijonov, lani (1962. leta) pa skoraj 40 milijonov dinarjev. — Dohodki skupnosti, ki so bili večinoma iz pripadajočega dela stanarine, so bili neznatni in nezadostni za njihovo delovanje. Več občina ni mogla dati. Vendar ne gre za količino. Gre za merila te delitve, pri katerih se je močno uveljavila praksa — kdor bolj kriči, več dobi. Ze na nekaterih konferencah je bilo slišati zahteve, da bi morali (Nadaljevanje na 2. strani) Priprave na prireditev »Planica 63« Pričakujejo 25.000 obiskovavcev Planiški komite, ki ima na skrbi usklajevanje in vodenje priprav, ki -so potrebne, da bo mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih dobro potekalo, se sestaja vsak teden že od meseca oktobra naprej. Predvidevajo, da bo zadnji dan, to je na nedeljo, 24. III., obiskalo Planico okoli 25 tisoč ljubiteljev tega zahtevnega zimskega športa, zato je do-< bršen del priprav usmerjen k zagotovitvi preskrbe. V načrtu tekmovalnega prostora in neposredne okolice je včr-tamih tudi 26 prodajnih paviljonov, v katerih bodo prodajala predvsem domača podjetja. Tako' bodo uredila svoje paviljone >tn>'' govsika podjetja »Skrlatica«,. Rr.''• gora, »Zarja« Jesenice, »Živila-* Kranj, hotela »Erika« in,»Pošta*, gostinsko podjetje »Gorenijkai«, »Slovenija-vino« »Vino« Kranj, »Delamaris« Izola, Kolinska tovarna hranil Ljubi jama, »Sumi-« Ljubljana, PTT Kranj, tovarna čokolade Lesce in slaščičarna iz Kranjske gore ali z Jesenic. Turistično društvo Rateče bo poskrbelo za možnost nakupa razglednic. Razen v paviljonu jih bodo prodajale tudi leteče službe; na enak način nameravajo urediti tudi prodajo okrepčilnih pijač. Za propagando planiške prireditve je bilo izdelanih 5 tisoč plakatov, ki so jih že razposlali po vsej Evropi. Da bi v Planico privabili čimveč tujih gledavcev, se razgovarjajo s sekretariatom za notranje zadeve, da bi Italijanom in Avstrijcem na vseh slovenskih mejnih prehodih omogočili vstop v naso državo le z osebno izkaznico. Z nase strani je za to že dan ustrezen pristanek. Za čas neposredno po zaključku tekmovanja predvidevajo nastop domače folklorne skupine, da bi tako izkoristili premor do objave zmagovavcev in podelitve nagrad desetim najboljšim. Tekmovanje b,odo zaključili tako, da bodo s skakalnice spustili rakete s padali, na katerih bodo zastave držav — udeleženk. Seznam posameznih tekmovavcev sicer še m znan, vendar pa so se povabilu že odzvale številne tuje države: ZDA, Avstrija, Švica, Sovjetska zveza, Madžarska Zah. Nemčija, Vzh. Nemčija. Se vedno je problematično vprašanje ureditve trgovskih in gostinskih lokalov na poti do Planice. Ker pri odpravljanju teh pomanjkljivosti občinske sanitar-i ne inšpekcije, niso bile kos delu* bo planiški komite zaprosil za intervencijo tudi okrajne in republiške sanitarne organe. — M. S. Priprave na verifikacijo strokovnih šol o gos predavanje Za jutri popoldne je napovedano v kranjskem kUibu gospodarstvenikov zanimivo predavanje o našem bančnem sistemu ter o mo-netarno kreditni i'1 vi/,ni politiki v letu 1963 Predavanje bo zlasti zanimivo za direktorje podjetij, za vodje finančnih in komercialnih služb, za knjigovodje, ekonomiste ter za vse uslužbence denarnih izvodov in ustanov, zato je tudi priporočljivo, da bi se ga našteti udeležili v čimvečjem številu. o omenjenih zadevah bosta govorila Janez Bukovec, direktor v splošni gospodarski banki LRS, • :• dr. Skala Hugo, din Irtor devizne direkcije Narodne banke ,v L j ubijani. rispevala Priprave na verifikad ) šol za vzgojo poklicev so se začele v prvi polovici lanskega leta, zaključevale pa se bodo večinoma v tem in prihodnjem letu. Sprva je biio sicer predvideno, da naj bi šole že do 31. decembra 1962 zadostile vsem pogo*?m, ki so potrebni, da se lahko potegujejo za verifikacijo in z njo za priznanje svoje družbene veljavnosti. Vendar pa se je med samim delom pokazalo, da je izdelovanje profilov za posamezne poklice, Izdelava učnih programov in zagotavljanje učnega kadra z ustrezno izobrazbo težak in dolgotrajen proces, ki ga morajo spremljati številna temeljita proučevanja. Pobudnik tega dela — sekrela-rii-t sveta za šol:;tvo LRS — je pričakoval, da bodo deb> zelo olajšale gospodarske organizacije, ki bi posebno pri izdelavi profilov in učnih programov, lahko dale najkoristnejše predloge. Prav gospodarske organizacije so namreč tiste, ki kader potrebujejo, pa tudi kritizirajo, če ne ustreza njihovim zahtevam — in seveda ve-do, kaj hočejo. Ta predvide v :v- i se niso uresničila. Za priprave na verifikacijo se zanimajo in v njih sodelujejo le tista podjetja, ki imajo svoje strokovne sole, osta- la, manjša podjetja se v ta prizadevanja niso vključila — niti s predlogi Jn pripombami jniti z drugačno pomočjo. Tako je največji del , bremena preostal zavodom za prosvotnorpe-e*cn politični razvoj nekaterih afriških držav, ki so dobile samostojnost v zadnjih letih, je značilno, da politične s.'le n'so bile cb prevzemu samostojnosti dckmčno izoblikovane. Politične ckuplne tudi nJso imele izoblikovanih dolgoročnih političnih načrtov, s katerimi bi zadovoljevale širše ljudske množice. Do političm'h kriz in notranjih protislovij je zlasti prihajalo v deželah, kjer so vladajoče politično sile zasnovale svo- i davek go v osredju »črne celine-« — bo prehiteli tudi podrobnejša politična proučevanja o notranjih razmerah v tej mali afriški državi, ki je svetu znana le kot izvoznik trop "bega sadja na zahodni afrrkl oboli. Ca smo za nedavni poakSJ državnega udara v Tuniziji ugotovili, da je bil politično brez dobrega zaledja, tega ne moreno trditi za državni udar v Togu, ki so ga prav tako podpirale vojaške osebnosti. Uspešen prevzem oblasti upornikov brez resnejšega odpora govori, da so Togo ima samo 17 pošt na celotnem državnem ozemlju. Zato je povpraševanje za strokovnjaki veliko. Večina togoških študentov študira na evropskih visokih šolah razlogov, da bi sedanji upor zasukali v krivo smer. Pobudnik državnega udara je togoška stranka »Juvcnto«. To gibanje je stalo iz mladinske, organizacije, ki so jo v Togu ustanovili pred 11 leti. V začetku je bilo to gibanje ozko povezano s stranko »To-goške enotnosti«, ki jo je vodil ubiti predsednik Sylvanus 01ym-pio. Kmalu pa je 01ympio pretrgal s stranko »Juvento« vse stike, ker so mladi navezovali odnose tudi z opozicijskimi strankami. Očitno je, da so mlade siJ«> želele napraviti s temi stiki politično širši in trdnejši tabor. Pri prvih volitvah neposredno pred razglasitvijo neodvisnosti — sta gibanje »Juvento« in opozicijska stranka ostala brez poslanskih sedežev, ker so francoske kolonialne sile preprečile njihov nastop na volitvah. Te okoliščine so pripomogle, da je stranka Sjdvanusa 01ympia prišla na oblast in s hitrimi ukrepi tudi svojo oblast utrdila. Na bivšega predsednika pa so napravili dva neuspela atentata, vendar je to privedlo do vedno večjega zatiranja političnih nasprotnikov, ki so se temu izognili s pobegi v tujino. Tako se je jedro togoške opozicije nastanilo v tujini predvsem v Gani. Po uspelem državnem prevratu so izpustili politične zapornike in sestavili novo vlado, katere izhodi-« šče v odnosu do zunanjega sveta sedaj še ni mogoče razvozljati. Zdravko Tomažej Uudie in do vedkov« in »čebelic« v Martuljku-prevzeli organizacijo republiškega zleta tabornikov ob Sobčevem ba-jerju, sodelovali pri organizaciji tabora »Bratstva in enotnosti« v Lescah in še pri številnih drugih akcijah. Tudi letos bodo pripra- zveza, okrepili bodo tudi občinske vili zamenjavo s taborniki iz Bci-zveze. Te že delujejo na Jeseni- gije in Italije. cah, v Radovljici in Kranju, ustanovili pa jo bodo še v Skofji Loki. Gorenjski taborniki bodo tudi letos organizirali razne akcije, za katere so poskrbeli že v preteklih letih. 2e prihodnjo nedeljo bo na vrsti sankaško in smučarsko tekmovanje na Črnem vrhu in Planini nad Jesenicami. Za tradicionalni majski pohod so letos izbrali Obisk tujih turistov Zanimanje za naše turistične kraje hitro narašča tudi med tujimi turisti, ki prihajajo k nam predvsem poleti, neredki pa so tudi obiski »zimskih« gostov. 