liliji hi p^JČono v gotovM. Leto LXXU., St. 121 LfmUiaaa, torck maja tm Din lzha|o vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3 večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebei. // „Slovenski Narod" velja mesečno V Jugoslaviji Din 12.—, zo inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnico v Ljubljani št. 10.351 Binkoštna senzacija v Londonu: Tajni razgovori med Anglijo in Italijo v Runu Opirajoč se na izjave Mussolinija v Turinu skuša Anglija razčistiti svoje odnošaje z Italijo in obenem posredovati v sporu med Italijo in Fr ancijo movine. Poljsko delavstvo pričakuje, da j je sprcicl izjave po!jxke£a delegata z vihar-br> našlo v tej borbi polno razumevanje j nimi r»\adjami Poljski, in podporo ang!e>keca delavstva. Kongres I Tvorni patriotizem Angležev Milijonski darovi vojnemu ministrstvu za okrepitev državne obrambe London, 30. maja. br. Italijanske čete, ki so se borile v španski državljanski vojni na strani generala Franca, odhajajo iz Španije. Jut; odide zadnji transport, tako da bodo ostali v Španiji le maloštevilni vojaški strokovnjaki, ki so vstopili v špansko vojsko in postali španski državljani. S tem je Italija izpolnila obljubo, ki jo je dala Angliji ob sklenitvi angleško-italijanskega sporazuma lanskega leta. V londonskih krogih tolmačijo to dejstvo kot dokaz, da Italija nima namena še bolj komplicirati mednarodni položaj ter smatrajo to tudi za čin, ki dokazuje, da Italija ne želi porušiti vseh mostov z Londonom. V zvezi z govorom Mussolinija v Turinu, v katerem je prav tako podčrtal željo Italije, da se vsi spori rešijo na miren način. naglaŠajoč, da v Evropi ni nobenega vprašanja, ki bi opravičevalo novo vojno, smatrajo merodaj-ni krogi v Londonu, da je še vedno opravičeno upanje, da se doseže z Italijo sprejemljiv dogovor zlasti glede re- Amerika šitve vseh spornih vprašanj, nanašajočih se na razmerje v sredozemskem bazenu. V zvezi s tem so zbudile v političnih krogih veliko pozornost vesti o razgovorih, ki jih je imel tamošnji angleški veleposlanik z italijanskimi državniki. Novi angleški veleposlanik sir Percv Loraine se je na binkoštno soboto zvečer prvič po svojem prihodu v Rim sestal z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in se razgovarjal z njim nad eno uro. Včeraj je imel nad eno uro trajajoč sestanek z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. Za danes je napovedan ponoven sestanek. O čem so razpravljali, ni bilo nikjer objavljeno. V londonskih političnih in diplomatskih krogih pa so prepričani, da gre za zelo važne razgovore, nanašajoče se na bodoče razmerje med Italijo in Anglijo, verjetno pa je tudi, da skuša Anglija posredovati v sporu med Italijo in Francijo. Vsekakor pripisujejo tem razgovorom največjo važnost. se odreka London, 30. maja. z. Listi poročajo, da dobiva vojni minister Hoare Belisha dnevno kopico pisem, v katerih najrazličnejši ljudje dajejo duška svojemu patriotizmu in pošiljajo prispevke za okrepitev državne obrambe. Na ta način so se v kratkem času zbrala že milijonska sredstva. Med najpomembnejšimi pa je dar filantropa lorda Nuffielda .ki je financiral tudi izdelovanje takozvanih »jeklenih pljuč«, s katerimi lahko ohranijo pri življenju ohromeli bolniki. Lord Nuffield je poslal vojnemu ministru pismo, v katerem mu sporoča, da želi tudi on prispevati k ojačenju angleške državne obrambe in s tem k ohranitvi miru. Zato pošilja vojnemu ministru 1 milijon delnic družbe Morris Motor v vrednosti 1 5 milijona funtov. Te delnice donašajo letno nad 100 000 funtov (to je nad pol miljarde dinarjev). Ta denar naj se uporabi za izboljšanje položaja milice in angleških voiaških formacij. Obenem izraža željo, naj bi njegovemu zgledu sledili tudi drugi petični Angleži, da bi na ta način pred vsem svetom manifestirali svoj patriotizem. Angleški kralj v Ameriki Vancouver, 30. maja. AA. Sprejem angleške kraljevske dvojice v Vancotiveru je bil veličasten V mesto je prispelo ogromno število prebivalcev iz okolice ter iz držav Washington. Oregon, Idaho in Kalifornije. Kralj Jurij je nosil uniformo letalskega maršala, da bi s tem naglasil važnost Vancouverja kot letalskega središča na Tihem oceanu Po sprejemu na občini je angleški kraljevski par napravil avtomobilski sprehod po mestu. Mno>ice ljudstva so vso noč stale na ulicah, da bi lahko videle angleškega kralja. Včeraj je angleški kraljevski par odpotoval v Viktorijo. Trgovinski mimster Tomić v Londonu London. 30 maja. br. Jugoslovenski trgovinski minister dr. Jevrem Tomić ki se ie več dni mudil na obisku v Parizu, je snoči prispel iz Pariza v London Tudi v Lon-"donu bo ostal dva do tri dni ter bo ime! razgovore o medsebojnih gospodarski!] odnosa jih. Amerika in Palestina VVashington. 30. maja. AA. Reuter: Ministrstvo za zunanje zadeve je pismeno obvestilo člane kongresa, ki so zahtevali intervencijo Zedinjenih držav v korist palestinskih Zidov, da Zedinjene države ne morejo vložiti nobenega formalnega protesta, dokler bodo pravice ameriških državljanov, predvidene v konvenciji iz leta 1934. zaščitene. S tem pismom je jasno povedano, da Amerika ni spremenila stališča glede Palestine, kakor ga je orisal zunanji minister Hull v oktobru lanskega leta. Pomen obiska francoske mornarice v angleških lukah J.indon. 30, maja. AA Havas: »Dailv Telegraph pozdravlja prihod francoskih vojnih ladij v angleške luke. List pravi med drugim, da ta obisk pomeni jasen dokaz tesnega tovarištva, ki obstoja med pomorskimi silami obeh držav. Istočasno je obisk francoskega brodovja v Londonu. Li-verpolu in Glasgo\vu dokaz intimnih vezi, ki združujejo oba naroda. List se posebno pohvalno izraža o križarki Dunquerque< ter o križarki »Strasbourg«. ki sta v liver-poolski Iuki. List pričakuje, da se razgovori med obema generalnima štaboma mornarice vodijo v prisrčnem razpoloženju. V današnjem času je bolj kot kdaj poprej potrebno sodelovanje obeh narodov v vseh oblasteh organizacije narodne obrambe. Zapornice v Panamskem prekopu VVashington, 30. maja. i. Ameriški senat je sprejel včeraj predlog, da se v Panamskem prekopu zgrade posebne zapornice, s katerimi bo mogoče v primeru vojne prekop zapreti in tako preprečiti sovražniku prehod skozi prekop. Stroški so proračunani na blizu 50 milijonov dolarjev. Dežela svobode44 Kalkuta. 30. maja. Vlada države Siam je sklenila predlagati parlamentu, da bi ae odslej Siam imenoval Rankai, to je »dežela svobode«. Ekspresni vlak zdrvel preko nasipa London, 30. maja. g. Iz Singapura poročajo o hudi železniški nesreči. Id se Je pripetila včeraj na progi Paula—Lombonr. Singapurski ekspres, ki je bil polno zaseden, je na nekem ovinku skočil iz tira ter se prevrnil po osem metrov visokem nasipu. Strojevodja in kurjač sta se ubila, 31M> potnikov pa je dobilo deloma hude, deloma lažje poškodbe. Da ni bilo več smrtnih žrtev, je pripisovati izredno močni železni konstrukciji vozov. Mislijo, da gre za čin sabotaže. Irski ekstremisti Se vedno ne mirujejo London, 30. maja. br. V Devonshira je" včeraj v nekem kinu pri popoldanski predstavi eksplodirala bomba s plinom za solzen je. Bombo je vrgel neki mladen* z, galerije. Poškodovanih je bilo 12. oseb. Policija je aretirala tri osumljence. Izbruh vulkana Alaska, 30. maja. AA. Havas. Vulkan Veni am ino v je začel v četrtek bruhati. V vsej okolici se čuti od časa do časa potres. Okolico je do 50 km daleč pokril pepel. Prekooceanski letalec izginil brez sledu London, 30. maja AA. Reuter. O tetsricu Smirhu. ki yc Krez. dovoljenja odletel s »rojim letalom »Bflbv Clipper« na let preko oceana, ni že 37 ur nobenih vest L Borzna poročila. Carin, 30. moja. Beograd 10.—, Pariz 11.7325, London 20.785, New Yorfc 443.875, Bruselj 75.60, Milan 23.36, Amsterdam 238.45, Berlin 178.10, Praga 15.22, Varšava 83.75, Sofija 5.40, Bukarešta 3.2S. svoji nevtralnosti Predlog vlade za ukinitev najglavnejših določb zakona o nevtralnosti W a s b i n g to n, 30. maja. £. Že dalje časa so v ameriških političnih krogih razpravljali o reviziji zakona o nevtralnosti, da bi mogla tako Amerika v danem primeru podpreti evropske demokratične države, če bi prišlo do oboroženega konflikta. Sedaj pa je zunanji minister Hull predložil zunanjepolitičnemu odboru senata in poslanske zbornice konkreten predlog vlade, kako naj se spremeni nevtralnostni zakon. Hull predlaga, da se ukinejo naslednje točke: 1. Prepoved ameriškim ladjam, da plovejo v vojne cone. 2. Prepoved potovanja ameriških državljanov v vojne cone. 3. Prepoved sprejemanja tovorov za vojskujoče se države. 4. Prepoved dajanja kreditov vojskujočim se državam. 5. Prepoved zbirk v Ameriki za vojskujoče se države. 6. Kontrola nad izvozom surovin v vojskujoče se države. V spremnem pismu utemeljuje Hull ukinitev teh prepovedi s tem, da bi njihova nadaljna veljavnost onemogočila Ameriki podpreti države, ki stopijo v borbo za obrambo človečanskih pravic, svobode in miru. Kar se tiče ukinitve kontrole nad izvozom v vojskujoče se države, je jasno, da bo vsaka država skrbela za to. da ne bo dopustila izvoza v sovražne države. Razprava o tem predlogu se bo pričela v sredo ali četrtek. V političnih krogih ne dvomijo, da bosta obe zbornici predlog vlade sprejeli. Danes odgovor Moskve Molotov bo odgovoril v ruskem parlamentu, nato pa bo izročen pismen odgovor London, 30. maja. br. Včeraj je sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov sprejel francoskega in angleškega poslanika v Moskvi ter jima sporočil, da je ruska vlada po proučitvi angleško-francoskih predlogov glede sklenitve vojaške zveze Anglije, Francije in Rusije prišla do prepričanja, da ti predlogi odgovarjajo njenim željam. Oficielni odgovor moskovske vlade je obljubil za danes. Kakor se naknadno doznava, bo imel danes Molotov na seji sveta narodnih sovjetov (ruskega parla- menta) velik govor, v katerem bo orisal mednarodni položaj in ob enem objavil odgovor vlade na francoskorangleške predloge. Takoj nato bo njegov govor v obliki note izročen angleškemu in francoskemu poslaniku kot službeni odgovor moskovske vlade. Majski se je vrnil v London London, 30 maja AA Reuter. Sovjet.