1. februarja, 15. februarja in 1. marca bodo prišle na Jesenice in od tam članov nekaterih svetov ali kom'' nadaljevale pot do Planice oziro- S,J, medtem ko bodo na ločeni" V programu okrajne zveze ta"! bornikov je med drugim tudi u, i a" novitev novih enot v Gorjah pri Bledu, v Naklem, v Preddvoru,, na Golniku, v Železnikih, v Poljanah in v Gorenji vasi. Številna imenovanja Za danes popoldne je bila skl1' cana redna seja ObLO Jesenice; ki bo v šolski sobi na železnišk' postaji na Jesenicah. Za skup;1" zasedanje obeh zborov in za loče ni seji je predviden precej obširen dnevni red, ki pa ne predvi' deva nekih pomembnejših raz' prav. Za skupno sejo so v glavne"11 predvidena le imenovanja novi" ZVEZNA HOKEJSKA LIGA Jesenice: C. Zvezda 20:1 JESENICE, 15. Januarja — V nadaljevanju zvezne hokejske lige je drevl ,na svojem drsališču moštvo Jesenic visoko premagalo hokejiste Crvene zvezde iz Beograda z 20:1 (8:0, 8:0, 4:1). — Strelci za Je-1 gali. — P. U. sejah odborniki razpravljali i" sklepali o vprašanjih, ki so zai*«'' miva za potrošnike in turista Predvsem gre za pripojitev S0' stinskega podjetja »Vitranc«, h«' tela »Prisank« in motela v Kranj' skl gori h gostinskemu podjetjjj Tavčarjev hram iz Ljubljane. M<^ drugim gre še za dve pripojit^' in sicer Elektrotehničnega servi** z Jesenic k podjetju Elektro-si^ nal Iz Ljubljane in trgovski* senice: KHnar 6, Trebušak in Smo- podjetja »Škrlatica« Kranjska £0' lej po 3, Ravnik, Tišler in Valen- ra k veletrgovin! Živila iz Kranj** ma na Pokljuko tri skupine nizozemskih zdravnikov in njihovih žena. Vse tri skupine bo vodila nizozemska novinarka Nell de Bock-Luiling, ki je izredno pogosto v naši državi in jc na Nizozemskem objavila že več kot 100 člankov o Jugoslaviji. Zanimivo je, da Je največji del teh člankov posvetila prav Gorenjski. tar po 2 ter Brun ln Mlakar po enega, medtem ko je Ml za goste uspešen Perović. V izrazito odprti Igri so doma« Na ločenih sejah pa bodo ođbodieti« TTI* Je usta-zav«d za hladilno tehniko. tnoT? Pa no*em Teii> d* bi sedaj taart •*lellcrn* gospodarska or-zaeija imeti svoj raziskovalni , • Zakaj ne bi bili razisko-U centri skupni po strokah, Hr£? bo to v občinskem, medob-ftl^.^n- okrajnem ali celo re- TMSk.em merilu? ran Zn<>Slna obrt Je ko"fentri- ia predvsem v stanovanjskih ^Pnostih, zlasti v gkofjl Loki, fosled^ k° ^C v do,inah Pereča, ice nerazvitih uslužnostnih se kažejo v šušmarstvu, -stori katercmu P* Se niso bili Jeni ustrezni ukrepi. Jasno je, »a tW "a Ckot,o družbe, hkrati ri-.i**^™™ pri peščici obrtnikov obrt V Je z,at,|fc. pri7adelo kjer je že pri Vftr«« rjem nl*je»1 odvajanju ob-Ve^osti občini škripalo.« f> Statut občine je že sestavljen. Vil i * je občinski statut sesta- »atravltf^' Vendar je ° njcm da c Jal Preozek krog. Mnenje, 3eti Z obravna-vo statuta do spreta t,**,*™* in rpPubliške ustave J» mudi, ni na mestu ^ hoče_ dn.Vu 1,0 slatut dejanski odraz 8j^f ^Političnega in gospodar-„ ** Zlvljenia komune, je treba Le-t tak0j v Javno razpravo. J2"«J Pa bo morala pokazati, kako imEV*Mani dovoljevali skupne Ks\* PTek(> družbenih služb, , družbenih in društvenih organizacij, ki imaj(> čedalJR y^.0 drulh Pli ulrievani« socialističnih z&enih odnosov, osebnega in družbenega standarda in pri rekreaciji delovnega človeka.« © Kako pa je z razpravo o krajevnih skupnostih? nov na določenem področju. Prav bi bilo, da bi bilo manjše število KS, vendar pa he toliko, da, bi bilo delo ohromljcno.« © Zadnji zbori, volivcev so bili v nekaterih krajih slabo obiskani. Kje je po vašem mnenju vzrok za to? »■Dosedanje izkušnje kažejo, da se proizvajavec materialnih dobrin premalo vključuje v komunalnem življenju kot občan — potrošnik le-teh. Vzrokov za slabo udeležbo je več: slaba pripravljenost in obveščenost kakor tudi to, da se mnoga vprašanja rešujejo mimo predlogov občanov na zborih volivcev. Morali bi biti skupni dogovor občanov za urejevanje odnosov, reševanje problemov, pri tem pa bi morali upoštevati materialne zmogljivosti komune in samega kraja. Pripravljenost odbornikov in točnost, utemeljenost in pravilnost odgovorov občanom je prvi pogoj za uspešen zbor volivcev. Pri sprejemanju sklepov pa je treba biti dokaj realen in razne obljube so neumestne.« S t. Skrabar Iz £ AVTOBUSI ZA KONFERENCO - V nedeljo (29. t. m.), ko bo občinska konferenca SZDL v Skofji Loki, bodo vozili izredni avtobusi iz obeh dolin. Avtobusna zveza Cerkno—Skoija Loka bo okrepljena. Iz Sovodnja bo odpeljal avtobus okrog 6. ure zjutraj. Delegate in goste iz Selške doline pa bo pripeljal poseben avtobus. Ob G.30 bo otlpeljal s prve odhodne postaje Podrošt (za delegate iz Sorice). Ostala postajališča pa so: Zali log, most Martinj vrh. Železniki (pred pošto), Cešnjica, Selca, Seveljska pot za Lajše, Bukovica in Luša. Še to: prevoz je brezplačen, povratek pa bo z rednimi zvezami, ki bodo okrepljene. OBISK AKTIVOV LMS -Na zadnji soji sekretariata ObK LMS so imenovali skupine, ki bodo še v tem in prihodnjem mesecu obiskali vse osnovne mladinske organizacije v občini. Le-le bodo ugotavljale vzroke neaktivnosti v mladinskih aktivov v zadnjem času. * TUDI V SKOFJI LOKI - je občutiti padec cen osebnim avtomobilom »Zastava 750« -»ličkom«. V tem času so jih registrirali 9. Bilo bi pa jih še več, vendar ne pridejo škofjeloški interesenti na vrsto. Mimogrede naj dodamo, da so v škofjeloški občini od lanskega oktobra do danes registrirali 15 osebnih avtomobilov. • ODPRLI SO KLUBSKO SOBO — Minulo soboto so se ob otvoritvi klubske sobe v kulturnem domu v Retečah zbrali številni domačini in predstavniki družbeno-politič-nih organizacij. Najprej je spregovoril predsednik KUD »Janko Kermelj« Vinko Žagar, potem pa so nastopili tamburaši, moški pevski zbor in kronist, ki je v šaljivi obliki orisal težave, s katerimi so se sreča vali pri gradnji klubske sobe. Ob koncu pa jc v imenu KO Roteče inž. Lojze Vodopi-vec zaželel vsem obilo uspehov pri kulturnem delu. — M. Z. !ESET ODS Večina otrok med petim in sedmim letom nima predšolske vzgoje V radovljiški občini imajo samo pet vzgojno varstvenih ustanov ali vrtcev. Po zadnjih podatkih obiskuje te vrtce le 164 otrok med petim in sedmim letom starosti, kar pomeni, da ima v radovljiški občini le 10 odstotkov otrok potrebno predšolsko vzgojo. Vrtce imajo le na Bledu, v Radovljici, Kropi, Kamni gorici in v Lescah. Omenjenih nekaj skromnih podatkov kaže, da sta vzgoja in varstvo predšolskih otrok v radovljiški občini precej aktualen problem. Zadevo pa moramo bržkone obravnavati z dveh plati. CIRIL JELOVSEK — »O K3 smo že razpravljali na plenumu ObO SZDL in na nedavnih konferencah KO. Prvotne razprave so sprejele 6 KS, kasneje pa se je pokazalo, da bi bile odtrgane od skupnih potreb obča- ŠE ENA ZLATA POROKA Minulo soboto je bila na ObLO v Kranju spet manjša slovesnost. Med dokaj številne novoporočen-ce sla v poročno dvorano prišla tudi zlatoperočenca 77-letni Janez Cimžar in njegova življenjska to-varišica 72-letna Ivana, oba doma iz Štefanje gore pri Cerkljah. Vse svoje življenje sta živela na Štefanji gori in se preživljala s kmetovanjem. — Imela sta 12 otrok — 7 fantov in 5 deklet. Izmed sinov so bili trije v NOB, od koder se dva nista več vrnila. Po običajnem obredu pri takih porokah sta jima predstavnik ObLO Janko Stefe in mata: . Marija Gantar v imenu ObLO poklonila majhno darilo. Varstvo otrok je bilo v ospredju že na številnih zasedanjih raznih organizacij v občini, predvsem pa so omenjeni problem obrav- navali na posebnem seminarju v bližnji preteklosti predsedniki in tajniki krajevnih organizacij SZDL, precej živahna razprava o varstvu otrok pa je bila tudi na enem izmed razširjenih plonumov ObO SZDL. Večina razprav in zaključkov je bila, da je potrebno zagotoviti varstvo predvsem tistim otrokom, katerih starši so zaposleni v proizvodnji. In če bi želeli takšen zaključek tudi uresničiti, potem bi morali na območju celotne občine zagotoviti več- Kranjske sejemske prireditve , NA ŠKOFJELOŠKEM ! FILMSKEM PLATNU V JANUARJU Kljub temu da smo v januarju J® Vld«li nekaj filmov, med dru-mpnai tudi zanimiv zahodnonemški mm »Dokler naju. ne loči denar« m japonski film iz zadnje vojne Pilotih - samomorivcih, naj zapišemo nekaj o filmih, ki bodo še na sPorcdu v tem mesecu. Razen kriminalk in kavbojk bo-m° videli še nekaj prav zanimi-Zlh film°v iz raznih držav. Ce-naslovaška filma »Zadnja vrnitev« ° narodnoosvobodilni borbi na ^lovaskem in filmski omnibus pe-«n zgodb o življenju in majhnih razočaranjih preprostih- ljudi' - '-branih iz milijona podobnih velemestnih zgodb (zato tudi tako čuden naslov) - »Pet Iz milijo- m ' Iz Ect[Pta sta prišla filma -Neznana *ejla« in »Alžirka Dža-hrSfi*' ld KOVOri ° alžirskem osvo-Dodilnom gibanju in narodni ju-"akmji, študcnlkl Dlamili - kljub jnucenju ni izdala svojih tovarišev tn francoski kolorvialistj so jo ob-So,''ili na smrt. Vse, ki imajo radi filme o prirodnih lepotah in zanimivoistih, OO pritegnil ilalijamski film »Ze-i ®**i čar«, o ekspediciji na Mato '''""-). Spoznali bodo naravne,: 'n'"te °d Bahamskih otokov do Andov. Razen teh filmov bodo v Januarju na sporedu še: francoski Ji ni ..Pločnik Pariza«, ameriška "«nska komedija s Clarkom Ga-Dl°m in Doris Day - -Najljubši |,,,I>-'« in francoska komedija j".1-■■Pa Američanka« - proporodi- Ja francoske filmske komedije biserja Roberta Dhervja. - J. K. Na zadnji lanski gospodarski prireditvi v Kranju — na novoletnem sejmu — so podjetja prodala za 53 milijonov raznega blaga. Največji promet je imelo podjetje »Kokra«, saj je na sejmu iztržilo 10 milijonov 400 tisoč dinarjev. »Elita« je dosegla 8 milijonov 800 tisoč dinarjev, »Modna oblačila« 5 milijonov 400 tisoč dinarjev, »Planika« 4 milijone, »Gorenjska obla-čilnica« 3 milijone 50 tisoč, »Slovemja-šport« 2 milijona 500 tisoč, »Elektrotehna« 2 milijona dinarjev prometa, preostali pa so Iztržili vsote do dva milijona. Na kratkem valu fS> LETNA KONFERENCA -Prihodnjo ndeljo, 20. januarja, bo redna letna konferenca ObO SZDL Radovljica. Člani Socialistične zveze, ki so za svoj najvišji obračun v okviru občine že na krajevnih konferencah izvolili delegate, bodo pregledali dosedanje delo in sprejeli potrebne zaključke za delo v prihodnje. Konferenca bo v dvorani Gozdnega gospodarstva na Bledu. 0 OBČNI ZBORI - Sindikalne podružnice na območju radovljiške občine so pred dnevi že imele prve redne letne občne zbore. Pričakovati jo, da bodo sindikalne podružnica zaključile z letnimi obračuni v marcu. ObSS Radovljica pa se v tem času pripravlja na plenarno zasedanje, na katerem bodo člani plenuma predvsem razpravljali o statutih gospodarskih organizacij. f». PRECEJŠNJE OPADANJE — Na območju radovljiške občine je 4.120 kmečkih prebi-vavcev, kar znaša 13,3 odst. od v$ega števila prebivavstva. Podatki kažejo, da je število kmečkih prebivaveev v znatnem opadanju, saj je bilo še leta 1953 21,6 odst. kmečkih prebivavcev. Opadanje je razumljivo v korist industrije. Trenutno je največ kmečkega prebivavstva na območju Ra- dovljice (1.519), nekaj manj ga je na območju Bohinja (1.484), najmanj pa na območju Bleda (1.117). m ŠTEVILNE KOMISIJE -Prejšnji četrtek jc imel krajevni odbor SZDL Bled redno rejo. Glede na raznolikost fleia, ki ga mora opraviti Socialistična zveza na svojem Območju, so na tej seji izvolili več komisij in sekcij SZDL, ki bodo pod vodstvom KO SZDL samostojno opravljale določene naloge. Med drugim imajo odslej na Bledu v okviru SZDL naslednje komisije: za komunalne zadeve, za gostinstvo in turizem, za kmetijstvo in gozdarstvo, za ideološko delo ter za kulturo, prosveto in šport. Komisije so 3—4-članske, prva njihova naloga pa je, da na osnovi temeljitih analiz sestavijo samostojne programe dela. 4» TEČAJI DELAVSKE UNIVERZE - Radovi i ;ka delavska univerza pripravlja skupaj z gostinskim šolskim centrom na Bledu 5-tedenski kuharski tečaj. Program bo obsegal praktično kuhanje, pripravljanje 20 različnih jedilnikov, uporabljanje sodobnih gospodinjskih pripomočkov in racionalno uporabo živil. S toča i bodo pričeli 23. januarja v hotelu Krim na Bledu. — Razen omenjenega tečaja bodo v Radovljici v februarju začeli tudi z začetnim in nadaljevalnim tečajem iz strojepisja. je zmogljivosti vzgojno-varstvenih ustanov in zadostno število vzgojiteljev. Čeprav bodo zaključki stari že Skoraj eno leto, pa je zadeva ostala prav takšna, kot je bila, če se ni še poslabšala. Prod dnevi smo se razgovarjall z upravnico vzgojno - varstvene ustanove v Radovljici Pavlo Za-garjevo. Med drugim nam je povedala naslednje: 0 »Število otrok, ki obiskujejo naš vrtec, je v zadnjem času močno opadlo. Lani smo imeli v začetku leta 62 otrok, ob zaključku pa le še 25. Trenutno jih imamo 35, kar pomeni, da so naše zmogljivosti le polovično zasedene. Starši se izgovarjajo, da otrok zato ne pošiljajo v vrtec in jim ne nudijo prepotrebne predšolske vzfeoje, ker so naše usluge pre- drage. Izgovor ni povsem točen, ker dobro poznamo razmere v Radovljici. V vrtec ni prav tistih otrok, ki bi bili najbolj potrebni dobre vzgoje in varstva.« (V razgovoru smo nadalje zvedeli, da je vrtec odprt vsak dan od sedme do štirinajste ure in da znašajo stroški za enega otroka meisečno 3.300 dinarjev.) In sedaj smo pred vprašanjem, kakšen je ta znesek. Morda je za nekoga ras previsok, toda v najbolj perečih primerih je pripravljena dati tudi občina svojo pomoč, za večino pa bržkone ne bi smel biti previsok. In če že gre za previsoko ceno, potem bi morali ta problem reševati drugače kot doslej. Konkretno v Radovljici znaša najemnina za prostore, vodarino in podobno dnevno za enega otroka 250 dinarjev. Prav gotovo bi kazalo, da bi sredstva za te stroške na takšen ali drugačen način zagotovili prizadeti občinski foruma. V tem primeru bi morali zagotoviti, da bi bile najprej "zasedene obstoječe zmogljivosti, bržkone pa bil bilo potem tudi lažje iskati novo možnosti, kako čimveč predšolskim otrokom omogočiti potrebno predšolsko vzgojo. — B. F. Promet na tem sejmu je za 12 milijonov dinarjev prekosil promet na predhodni novohtni gospodarski prireditvi. Po srzna-mu omenjenih podjetij lahko sodimo, da je bilo največ kupcev za tekstilno blago, konfekcijo, pletenine, trikotažo, čevlje, smuči in električne aparate (dobro so šle v promet plošče). Posebno pa so kupci pogrešali televizijske aparate, ki bi jih nudili proizva-javci sami in boljše radijske apa-trate. Organizatorji sejma so bilj z novoletnim, sejmom sicer zadovoljni, vendar menijo, da bo treba najti drugačne pogoje za take prireditve, sicer bodo prihodnje gotovo nazadovale. Nujno no bi bilo treba, povezati z zabavnimi prireditvami, pestrejšim go-stinskim delom in s podobnimi oblikami, ki bi prireditve popestrile, obogatile in nanje tudi privabljale. Ker za uresničitev takih zaimisli v &an>ju ni pogojev, se pred občino vse bolj postavlja Zahteva, da misli tudi na ureditev centra za komercialne kulturne, zabavne im športne prireditve. Idejni program za tak center je že pripravljen in bo v naj-bližnji prihodnosti predložen v razpravo preko kluba fioispodar-stvenikov. Tako bo omogočeno, da bo čim širši krog odločal o tem, ali je to potrebno ali ne in v kakšni obliki in obsegu. V programu Gorenjskega sejma za letošje leto so vso tri prireditve, ki jih poznamo že iz prejšnjih let: spomladanski sejem — od 11. — 17. aprila, gorenjski sejem (lotos že trinajsti) — od 2. — 13. avgusta in novoletni sejem v drugi, polovici decembra. Obstaja še zanimiva zamiisel o oktobrskem sejmu sadja in drugih kmetijskih pridelkov. Vendar je pred to zamislijo še velik znak vprašanja, ker bo težko najti ustrezne prostore. Za ta sejem naj bi [zainteresirali čimveč kmetijskih gospodanskih organizacij in zasebnih kmetijskih proizvajalcev, ki razpolagajo s pridelki za ozimnico. Ob tej priložnosti bi pripravili tudi razstavo vseh pridelkov, ki jih potrošniki pri nas lahko kupijo. — M. S. V skrbno urejenem vrtcu v Radovljici je še dovolj prostora, da bi otroci lahko dobili potrebno predšolsko izobrazbu, starši pa bi bili brez skrbi, kdo varuje njihove otroke, kadar so na delu. čeprav gre za načrtno vzgojo v varstveno-vzgojnih ustanovah, imajo otroci prav zaradi tega na razpolago tudi dovolj igrač in veselih iger, česar bi marsikdo sicer doma močno pogrešal RRF,T)A; 16. Januarja 1963 Več konkretnega s krajevn'mi organizacijami Pred kratkim je bila na Jesenicah prva seja izvršnega odbora SZDL, na kateri so sprejeli program dela, formirali stalne komisije in se pomenili o trenutno najpomembnejših nalogah organizacije SZDL v občini. Da se pred organizacijo SZDL postavljajo vsak dan važnejše in JESENIŠKI KOVINAR odgovornejše naloge, da je zadnja občinska konferenca nakazala vrsto novih nalog, odkrila šte- Za drsanje je med Kranjskogorčanl vse večje zanimanje. Razumljivo, saj Imajo umetno drsališče ln vilne probleme in nepravilnosti, v prvi zvezni ligi tudi svoje hokejsko moštvo, ki je doslej v dveh igrah doseglo eno zmago in en poraz | ki terjajo nujne in hitrejše reši- Obračun bo zadovoljiv tve, je članom občinskega in izvršnega