-ki veleposlanik Majski se je vrnil snoči i/ Ženeve v London. Balkanska zveza ostane slej ko prej osnova turške zunanje politike Pomembne izjave predsednika turške republike Inenija na kongresu republik, ljudske stranke Ankara, 30. maja, br. Na otvoritvi kongresa turške republikanske ljudske stranke, ki jo je ustanovil pokojni Kemal Ataturk, je imel predsednik republike Ine-ni govor, v katerem se je dotaknil splošnega mednarodnega položaja. Naglasil je. da je Turčija trdno odločena braniti z vsemi sredstvi svoje interese in vsako ped svoje zemlje. Kakor sama nima nikakih imperialističnih teženj, tako zahteva tudi od drugih, da spoštujejo njeno neodvisnost in nedotakljivost. Sporazum, ki ca je Turčija sklenila z Anglijo, ni naperjen proti nikomur in ima le obrambni cilj. Kakor z Anglijo, družijo Turčijo tudi s Francijo prijateljske vezi. Edino vprašanje, ki je obstojalo med Turčijo in Francijo, je bilo vprašanje aleksandretskega Sandžaka. Tudi to vprašanje je sedaj rešeno v obojestransko zadovoljstvo in sedaj ni nobene sile na svetu, ki bi mogla porušiti prijateljstvo Turčije s Francijo. Balkanska zveza ostane slej ko prej osnova turške zunanje politike in tudi na tem ne more nobena sila na svetu ničesar spremeniti. Turčija bo vedno izpolnila dano besedo ter bo dosledno stala na braniku svobode in miru. Ob koncu je izrazil prepričanje, da se bodo dale prebroditi vse sedanje težave, ki se pojavljajo v mednarodnih odnosa jih v Evropi ter da bo prišlo do mirne poravnave, ker se vsi odgovorni državniki zavedajo, kako strašna katastrofa bi bila za vso Evropo nova vojna. Rumunija pred volitvami 1. junija bodo volili po novem volilnem zakonu, ki predvideva korporacijski sistem Rukarešfa. 30. maja g. Za 1. junij so razpisane parlamentarne volitve, ki se bodo vršile po novem zakonu. Volilo se bo po korporacijah tako. da tvorijo kmetje, gospodarski krogi in intelektualci ločene ako pine. Ker je z novim volilnim zakonom starostna doba povišana od 21 na 30 let in ker nepismeni nimajo volilne pravice, se je število volilnih upravičencev zelo zmanj- šalo. Pri zadnjih volitvah leta 19>7 jih je bilo še 4.0 milijona tokrat ptrska predsednika Daranvi in Imredv. Spremembe v turški vladi ANKARA, 30. maja. AA. AnatoLska agencija poroča, da sta pravosodni minister Fikre Silaj ter minister za monopole in carine Rama Tarhan dala ostavke, ker se želita popolnoma posvetiti delu v stranici. Za novega ministra pravde je imenovan Okijar Feti. bivši predsednik vlade in poslanik v Londonu, za ministra za monopole in carine pa je imenovan Rajp Ka-radjenis. Atentat v Jeruzalema Jeruzalem, 30. maja. br. Včeraj sta eksplodirali v središču mesta, kjer je bil promet nabolj živahen, dve bombi. Štiri osebe so bile ubite, 16 pa hudo ranjenih. Policija je takoj napravila racijo, vendar pa atentatorjev ni izsledila. Aretiranih je bilo več Zidov, ker sumijo, da je atentat delo židovskih ekstremistov. Stron 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 30. msja 1989. Ste*. 121 Strojniki, strojevodje in kurjači imeli med binkoštnimi prazniki v Ljubljani državni kongres Ljubljana, 30. maja Ob praznikih »o se zbrali v Ljubljani zastopniki vsedržavne organizacije Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev na izrednem kongresu; prispeli so iz Beograda, Zagreba in Sušaka, posebno dobro so pa bile zastopane podružnice ljubljanske sekcije. Izredni kongres je bil sklican zaradi novih pravil, ki so bila obravnavana na lanskem rednem kongresu in bila končno po več mesecih odobrena na pristojnih mestih. Kongresno delo se je začelo že v v nedeljo s konferenco internega značaja. Na nji so razpravljali o vseh pomembnejših vprašanjih, ki so bila na dnevnem ie-du kongresa včeraj ter se zedinili o nekaterih sklepih, ki so jih sprejeli na kongresu. Kongres je bil dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Vodil ga je dosedanji predsednik zveze (osrednjega odbora) Sretan Petrovič iz Beograda. Pred prehodom na dnevni red je zborovalce ter zlasti goste iz Beograda in Zagreba pozdravil predsednik ljubljanske sekcije P. Toni. Iz Beograda so se kongresa udeležili razen predsednika še podpredsednik S. Mihajio-vić, tajnik G. Bezjak, blagajnik E>. Bezu-ha in odbornik M. Plaminič. Dobro je bila zastopana tudi zagrebška sekcija, s predsednikom M. Siletičem, podpredsednikom Heinrichomf ki je zastopal tudi sušaško podružnico, in odbornikom Fr. Veganom. — O pomenu kongresa je najprej spregovoril član ljubljanske sekcije J. Jeran. Opredelil je organizacijo in njene naloge ter zavrnil sumničenje, da njihova organizacija hoče diktirati delodajalcem, dejal je pa, da se mora upreti tudi diktatu delodajalcev. Organizacija deluje za sožitje delodajalcev in delojemalcev, zato se pa tudi bojuje za človeka dostojno življenje svojega Članstva. Delegat sušaške podružnice Heinrich je podal obširno programa-tično poročilo o smotrih zveze, šiletić iz ZagTeba je pozdravil zborovalce kot zastopnik zagrebške zbornice, kot zastopnik ljubljanske DZ pa P. škerlj, tajnik ljubljanske sekcije, škerlj je ob tej priliki tudi poročal o zahtevi ljubljanske sekcije in intervencij na banovini, da bi inspekcija parnh kotlov i nlnspekcija dela pregledali vsa podjetja, ki obratujejo s parnimi napravami, ter ugotovili, če zaposlujejo kvalificirano delavstvo. V imenu Beograjčanov je spregovoril še š. Mihajlovič. Po kratkem nagovoru predsednika S. Petroviča se je sestavil verifikacdjski odbor, nakar so podali svoja poročila o delovanju osrednje uprave funkcionarji; tajnik G. Bezjak je poročal o prizadevanjih centrale za odobritev novih pravil in da bi bilo tudi za strojnike in strojevodje uvedeno pokojninsko zavarovanje; blagajnik D. Bezuha je pa poročal, s kakšnimi težkočami je uprava delala zaradi preskromnih denarnih sredstev, saj je imela za svoje delo v zadnjih letih le povprečno po 1.150 din na leto. Za nadzorni odbor je poročal P. škerlj ter predlagal, naj zborovalci izrečejo zahvalo predsedniku, tajniku in blagajniku. S splošnim odobra- vanjem je bila upravi podana riiresnica. — Ko so sklenili, da bo začasno sedež zveze v Zagrebu, so bili soglasno izvoljeni v novo upravo: predsednik M. siletič, tajnik Fr. Kiler, blagajnik V. Kukurin; odborniki: Fr. Vegan, R. S uzak in A. Horvat iz Zagreba, iz Ljubljane pa P. Toni, R. Selan in J. Jeran ter iz Beograda M. Plaminič. D. Bezuha in S. Petrovič; nadzorni odbor: Fr. Fric, J. Kovačić, G. Bezjak, S. Jevnikar in P. škerlj. — Novi odbor je pozdravil s. Mihajlovič ter pozval prisotne, naj pozdravijo Nj. Vel. kralja Petra II. in kneza namestnika Pavla; zborovalci so nazdravili kralju in knezu namestniku Pavlu ter tako pokazali, da niso le za edinstvo svoje organizacije, temveč tudi za složno Jugoslavijo. — Sprejet je bil predlog, da bo osrednja uprava poslala v proučitev sekcijam osnutek pravilnika o poslovanju odborov. — Ko je dosedanji predsednik izročil novemu upravo, sta se prisrčno pozdravila ter pokazala da ne bo nič razdvajalo Zagrebčanov in Beograjčanov. — Določeno je bilo, da bo prihodnji kongres v Zagrebu. Ob zaključku zborovanja je prečita! P. škerlj resolucijo, ki so jo zborovalci soglasno sprejeli. V resoluciji je ugotovljeno, da priliv strojnikov, strojevodij in kurjačev v zaposlenja ni reguliran glede na potrebno število kvalificiranega, delavstva in po razvoju ter stopnji dandanašnjih parnih naprav; to najbolje dokazuje poročilo inspekcije parnih kotlov o položenih izpitih strojnikov, strojevodij in kurjačev do konca tega leta. Novi strojniki prihajajo vsako leto iz 6 državnih šol in kot odsluženi mornarji strojnega odseka vojne mornarice kakor tudi absolventi strojnega odseka pomorske trgovske akademije. Razen tega pa nekatera podjetja zaposlujejo nekvaiificirane strojnike in strojevodje. Spričo tega zborovalci zahtevajo v resoluciji poostritev nadzorstva nad vsemi parnimi napravami To zahtevajo s posebnim poudarkom, ker je bilo zadnja leta prijavljenih več podjetij, ki so zaposlovala nekvalificirano delavstvo in se zdi, da doslej še ni bilo nič ukrenjeno. Razen tega je pa ugotovljeno na pristojnih mestih, da število kvalificiranih strojnikov, strojevodij in kurjačev znatno presega Število parnih naprav pri raznih podjetjih v naši državi. Iz tega razloga tudi zahtevajo, naj se začasno po vsej državi ustavi polaganje izpitov za strojnike II., za strojnike I. je pa treba izpite znatno poostriti. Inšpektorji parnih naprav pa naj ob priliki inspekcije ustavijo obratovanje pri vseh podjetjih, ki zaposlujejo nekvalificirano osebje v strojnicah, dokler ne bo zamenjano s kvalificiranim. — Med važnejšimi zahtevami resolucije je treba omeniti še zahtevo, po čimprejšnji izdaji uredbe o pokojninskem zavarovanju strojnikov in strojevodij, kar dovoljuje amandma letošnjega finančnega zakona. člani zveze so s svojim kongresom pokazali, da so stanovsko zavedni in zreli. Njihova stremljenja nedvomno zaslužijo zanimanje javnosti. Gostovanje Aleks. Kolacia v »Onjeginu« Občinstvo je sprejelo dragega gosta z izredno simpatijo Ljubljana, 30. maja Izredno lepi, sečni lirski bariton Aleksandra Kolacia je ostal v dobrem spominu našega opernega občinstva. Tako se je zbralo v soboto zvečer dovolj publike, ki je priljubljenega in še ne pozabljenega mladega pevca sprejela, čim se je pojavil v partiji Onjegina, s toplim a plavže m in ga v teku predstave vedno iznova odlikovala s priznanjem. Tudi s cvetjem so ga obdarili. Kolac;o, ki je prišel na naš oder kot začetnik, je takoj pokazal, da ima od narave dragocen glasovni zaklad, a tudi že dokaj razvito pevsko znanje. Kot vzgledno stremljiv član je naglo napredoval, prevzemal zmerom večje in težje vloge ter po par sezonah stal že v vrsti naših prvih solistov. Njegovi pevski inteligenci je uspelo, da je nagloma zmagal celo veliko in težko, psihološko komplicirano partijo Evgenija Onjegina. ki jo je vzlic površni pripravi izvajal pevski prav zadovoljivo in tudi igralski ustrezno. Zdaj