odbora dobro znano. Potrebno je le na osnovi najboljših predlogov, ki so bili dani na občinski konferenci in zadnjih ple-numih v letu 1962, najti boljše oblike in posamezne zadolžitve razdeliti tako, da bodo lažje izvedljive. Izvršni odbor se je odločil, da bo formiral samo dve stalni komisiji: Ideološko-politično in or-ganizacljsko-kadrovsko. Tem pa bodo v pomoč občasne komisije. Samo »Runo« v tržiški industriji ni dosegel plana znižanje poslovnih stroškov ln uravnovešanje glede zviševanja Čeprav je minilo že dobrih štirinajst dni, ko smo vanja, znižanje števila zaposle-se poslovili od leta 1962, se vendar šele sedaj pribil-1 nih' pnrast žujemo času bilanc, ki nam bodo pokazale, kako smo dejansko gospodarili v preteklem letu. Kljub temu da še ni točnih izračunov, pa vendarle lahko že vsaj približno ocenjujemo lanskoletne uspehe, ker zato obstajajo okvirni rezultati. Tako velja vsaj za tržiško občino glede industrije. osebnih dohodkov, ni težko zaključiti, da jc morala močno porasti tudi produktivnost. Sedanje ocene kažejo, da bo porast glede produktivnosti znašal skoraj 8 odstotkov v primerjavi z letom 1961, čeprav je razumljivo, da je v Runo tudi produktivnost precej padla (za približno 8,2 odst.). B. F. RAZEN JAKA ČOPA ŠE CIRIL PRAČEK Lansko leto je izšel slikovni album Jaka Copa »Svet med vrhovi«, ki se mu je letos pridružila živo pisana in bogata knjiga Cirila Pračka »Med gorskimi re-ševavci« (Izdala jo je Planinska založba). Avtor Ciril Praček je 6 knjigo lepo počastil 50-letnico GRS in z njo tudi bravcu bogata doživetja v našem planinskem 6vetu. Knjiga »Med gorskimi re-ševavci« je predvsem važna za gorniko, 6aj opisuje težko in odgovorno delo gorskih reševavcev in približuje bravcu lepote planinskega sveta. Zanimivo je, da sta avtorja omenjenih knjig jeseniška železarja, priznana planinca in gorska reševavca, ki sta 6 svojimi deli obogatila slovensko planinsko knjižno polico. — U. Da pa bi komisije in podkomisije lahko zajele celotno dejavnost, so za posamezna področja dela — npr. turizem, obrt, trgovina, zdravstvo, šolstvo, delo krajevnih skupnosti, industrija in kmetijstvo — zadolžili posamezne člane izvršilnega odbora. Izvršni odbor je na osnovi lanskoletnih izkušenj ugotovil, da je občinski odbor krajevnim organizacijam v lanskem letu premalo pomagal. Da bi se to stanje izboljšalo, so bili mnenja, da bi v prihodnje organizirali neobvezne posvete, na katerih bi a konkretnimi razgovori nudili krajevnim organizacijam več pomoči, obenem pa bi se člani izvršnega odbora bolje seznanili s tekočo problematiko na terenu. Tudi sodelovanje z drugimi občinskimi odbori naj bi v prihodnje bolj razširili, zakaj izkušnje kažejo, da se ideje drugih dajo zelo koristno uporabiti. Tako so sklenili za takojšnje sodelovanje v obliki občasnih razgovorov z občinskimi odbori Ravne na Koroškem, Trbovlje, Velenje in Va-ljevo. Občinski odbor naj bi v prihodnjih dveh mesecih na skupnih zasedanjih obravnaval v glavnem problematiko statutov delovnih kolektivov in krajevnih skupnosti, 6tatut komune, družbeni plan za leto 1963 in probleme kmetijstva in gozdarstva. — Z. A. Z občnega zbora Svobode Jesenice Po sedanji oceni so na območju tržiške občine vsa industrijska podjetja — razen »Runa« — presegla lanskoletne planike obveznosti, medtem ko je BPT zaključila lansko leto glede plana tako, kot je s planom predvidevala. Po teh ocenah kaže, da so podjetja dosegala lanskoletne plane takole: tovarna kos in srpov s 109,4 odst., tovarna pil Triglav s 112,4, ZLIT s 103,9, tovarna lepenke s 102,9, Peko s 100,7, BPT s 100,0 in »Kuno« s 70,8 odst. Podatki kažejo, da je trenutna cenitev realizacije bruto produkta za loto 1962 zadovoljiva, če- jTfiŽiSKl prav položaj še ob tretjem trome-6cčju ni obetal tako zadovoljive bilance. Vzroki, da jc delovni kolektiv .»Runa« ostal toliko pod planom, so bolj ali manj znani. Nedosega-nje plana je predvsem posledica pomanjkanja surovin, kar velja še zlasti za prvo polletje, medtem ko se je zadeva v zadnjih šestih mesecih močno izboljšala. Na račun izpada v »Runu« bo plan bruto produkta dosežen le z 98,3 odst., kar pomeni, da bo izkazala industrija dobrih 180 milijonov manj, kot je bilo planirano. Kljub temu pa bo še vedno porast celotnega dohodka na enega zaposlenega v primerjavi z letom 1961. Porast bo bržkone večji za 0,8 odst. ali za 18.000 dinarjev na enega zaposlenega, kar pa je predvsem posledica, ker se je število zaposlenih v industriji imanjšalo za 76 delavcev. Zaradi racionalnejšega poslovanja pa bo po sedanjih - cenitvah večji tudi narodni dohodek, in sicer verjetno za 1,04 odst. večji, kot je bil leta 1961. In ko že pišemo o zadovoljivem gospodarjenju, moramo vsekakor omeniti, kako so delovni kolektivi ravnali z materialnimi stroški. Vso kaže, da bodo mate-terialni 6troški za 8 odst. nižji od planiranih, kar znaša okoli 460 milijonov dinarjev. Glede tega so zlasti dobro gospodarili v Peko, tovarni kos in srpov ter v tovarni lepenke. Po vsem tem je zanimivo vprašanje, kako je bilo v letu 1962 glede osebnih dohodkov. Le-ti so v primerjavi z letom 1961 za 19,4 odstotka večji, čeprav so se v zadnjih šestih mesecih 19o2: znižali v primerjavi s prvim polletjem za 1,12 odst. Kljub porastu pa lahko trdimo, da so povprečni osebni dohodki še vedno precej pod povprečjem, k| ga dosegajo v industriji ali na Gorenjskem ali pa v Sloveniji. Takšna ugotovitev je predvsem posledica dejstva, da sta v tržiški industriji najmočneje zastopani tekstilna in usnjarska stroka, za kateri je znano, da imata najnižje osebne dohodke. In če sedaj upoštevamo vsa, bržkone že precej točna predvide- DVANAJST KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE Na območju tržiške občine je 12 krajevnih organizacij SZDL, ki j so pred kratkim imele redne letno konference; le-te so dale po-; trebim gradivo, ki ga bo poireb-: no še podrobneje obravnavati na j občinski konferenci, ki bo prihodnjo nedeljo v domu Partizana v Tržiču. Dokaj razveseljiva pa je ugotovitev, da so na krajevnih konferencah izvolili v nove krajevne odbore skoraj polovico mladincev ln žena. Vsega je bilo j izvoljenih 123 članov novih KO i SZDL, od tega pa 26 mladincev I in 34 žena, med vsemi 123 člani pa jih jc bilo 61 prvič voljenih. Podatki kažejo, da gre za precejšnjo osvežitev KO SZDL na račun novih članov krajevnih odborov, zaradi česar bržkone upravi-! čer: o pričakujemo, da bodo krajevne organizacije v prihndnje še bolj aktivne, kot pa so bile do-i slej. Kranjska gora in vltranške smučine so postale zadnje dni pravo mravljišče smučarjev turistov in priznanih tekmovavcev. Prav zaradi velikega zanimanja za kranjskogorski zimski turizem tako doma kot v tujini, pa bi se morali tamkajšnji gostinski ln turistični delavci v prihodnje še bolj zavzeti, da bi za vse goste zagotovili tudi čimboljSe turistične pogoje Razveseljiv letni obračun O Letni občni zbor Svobode »Tone 9 Čutar« je bil zadnji v jeseniški 0 občini. Bil jc dobro pripravljen. O Nanj je bilo razen članov dru-9 štva povabljenih tudi 37 pred-Q stavnikov družbenih in politič-0 nih organizacij in ustanov. Na O žalost pa je bil občni zbor za-@ radi slabe udeležbe sklepčen še-0 le čez pol ure, od vabljenih pa • so se ga udeležili le trije pred-© stavniki. Predsednik Jože Vari je v svojem referatu prikazal delo društva v zadnjem letu in kritično osvetlil vse pozitivne in negativne pojave, ki so spremljali društveno delo. Ugotavljal jc, da kultura v jeseniški občini še ni sestavni del vseh družbenih prizadevanj in zato ni enakovredna ostali družbe-no-ckonomski dejavnosti. Se vedno je preveč stvar posameznikov in posameznih skupin, premalo pa vseh družbenih činiteljev. Vendar pa se kulturno delo ne more obravnavati ločeno od ostalih problemov občine, ker je sredi nje. Socialna struktura jeseniškega prebivavstva se je bistveno spre-arenila. Jedro Jesenic sedaj predstavlja naselje Plavž, ki pa nima nobenih prostorov za kulturno dejavnost. V minuli sezoni je Svoboda dosegala dobre uspehe, nekateri njeni odseki celo na zavidanja vredni ravni. Najbolj je uspeval ansambel narodnih plesov, ki mu sledijo komorni zbor, DOLIK, pihalni orkester, odsek športnih plesov, instrumentalni odsek in številni klubi. Društvo je imelo v pretekli sezoni preko 155 nastopov, na katerih je bilo 2238 sodelujočih, prisostvovalo pa jim je 39.104 gle-davcev oziroma poslušavcev. Program dela za letošnje leto obravnava literarno, likovno, glasbeno dejavnost kakor tudi dru-žabno-zabavno dejavnost, organizacijo razstav in drugo. Razen lastne amaterske dejavnosti zajema program tudi skrb za kontinuirano kulturno življenje na območju Jesenic. Društvo bo sodelovalo z glasbeno šolo, gledališčem, šolami, delavsko univerzo in družbeno-po-litičnimi organizacijami Jesenic. Občni zbor je sprejel predlog delovnega programa društva in Izvolil 7 članov upravnega odbora^ ostale bodo Izvolili posamezni odseki oziroma organizacije, s katerimi društvo sodeluje. — U, Idejno-vzgojni seminar ObK LMS Tržič je že izdelal in tudi sprejel program seminarja za idejno-vzgojno delo, ki bo prvi teden v februarju. Tr.koen zaključek so sprejeli na petkovem plenumu mladi Tržičani. — Med drugim so so tudi dogovorili, da se bodo seminarja udeležili vsi člani komisije za idelno-vzgojno delo pri ObK, vsi člani podobnih komisij v večjih mladinskih aktivih ln vse ostali, ki so zadolženi za delo nn tem področju, kar zlasti velja za tiste člane, ki skrbijo za idejno vzgojo v manjših aktivih. Na že omenjenem plenumu pa •o predvsem razpravljali o delo- vanju mladinskih organizacij v podjetjih in na terenu. Porodilo o tej dokaj aktualni zadevi jo imel predsednik ObK LMS Janez Ivnik, medtem ko so v razpravi sodelovali tudi povabljeni predsedniki mladinskih aktivov. Dokaj živahna razprava je pokazala, da se mladi z vse večjo smelostjo in prizadevnostjo lotevajo vseh aktualnih problemov tako v gospodarskih organizacijah, kot tudi na terenu in da z velikimi uspehj premagujejo obstoječe večje ali manjše pomanjkljivosti, ki so v samih organizacijah ali pa so posledica še premajhne iz-t osenosti. do bi si mislil, da bo tista zaprašena zadeva s Kolumbovim jajcem tako nepričakovano pa učinkovito posegla v zasebno življenje državljana Siratke. Še Kolumb bi se samovšečno namuznil, če bi vedel, da bo tisto jajce čez petsto let pri Siratkavih izbilo sodu dno ... Dan ali dva po novem letu se je grozeče zatišje pri Siratko-vih sprevrglo v vihar. Žena je izkopala »bojno sekiro« in Si- ložnost za napad. In Siratka je začel mrzlično razmišljati, kako bi se izmuznil v mesto. Ampak — kako? Hkrati pa je bil prepričan, da se bo stvar še bolj zamotala, ko bo prišel ponj Tomaž. Vsak čas bo pozvonilo. »Ata,« se je nenadoma oglasil iz kota nadobudni sinko. »Kaj pa je to Kolumbovo jajce?« Siratka je previdno pogledal ženo. »Kolumbovo jajce? Tista stvar se je zgodila •..« »Jajca so vsak dan dražja,« ža na hudo spolzka tla. Kadar se je lotila njegovega zaslužka, je kmalu kapituliral. »Revež si... pisarniška stenica,« je nadaljevala. »Le kaj sem videla na tebi, da me je tako prevzelo?« Pozvonilo je in vstopil je Tomaž. »Greš ven?« je vprašal. »Nikamor ne pojde!« je odgovorila žena in uničujoče pogledala moža. »Poribati mora kuhinjo«. ovo jajce ratka se jc previdno umaknil za okope razmajanega, zakonskega sožitja. In vsega je bila krivci trinajsta plača, ki je Siratka kjub .optimističnim pričakovanjem ni dobil. Po ženinem prepričanju je bil tega kriv Siratka. In Siratka je bil kriv tudi tega, da je na vsem lepem zapadel sneg, da je temperatura padla globoko pod ničlo in Še kaj ... Tega večera je ves majhen in nebogljen sedel za mizo in čakal, kdaj se bo spet usulo po njem. Strani časopisa, ki jih je previdno obračal, so od časa do časa ujcdljivo zašumelc v tišino in Siratka je vselej pogledal ženo. Likala je in grozeče mrščila čelo. Vse je kazalo, da išče pri- ga je grozeče prekinila žena. »Neka branjevka jih je danes prodajala po sto dinarjev. Prijelo me je, da bi ji jih zmetala v glavo. Po sto dinarjev — kaj takega! Pa še težko jih dobiš. Seveda, ti se na to požvižgaš! Si sploh že kdaj pomislil, kai bom dala v lonec in kaj bomo jedli?« »Ampak, saj ne jemo samo jajc,« se je branil Siratka. »Molči, ko pa nimaš pojma o kuhanju! Vsak mesec odrineš tiste ušive krajcarje, jaz pa naj delam čudeže.« »Nisem milijonar.« »Seveda — revež si, pa le te* pee povrhu,« je omtlovniuJečt prhnila žena. — Zdaj je bila zadovoljna, saj je speljala mo- Siratka je planil pokonci, pa ga je žena ukrotila s hudim pogledom. «No, bova šla pa jutri ven,« je dejal Tomaž in zlobno dodal: »Če ne boš spet ribal kuhinje.« Ko so se vrata za njim zaprla, se je v Siratki nekaj prelomilo. Domislil se je svojega ugleda. Čutil se je ponižanega. Zdaj bo Tomaž na vsa usta čvekal, kako mora Siratka ribati kuhinjo. Zdaj se je Siratka ves naježen dvignil in stopil po plašč. »Ven grem,« je hladno dejal. »Izvoli, ampak ne skozi vrata,« je dodala žena. Ključavnica je škrtnila in ključ je izginil v njenem žepu. Siratka je zazeblo, ho Si je domislil poti skozi okno v tret- jem nadstropju. Potem se je spoJnnil, da bi morda kazalo nekaj treščiti na tla. Saj to počnejo vsi prekaljeni zakonci! »Daj sem ključi« je dejal t privzdignjenim glasom in treščil na tla krožnik. Črepinje so se razletele po podu in Siratka se je zdrznil. Zena ga jc zvedavo gledala in usta so se ji povesila kot vselej, kadar je rekla: »Pisarniška stenica!« Nov krožnik je treščil na tla in nato še skodelica. Siratka je zajel sapo. Na ženinih ustnicah je opazil le poniževalen nasmeh. »Reva počasna!« jc zasikala, »Več krožnikov primi, pa jih razbij! Tako ne prideš nikamor. Pa televizorja se loti. Bo vsaj več škode.« Siratka je onemoglo sopel in iskal nekaj, kar bi prisililo ženo h kapitulaciji. Pogled mu jc obtičal na okenski polici — na majhnem peharju in dolgem kuhinjskem nožu. Našel je tisto, kar jc iskal! »Daš ključ?« je zasikal in planil k polici. »Nikar, prosim te,« je razklano rekla žena. S kretnjo polno obupa jc segla proti moževi dvignjeni roki. »Odpusti mi, samo ne stori tega! Tu imaš ključ! Moj dragi... Pojdi kamor hočeš.« Siratka je počasi spustil grozeče dvignjeno desnico. V pesti je tiščal — jajce — tako za ... Pa še tako težko ga dobiš. S. S. mali oglasi •mali oglasi prodam Ugodno prodam skoraj nov voz »apravljivček. — Smit, Koritno, Bled 145 Preobleko za FIAT 600, lepo, »nočno, ugodno prodam. Naklo 4 153 Prodam motorno kolo »Puch« J'occm, skoraj novo. — Naslov v oglasnem oddelku 154 Prodam 8 pračičkov po 7 tednov starih _ Zalog 11, Cerklje 155 Vodarn emajliran štedilnik. — "aruca Jug, Kranj, Kidričeva 21 156 Prodam 3 prašičke po 18kg težko. — Ludvik Gubane, Vodice 157 Prodam 12 tednov brejo svinjo. — Trboje 5 158 Fiat 600 ali 750 s prevoženimi do 15.000 km kupim. - Na Kl°v v oglasnem -•Gotovina« oddelku pod 159 Kupim 4000 kosov zidne opeke. • Naslov v oglasnem odd. 160 ostalo Preklicujem mesečno vozovnico |?» VJaokega. do Kranja za nevo-javo. Marija Sajovic i61 dc.V nrfdel'}<> sem od Prlmskovefia avtobusne postaje izgubil roč-Bl^Wr?« Poštenega najditelja pro-ftoi-,' . ^° proii nagradi vrne v "»asm oddelek 162 nAD*kJe išče prazo aij opremlje- lici n, V Krar>Ju bližali oko-• Oddati ponudbe pod »Nujno« IGO avJ*Vleko sedeže vseh vrst ^tomobiiov !n mtaike -* hladi,_ Krn p0cOni izdela Bohorič, ■OJ. Gregorčičeva 1 164 Ja*lv*IC/0vič\ stanujoč v Tržiču, nezičeva ulica 7, preklicu Jem "Resnične vse tiste navedbe rowia trditve, ki sem jih i /.re- kel v svoji pismeni izjavi dne I, januarja 1963 zoper tov. Mirka Mežka, delavca v Bombažni predilnici in tkafhici Tržič, stanujo-čega v Tržiču, Ravne 19 165 Dekletu ali fantu nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu in na kmetiji. — Naslov v oglasnem oddelku 166 Kulturno društvo »Svoboda« Predoslje organizira plesne vaje vsako soboto s pričetkom ob 18.30 v kulturnem domu Predoslje. — Vabljeni! 167 SMUČARSKI TEČAJ ZA PIONIRJE Center za pionirska letovanja v Kran'u prireja smučarski tečaj za pionirje v DražgoSah od 27. januarja do 3. februarja. Vodili ga bodo smučarski strokovnjaki. — Dnevna oskrba je 500 din. Starši, ki želite otrokom pripraviti prijetne zimske počitnice, prijavite jih za zimovanje. Prijave sprejema do 22. januarja center za pionirska letovanja v Kranju, Park svobode 4, soba št. 32. VABILO Valilnica v Naklem prireja v ponedeljek, dne 21. januarja 1963, ob 16. uri popoldne v dvorani zadružnega doma v Naklem predavanje o perutninarstvu. Vabimo vse rejce perutnine, ki želijo, da bi jim kokoši znesle več jajc kakor do sedaj, naj se tega predavanja za gotovo udeležijo. Gibani e prebivavstva V TRZlCU Poročili so se: Franc Perko, delavec in Matilda Kralj, delavka; Franc Ruparčič, delavec in Ana Ropret, sorvirka Rodili so se: Anton Blažič, Mojca Mlakar, Marjetka Mrak Umrli so: Fran .iška Jesenko, gospodinja; Katarina Zadnikar. osebna upokojenka »""Sne,«, PODJETJE K O 1H P 2i S vj^nizira v februarju enodnevne izlete z avtobusi in posebnimi v Celovec VAI SiV,?TOVNIOZNANO DUNAJSKO DRSALNO REVIJO »FESTI-**- LJUBEZNI«. °8led REVIJE NA LEDU, ki i Je edinstvena tovrstna prireditev v Evropi, bo za vsakogar en-r*tno in nepozabno doživetje! Pri i Jave sprejemajo do 20. januarja oziroma za tiste, ki imajo ob-Jlje dovolilnice do 5. februarja, vse poslovalnice KOMPASA! Po-JEsi Prlporočamo» da udeležbo prijavite v naših poslovalnicah na NICAH in na BLEDU ter v turističnem uradu v Tržiču. Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni v starosti 78 let za vedno zapustila teta KATARINA PELKO Pogreb pokojne bo v sredo, 16. januarja 1963, ob 15.30 izpred hiše žalosti Kranj, Kokrški log 12. Žalujoča družina Blzjakova in ostalo sorodstvo arera odpelM^ odvetniku gospoda Brummerja bom dovolil, da se bo fotokon'-2 mcno-' v Braunom odpeljal v Braunschvveig.« "Čemu ne?« Resno je odgovorila: »Moj mož je zelo slab človek!« -fjavzhc temu ste dolgo živeli z njim. In to dobro.« w3T vodela' kako Jo slab. Ko sem... ko sem ga spoznala, teptat c napraviti samomor...« Cigareta ji je padla na tla. Po-*Kdo rT °?orek- Govorila Je dalje. Zdelo se mi je, da je za se-Holden v 13 SV°je laiStne tegobe. »Nikar ne storite tega, gospod -Kaj? ka^ ^ zg°dilo, če bo moj mož dobil fotokopije.« kar "vl^1^ roCi' Nihče ga ne 50 m°gel brzdati. Marsikaj govorim, vam nič n« pomeni.« s^m^g, ^ipo^,"u ••*» bil.* sem rekel. »Star sem štirideset let. Dolgo d°kaj mi ^e dobro. In v prihodnje mi bo šlo še Uročil fotekopij?0 Di mI hvaležen' če va^emu soprogu ne bi "Drugi ljudje.« druge ljudi mi ni mar.« PORT* ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT Nekaj besed o jeseniškem zimskem športu Letošnja znma je zimskemu športu dokaj naklonjena. Omogočila je smučarjem, skakavcem, sankačem in tudi hokejistom ter kegljačem na ledu, da so pravočasno začeli s treningi in se dobro pripravili na bližnje prireditve in tekmovanja. Zato bo prav gotovo zanimiv kratek pregled jeseniške športne dejavnosti v tem času. O Človek bi računal, da bo po množičnosti smučanje na prvem mestu, vendar ni tako. — Največ pristašev ima sankanje! Verjetno zato, ker ne zahteva posebnega treninga in je vsakomur lahko dostopno. Težave pa so s sankali-šči, saj je v okolici Jesenic le cesta s Planine pod Golico usposobljena za - to športno panogo. — Na njej bodo letos še zanimive tekme v okviru pionirskega san-kaškega dne, potem medobratne! tekme Železarne, tekme med člani jeseniških kolektivov ter med-klubeke in mednarodne tekme. Smučanje, ki je po množičnosti na drugem mestu, so razen ugodne zime letos poživila tudi dobro urejena smučišča na Crnera vrhu, Kresu nad Koroško Belo in na Blejski Dobravi. Na njih je bilo že več tekem z rekordno udeležbo. Prav gotovo pa bi bilo smučanje še bolj množično, če smuči in ostali rekviziti ne bi bili tako dragi. 9 Nepričakovano razgibano je na Jesenicah kegljanje na ledu. OBČNI ZBOR KRANJSKIH SANKAČEV Iz pisarne športnega društva Triglav v Kranju so nas obvestili, da bodo imeli kranjski sankači redni letni občni zbor danes, v sredo, 16. t. m., ob 18. uri v sejni dvorani občinskega ljudskega odbora na Titovem trgu. Na zboru bodo govorili o svojem delu in o letošnjih tekmovanjih. GRADNJA STRELIŠČA Občinski strelski odbor v Kranju se že dlje marljivo pripravlja na izvedbo redne letne skupščine, ki bo v Kranju 27. januarja. Vse strelske družine v občini bodo pred tem izvedle svoje rodne letne občne zbore. Večina družin jih je že imela, druge pa jih bodo imele še pred skupščino. Po dosedanjih občnih zborih upravičeno lahko pričakujemo, da bo letošnja občinska skupščina Izredno razgibana in pestra. Ena izmed poglavitnih točk dnevnega reda bo vsekakor nova organizacijska oblika dela po ukinitvi kranjskega okraja, pomembna pa bo tudi razprava o izgradnji modernega strelišča, ki bo bržkone za ekonomijo na Zlatem polju. V občini je danes 24 strelskih družin, ki imajo 1696 članov, in 6icer 1526 moških in 170 žensk, med vsemi pa je 489 mladincev in 344 pionirjev. — R. Dejavnost kranjskega športnega društva na gimnaziji Športno društvo na kranjski gimnaziji je z organizacijo nekaterih tekmovanj svoj obstoj že opravičilo. Njegova bodoča dejavnost pa je predvidena v mesečnih načrtih treningov in nadaljnjih tekmovanj. V ta namen so se člani društva že domenili z nekaterimi trenerji osrednje športne zveze, da jim bodo predvajali športne filme in posredovali svoje načine treniranja. Skupaj z mladinsko organizacijo bodo skrbeli, da bodo člani športnega društva tudi dobri dijaki. Zato ne bodo dopuščali, da bi za čili? klubskih barv nekateri dijaki slabše uspevali (kot se je doslej često dogajalo). V svojih vrstah bodo skušali vzgo-iti nove vaditelje raznih panog za domača telesnovzgojna društva. Tako bodo priredili predavanje o fiziologiji, psihologiji in metodiki tele/me vzgoje. S pomočjo članov društva bo vodstvo skušalo z anketo in eksperimentalno statistično tehniko obdelati nekatera bistvena vprašanja športne motivacije, priljubi ienosti posameznih panog mod mladino itd. — Naloge društva so pravilno postavljene in bi morale tudi v družbenem pogledu dobiti polno razumevanja. STRELCI ISKRE INLTH SO TEKMOVALI Aktiv LMS tovarne Iskra je minuli teden v sodelovanju z mladino LoSkih tovarn hladilnikov organiziral prijateljsko srečanje strelskih ekip obeh tovarn. Štiričlanski ekipi sta nastopili v zelo izenačenih zasedbah, zato je bilo tekmovanje za plaketo STRELCA, ki jo je v ta namen oskrbela mladinska organizacija LTH, zelo zanimivo. Dosežena rezultata obeh ekip sta zelo dobra. Solidni pa so tudi izidi posameznikov. REZULTATI - Iskra (Skrt, Hafner, Poternelj, Malovrh) 1411 krogov od 1600 možnih, LTH (Kiso-vec, Vrhovnik, Klemcnčič, Cuš) 1364 krogov. Najboljši posamezniki — b. Malovrh 367 krogov od 400 možnih, H. Poternelj 357, R. Cuš 354 itd. - B. M. V globoki žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustil naš ljubi očka, stari očka, brat, stric, svak in tast IVAN KOTLOVšEK odrski mojster v pokoju Pogreb bo v Kranju v četrtek ob 15.30. Globoko žalujoči Tiho je vprašala: »Niste nikoli ljubili?« »Pustite ljubezen ob strani! Kje neki je gospod Worm?« ram razburjeno vzkliknil. »Bal se je... tako mlad. Sami ste dejali...« Vstal sem in začel hoditi sem ter tja. »Ne, nočem več tvegati. Pri vašem možu sem na varnem. Bodite pametna. Vaš mož je po moji zaslugi postal nepremagljiv. Vzdržite pri nas.« »Ne morem.« »Imate premoženje? Imate poklic? Kaj se bo zgodilo, če zapustite moža? Skandal. Ločil se bo. Na razpravi ga bodo oprostili. Niti počenega beliča vam ne bo dal. Svoj nakit boste morali prodati, za vsakdanje življenje. Kos za kosom. In lepega dne ga bo zmanjkalo. Vem, kako žalostno jc siromaštvo.« »Jaz tudi.« »Prav zato. In?« »Kar pravite, me ne more prepričati, če je tako, bom pač prodala svoj nakit. In estala brez vsega. Le kako naj živim s človekom, ki ga sovražim in preziram?« »Mnogi živijo tako,« sem rekel. »Ni težko. Ženskam še posebno.« Odkimala je in molčala. V tem trenutku jc bila videti zelo lepa. Globoko me je presunila. Tega dne, v viharnem večeru 27. avgusta, se je začela najina ljubezen, najina nenavadna ljubzen. Dejal sem: »In zdaj pridite, prosim.« Ni se ganila. Šepetala je: »Cemu... čemu tako skrbite zame?« »Podobna ste nekomu, ki sem ga poznal.« »In kdo je bil to?« »Moja žena,« sem tiho rekel. ' Oči so se ji nenadoma močno zatemnile, ustnice so j j vzdrhtele, ko da bo spet zajokala. Vendar ni. Stopila je k meni in spet me je obšel nenavadni, neverjetni občutek, da je pred menoj Margit, moja mrtva žena. Strmela je vame. Potem je zašepetala: »Kje je vaša žena?« »Mrtva je.