je gostoval v isti partiji in jo pel slovenski, igralski že z večjo gotovostjo, pevski še bolj in v celem lepo. Spočetka hladnega in posmehljivega svetovnjaka je poudaril celo preveč in bil v 1. dejanju pevski premalo izrazit, dasi se razkriva. Onjeginov značaj že v dialogu s Tatjano. Duševnega boja v sporu z Lenskim ne kaže s tolikerimi detajli kakor bi želeli, zato pa poje arijo na sestanku s Tatjano z vsem bleskom svojega organa in z vso i toploto svojega čustva ter je sprožil zaslužen aplavz. Manj se zna uveljaviti pred dvobojem, a polno dramatiko je razvil v plesni sliki in v burnem, bolesti bogatem zadnjem dejanju, kjer je bil na višku v pevskem in igTalskem pogledu. Tako polaga važnost šele na drugo polovico partije, ki pa zahteva še mnogo podrobne izdelave zlasti v igri, a tudi v spevu, preden jo bo mogoče v celoti priznati kot dovršeno. Isto velja v partiji Tatjane, ki jo je Hevbalova po premieri v igral kem pogledu res dvignila, dasi nemirno beganje v prizoru s pisanjem pisma še ni odstranjeno; v pevskem pogledu se lepo uveljavlja njen topli glas nad vse prijetne mlade svežosti. a v podajanju partije se javlja v splošnem nekam mučna prenapetost, ki se Tatjani ne prilega. Treba je še dosti delati do dezoritve! Banovčev Lenski je bil pevski in igralski v splošnem prav srečna kreacija, ki je izzvala po ariji pred dvobojem iskreno priznanje. S svojim polnim, sočnim basom je kot Zarecki opozoril nase zopet mladi basist Orel, ki zasluži najskrbnejše nege. Predstava je v celem pod taktirko štritofa ves čas vzdržala zanimanje tn prinesla solistom, orkestru, zboru, baletu, predvsem pa ljubemu gostu Kolaciu veliko prisrčnega priznanja. Fr. G. Sport med binkoštnimi prazniki V tekmovanju za Davisov pokal se je Jugoslavija z go nad Italijo 3 : z plasirala v evropski polfinale gometni turnirji v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu — No- Ljubljana. 30. maja Tretje kolo tekmovanja za Davisov pokal je vodilo naše mušketirje v Milan. To srečanje je postalo zaradi okoliščin, ki so se tam dogajale, eno najtežjih živčnih preizkušenj za naše reprezentante. Ne samo. da je občinstvo z vsem svojim južnjaškim temperamentom navduševalo svoje igralce, temveč je hotelo po vsej sili njihovo zmago. Sodniki so bili pod vplivom občinstva in so na vse načine skušali pomagati domačim. Zmaga, ki sta jo Punčec in Mltič kljub temu dosegla, je tem večjega pomena in priča o njunih izrednih sposobnostih,. Po prvem dnevu je bilo stanje 1:1. Mi-tiČ ni bil kos sijajnemu Canapeleju in mu je gladko podlegel v treh setih s 3 : 6. 3 : 6, 5 :7. Izenačil je Punčec, ki je s svojo taktiko dolgih plasiranih žog de Štefanija popolnoma utrudil in zmagal s 6:4. 6:1, 7 : 5. Igra v dvoje je bila odločilna. Punčec in Mitič sta se pokazala na višku in sta brez posebnega napora zmagala svoja nasprotnika Tarronija in Cuccelija s 6:2, 6:2, 6 : 0. V preostalih singlih so Italijani stanje ponovno izenačili. Rutinirani de Štefani je s precejšnjo pomočjo sodnikov premagal Milica 6:1. 6:4, 4:6, 6:3. Izredno ogor-a—i* je bila borba med Pučecem in Cana-peleom. Le e težavo je Punčec osvojil prvi set s 13 : 11. trajalo pa je uro in 20 minut preden je dosegel to stanje! Drugi set je bil nasprotno zelo kratek. Izčrpani Cana-pele ni mogel nuditi razigranemu Punčecu nobenega odpora in je nas prvak gladko zmagal s 6 : 1. Tretji set je bil pri stanju 5 :4 za Punčeca prekinjen. Včeraj sta nadaljevala. Izvrstnemu Italijanu se je posrečilo dobiti set z 8 : 6 — spet z veliko pomočjo sodnikov. V četrtem setu tudi sodniki niso mogli zadržati Pučeca, ki je z odločno in ostro igro sigurno zmagal s 6 :4. Končno stanje je balo s tem 3 : 2 za Jugoslavijo. V ostalih srečanjih za Davisov pokal je Anglija porazila Francijo s 3 : 2 in se je plasirala v semifmale z Nemčijo, ki je z enakim rezultatom premagala Švedsko. Tretji semiflnalist je Belgija z zmago nad Norveško 4 : 1. Belgija bo igrala semifi-nale z Jugoslavijo v Zagrebu. V nedeljo se je končala velika šestdnevna kolesarska dirka okoli Srbije na 1009 km dolgi progi, ki je vodila v šestih etapah od Beograda v Užičko Pozego, Raeko. Skop lje, Niš. Kragujevac in nazaj v Beograd. Na zadnji etapi je zmagal Zagrebčan Poku pec pred Prosenikom in najboljšim Romunom Tudoseom. Zmagovalec je dobil zlato uro ministra za telesno vzgojo. V skupni oceni Je amagal sigurno nas brežiški rojak Avgust Prosenik s časom 34 ur 24 minut 22 sekund in prejel pokal Nj. Vel. kralja Petra n. Vratni red naslednjih je bil: 2. Grgac (Zagreb) 34:41:28. 3. Lavrih (Beograd) 34:52:28, 4. Tu d ose (Romunija) 35:02:40. 5. Pokupec (Zagreb). 6. Kristea (Romunija), 7. Veljković (Novi aSd), 8. Er-dely (Sombor), 9. Peternel (Ljubljana), 10. Penčev (Zagreb). Od 44 udeležencev je končalo dirko le 25 dirkačev, vsi ostali so odstopili ali pa so bili diskvalificirani, med njimi vsi Ljubljančani. Nogometni spored je pokvaril dež. V Ljubljani je bil turnir SK Ljubljane za pokal predsednika LNP, dr. Kostla. Razen prireditelja so sodelovali Se reprezentanca Ljubljane, SK Maribor in Rapid iz Gradca. Graški gostje so se pokazali prešibke in so doživeli dva poraza. Turnirski zmagovalec je postalo ligaško moštvo Ljubljane. V nedeljo je reprezentanca Ljubljane, sestavljena iz igralcev Hermesa, Reke. Jadrana, Ljubljane in Marsa premagala Maribor z 2:1. Po igri bi bil obratni rezultat bolj ustrezajoč. V drugi tekmi je Ljubljana gladko zmagala nad Rapidom 8 : 1. Domači so bili ves čas v premoči. K rezultatu je znatno pripomogla nesigurna obramba g-ostov. Včeraj je bil zaključni dan turnirja. V srečanju premagancev, je Maribor zmagal nad Rapidom 4 : 2. Gradčani so nudili boljšo igro kakor prvi dan. a podsaveznemu prvaku niso bili kos. V finalni tekmi je Ljubljana po zanimivi igri premagala reprezentanco Ljubljane s 7 : 3 in si tako priborila pokal. V Beogradu je bil jubilejni turnir Jugoslavije, na katerem so igrali Jugoslavija, BSK, Bask in nemški prvak Hannover. Najslabši je bil naš državni prvak, ki je utrpel dva poraza in je igral globoko pod običajno formo. Prvi dan je zgubil nasproti Basku zasluzeno z 2 :3. drugi dan pa z istim rezultatom nasproti Hannovru. Jugoslavija je prvi dan po odlični igri premagala Hannover s 4 : 3, drugi dan pa Baska z 2 : 1. Nemški gostje so zapustili najboljš. vtis. V Zagrebu je Železničar slavil '25-letnico obstoja z mednarodnim turnirjem. Prvi dan je jubilant podlegel dunajski Vieni 0 :3. drugi dan pa je premagal subotiškega ŽAK 4 : 1. Gradjanski je prvi dan nastopil s kombiniranim moštvom in je igral z 2AK 1 : lf včeraj pa z Vieno 3 : 3. Tudi na Sušaku so imeli jubilejni turnir v proslavo tamkajšnjega Orijenta. Hašk je zmagal nad Grionom iz Pulja 7 :1, Hajduk pa nad Orijentom 2 : 0. V Lodžu je bila reprezentančna tekma med Poljsko in Belgijo, ki se je končala 3:3. Italijansko repmzentanoo, ki bo prihodnjo nedeljo nastopila v Beogradu nasproti našemu izbranemu moštvu, sestavljajo naslednji igralci: Olivieri, Calmo. Rava. Foni, Depetrini. Andreolo. Biavati. Locatelli. Me-azza Campatelli. Serontini. Colaussi. Chi-zzo, Perazolo, Sardelli. Reprezentanca je danes odpotovala v Beograd. Italijani bodo za Beogradom igrali 8. junija v Budimpešti z Madžarsko in 11. junija v Bukarešti z Romunijo. — Role*ar«ka p^dzveza Ljubljana ima svojo redno sejo v sredo dne 31. maja ob 20. v prostorih kavarne Vošpernik Stari trg 34. 16. kongres davčnih uradnikov 150 delegatov iz vseh banovin je soglasno odobrilo resolucijo, v kateri so davčni uradniki prikazali svoj položaj Ljubljena, 30. maja V nedeljo so se zbrali v Ljubljani delegati Združenja davčnih uradnikov iz vse države. Imeli 90 svoj 16. kongres. Glavno skupščino je otvoril v dvorani restavracije Majcen vpričo 150 delegatov podpredsednik ljubljanske sekcije višji kontrolor Jože Šterbenc. Predsednik sekcije Anton Var-djan se zaradi bolezni kongresa ni mo«gel udeležiti, G. Šterbenc je pozdravil zastopnika finančnega ministra finančnega direktorja Avgusta Sedlarja, zastopnika občine svetnika Lukiča, bivšega predsednika združenja pomočnika finančnega minif—ra v p. Vojo Katune a, vse šefe oddelkov in delegate ter poročevalce. Udeležence kongresa so pozdravili nato predsednik upravnega odbora Božo Valtro-vić, finančni direktor Sedlar svetnik Lu-kič iin Voja Katunac. Vsi so udeležencem in upravi želeli kar največ uspeha v prizadevanju za zboljšanje položaja davčnih uradnikov, ki opravljajo preobremenjeni najtežavnejšo m najoolj delikatno službo, ne da bi bili za svoje delo primerno nagrajeni. Tajnik Peter Smrljanič je prečital poročilo upravnega odbora o delu v pretekli poslovni dob L Lanski kongres davčnih uradnikov je bil v Ohridu, prvi kongres pa v 1. 1923 v Ljubljani. Na 15. lanski skupščini v Ohridu uprava ni dobila razrešnice, zato je nova uprava predvsem pregledala delo prejšnje uprave, zlasti njeno finančno poslovanje. Največ skrbi je imela uprava z izdajanjem svojega strokovnega glasila »Poreska služba«. Glasilo se tiska v 1500 izvodih, naročnikov pa ima samo 400, čeprav je v državi pri 325 davčnih upravah 1825 davčniih uradnikov in 378 arhivskih uradnikov. Za nadzorni odbor je poročal Bora Šur-ležanović, o stanju blagajne pa Ivan Stoja-nović. Po poročilih se je razvila živahna debata. Delegati so kritizirali delo prejšnje uprave, naposled pa je bil sprejet predlog, naj se podeb* upravi raz resnica s čimer je bila debata o malomarnem delu prejšnje uprave zaključena. Uprava za 1. 1938-39 je dobila razrešnico s soglasnim odobravanjem, nakar so bili pri volitvah izvoljeni v novi upravni odbor Milovan Petrovič, Božidar Jovanovič. Venčeslav Cupeta. Miloš Stajšič in Voja Stevanović, vsi iz Beograda. V upravni odbor pa pridejo tudi predsedniki sekcij ki poverjenišiev združenja, ki jih je deset Delegati iz Sarajeva in Zagreba so pred- Ljubljana med prazniki Ljubljana, 30. maja Cez dobre tri tedne se bo že dan obesil, vreme pa imamo takšno, da bi se obesil tudi Človek. K sreči bo prelepi maj jutri minil ter upamo, da bo potem konec tudi »majniškega« vremena. T* tolažba pa vendar ne more povsem potolažiti naših meščanov, ki so preživeli tako obupna praznika — brez izletov in celo navadnih nedeljskih sprehodov. Nebo se n; oziralo niti na botre m botrice, tako da tudi ljubljanska bahata birma ni prišla do svoje tradicionalne veljave. Vendar se je avtomobilski promet v Ljubljani razvil v nedeljo prav zaradi birme za naše razmere do neverjetne živahnosti. Marsikdo se je vprašal, ali je morda naša, avtomobilizmu posvečena številka, vplivala tako učinkovito, kajti zdelo se je, da so bili v nedeljo celo pešci v manjšini v primeri z avtomobilisti. Avtomobilski promet pa ni bil le nenavadno živahen; avtomobili so na mah začeli voziti z velemestno hitrostjo. Botrom se je neznansko mudilo od stolnice v gostilne m avtoizvo-ščki so se tudi dobro zavedali, da cvete pšenica. Vse to so morali hočeš nočeš ora-ziti redki pešci, ki še nisu izumrli, saj je blato brizgalo po hodnikih v tako mogočnih curkfci, da ni mogel nihče prezreti bin-koštnega avtomobilizma. Skoda feamo, da imamo v Ljubljani samo dva dni na leto birmo, saj bi se sicer avtomofetiizem kmalu razvil na evropsko višino. Včeraj je pa naš avtomobilizem začel že zopet pešati. Začelo je primanjkovati birmanoev. To je res škoda, kajti sicer so bili ustvarjeni vsi pogoji za brnkostni promet in blata je bilo celo šs nekoliko več kakor v nedela Tudi včeraj je spodobno deževalo, kakor se spodobi za inajniške dni in kakor je lagali, naj se pravila združenja temeljito spremene. Predlog je bil sprejet. Višji kontrolor Jože Šterbenc je nato referiral o položaju davčnih uradnikov v državi. Prečital je tudi resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Davčnim upravam se nalagajo vedno nova bremena, predvsem taka. ki se tičejo raznih samouprav in fondov. S tem se veča delokrog davčnih uprav v taki meri. da uradniki ne morejo vse posle opravljati z ono vestnostjo in točnostjo, kakor bi bilo potrebno. S tem ne trpi samo samouprava ali fond, temveč tudi država in njena blagajna. V resoluciji zahtevajo davčni uradniki, naj odločilni činitelji rešijo vse zahteve, ki so jih davčni uradniki predložili z lansko resolucijo, kajti od vseh zahtev iz leta 1938 je bila rešena samo ena in še ta nepovoljno za davčne uradnike. V letošnji resoluciji zahtevajo davčni uradniki, naj se v davčne uprave redno nastavlja potrebno število uradništva. Na davčnih upravah naj se nastavljajo stalni davčni eksokutorji, ki bi bili v zvezi z davčno knjigo, šefi in referenti kakor rudi z davčnimi zavezanci, s čimer bi bila šele omogočena pravilna odmera in izterjava davkov. V ministrstvu za finance naj se osnuje stalni odbor za reorganizacijo davčne službe, v katerem naj bodo rudi davčni uradniki od davčnih uprav. Določi naj se primerna nagrada za odmero in pobiranje vseh samoupravnih doklad in fondov. Vsi arhivski uradniki, ki so bili sprejeti in so napravili izpit po predpisih za davčne uradnike, naj se prevedejo med davčne uradnike, s pravico za polaganje višjega strokovnega izpita. Glede napredovanja v službi zahtevajo da včni uradniki v resoluciji, naj se omogoči vsem davčnim uradnikom broz višjega strokovnega izpita napredovanje v 7. skupino. Vsem zaslužnim davčnim uradnikom v 6. skupini, ki so bili prikrajšani po § 257 uradniškega zakona, naj se omogoči napredovanje v 5. skupino, vsem ostalim pa dosego 4.a skupine, kar ustreza prejšnjemu 6. činovnemu razredu, ttzakoni naj se dopuste za izpitne kandidate, ne da bi se to vštelo v redni letni dopust, kakor je dovoljeno drugim strokam, na primer sodnij-skim uradnikom. Redna odmera in pobiranje samoupravnih doklad naj se odreja samo tedaj, ako zadevajo te doklade zavezance celih političnih ali vsaj davčnih občin, ker sicer koristi tega dela niso v skladu s stroški za odmero in pobiranje. potrebno za trnovsko solato. Postalo je tudi že hladno kakor oktobra, da so nekateri začeli zopet oblačiti zimske suknje, kar ni tako enostavno v teh časih, ko so suknje že konzervirane v naftalinu v rdeči hiši na Poljanski cesti. Deževati menda ne bo nehalo, kar je zdaj ljudem tudi že vseeno, saj se niti poplav ne boje več mnogo, ker so jih. vajeni. Za sedanje deževje ni nobene zadovoljive teorije, saj nihče ne govori niti o soinčinih pegah, ki so bile prejšnje čase najboljša razlaga. Kaj je s solmcem. je pa zdaj res težko ugotoviti, ko ga nikdar ne \idimo. Dežuje baje po vsej Evropi in se Ljubljana ne more ponašati sama s svojim slavnim dežjem. Upamo pa lahko, da bo pri nas vsej nekaj dni dalj deževalo kakor drugje po svetu ..„ Poskusen samomor Kamnik, 29. maja Včeraj okrog ene ponoči je g. Balon Fr., gostilničar na šutni štev. 87 v bivši Prus-nikovi gostilni, ko se je z družino odpravljal spat, zaslišal v stanovanju najemnice Justin Fani ječanje. Misleč, da gre za nočni razbojniški napad ali vlom, je hotel na pomoč, toda vrata so bila zaklenjena. Ker iz stanovanja kljub vsemu klicanju tn razbijanju po vratih ni bilo razen ječanja nobenega odgovora, ječanje pa tudi ni prene-halo, je g. Balon nemudoma poslal po orožnike. Prihitel je takoj dežurni orožnik Kar-lin, ki je s pomočjo občinskega stražnika Regalija šiloma odprl vrata, ki vodijo neposredno v kuhinjo. Tu se jima je nudil žalosten prizor: kuhinja je ofla vsa v dimu. Justin Fani pa je nezavestna ležala v ležalnem stolu poleg štedilnika, na katerem je stala um ivama skleda, polna žareče ga oglja. Vsa okna in vrata v spalnico so bila trdno zaprta tako, da zrak ni mogel v kuhinjo. Orožniki so nemudoma kuhinjo prezračili in pc*r' pg ! ai r.r"- ga zdravni- ka g. dr. Puclja. Ta je Še vedno nezavestni Justinovi dal injekcijo in odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnico. Neposredno zatem došla orožniška patrola, obstoječa iz narednika šerjaka in kaplara Dmitroviča, je izvršila hišno preiskavo, ker je bilo po mnenju zdravnika možno, da se je Justinova zastrupila s strupom, ki ga je morda v hiši še kaj ostalo. Justinova je namreč močno bljuvala in se penila okrog ust. Preiskava je pa pokazala, da ni zaužila nobenega strupa, temveč je zvečer pripravila žareče oglje ter vzela uspavalni prašek, ki naj bi preprečil, da se ne bi prezgodaj prebudila. Plin, izvirajoč iz oglja bi skoro napravil svoje in je pomoč prišla zadnji hip. Justinova je zapustila dve pismi naslovljeni na sestro v Radomljah, iz katerih izhaja, da si je hotela končati svoje življenje radi nesrečnih družinskih in gmotnih razmer. Justinova živi že več let ločeno od svojega moža, ki biva v Mariboru. Zadovoljna tudi ni bila s tem, da ji je bilo odpovedano stanovanje. Justinova je sedaj izven nevarnosti in upajmo, da ji bo ta bridka izkušnja služila v dobro v bodočnosti. KOLEDAR Dan«-h: Torek, 30. maja katoličani: Ferdinand DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Trije valčki Kino Sloga: Tajni agent X — 9 n. del Lažni baron Kino Union: Marionette (Benjamin Gi-gli) DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg 5, K ur alt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. &$pod &Ha Te dni smo že poročali o naši Tujskopro-metni zvezi, ki si je prilastila nekakšen monopol na plačano in neplačano turistično propagando, čeprav imamo pri nas konce-sionirane oglasne zavode. Poudarili smo tudi, da spada takšen nekoncesioniran in neobdavčen monopol v posebno stroko, ki ji učeni ljudje pra\njo nelojalna konkurenca, Tujskopromctna z\>eza v Ljubljani pa je šla v svojem pridobitnem stremljenju še naprej. V hiši, kjer so njeni uradni prost o-rij je namreč šest izložbenih oken. Pet izmed njih krasi ne ravno prav posrečeno aranžirana turistična propaganda, v šestem oknu pa je razstavljenih — šest žensk n klobukov, N« nam znano, če je Tujskopro-metna zveza odprla tudi svoj lasten modni salon. Gotovo pa je to v Ljubljani edinstven primer, da so v izložbenem oknu tako važne turistične ustanove razstavljeni prav mični damski klobučki. Kakor da bi tega okna ne mogli uporabiti koristneje in v njem razstaviti pokrajinskih slik naše lepe domovine. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek, 30. maja: zaprto Sreda, 31. maja: Velika skušnjava. Red A Četrtek. 1 juniija: Velika skušnjava. Red četrtek Petek, 2. junija: ob 15.: Otheilo. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol ★ Drama pripravlja v režiji prof. Šesta zgodbo iz šolskega življenja, Bekeffijevo veseloigro: Neopravičena ura. V slogu »Mature« pisana igra je še mnogo pestrejša od te, ter bo kot zaključna predstava letošnje sezone nudila občinstvu nadvse zabaven večer. OPERA Začetek ob 20. uri Torek, 30. maja: zaprto Sreda, 31. maja: L-a Boheme. Gostovanje tenorista Christv Solarija. Red Sreda četrtek, 1. junija: zaprto Petek, 2. junija, ob pol 20. uri: Lohengrin. Red A Sobota, 3. junija: Luda di I^rrimermoor. Gostovanje Christv Solarija in Alde Nol-lvjeve. Red B Christv Solari, slavni italijanski tenorist bo gostoval v ljubljanski operi v letošnji sezoni samo še dvakrat in sicer jutri v sredo in v soboto, dne 3. junija. Jutri bo pel za red Sreda eno svojih najboljših vlog v Puc cinije vi operi >>L*a Boheme«. Umetniške kvalitete, pevske in igralske odličnega gosta so splošno priznane. Sodeluje kot stalni gost na vseh velikih pomembna odrih V srednji Evropi. Ker je njegov nastop v >La Boheme« prvikrat na "našem odru, bo gotovo še bolj interes anten. Ostala zasedba kakor običajno. Predstava bo za red Sreda, Iz Celja —c Deževne binkosti. Binkoštni prazniki so bili letos v znamenju deževja, ki je onemogočilo prebivalstvu tako zaželene izlete v pomladansko naravo. Oni, ki so odšli že v soboto na hribe, so se po večini že v nedeljo razočarani vračali. Deževje se je pričelo v nedeljo proti poldnevu in je trajalo z manjšimi presledki tudi še ves ponedeljek. Slabo vreme pa je zelo godilo gostilničarjem in zlasti obema kinematografoma, ki sta ila oba dneva zelo dobro obiskana. _C Javne produkcije šole Glasbene Matice v Celju bodo v sredo 31. t. m. ter v četrtek 1. in ponedeljek 5. junija v Mestnem gledališču« _c Umrla Je v soboto popoldne na Bregu 12 pri Celju v starosti 50 let ga. Marija Janžekova, roj. Urbičeva, vdova po štabnem naredniku in trafikantinja v Celju. Pogreba, ki je bdi v rx>nedeijek ob 16. na mestnem pokopališču, se je udeležilo mnogo prijateljev ki znancev pokojne gospe. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožaljei —C Ivan črešnar Je podlegel poškodbam. Poročali smo že, da je delavec Ivan Dimec 6. tjm. zvečer na Brezju pri Rogaški Slatini v prepiru zabodel 21-letnega delavca Ivana Crešnarja iz Brestovca pri Rogaški Slatini z nožem v levo stran hrbta, Crešnarja so prepeljali v celjsko bomico, kjer je po dolgem trpi jenu v petek popoldne podlegel poškodbam. Dimca so izročili okrožnemu sodišču v Celjn. AH sem prispevat za softoUUt dom k Trnovem?* Stev. 121 »SLOVENSKI NAROD«,torek, 30. maja 1«». offon o DNEVNE VESTI — Vodnikova družba sporoča vsem svojim poverjenikom in članom, da bo letošnjo jesen poleg že najavljenih knjig, to je poleg Vodnikove pratUce za leto 1940, Ivana Albrehta, koroške povesti *Ncbo žari« in dr. Janka Hafnerja poljudnoznanstvenega spisa jO boleznih vratu, ušes in grla« izdala kot četrto knjigo redne izdaje malomeščansko kriminalno povest pisateljice Ljube Prennerjeve: Neznani storilec. Spretno in izredno živahno pisano delo mlade avtorice, ki živi sedaj kot koncipienlka v Ljubljani, bo po svoji zapleteni \*sebini in lagodnem pripovedovanju zbudilo splošno pozornost, na kar že danes opozarjamo vse tiste, ki se letos se niso včlanili v n&so ljudsko književno matico Vodnikovo družbo. — Zadnja pot J oN pa Lenarčiča. Na binkoštno nedeljo popoldne so položili na Verdu pri Vrhniki, k večnemu počitku zaslužnega gospodarskega organizatorja in javnega delavca, veleindustrijalca in veleposestnika Josipa Lenarčiča. Njegov pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik ter koliko prijateljev in znancev je zapustil. Navzric skrajno slabemu vremenu" ga je spremila na zadnji poti velika množica prijateljev in čestilcev. Ob mrtvaškem odru so stali na častni straži gasilci in SokoJh' z Verda in Vrhnike, ki jim je bil pokojni eden glavnih podpornikov. Gasilci. Sokoli in Člani VT"hniškega godbe-nega društva so spremili nepozabnega pokojnika tudi k večnemu počitku. V srce segajoče poslovilne besede mu je spregovoril pre*lsediiik Zrx>rnice za TO I g. Ivan Jelačin. potem se je pa razvil dolg žalni sprevod proti pokopališču. Na zadnji poti so spremili Josipa Lenarčiča mnogi ugledni predstavniki našega gospodarskega m kulturnega živi jenja. — Decr i; t ral iz:*c4ja gasilstva. Na seji uprav« Gasilske zveze v Beogradu je bi soglasno cdobren osnutek novega zakona o organizaciji gasilstva v naši državi. Zakon je izctelan na načelu popolne avtonomije gasilskih zajednic. Sogla no je bil sprejet sklop glede razdel tve gmotnih sredstev gasilskih organizacij. Gmotna sredstva bodo razdeljena brez vsakega favoriziranja ene ali druge zajednice. — K°H*v> ž^leznh:- je dobila Slovenija hi koliko jih M> b». Od 1. 1920 do 1936 je "bilo v Sloveniji zgrajenih od ?kupnih izdatkov 3377 mini i jo nov din za nova železniška 'iela le za 69 milijonov din novih železniških prog ali fJPfc Največ izdatkov je O'ip dio na Srbijo. 84.5"Tudi sedaj je dobila Slovenija najmanj; v gradnji je za 997 milijonov din novih prog in od tepa odpade na dravsko banovino le 48 milijonov al: 5° ... V bližnji program je pa uvrščenih za 3140 milijonov din novih "železniških del. od česar odpade na Slovenijo 120 milijonov din ali le 4°'«. — Graditev prole facak—Banjaluka. Razpsana je licitacija za nadaljnja dela pri novi železniški progi normalne širine med OCačkom in Banjoluko. Licitacija za oddajo del, in sicer za 12. odsek proge bo 12. junija. Prva licitacija ni bila uspešna. Proračunska vsota je precej visoka, 5o.2SO.000 din. — Trafike prodajajo legitimacije za obisk ljubljanskega velesejma po din 25. Priporočamo občinstvu, da si legitimacije nabavi v pred proda jL — Xovi slovenski grobovi v Ameriki. V Glevelandu - e je smrtno ponesrečil na vožnji z avtomobilom Franc Arko. star 32 let. rojen v Ameriki. V Mihvaukee sta umrla Fi. ca Hvala, stara 34 let, in Jože Levar. V Richmondu so umrli Janez Goinik, ioma iz Cerknice, Frančiška TJr-bas iz Dolenje vasi pri Cerknici in Jožefa Gregorič s Hriba pri Loškem potoku. V S. O. Chicagu je umrl Franc Kosič, star 61 let, doma iz Kostanjevice na Dolenjskem. V New Duluthu je umrla R. Zrnič, v^tara 50 let, doma iz Loke. V Kansis Ci-tyju sta umrli Marija špehar, rojena Butala, stara t>2 let, doma iz St raznega vrha pri Črnomlju in Katarina Anželovič. rojena Rozman, stara 75 let, doma iz čepi janov pri Nemški Loki v Beli Krajini. V Clevelandu je umrl Franc Krašovec. doma iz vasi Jevše na Notranjskem. V Tho-masu je umrl Lojze Pregelj, star 56 let. doma iz Malega Polja na Primorskem. — če**k°-jihoslovans**a revue. Izšla je dvojna. 3. in 4.. številka te ugledne revije, ki služi vzajemnemu spoznaavnju in kulturnemu •Oflftjn nas in Čehov in ki ima tudi že lepo tradicijo kot naslednica prejšnje českosl.-jk^osl. revije ter glasilo če-škosl.-jugosL lig. Ta številka, ki je prav. kar prispela iz Prage, posveča mnogo prostora našemu kulturnemu življenju. Predvsem je treba omeniti prvi članek, ki ga je napisal publicist B. Borko o Prešernu. Dr. O. Berkopec piše o Jakcpiču, V. Mer-ka iz Brna pa o pesnikih Murnu in C. Go_ larju. V daljšem članku je pregled delovanja ČSJ lig lani. Mnogo zanimivega drobiža o kulturnih dogodkih prispeva dr. Berkopec V gospodarskem delu revije so številni informativni članki, podprti z zanimivim statističnim gradivom, pregvsem članek o gc^podarska stikih med našo državo. Nemčijo, Avstrijo in bivšo Češkoslovaško. Revija ima posebno vrednost tudi zaradi tega, ker posveča mnogo pozornosti našemu Jadranu ter priobčuje v sta-1 ni rubriki pod naslovom >Slovansky Jadran« lepe članke, ki služijo pospeševanju tujskega prometa na našem morju. — Perzijska preproga ima vedno svojo vrednost, čim starejša je, tem dragocenejša je. Taka preproga ima svojo vrednost ne le zato, ker je bila v Perziji, odnosno po perzijskem načinu izdelana, ampak tudi po tem, da napravi stanovanje udob- no ter vzbudi občutje domačnosti. Naše tkalnice proprog izdelujejo dobro in lepo blago po zmernih cenah. S krasnimi preprogami bo izpolnjena pohištvena razstava na ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija, — Na parobrodih Jadranske in Dubrovačke plovidbe imajo obiskovalci pomladanskega vele sejma v Ljubljani, ki bo od 3. do 12. junija, ugodnost > razred a za razred«, to se pravi, da se s karto nižjega razreda vozijo v višjem. Ta olajšava velja za potovanje v Ljubljano od 29. maja do 10. junija, za povrate k pa od 5. do 20. junija. Na parobrodih Zetske plovidbe pa velja 500,0 popust od 20. maja do 13. junija oziroma za povratek od 3. do 20. junija. Velesejmske legitimacije za znižano voznino na parobrodih se dobe pri kupališnih povjerenstvih in pri potniških uradih v Primorju in na otokih. — Celotna izdaja Krekovih !*amo?»pevov se pripravlja. Predvidenih je za sedaj 25 sešitkov, od katerih bo vsak obsegal po en opus z 2 do 7 samospevi. Razen par izjem ti samospevi doslej še niso bili objavljeni in so se na koncertih in v radiu izvajali iz rokopisov. Vnovič bodo izdani le nekateri v Novih Akordih ali drugod izišli samospevi, ki so se koncertnim pevcem in občinstvu posebno priljubili in ki jih v knjigotrštvu že davno ni več dobiti. Zbirka bo obsegala tudi uglasbitve srb-skohrvatskih besedil in pesmi, ki so jim tekstna podlaga nemški, ruski in francoski izvirniki. Slednjim bo dodan slovenski prevod. Zbirka bo izhajala v zelo majhni nakladi. Prvi trije sešitki izidejo še meseca maja, — Bolniki bodo plačevali prispevke za sanitetni fond. Po vseh bolnicah in zdraviliščih se bodo odslej pobirali prispevki za narodni sanitetni fond in sicer od vsakega bolnika, ki sam plačuje bolniške stro ške po 2 din dnevno, od bolnikov, ki se zdravijo na državne, banovinske, občinske ali katerekoli druge stroške, pa po 1 din dnevno. Te prispevke bodo pobirale bolnice in zdravilišča po posebnem računu, ločeno od bolniških odnosno sanato-rijskih stroškov ter jih pošiljale Državni hipotekami banki na račun narodnega sanitetnega fonda. Denar iz tega fonda se bo porabil za zgraditev novih zdravstvenih ustanov. — Kongres esperantistov. Med binkoštnimi prazniki je bil v Karlovcu kongres esperantistov Jugoslavije. Prisostvovala mu je tudi večja skupina bolgarskih esperantistov. Na kongresu je bilo zastopanih po delegstih 54 esperantskih društev. Delegatov je bilo okrog 450. S kongresa je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. V novem odboru jugoslovanske esperantske lige sta kot podpredsednik Josip Kozlevčar in kot odbornik Marjan Petrič iz Ljubljane. — Kongres FIDAC-a. Glavni tajnik Društva bivših francoskih bojevnikov je na kongresu Društva vojnih invalidov iz- ivil, da bo prihodnji kongres FIDAC-a »Mednarodne federacije bivših bojevnikov) v Beogradu in sicer 24. septembra. — Občni zbor Zveze advokatskih zbornic. Zveza advokatskih zbornic je imela na binkoštno nedeljo v Zagrebu občni zbor, na katerem se je zbralo okrog 40 delegatov, med njimi predsednik advokatske zbornice iz Ljubljane dr. Janko Zi-rovnik. Število odvetnikov se je povečalo, na drugi strani se je pa poslabšal njihov gmotni položaj. Po mestih je preveč advokatov. Po manjših mestih se pojavljajo šušmarji, ki škodujejo odvetniškemu stanu in strankam. Oblasti ne nastopajo dovolj strogo proti njim. Za novega predsednika Zveze je bil izvoljen advokat iz Novega Sada dr. Stevo Adamovič in sedež Zveze bo za tekoče leto v Novem Sadu. — Vse naše žen^tvo si mora ogledati razstavo slovanskih vezenin, ki jo pripravljata Splošno žensko društvo in Zveza gospodinj v Ljubljani, v nam že znanem paviljonu »K« za Časa velesejma od 3. do 12. junija. Lepota slovanskih orna-mentov, živahnost in pestrost barv, ki je last vseh njih, to vse izraža prvobitnost toplega slovanskega značaja. Te barve so naše. ti ornamenti so iznikli iz naših idej. so jasen dokaz naše vekovne stvariteljske sile. Na tej razstavi si naj žene ogledajo, kaj pristoja nam. Ni jim treba studirati tujih modnih listov, ki prinašajo nam tuje, pogosto neokusne modne osnutke, ki imajo le namen zavajati žene k trošenju z nakupom blaga kratkotrajne vrednosti. Moderna obleka, okrašena s slovanskimi motivi, ne podlega modi, je torej nabava trajne vrednosti. — Društvo za zračni promet AerOput izplačuje 5° n dividende za kupon br. 11 iz leta 1933. 