« sem odgovoril z brezbarvnim glasom. »Umoril sem Tamkajšnji klub ima že 10 lastnih ekip. Razgibanost pa potrjujejo tudi tedenske klubske, med-kdubske in mednarodne tekme na njihovem drsališču. Nedvomno je kegljanje na ledu lep zimski šport, ki je v glavnem namenjen odraslim, manj pa mladini. Hokeja, ki je za Jesenice še vedno šport številka 1, si ne moremo predstavljati kot množični šport, pa čeprav bi Imel klub dve aH tri moštva. Hokej namreč lahko uspemo igra le tisti, ki je dober drsavec in redno trenira, zato ta dinamična igra zahteva resno celoletno treniranje. V letošnji sezoni je bilo pod Možaki jo že nekaj mednarodnih in medklub-skih tekem ter srečanje za državno prvenstvo. Opaziti pa Je bilo, da je letos med Jeseničani nekoliko manjše zanimanje za hokej, zakaj prejšnja leta je bila tribuna skoraj vedno povsem zasedena, medtem ko letos še ni bila velikokrat. O Lepa zimska športna dejavnost je tudi umetno drsanje, ki pa na Jesenicah ni dosti razvita. Vsak, ki že zna drsati, najraje prime v roko hokejsko palico in se podi za puckom. Ce bi hoteli navdušiti mladino za ta lepi zimski šport, bi morali prirediti več drsalnih revij. Tako bi dekleta prav gotoov navdušili za ples na ledu. 0 Sneg in mraz nudita v letošnji zimi vsem zimskim športnikom obilo priložnosti za trening in izživljanje. Zdi pa se, da šolski mladini zimskega športa m znamo v dovoljni meri približati. Kaj malo je takih zim kot letošnja (vsaj na Jesenicah), zalo bi jo morali izkoristiti in z bolj množičnim vključevanjem mladine v posamezne dejavnosti zimskega športa poskušati nadomestiti tisto, kar smo pri razvoju v preteklih letih nekoliko zamudili. POLDE ULAGA Jeseniški hokejisti so že šeskrat zapored osvojili naslov državnih prvakov, zato nI čudno, da Ima prav ta zimska igra med Jeseničani največ privržencev. Njihova »zvezda« je postal odlični hokejist ALBIN FELC (na sliki), o katerem tuji hokejski strokovnjaki govorijo samo najboljše > Prvi poraz vodečega V devetem kolu šahovskega prvenstva Kranja je vodeči Berton-celj prvič podpisal predajo v igri z Bukovcem. Ostale partije devetega in desetega kola so se končale s pričakovanimi izidi. V prekinjenih in odloženih partijah je Koren premagal Fajona, Lon-ger.pa Berčiča. IX. kolo: Zbilj : Braniselj remi, Longcr : Čopič prek. z velikimi možnostmi zmage črnega, Drcv : Djordjević remi, Misjak : Berčlč 1:0, Koren : Podgornik 1:0, Simič Fajon 1:0, Bertoncelj : Bukovac 0:1: X. kolo; Braniselj : Bukovac od!.. Fajon : Bertoncelj remi, Podgornik : Simič odi., Berčič : Koren 1:0. Djordjević : Misjnk remi, CoplČ : Drev 1:0, Zbilj : Longcr odi. Vrstni red — Bertoncelj 7, Misjnk 6,5 (1), Zbilj 5,5 (1), Djordjević, Koren, Čopič 5 (1) itd. NESREČE ZANESLO GA JE V AVTOBUS V ponedeljek zjutraj sta na cesti II. reda pred hotelom »Zlatorog« v Bohinju trčila . osebni avtomobil KR 48-79 (voznik Ciril Slosar) in avtobus L J 14-91 (voznik Janez Bolka). Na zoženi cesti je Slosar s preveliko hitrostjo vozil proti slapu Savice. V trenutku, ko se je srečeval z avtobusom, ga je zaneslo vanj in je pri tem dobil lažje telesne poškodbe. Materialna škoda na vozilih znaša 170 tisoč dinarjev. ZARADI POLEDICE V JAREK V ponedeljek popoldne ob pol šestih je v vasi Belca pri hiši št. 15 osebni avtomobil KR 39-14, ki ga jo upravljal Franc Hlebanja, na ovinku zaradi poledenele ceste nenadoma zaneslo v obcestni jarek, kjer se je prevrnil. Pri tem je nastalo za okoli 50 tisoč dinarjev škode. PREHITRA VOŽNJA PO ZASNEŽENI CESTI V ponedeljek nekaj minut po drugi uri popoldne Je po cesti I. reda iz Kranja proti Ljubljani vozila z osebnim avtomobilom KR ir)-02 inž. Meta Duhovnik-Mi-trovič. Na Jeprei je vozilo pri ':i-lonMtNkMD kamnu 827 zaradi neprimerne hitrosti zaneslo z zasnežene ceste Pri tem se je obrnilo na streho in znova postavilo na kolesa. Materialna škoda, ki j« nastala pri tej nesreči, je ocenje-nn na okoli 45 tisoč dinarjev. jo. »Ker sem jo ljubil,« sem rekel. »In ker me je varala« Ninine oči so se zameglile. Zaznal sem njen dah. Tri sekunde. Pet Nenadoma se je opotekla, ko da jo je obšla slabost. Objel sem jo in poljubil na usta, ko da gre za nekaj samoumevnega. Ninina usta so ostala zaprta in zdelo se mi je, da poljubljam mrtveca. Ustnice so bile ledene. Da, tako se je začela najina ljubezen. Objemala sva se in krog naju je bilo tako tiho, kot da sva edina človeka v hiši in morda tudi na svetu. Potem me je pogledala in v njenem obrazu ni bilo niti kaplje krvi. »Ne morem več,« je zašepetala. »Odpeljite me nazaj v bolnišnico.« V avtomobilu je zaspala. Glavo je naslonila na mojo ramo in peljal sem previdno, da bi je ne prebudil. Navzlic temu se je na enem izmed ovinkov prebudila za nekaj sekund. Preden je znova zaspala, se mi je nasmehnila, vendar me ni spoznala. Denarja je bila željna prav tako kakor jaz. Bila je pametna in tako se je vdala takoj, čim je spoznala, da je odpor zaman. Vse to sem spoznal. Premišljeval 6em, da sem se na letališče odpeljal prav zato, ker sem vse to čutil. Sicer bi mi bilo prav vseeno, kaj se bo z njo zgodilo. V Marijini bolnišnici se Nina sploh ni prav zavedela. Zabredla je na rob popolnega zloma in v polsnu jc zmtdeno govorila, mi pravila Toni in klicala Milo. »Gospod Holden, kaj se je zgodilo?« je hotela vedeti sestra prednica. Zlagal sem se: »Milostljiva gospa me jo poklicala po telefonu. Iz kai'ame.« »In kako je prišla tja?« »Hotela je k svojemu soprogu, prednica. Skrb in bojazen za soproga sta jo pognali na ulico. ObSla jo jc slabost pa ni mogla dalje.« »Razume ee. da sem jo iskala tudi doma, gospod Holden.« Neprijetna reč. ' »Vendar se nihče ni oglaafl.* To Je zvenelo prijetneje. »•Miia! Pomagaj mi, Mila!« je vzkliknila Nina, ko so jo položili na nosila. SREDAH 1«. »aniiar'* 1963 Zapisi spominov ofe praznika že predzadnji dan minulega leta eo pričeli prebivalci Selške doline praznovati svoj krajevni praznik — ob 20-letnici zmagoslavnega pohoda do-niačinov v partizane in množičnega izseljevanja. Na partizanskih srečanjih ob tem jubileju v Pod-lonku, Železnikih in Martinj vrhu so se spet zbrali preživeli borci, domačini, izseljenci in v prijetnem razpoloženju obujali spomine iz NOB. Praznovanja v Selški dolini pa so se končala z množično športno manifestacijo ob 21-letnici dražgoške bitke »PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE.« Na PARTIZANSKEM SREČANJU v Železnikih 5. januarja je bil tudi JANKO PREZELJ-STA-NE. Na našo željo je povedal nekaj spominov: OROŽJE V CERKVENEM ZVONIKU Takoj po prihodu Nemcev v Selško dolino je začel delovati mladinski aktiv, ki ga je vodil Miro Lenart-Mišo. V njem so bili še, kolikor se spominjam: Janko Kralj, Marjan Smid-Drzni, Janko Lotrič-Falen-ko. Zal, vseh imen se ne morem spomniti. Zbirali smo orožje nekdanje kraljeve vojske, ne da bi sprva vedeli — zakaj. Vendar smo slutili, da bo še prav prišlo. Varno smo ga spravljali v zvonik pokopališčne cerkve v Železnikih. Kmalu, ko smo zvedeli za partizane, je bil naš aktiv prva aktivna skupina, ki Be je povezala s Stanetom Žagarjem, Jožetom Gregorčičem in Ivanom Bertonc-ljem-Johanom. Pojasnili so nam namen upora in nam dali smernice. Ponosni smo bili pohvale za našo zbiralno akcijo orožja. Poslej je bila naša aktivnost večja. Pogosteje smo se sestajali v cerkvenem zvoniku, pa tudi orožja je bilo vedno več. Orožje je bilo namenjeno borcem Cankarjevimi bataljona. Ko je prišel Cankarjev bataljon v prvih dneh 1942. leta, smo borcem pripeljali in prinesli 7 puškom i tral jezov, več sto bomb in večjo količino municije. Največ orožja 6 pripeljal Mišov oče. Po dražgošiki bitki pa smo morali v ilegalo. Sestankov je bilo manj. Akcije so postale gospodarskega značaja. Zbirali smo hrano, zimske* obleke, obutev, sanitetni material... Pri tem nam je pomagal Maks Lotrič iz Cešnjice, ki je šel kmalu v partizane in padel 1944. leta. JAKA BENEDIČIČ — nekdanji kurir in intendant partizanske tiskarne na Martinj vrhu — je danes zaposlen v NIKO. Skozi ozko odprtino pod lesenimi šolskimi stopnicami nas je popeljal v bunker, kjer je delovala tiskarna. Delovna soba je še prav takšna, kot jc bila, deske na hodniku pa je že načel zob časa NEMCI SO NAM PLOSKALI ilo je nekega dne v marcu 1912. leta. V gostilni »Pri Meru« v Železnikih, smo ss poslavljali od Marjana Šmida in Janka Kralja, ki sta odhajala v partizane. Dali smo si duška. Prepevali smo partizanske pesmi. Za eno izmed miz »o sedeli pijani Nemci. Da bi odvrnili pozornost, smo zapeli partizansko po na-pevu nemške Lili Marlen. V hribih na Gorenjskem strojnice pojo, nemškim soldatom pri srcu je hudo. V gozdu na straži mlad stoji soldat, pridejo pastirčki, ga stisnejo tta vrat. Ne boš več v rajhu delal dren, zato dobil boš križ lesen na grob, Lili Marlen Tudi oni so jo začeli poti, seveda po svoje. ^Smešno, ko smo nehali peti, so nam zaploskali. Iz »vljudnosti« smo jim vrnili aplavz. Junija 1942. leta je moral aktiv iz ielgale v partizane — v seLško četo. Z zastavo in muziko se je kolona približala šoli na Martinj vrhu. Ob tej priliki so položili tudi venec padlim prebivavcem Martinj vrha DVA DNI PREJ o nekaj dneh iskanja zveze s partizani na Martinj vrhu sva se z Jankom vrnila v dolino. Bila sva izdana in so naju zaprli« — je povzel Marjan Smid-Drzni in nadaljeval: »Novembra so me izpustili. Začeli smo se pripravljati na množičen odhod v partizane. 