282—n. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, spremenljivo in razmeroma hladno vreme, deževalo bo v presledkih. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Kumboru 23. v Beogradu 22. v Zagrebu. Splitu. Dubrovniku in na Rabu 21, v Sarajevu 20, na Visu 16. v Ljubljani 14.2, v Mariboru 11.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 6^2.3, temperatura je znašala 10. — Vlom na Rudniku. Oni dan ponoči so vlomilci vlomili v znano Usnikovo gostilno na Dolenjski cesti. Vlomilci so se v gostilni dobro najedli in napili, slednjič so pa odnesli še nekaj obleke, dve pocinkani posodi in 6 litrov žganja. Gostilničar Jože Usnik ima nad 500 din škode. — Ponesrečenci. Delavec Anton Korun iz Ljubljane se je včeraj s kropom popa-ril po životu in po rokah. Zaradi opeklin j o : Paul Kemp - Lude Engliech The© Lin gen - Richard Romanovskv MARIONETE Predstave ob 16., 19. in 21. E N J A M I N G I G L I UMRL JE na binkoštni ponedeljek zjutraj po dolgi mučni bolezni moj mož, najin oče. naš stari oče, brat in stric, svak in tast, gospod ANTON MARN uslužbenec Kmetijske družbe v p. Pogreb pokojnega bo v sredo ob 14. uri iz mrtvašnice splošne bolnice. MARIJA, žena; Marija, h«; IVO, sin; vnuka, vnukinja in ostali sorodniki. se je moral zateči v bolnico. — Delavčeva hčerka Vida Rozman s Kovorja na Gorenjskem je padla po stopnicah in si zlomila desno roko. — Na cesti med Domžalami in Dragomljem se je težje ponesrečil motociklist Ciril Žirovnik iz Komende. Na cesti se je zapodil pod motocikel pes. Motor ga je sicer odbil, padel pa je tudi Žirovnik sam in se poškodoval po glavi in po životu. — V Boštanju je padla s kozolca 20-letna Jožefa Kastelic in si zlomila desno roko. — Žagarju Janezu Poteči-nu iz Martinj vrha je padel na desno nogo hlod in mu jo zmečkal. — V Lanišču pa je padel po strmi rebri posestnikov sinček France Serajnik in si zlomil desno nogo. — Napadena delavka. Tovarniški delavki Rozi Lenkovič iz Ribč pri Dolskem se je predsnočnjim na poti iz Litije pridružil mlajši neznanec. Ko sta prišla v razgovoru na samoto, pa se je neznanec naenkrat zakadil vanjo, jo podrl ter ji vzel ročno torbico, v kateri je imela nekaj nad 400 din. Napadalec je pobegnil in ga orožniki še niso mogli izslediti. — Težka nesKVa Slovenca pri Bregani. Na binkoštno nedeljo se je pripetila pri Bregani težka avtcmob.lska nesreča. Iz Zagreba se je peljal z avtomobilom znani lesni trgovec in veleposestnik iz škofje-vasi pri Celju Leonard Canko. Na strmem klancu pri Bregani je nastal v motorju defekt in avto je zdrvel v jarek. Canko je odletel z njega v drugi jarek, kjer je obležal onesveščen. Pobil se je precej močno in si pretresel možgane. Prepeljali so ga v bolnico v Brežice. — Dva samom°ra. V Zagrebu se je obesil bivši kaznenec. že večkrat kaznovani vlomilec Franjo Hotko, star 39 let. Nedavno se je vrnil iz maribor ke kaznilnice in ker je bil izgnan iz Zagreba, se je nastanil izven mesta. Zapustil ni nobenega poslovilnega pisma. Zaradi nesrečne ljubezni je šla v smrt služkinja Katica Krzna rio. .stara 34 let. Zvečer je legla v posteljo in odprla v kuhinji plin. Zjutraj so jo našli mrtvo. — potopljena tihotapska ladja. Na binkoštno nedeljo je zasledil blizu Murtera v Dalmaciji finančni motorni čoln motorno ladjo Golac. .ki je prihajala iz Zadra polna tihotapskega blaga, večinoma bencina in alkohola. Ko *e je finančni čoln približal ladji, se njen poveljnik n; hotel pokoriti povelju, temveč je hotel pobegniti z ladjo. Finančni organi so jeli streljati po thotspski ladji. Fna krogla je za dela bencinski rezervoar tako, da je nastala eksplozija in tihotapska ladia se je potopila. Na nji so bili štirje tihotapci, ki so jih finančni organi potegnili iz morja in izročili carinskim ot>lactem. Iz Ljubljane —lj Reden tramvajski promet na dolenjski tramvaj»ki progi že od sobote. Glavna tramvajska dela na Dolenjski progi so bila končana že v petek, kar je vsekakor uspeh glede na izredno slabo vreme zachve čase, ki je zelo oviralo delo. Računali so, da bo delo končano v dveh mesecih, to se pravi, šele ob koncu junija, saj so začeli delati šele 24. aprila. Posrečilo se jim je pa delo tako organizirati, da so ga končali že v enem mesecu, s Čimer so nedvomno zelo ustregli trgovcem in stanovalcem na Starem in Mestnem trgu, pa tudi prebivalstvu vsega šentjakobskega okraja. Zaradi tramvajskih del je bil seveda ustavljen ves vozni promet, cesta pa ni bila zaprta za osebni promet, čeprav so morali prekopavati tudi hodnike. Prvi tramvajski voz je vozil po obnovljeni progi za poskušnjo v petek zvečer, redni tramvajski promet je pa bil obnov- Tajni agent X-q n. del: L A 2 N I BARON Film izredno napetih prizorov in peklenske brzine v ogorčeni borbi za ukradene kronske dragulje. KINO SLOGA, tel. 27-50. Danes ob 16., 19. in 21. DANES ZADNJI DAN Francoski glasbeni velefilm TRIJE VALČKI čarobna, razkošna opereta STRAUSSOVIH melodij ljen v soboto zjutraj. Tramvaj ni vozil le začasno med prazniki zaradi romanja na Rakovnik, kakor so nekateri mislili. Zaradi nadaljnjih cestnih del tramvajskega prometa ne bodo ustavili. Zdaj morajo samo še tlakovati cestišče, položiti robnike za hodnike ter popraviti pločnike. Na Mestnem trgu bo tlakovanje končano Že v četrtek, čeprav jih zelc ovira slabo vreme, na Starem trgu pa približno v 10 dneh. — Organizacija del je bila poverjena ing. M. Gjudu. —lj Pev»ko društvo »Slavec« vabi ra svoj koncert, ki ga priredi v petek 2. ju-ii.ui ob 20. v frančiškanski dvorani. Zboi bo na tem koncertu izvajal skladbe Pre-lovca, Adamiča, Vodopivca, Schwaba, Venturinija in drugih slovenskih skladateljev. Na koncertu sodeluje kot solistka gospa Tomšič-Dolenčeva, ki jo spremlja na klavirju gdč. Vejketova. Artistično vod-sto je v rokah društvenega pevovodje g. Venturinija. »Slavec« je uverjen, da ga bo koncertna publika s svojim obilnim pose tom podprla gmotno in moralno, kar kot najstarejše slovensko pevsko društvo v polni meri zasluži. 281—n —lj Podmladek jadranske straže na državni učiteljski šoli v Ljubljani priredi v soboto 3. junija ob 20. uri v šolski telovadnici akademijo s prav izbranim sporedom. Po zaključku letošnjega pouka odide četrti letnik na več dnevno ekskurzijo na Jadran, zato se pripravljajo ped-mladkarji na učiteljišču, kot na obeh vad-nicah prav resno za akademijo, čisti dohodek je namenjen najrevnejšim, da se jim omogoči udeležiti se ekskurzije. Na akademijo vljudno vabi podmladek že danes. —lj Znameniti psiholog Winterry je prispel v Ljubljano in je nastanjen v Slonu. Kakor piše svetovni tisk, je v inozemstvu imel Winterry velike uspehe. Bil je ekspert v procesu Matuške in v procesu dr. Klepetar, ki je ubil Margareto Vo-r.smartv v Češkoslovaški. 283—n. —lj Nov grob. Včeraj je po dolgi mučni bolezni za vedno zatisnil oči upokojeni uslužbenec Kmetijske družbe v Ljubljani Anton Mam. Pokojnik, ki je dosegel starost 73 let, je služboval polnih 37 let pri Kmetijski družbi, kjer so ga zaradi njegove vestnosti in pridnosti zelo cenili. Pogreb blagega pokojnika bo iz mrtvašnice splošne bolnice v sredo ob 14 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim ostalim naše iskreno sožalje! —lj Tatvine koles. Dijaku Francu Ver-biču je ukradel tat 1300 din vredno kolo znamke »Nagy« iz kleti gimnazijskega poslopja za Bežigradom. — Beti Buričevi je bilo ukradeno 800 din vredno kolo znamke »Diirkopp« in sicer iz veže domače gostilne v Medvedovi ulici v Šiški. — Mizarski mojster Ivan Kamin se je mudil v nedeljo v Ljudskem domu v Streliški ulici in je pustil kolo za hip brez nadzorstva. Njegovo kratko odsotnost pa je že izrabil tat, ki mu je odpeljal še novo, 1600 din vredno kolo. — Kolo je bilo ukradeno tudi Katarini Lapovi in sicer z dvorišča Fi-govčeve gostilne. —lj Bežigrajska Ciril-Metodova podružnica je že po dvomesečnem obstoju dala 1200 din matični šolski družbi. Velika je požrtvovalnost ljudi za Bežigradom ter naravnost razveseljiva je ta odločna volja naših narodnih žen in deklet za podrobno narodnoobrambno delo. Zavedne poverjeni-ce so nabrale že nad 150 članov in članic, ki razumejo, da je le v samopomoči naša rešitev iz sedanjega socialnega kaosa ob naših državnih mejah na severu. Aktivno sodelovanje vseh slojev našega naroda pokažemo ravno v denarnih žrtvah »domu na altar« za našo šolsko Družbo sv. Cirila in Metoda. Lepo je, da se z udruževanjem v naši podružnici zrcali bežigrajska narodna zavest v dejanskem plačevanju tega prostovoljnega narodnega davka! Žrtvujte vsi po 12 din letno za namene naše družbe, ki tako odločno deluje v naših obmejnih krajih za našo narodno šolo! Vsak inteligent plača svojo članarino svoji podružnici in mi Bežigrajci bomo imeli do konca leta nad 400 društvenikov. Vsi in vse na delo! —lj Tatvine v mestu. Iz stanovanja delavke v tobačni tovarni Karle Znidarši-čeve v Rožni dolini je ukradel tat zlato za-pestno uro, vredno 800 din. Iz predsobe društvenih prostorov Trgovskega doma v Gregorčičev-i ulici je ukradel tat lesnemu trgovcu Francu Gorjancu iz Kranja siv letni svršnik, vreden 800 din. Inž. Franu Zupančiču je tat odnesel dežnik, trgovcu Ivanu Veršcu iz Podčetrtka pa rjav klobuk. Iz stanovanja služitelja I. Pihulje na Tržaški cesti 66 je nekdo ukradel zlat moški prstan z briljanti, vreden 3000 din in-bankovec za 100 din. Služkinji Francki Barlič pa je tat ukradel na trgu v Šiški 130 din vreden dežnik. — Še nekaj novih, praktičnih, patent, nih predmetov za velesejem nudimo sposobnim prodajalcem. Jugo-Patent, Ljubljana Dvofakova 8. 