6. januarja 1943. leta sem se vračal s Prtov-ča. Tam sem so dogovarjal z borci selške čete, da bi napadli Železnike takrat, ko bomo zbrani za odhod. Tako Nemci ne bi mislili, da smo odšli prostovoljno, hkrati pa bi zavarovali starše pred njihovim ' maščevanjem. Bližal sem se domu. Prestregla me je Marica Kavčič in opozorila, da se okoli našo hiše sučejo nemški žandarji. Morda so kaj zavohali? Brž sva se obrnila. Skupaj sva šla da Mlak. Opremo som imel spravljeno v Drabcslovici pri Jurjevih, nato som se vrnil na Prtovč. Oglasil sem se pri Stan-carjevih, kjer sem nameraval prenočiti. Tja je še isto noč pri* šel Jože Luznar-Miha (danes podpolkovnik LM). Zjutraj sva skupaj odšla v partizanski tabor na Pienšak. No, tako sem bil dva dni prej v partizanih, pred množičnim odhodom,« — je zaključil svojo pripoved Drzni. TISKARNE NISO ODKRILI Vnedeljo, 6. januarja, so se preživeli borci in izseljenci udeležili spominskega pohoda na Martinj vrh. Vodil ga je predsednik pripravljalnega odbora za proslavo krajevnega praznika Selške doline Janez Tolar. V šoli na Martinj vrhu so jim pionirji in domačini priredili partizanski spominski miting. Med udeleženci je bil tudi Jaka Bc-nedičič, domačin, vendar se je v letih po vojni preselil v Cešnjico. Bil je kurir in intendant partizanske tehnike gorenjskeera odreda, ki je delovala od 1944. januarja do konca vojne. Danes je zgodovinski dokument. »Samo dvakrat smo se umaknili«. — so Lspominja. »Prvič že kmalu, ko smo začeli tiskati prvo številko »Gorenjskega partizana«, pravzaprav smo ga razmnoževali na ciklostilu. Bili smo obveščeni, da so bližajo Nemci. Hitro smo se umaknili. Menili smo, da so Nemci zvedeli za nas. Bojazen je bila odveč. Odšli so, ne da bi kaj opazili. Drugič pa bi kmalu zaškripalo. V marčni ofenzivi 1945. leta so se Nemci vzgnezdili v šoli. Okrog in. okrog so kopali strelske jarke. Ce bi kopali 10—20 cm globlje, bi zadeli v strop naše tiskarne.« V šolski drvarnici smo opazili tudi 73- letno Nežo Frelih iz Za-potoka in 35-letnega Cirila Be-medičiča — Cemslšarjevega. Spominjala sta se žalostnih, mučnih dogodkov ob izseljevanju. Vrnili so se na izropane in zapuščene domačije. Cirilov oče je ostal v Mauthauisnu. Dvajset ljudi z Martinj vrha ni dočakalo svobode. Njihova imena in slike še danes opominjajo in bodo opominjale mladi rod: »Nikoli več vojne!« In teden dni kasneje v Železnikih! Čeprav so se predvsem mladi zbrali na spominski smučarski prireditvi »Po stezah partizanske Jelovice«, so se obujali spomini na vojne dni. »Glej ga! Si ali nisi? Seveda si Milče. Me poznaš?« »Po obrazu že... Leopard, kajne?« Močan, prisrčen stisk rok. »Si bil takrat z nami, ko smo napadali Železnike? ...« In vrstili so se spomini. .. Stane Skrabar Šesti zapis s steza partizanske Jelovice Ohranili mm tradicijo množičnosti Prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« je bila tudi letos podobna jugoslovanskim zimsko-športnim igram — Za mlade smučarske tekače ni treba biti v skrbeh le smučarski strokovnjaki pravočasno zavzeli za njihov pravilni razvoj. © Prireditev je bila dobro pripravljena in je minila brez večjih spodrsljajev. Za to je treba pohvaliti vso, ki so na kakršenkoli način pomagali, da so se tekmovavci na njej dobro počutili. Le »stari lisjak« s smučar- OBVESTILO fp Podjetje za PTT promet v Ljubljani sporoča da mora zaradi razširitve avtomatske telefonske centrale V.Ljubljani ter izboljšanja lokalne telefonije spremeniti telefonske številke vsem telefonskim naročnikom, ki Imajo klicne številke od 30-000 do 31-999. — Telefonski naročniki s številkami od 30-000 do 30-959 bodo priključeni na številke od 36-000 do 36-999, naročniki od 31-000 do 31-999 pa na številke od 37-000 do 37-999. — Tako se bo na primer številka 7,0-000 spremenila v novo 36-000, številka 31-000 pa v novo 37-000 itd. Spremembe bodo izvršene v času 17. in 18. januarja 1.1. Vsa eventualna pojasnila o teh spremembah dobe naročniki tudi na številki 07 in 03 Ljubljana. Podjetje prosi vse telefonske naročnike, da te spremembe 7. razumevanjem upoštevajo. Podjetje za PTT promet - Ljubljana Ko so se 1957. leta ob petnajstem jubileju bitke Cankarjevega bataljona s številčno močnejšim sovražnikom v partizanskih Dražgošah zbrali njeni preživeli udeleženci in drugi nekdanji borci narodnoosvobodilne vojske, so sklenili, da bodo vsako leto v januarskih dneh smučarji s posebnim tekmovanjem »PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE« počastili spomin na mnoge žrtve nemškega napada na Dražgoše. f} Ze naslednje leto so potem po zasneženi Jelovici tekmovale članske in mladinske patrulje smučarskih tekačev za prehodno trofejo — KIP BORCA, ki so jo tedaj osvojili Jože Knific, Lado Kersnik in Matevž Kordež. Po-I tem jo imelo to dragoceno darilo vsako leto drugega lastnika, tokrat pa so KIP BORCA — delo kiparja Franceta Smcrduja — osvojili še tekmovavci z Raven. To pa niti ni najbolj bistveno ob »bilanci« tega priljubljenega zimskega tekmovanja. Vsekakor se moramo prej ustaviti pri udeležbi, ki se jc iz leta v leto večala in ob letošnjem prazniku Selške doline in obletnici Dražgoš presegla vsa pričakovanja. Tudi program prireditev v sklopu celotne zimsko-športne manifestacije je bil letos obsežnejši kot, prejšnja leta. Mimo tekačev v Železnikih so v soboto v Lan-covem pri Radovljici lekmovali za prvenstvo Gorenjske tudi mladi tekači iz vrst učencev osnovnih šol, potem so se v soboto zvečer prvič pomerili v nočnem slalomu tudi alpski smučarji, kjer je bila udeležba posebno zadovoljiva. Tretji predstavniki smučanja — skakavci so tekmovali v Kropi, sankači pa kar na dveh progah — v Selcih in Kropi. Skupaj je na tej tradicionalni prireditvi nastopilo natanko 730 tekmovavcev — od tega 189 pionirjev, 171 alpineev, 106 tekačev, 111 skakavcev in 114 sankačev v Selcah in 89 v Kropi. Razveseljivo je zlasti veliko število nastopajočih pionirjev, saj je njihova prireditev spet dokazala, da za tekaški naraščaj pri nas v pri- Na tekmovanju »Po stezah partizanske Jelovice« je tekaško progo hodnje ne bo zadrege, če se bodo od starta do cilja »sestavil« nekdanji reprezentant Matevž Kordež skih terenov Matevž Kordež j« tekačem pripravil dobronamerno ►►past«, saj je tekmovalno progo speljal po zelo zahtevnem te-' renu. Ko sem se z njim na kratko pogovarjal o progi, je dejali da je za člane po svojih tekmovalnih izkušnjah pripravil težji vzpon, ker je menil, da morajo ti pri teku pokazati vso svojo pripravljenost. »Tisti, ki so imeli več kondicije, so tudi zmagali,« je dejal za konec. Kdo ga ne bi razumel, da je s temi besedami pokazal ponos do brata Gašperja, :ki je bil v nedeljo najhitrejši. — Tudi tridesetih pripadnikov JLA iz Bohinjske Bele ne gre prezreti« ko govorimo o »postavljanju« proge. Ker je od sobote na nedeljo zapadlo 15 centimetrov novega snega, so zgodaj zjutraj pripeli svoje smuči in v gosjem redit presmučali progo, tako da so s tekmovanjem pravočasno pričeli. Odlično je delovala tudi nji« hova telefonska zveza med startom, ciljem in kontrolnimi postajami. # To vsakoletno tekmovanje pa je zanimivo tudi po tem, da se na njem spet pomerijo med seboj nekdanji smučarski asi. Tako smo med tekači na smučeh videli Jeseničana Knifica, Klanč-nika- in Gorjana Zemvo, posebnost pa so bili tudi bratje Jo*©, Vinko in Miro Kuhar, ki že vrsto let kot ekipa nastopajo za telesno-vzgojno društvo iz Dola. Na zahtevno progo pa se je letos spet podal tudi 56-letni Mirko Bene-dičič z Jesenic, ki je bil najstarejši tekmovavec v nedeljo v Založnikih. 9 Eno leto sedaj v Dražgošah ne q bo smučarskih tekmovanj ta« # kega formata, prihodnje leto # pa prireditelji manifestacije % »PO STEZAH PARTIZANSKE # JELOVICE« pričakujejo še več-<$ jo in kvalitetnejšo udeležbo, na £ kateri bodo razen naših vrhum-$ skih smučarjev, mladine in ve-Q teranov nastopili v večjem šte-9 v i I u tudi zastopniki Iz drugih © naših republik. Jože Zontar