280—n —lj Med prevodom v bolnico "mrl. V petek ponoči so bili reševalci nujno pozvani v Ciglarjevo ulico v Vodmatu, kjer so naložili na reševalni avto 51 letnega vrtnarja pokopališke uprave pri Sv. Križu Antona Vidmarja. Vidmarju, ki je že del j časa bolehal, se je ponoči nenadoma vlila kri. Avto z bolnikom je nemudoma odhi-tel do bolnice, a je Vidmar že med potjo izdihnil. Truplo so prepeljali reševalci v Mestni dom, kamor je bila pozvana policijska komisija. Po komisijskem ogledu so Vidmarjevo truplo prepeljali v mrtvašnico splošne bolnice. Iz Maribora — Smrtna žrtev bele kuge. v tukajšnji bolnici je umrla na posledicah kriminalnega splava služkinja Tereza Cendri. uslužbena pri neki stranki v Ciril Metodovi ulici. Pred dvema dnevoma so jo pripeljali v bolnico, kjer «o zdravniki ugotovili, da gre za splav in da je hkrati nastalo tudi nevarno zastrupljenje krvi. Vse prizadevanje zdravnikov, da bi Ji rešili življenje pa je bilo zaman. Nesrečnica je ponoči umrla. Državno tožilstvo je odredilo obdukcijo trupla, MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din TURISTI! Planinski cvetlični med iz Me-darne. Ljubljana, Židovska ul, 6, vas osveži In okrepča. Pridite ponj! 30 T. MALI OGLASI v »Slovenskem Narodu« imajo siguren uspeh! Beseda 0.50 par. MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo in veliko v lekarni dr G. PICCOL1. Ljubljana, nasproti cNebotičnikac PO PRIZNANO NIZKIH CENAH si nabavite najboljše moške obleke, perilo in vsa praktična oblačila pri PRESKERJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 1. T. K i STAnOVATUA beseda dO t>aj jhv^h ;>um.'0*m M«imarv;fr» m«»spE ■ Dir LEPO OPREMLJENO SOBO s souporabo kopahu ce oddam s 1. junijem v bližini gor. kolodvora. Naslov pove uprava lista 1631 POUK U^eda 50 par, davek posebei Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNI POUK (za časa počitnic). Večerni tečaji, oddelki od Ml do %S zvečer, za starejše dame in gospode od }o8. do 9. ure zvečer. Novi tečaji se bodo pričeli 5. junija 1939. Najnižja šolnina. Moderna in največja strojepis-nica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstvu Christofovega učnega zavoda, Ljubljana, Domobranska c. 15. Telefon št. 48-43. 1747 ■233333 LEPA OREHOVA JEDRCA in cvetlični med Vam najceneje dobavi Međama, Ljubljana, židovska ul. 6. 29 T \KU rKUUAJAft A t l'tJH.8 OGLAŠUJ V MALI CJLASNIA „SLOV. NARODA14! NAJCENEJŠI IZDATEK NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI ^premor Drea prano * ^ ROKS. SUHA DRVA S LUZB E Beseda 50 par, davek posebej. Najma niši znesek 8 Din GOSPODINJA n dobra kuharica išče službo pri starejšem gospodu samcu ali vdovcu. Nastop takoj ali s 1. junijem. Ponudbe na upravo lista pod »Kuharica«. 1721 TRGOVEC vsestransko izvežban želi primerne službe. Ponudbe na upravo lista pod »Poštene. 1542 PLAČILNO NATAKARICO nlajšo, sposobno, prijetne zunanjosti, iščem za prvovrsten hotel v Gorskem Kotarju. Kavcija od 3 do 5 tisoč din. — Nastopi ahko takoj. Ponudbe s sliko na naslov: Oskar Kraus, Delnice. 1572 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafiljeva ulica štev. 5 L POGAČNIK Bohoričeva 6 — Telefon 20-5!* ČEŠNJE sveže, trde, in špingle din 4.— in 4.50 kg v košarah po 45 kg franko voznina razpošilja — G. Drechaler, Tuzla. 1765 0 o ■ o o ■ o o ■ o ■ o o o ■ o ■ C o ■ o ■ o ■ o o o ■ o ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5 Pravkar je izšla peta knjiga založbe MARIJE MAJE RJE VE „Rudarska balada11 ki na pretresljiv način opisuje življenje radarjev globoko pod češko zemljo In njihovo Ijubenn do doma in domovine „Rudarska balada" je knjigu, ki jo bo vsakdo prebral % najveapm zanimanjem in zmerom iznova spet rad po« po njej. Broširana knjiga 10.— din, s poJtniuo ti.— V celo platno vezana 15.—, s podtalno 16.50 Knjiga se naroča pri; ZALOŽBI »CESTA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5 kjer dobite po isti ceni tudi že prej D. Ravljena »Zgodbe brez groze«, »Pjotr — Rasputin«, D. Ravljena ln 1 2 8 0 0 ■ 0 ■ o 8 o ■ 9 m o o ■ o 5 ■ 6 ■ e ■ o ■ o S »SLOVkNbM NAROD«, torek. SO. maja 1939. Štev. ]21 Dežela, kamor je prispel angleški kralj prisiliti, da bi se udeležila je odkril Kanado — Anglija te bogate dežele ae vojne v Evropi j> bogstm g-ocdovfli: Grmade lesa ob reld Montreal Kanada, ki se anemije omdno Donrarion of O.-.ada ari Britanska Severna Amerika, je ena največjih političnih tvorb na svefu. .HeTi blizu 10.000.000 kv. m. približno toliko ima rudi prebivalcev. To je zelo redko naseljena dežela, ki pa ima velika naravna bogastva, večinoma še nedotaknjena. Podnebje Kanade je večinoma kontinentalno, hladno, podobno si h rskenmu. roda /-a Ev-ropca zdravo, tako da dosežejo mnogi priseljenci tam visoko ttafVML Prvi Evropec. ki se je i/krcal na akutsko obalo Kj ade. je bil nedvomno Italijan Gio-varmi Caboto v angiesk: službi. On je leta 1408 dosegel Labr-.idor. Leto dni po/ne e je drug: kaljan Seboatiaae1 Cbboto odkril Novo Fundand Leta 1 50n so ?*c izselili ▼ Kanado prvi Francozi, /a njimi pa Normani- Biittmci -n Ba^ki. Prvi je začel Kanado raziskovati Francoz .lacones Cartier. ki ji je dal rudi ime. Po/ncje so se pa Francozi malo brigali m to novo deželo in šele Henrik IV. in še pozneje ka-d nal Richelieu sta ji jda zopet povečati pozornost. Toda v Karado so jeli kmalu prodirati tudi Angleži, s katerim: so se morali Francozi neprestano boriti. Te borbe so trajale skozi 200 ■ec S pariškim mir -m 1763 sc je Francija Kanadi končr>o poMCfli odpovedala, ker ji ni pripisovala posebnega pomena. Od takrat je Kanada podrejena angleški kraljevski su ^erenost:. Po ustavi, ki so ji jo dali Angleži 1. juiija 1807.. je Kanada angleški dominion. Na čeVa ji stoji guverner, ki ga rrne-neje kj-aii navadno za nuicta v Kanadi peHament in senat. Parlament >!eje 245 poslancev. voJjenih na 5 let po poedinih pokra iinah. Na vsakih >6.300 prebivalcev pride en pTTBJinfT Aktivno volilno pravico imajo angleški državljani, «tari nad 21 let in bivajoči v Kanadi nad leto dni. Senat šteje Q4 do 104 člane in senatorje imenuje generalni guverner na predlog vlade. Njihova funkcijska doba ugasne >cle s smrtjo. Senator pa mora biti star najmanj 30 let. V vsaki pokrajini so pokrajinske skupščine, samo pokrajini („)uebec in Nova škotska imata rudi pokrai'n*k- senat. Tzvršna moč. je v guvernerjevih rokah, izvršuje jo potom ministrov, ki jih imenuje sam in izmed članov parlamenta in senata. Na vsem ozemlju velja načelo popolne verske svobode. V Kanadi so štiri politične stranke, l.be-ralci. konservativci, napredni fatmaTJi in laburisti, ki so nai^;hkej^a stranka, toda zadnje čase pridobivajo na terenu. Splošna vo-ja3ca dolžnost velja v Kanadi samo v primeru izredne potrebe in proglasi jo guverner. V praksi velja kakor se nedavno v Angliji prostovoljski sistem Kanadska vojska šteje okrog 125.000 mož. Z matično deželo veze Kanado še vedno prav za prav kraljeva oseba in sodelova-iie 'ako zvanih kronskih konferenc. Angleški ministrski predsednik ne mr.-e oje voljno posegati v kanadske zadeve in centralna vada v Londonu Kanade ne more pnsiHr. da bi sodelovala v evropski vojni. Zgodovina angleškega dominiona Kanade, kjer 5*a K te dni mudi;a angleški krali in kraijica. je v dokaj čudnem kontrastu s sedanjim toliko naglašanim angleško-francoskim prijateljstvom. Vprav Kanada ostane namreč v zgodovini priča nekdanjega sovraštva med tema dvema zdaj prijateljskima državama. Ozemlje, naseljeno ob koncu 16., zlasti pa v 17. stoletju po francoskih Kolonistih, je pripadlo v drugi polovici 18. stoletja po izgubljeni vojni s pariškim mirom skoraj brez boja Angležem, ki so z okupacijo te dežele prav za prav rešili svoj položaj v Severni Ameriki. Ozemlje. ki so ga sami kolonizirali in ki je bilo znano pod imenom Nova Anglija, se je namreč kmalu po pridobitvi francoske Kanade proglasilo za samostojno in je kot temelj sedanjih Združenih držav pretrgalo vse vezi. ki so ga dotlej vezale z matično deželo. Po Francozih kolonizirana Kanada, znana kot Nova Francija, je bila kolonija brez lastne vlade in vladali so tu kraljevski uradniki. Ker je vladal Ludvik XIV. strogo absoluti>t!čno. je tudi Nova Francija močno občutila njegov absolutizem. Kolonisti so prihajali iz Evrope v neznatnem številu. Verski emigraciji, ki se je v tistih časih, ko je Ludvik XIV. odpravil takozvani nanuki edikt. zagotavljajoč velike pravice protestantom, v velikih množicah selila iz Francije, Nova Francija, kjer so veljali isti zakoni kakor v Franciji in kjer je bila katoliška cerkev edino priznana cerkev, ni bila dežela, ki bi mogla preganjanim protestantom zagotoviti eksistenčne pogoje. Zato ni mogla Francija tega velikega ozemlja niti gospodarsko izkoristiti in večina kolonistov se je priselila v Kanado samo za dobičkanosno trgovino s krznom. Nihče pa ni mislil na obdelovanje zemlje ali izkoriščanje ogromnega lesnega bogastva. Ti enostranski, v sedanjem pomenu besede pretežno spekulativni interesi kanadskih kolonistov iz Francije so se potem seveda pokazali na razmeroma majhnem dotoku priseljencev in Nova Francija je imela sredi 18. stoletja razen domačinov samo 6.-V000 prebivalcev, dočim je bilo v sosednih državah v takozvani Novi Angli- ji 20 krat toliko angleških kolonistov. Razen tega je imela Francija notranje-poli-tične težave, tako si je zaman prizadevala obdržati oblast nad tem prostranim ozemljem. Zaman so to redko naseljeno deželo utrjevali, zaman je bila z velikimi stroški zgrajena na Bretonskem otoku trdnjava Louisbourg. nazvana Gibraltar zapada. Zaman so izgnali iz dežele angleške trgovce s kožuhovino, pripadajoče takrat že obstoječi trgovski družbi Hudson Bay Companv. Pritisk kolonizacijsko naprednejših in bolj žilavih Angležev je bil tu vedno hujši in 1. 1759 je v četrt ure trajajoči bitki angleški general Wolfe porazil branilce Quebeca. Leto dni pozneje so zasedli Angleži Montreal. Vojaško šibki Francozi so potem izpraznili vse pozicije. Slednjič je bfl. Ludvik XV. po pariškem miru prisiljen odstopiti Angležem vso kanadsko državo. Zasedba Kanade po angleški vojski je pa povzročila nemir med starimi angleškimi kolonisti v južnih državah in strah pred možnostjo združitve zatiranih Francozov z Indijanci proti angleški nadvladi je povzročil v vseh 13 državah Nove Anglije močan pokret za odcepitev od matične države tem bolj, ker so se te države čutile že dovolj močne, da bi lahko živele brez zaščite angleške vojske. 4. julija 177o je Washington proglasil neodvisnost teh držav. Svobodni državljani Nove Anglije so poslali celo vojsko na sever in zasedli naseljeno ozemlje Kanade, da bi si zagotovili kontrolo nad kanadskimi kolonisti. Angležem je pretila nevarnost, da bi izgubili še to komaj pridobljeno kolonijalno posest. Zato so poslali v Severno Ameriko svoje vojno brodovje. Ker si Američani niso znali pridobiti simpatij francoskih kolonistov, so Angleži z lahkoto potisnili pritepence nazaj na ozemlje nove Anglije in njena neodvisnost je bila svečano priznana z versaillskim mirom leta 1783. Sedanja Kanada obsega prostrano ozemlje od severnih meja Združenih držav do Ledenega morja. Po zadnjem ljudskem štetju ima Kanada 11.000.000 prebivalcev. Polovica prebivalstva odpade na Angleže, četrtina pa na Francoze. Največje bogastvo te dežele izvira iz poljedelstva, v prvi vrsti iz pridelovanja pšenice in živinoreje. Tako je Kanada Angliji tudi v gospodarskem pogledu neobhodno potrebna Kanadski lovec Problem naše srednje šole Malo odgovora dijaku Mihi na njegova razglabljanja Ljubljana. 39. maja Ker sta se javili n«a moj poziv v »SI. Narodu« reci in pš: dve osebi — takšno je zanimanje /a naraščaj v na^cm mestu v današnjem napetem vzdušju! — me je vendar prijetno iznenadilo pisanje g. Mihe na tem mc^r-j n pod tem naslovom. Zato mu hočem odgovoriti po vrsti na njegova vprašan ia OC mi«li. Delitev v pred- in pepubertetno dobo je neobhodno potrebna toliko za dijaka, kolikor za pedagoga. Puberteta ie fiziološki pojav, ki ima s>voj prodro milni (priprav-lialni) stadij, svoj višek in nato prehod v mladeniško dobo. ko se poia\ijo sekundarni sponi znaki, kar vse s>kupaj traj se našemu vabilu odzvale sestra dr. Drnovškova, sestra Janežičeva, ki pa je žal danes zadržana in sestra Plavšakova. Vem, da so smatrale to kumstvo za svojo sokolsko dolžnost, vendar se jim za tozadevno pripravljenost bratski zahvaljujem. Neprekinjena je sokolska zveza iz roda v rod. Zato prosim, vaju sestri, da razvi-jeta prapor naši vsedobro obetajoči deci. Po govoru staroste sta kumici s. Kristina dr. Drnovškova in s. Marta Plavšakova razvili prapor, pri čemer je slednja pozvala mladino, da tudi ona ostane zvesta sokolski misli. Ko je bil prapor razvit, ga je br. starešina s kratkim nagovorom izročil dečku br. Šuštarju. Ta je odgovoril: »Mlad sem še in šibke so moje pesti, a sem le sprejel to sveto znamenje v svoje roke. Čutim v svojem srcu, da sem sprejel težko nalogo. Ne bom ji sam kos. Zato vas prosim, sestrice in bratci, da izjavite, da-li ste pripravljeni z menoj čuvati to našo svetinjo, ali se boste zvesto zbirali okoli nje, ali jo boste z menoj branili«? Gromko je odgovorila mlada armada: »Bomo, bomo«!, nato pa je br. Šuštar položil sledečo zaobljubo: »Sam sem le šibek deček, a z vsemi, ki so se v tem trenutku zaobljubili, da bodo čuvali in branili ta prapor, da mu bodo zvesto sledili, smo velika in močna četa. Zato s ponosom in svečano prisegam, da bom z ljubeznijo in požrtvovalnostjo visoko nosil ta prapor sokolskega bratstva in ljubezni skozi vesele dni naše mladosti, a če bo treba tudi skozi viharje in boje. Ko odrastem v naraščajnika, hočem izročiti ta lepi prapor neomadeževan in ovenčan s častjo svojemu nasledniku. Tako mi Bog pomagaj!« Nato se je novi prapor bratil z vsemi navzočimi prapori. Mladina je zapela s spremljavo godbe svojo himno, skladbo br. Krašovca iz Logatca. Prav občuteno je spregovoril mladini trboveljski rojak br. dr. Drnovšek iz Brežic. Polagal ji je na srce, naj ljubi svoj narod, državo in kralja, ter naj nikdar ne pozabi svojega gnezda, to je trboveljskega Sokola, iz katerega je izšla. Tudi ta slovesnost bo ostala vsem udeležencem, zlasti pa mladini v trajnem spominu. ^rED PRIJATELJI — CJuj. kako lep svršnik imaš, da ne razumem, kako moreš nositi k njemu tako oguljene hlače. — No, morda pa veš za restavracijo, kjer bi človek lahko dobil tudi lepe hlače. Flore~ee Rlddeilovc 34 flevatnct CjuGe$en Končno sta se ustavila pred drugimi vrati. Aru-di ben Gamma je zasukal ključ v ključavnici, odklenil vrata in namignil Fenelli. naj vstopi pred njim v motno razsvetljeno sobo. ki je še ni poznala. Ta soba je bila mnogo bolj orijentalska od vseh dragih sob v vili. Njene stene so bile pokrite z barbarskimi tapetami, tla pa z blazinicami. V enem kotu je stala na tleh velika turška vodna pipa, v drugem kotu pa širok divan, pokrit s težko svileno preprogo, lesketajočo se v svitu luči v mehkih bogatih barvah. Do tu je bila soba čisto orijentalska, odtenek zapadne kulture so ji pa dajale dolge police ob vsej steni, polne knjig pa tudi moderna pisalna miza. stoječa počez v kotu. Toda Fenelline prižmurjene oči skoraj sploh niso opazile tega novega okolja. Videla je le eno — dekleta, ki je bilo skočilo z divana in prihitelo k nji tako hitro, da je zašumela obleka na nji in da so zacingljale zapestnice na njenih rokah. Zora je imela izmučen obraz in objokane oči. — Miss Graveva! je vzkliknila začudeno. Potem se je obrnila k Arudiju in vprašala v arabščini: Cemu je prišla sem? Kje je Vanda? To sta bili vprašanji, ki Aradi na nji ni odgovoril. Pač je pa spregovoril v angleščini, obrnjen k Fenelli: — Odhajam in pustim vas tu z Zoro. pozneje se ▼rnem. Vrata in okna so dobro zastražena. Zaman bi bil vsak poskus, pobegniti ne morete, tudi če bi hoteli. — Kam odhajate9 je vzkliknila in obšel jo je nov strah. Pa menda ne . . . — Ne. v tisto sobo vstopim — šele zjutraj. Nihče se do jutra nc bo dotaknil onih dveh. ki sta ostala tam. Zrla je za njim kako odhaja skozi vrata. Kako čudno je vse to! je razmišljala. Saj bi se morala vendar vesclUi. ko ga vidi tako odhajati. Toda. ne-zavoljo Dert ka jo |e njegov odhod vznemiril mnogo bolj. neco 6e bi bil ostal. Toda Arudi se bo kmalu vrnil. Ah. bože. da bi se le že vrnil. Komaj so se vrata za njim zaprla, se je vznemirjeno arabsko dekle obrnilo k Fenelli. — Kaj pomeni vse to miss Graveva? je vprašala Zora. Zakaj je naju tu zaprl? Zakaj sva zastraženi? Kje je Vanda? Fenella je bila pa še preveč presenečena, da bi mogla odgovoriti na vsa njena vprašanja, saj je bila komaj zmožna govora. Vendar pa ni mogla molčati. Molčati, to bi ji bilo še mnogo težje, nego govoriti. Le kako naj zapolni te grozne trenutke, preden se vrne Arudi ben Gamma? — Zora, najprej mi povejte, prosim, vse. kar se je zgodilo, je zašepetala. In arabsko dekle je jelo pripovedovati. Najprej so bile to samo besede brez vsake logične zveze, raztrgani stavki, izgovorjeni s stisnjenim histeričnim glasom. Komaj pred dvema urama se je bila vrnila z Arudijem v Modro vilo. Vandina spalnica ima okna na drugo stran hiše, tako da Vanda ni mogla slišati, kdaj je prispel njun avto. Opazila sta. da je vsa vila v temi in nočni čuvaj pri vrtnih vratih jima je povedal, da je poslala njegova gospodarica vse služabnike zgodaj zvečer spat, češ da noče biti več motena, ker je zelo utrujena, kajti zadnje noči je slabo spala. Zato je Arudi zapovedal svojim možem, naj počakajo zunaj, mene je pa odvedel v vilo skozi stranska vrata, od katerih je imel ključ vedno pri sebi — je nadaljevala Zora. Potem ji je dejal, da mora, preden bo večerjal, po dolgem potovanju stopiti gori pogledat, kako se počuti Vanda. Pripomnil je. da je ne ho motil, če že spi. Čakala sem tu, miss Graveva, in naenkrat se je začul od zgoraj grozen krik. Arudi je na ves glas klical svoje ljudi in vsi so takoj prihiteli k njemu. Sprva sem bila preveč prestrašena, da bi mogla odhiteti k njemu. Ko sem pa končno lahko to storila, so bila vrata Vandine spalnice že zaklenjena. Slišala sem pa za njimi njen krik in tako strašno stokanje, da mi je kri zastala v žilah. Tudi moški glas se je razlegal iz njene spalnice. Razbijala sem s pestmi po zaklenjenih vratih, toda nikče mi ni hotel odpreti. Kričanje v spalnici je pa postajalo vedno hujše, tako da sem se že bala. da je bil Arudi umorjen. Potem sem omedlela, kajti nič drugega se ne spominjam več. Ko sem se osvestila, sem ležala tu v tej sobi. Potem je prišel Arudi in je dejal, da moram ostati tu. Ni mi hotel povedati kaj se je zgodilo tam gori. Gledal me je pa tako hladno in čudno, da sem se ustrašila njegovih pogledov. Odhajajoč je zaklenil ta vrata. Oh, miss Graveva, kaj neki vse to pomeni? Bili ste pri Vandi. Ali je morda ranjena? — Bolj prestrašena, nego ranjena je izpregovo-rila Fenella, čuteč, da ne more nič drugega pojasniti temu nedolžnemu, drhtečemu dekletu. — Ali je Arudi zasačil vlomilce v njeni spalnici? Fenella je odgovorila skozi otrpla usta: — Našel je tam moža — ki ga dolži, da je vIch mileč. — Ali ga je ubil? — Ne. — Toda kaznoval ga je. — Seveda, to razumem. Arudi je strog in pravičen. Nikoli bi ne dovolil, da bi odšel vlomilee nekaznovan. Toda vse to bi mi bil moral povedati, da bi se mi ne bilo treba toliko bati. Veseli me, da se ni Vandi zgodilo nič hudega. In vendar — vse to je tako zagonetno. Ne razumem, kako to, miss Graveva, da ste tu, tako pozno ponoči? In zakaj je nama Arudi prepovedal zapustiti to sobo, zakaj je govoril o begu in zakaj je nama povedal, da sva zastraženi? Fenella si je na vse načine prizadevala izogniti se tem neprijetnim vprašanjem. — Morda misli, da so tu še drugi vsiljivci, je odgovorila. Morda hoče imeti popolno gotovost, da sva tu povsem varni. Oh, Zora, nikar ne vprašujte več, kako utrujena sem. — Uboga miss Graveva. Iz mehkega glasu arabskega dekleta je odmevalo sočutje. Da, razumem, tudi vi ste se prestrašili. Ne, ne bom vas več nadlegovala s svojimi vprašanji. Toda zdaj se vam ni treba več bati, Arudi ne bo dovolil, da bi nama storil kdo kaj zalega. Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inseratni dol lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani